uoiiscjue tandem
re, Gaulma, pati
istra ? quamdiu e
ror iste tuus nos
ad finem

Strokovno glasilo
Društva znanstvenih
in tehniških prevajalcev
Slovenije



a ! = !

MOSTOVI

Strokovno glasilo
Društva znanstvenih
in tehniških prevajalcev
Slovenije

VSEBINA

Pojasnilo uredništva 2

25-letnica DZTPS 3

Janko Golias—Viktor Jesenik:

V tretje gre rado 4

Lidija Šega: Specializacija iz
slovensko-angleškega prevajanja 10

Doris Debenjak: O zbiranju besedišča
za slovar 13

Narcis Dembskij: Nekaj slovarskih
vprašanj 14

Tomaž Longyka: Na kaj moramo
paziti pri prevajanju strokovnih besedil 15

Anton Omerza: Reklamacije na
kakovost prevodov 17

Hojka Kraigher: O slovenski
gozdarski terminologiji 19

David Limon: “False-friends” and
Slovene-English Translation 24

Savin Jean Vilhar: Tehnologija
prevajanja 32

Andreja Markovič: Jubilej bratskega
društva 36

Rosanda Vlahovič: Pogled na
sutrašnji dan 37

Maja Dolanc: Iz naših prevajalskih
revij 39

- 1/86  -

UKD 651.926(05) : 5/6

Mostovi • letnik XXi/št. 1 • str. 1 do 40 • Ljubljana 1986

Uredniški odbor: Dolanc Maja, Golias Janko, Jesenik Viktor, Krek Leon, Kokole Jože,
Longyka Tomaž, Markovič Andreja, Omerza Anton (odgovorni urednik), Vilhar Jean, Voglar
Dušan *— Tehnični urednik: Markovič Andreja— Oblikovalec: Vidrih Rajko — Lektor: Voglar
Dušan — Tisk: Tiskarna Ljubljana —• Izhaja dva do štirikrat letno — Rokopisov ne vračamo
— Naslov uredništva: Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije. Ljubljana,

Resljeva 16

fffCotol

2

MOSTOVI 1/1986/XXI

POJASNILO UREDNIŠTVA

Prejeli ste prvo letošnjo številko Mostov. Uredniški odbor se vam opravičuje za
številne napake v tisku, predvsem pa to opravičilo velja prizadetim piscem. Naš
uredniški odbor je nov in pri pripravi prve številke še ni bil utečen, pa tudi sode¬
lovanje z Gospodarskim vestnikom, ki je natisnil prvo številko, ni bilo dobro. Da
pa bi bila dobra priprava glasila še bolj otežkočena, se je zadnje delo zavleklo
še v sredino letnih dopustov. Vse to skupaj je povzročilo veliko oblikovnih, korek-
torskih in tiskarskih napak, za katere se vam opravičujemo. Še posebej se opra¬
vičujemo Maji Košmrlj-Levačič za tiskarske napake, saj so njen članek Dve vpra¬
šanji iz terminološkega besedotvorja spravile v takšno obliko, ki že presega še
opravičljivo mero tiskarskih napak. Opravičujemo se tudi za izpustitve naglasnih
znamenj in vse druge napake pri francoskem članku La traductique a la portee
du traducteur: la standardisation des glossaires peut conduire a une bourse ter-
minologique.

Društvo praznuje letos 25-letnico obstoja, Mostovi pa 20-letnico izhajanja. Ta šte¬
vilka Mostov je torej jubilejna in se z njo pridružujemo počastitvam tega jubileja
našega društva. Ustanovitelja društva ter dolgoletna urednika Mostov dr. Janko
Golias in prof. Viktor Jesenik sta zato sestavila zgodovinski oris našega glasila,
ki v njem odseva tudi kronika društva.

V strokovnem delu glasila objavljamo tokrat več domačih prispevkov kot v prejš¬
nji številki, še vedno pa pričakujemo vaš odziv: kak zanimiv glosar, lahko kratek,
na nekaj straneh, kakšno tehtno mnenje o teoriji prevajanja, kako humoristično
cvetko iz prevajalčevega vsakdana, ali pa zanimivost, ki bi pritegnila pozornost
bralcev. Za to številko smo dobili več prispevkov kot za prejšnjo ter upamo, da
bo v prihodnje gradiva še več.

Uredniški odbor

Naprošamo pisce člankov, da svoje prispevke za MOSTOVE natipkajo
s presledkom 1,5, ker le tako ne bo težav z jezikovnim pregledom in stav¬
ljenjem.

UREDNIŠTVO

MOSTOVI 1/1986/XXI

II 1 97991 3

25-LETNICA DZTPS

Sredi novembra je naše Društvo praznovalo 25-letnico, ki smo jo združili z iz¬
rednim občnim zborom. Že začetek je bil slavnosten: Ob vpisu v knjigo prisotnih
je vsak dobil jubilejno značko Društva, pred začetkom občnega zbora pa so
nam postregli z aperitivom in prigrizkom.

Prisotni so bili tudi gostje iz prevajalskih društev iz bratskih republik ter iz
Društva literarnih prevajalcev Slovenije. V prisrčnih nagovorih so nam povabljeni
kolegi zaželeli veliko uspehov v bodoče, predali pa so nam tudi priložnostna
darila.

Profesor Jesenik, eden od ustanoviteljev DZTPS je izčrpno spregovoril o zgo¬
dovini Društva. Slavnostna proslava 25-letnice se je nadaljevala z glavno točko
izrednega občnega zbora, to je sprejem statuta. Po skoraj dveurni razpravi smo
izglasovali statut z vsemi dopolnili vred. Končno smo le dobili ta temeljni akt
Društva in nam ne bo treba več poslovati po zastarelih pravilih iz leta 1975.
Povedati je treba, da se je priprava tega statuta vlekla skoraj dve leti in da ga
je šele tretji občni zbor sprejel.

Govorili smo tudi o članarini za leto 1986. Določili smo, da bo članarina na
splošno v višini zneska za prevod ene strani srednje težkega teksta iz tujega
v slovenski jezik. Torej bo po veljavni tarifi od januarja 1986 članarina za leto
1986 znašala 1.700 dinarjev (po tarifi iz novembra 1985 pa bi znašala 1.100, kot
smo se dogovarjali na občnem zboru.

Po končanem slavnostnem občnem zboru je bilo tovariško srečanje. Takšnih
srečanj do sedaj ni bilo veliko. Priznati je treba, da je bilo zelo koristno, saj so
nekateri prevajalci lahko obnovili poznanstva, spet drugi pa navezali nova, ki
jim bodo koristila pri prevajalskem delu.

Organizatorjem uspelega praznovanja se zahvaljujemo; Za trud in kakovostno
raven srečanja prevajalcev si zaslužijo tudi vse priznanje.

Uredniški odbor

Zdenko Knez, prvi predsednik Društva strokov¬
nih prevajalcev Slovenije (prvi z leve proti des¬
ni) in dr. Pavel Goiias, ustanovitelja Društva i>n
glasita »Mostovi«; dr. Goiias je tudi skoraj dve
desetletji sooblikoval vsebino glasila

4

MOSTOVI 1/1986/XXI

V TRETJE GRE RADO

V naslednjem besedilu priobčujemo krajšo vsebino dosedanjih 16 šte¬
vilk Mostov, ki so izšli v četrt stoletja obstoja DZTPS. Prvi del — do šte¬
vilke 14 — je sestavil naš najstarejši član dr. Janko Golias. Od številke
14 dalje ga je dopolnil Viktor Jesenik, ki je bil odtlej glavni urednik
Mostov in se je ves čas vneto zavzemal za razvoj našega društva kot
večkratni predsednik društva in predsednik Zveze ZTPJ ter na medna¬
rodnem polju kot jugoslovanski delegat in član Sveta FIT.

Uredniški odbor »Mostov« mi je poveril av¬
torstvo slavnostnega članka ob četrtsto-
letnici našega društva. Smemo reči, da je
bilo teh 25 let društva res živahno obdobje
ne le za vse dosedanje upravne odbore,
ampak še posebno za uredništvo, ki je v
teh letih ves čas štelo le tri osebe, večkrat
celo samo dve. Kdorkoli je v teh letih bil
član tega moštva, je bil (po današnjih poj¬
mih) mahnjen ali vsaj rahlo prismojen, saj
smo se držali načela brezplačnega dela za
društvo, in vendar se nam je to delo ne¬
kam obneslo — res da ne gmotno, temveč
v bolj vzvišeni valuti. Tega pa naj ne pre¬
sojajo bivši uredniki, temveč presodite vi,
»ljubke bralke in modri bralci«!

Ne nameravam napisati panegirika, pač pa
na moč objektiven memorandum o pretek¬
lem urednikovanju. Nove moči, mlajše in
sveže, se ga pogumno lotevajo z novimi
prijemi, in tako je prav. Želim jim, da ves
čas, tako kot mi do sedaj, verujemo v to: v
»Mostovih« odseva vsa dejavnost našega
društva pa se kaže zgleden delček naše
sodobne jezikovne kulture.

»MOSTOVI« št. 1, marec 1963

Dne 16. decembra 1960 je občni zbor stro¬
kovnih prevajalcev ustanovil v Ljubljani
Društvo strokovnih prevajalcev Slovenije in
16. maja 1962 je Janko Golias, član uprav¬
nega odbora, predlagal temu odboru usta¬
novitev društvenega glasila. Upravni odbor
je predlog sprejel, izbral ime »MOSTOVI«
ter uredniške naloge poveril Goliasu, pred¬
sedniku društva Zdenku Knezu in članu

upravnega odbora Jožetu Zupančiču. Prva
številka »Mostov« je izšla leta 1963, ciklo¬
stirana na skromnem papirju. Uvodni čla¬
nek Srečno pot je obrazložil potrebnost no¬
vega glasila in delitev vsebine na organi¬
zacijske novice in strokovne prispevke. Ta¬
ko je ostalo tudi do danes.

Temu prvemu spremnemu voščilu je čez 17
let sledilo drugo (ob številki 13) In zopet
srečno pot (1980), in glejte, ob petindvaj¬
setletnici društva, še tretje: saj pravim, »V
tretje gre rado!«

Vsi trije uredniki — včasih sva bila samo
dva — smo bili pripravljeni na nepričakova¬
no nujno delo tudi ob prazniku in celo po¬
noči, če je bilo res potrebno. Jože Zupan¬
čič, strasten ljubitelj čiste slovenščine, je
bil izkušen lektor. Žal ga ni več med živimi
(f 1969), pozabljen pa ne bo.

Že prva številka kaže množico vprašanj, na¬
kopičenih v vseh letih pred ustanovitvijo
»Mostov« in načetih šele kasneje. Ce bi se
dalo, bi tako rad nakazal niz spoznanj, ki
so plala ob sproti odkrivanih organizacijskih
nalogah in raziskovalnih izzivih. Po toliko
letih se nam danes znaten del takratnih pre¬
bliskov dozdeva še vedno mikaven, a ne več
tako pereč. Zato pa je znatno število »ta-
kratnih» plahih ugotovitev zraslo v tehtne
in zdravilne fakte, vredne srčnih naporov za
pot naprej. Nadaljujte vi, mlajši, in dobro
delajte!

Že v prvi številki smo se spopadli z mno¬
gimi vprašanji hkrati. Očitno smo se hoteli
znebiti kar na mah vseh tegob prevajalstva
— brez jasnih definicij, le z dobrim name¬
nom. Nalog je bilo zelo veliko in že sšmo

MOSTOVI 1/1986/XXI

5

inventariziranje je presegalo naše tedanje
moči. Na srečo tega nismo vedeli.

»MOSTOVI« št. 2, junij 1963

Pred kongresom FIT (Mednarodne zveze
prevajalcev) v Dubrovniku smo pisali o te¬
meljni listini prevajalcev (kodeks poklicne
etike), in dodali v Beogradu izdelanemu
osnutku nekaj svojih pripomb, ki pa žal niso
bile upoštevane v končnem besedilu te¬
meljne listine.

V isti številki smo objavili imena 14 naših
rib in 12 naših lovnih ptic v 6 jezikih: to
je bil skromen primer poliglotskega leksi¬
kalnega gradiva. Kasneje so sledili še drugi
podobni seznami.

»MOSTOVI« št. 3, november 1963

Knezov uvodnik o novih pravilih je odličen
zagovor vključitve etičnih načel v nova
društvena pravila. Prav to se je potem za¬
res posrečilo: nova pravila so onemogočila
izkoriščanje prevajalcev, npr. prekupčeva¬
nje s prevodi, ali nelojalno konkurenco. Os¬
nutek naših novih pravil smo objaviti pred
občnim zborom ter ga opremili z obrazlo¬
žitvijo Pod črto. Postavili smo načelo brez¬
plačnega dela za društvo. To je bila takrat
pri nas že lepa tradicija. Novi 11. člen sodi
med najvažnejša nova določila: člani ne
smejo zastopati interesa naročnikov v na¬
sprotju z interesi prevajalcev niti se ne sme¬
jo ukvarjati z dejavnostmi, ki so s temi in¬
teresi nezdružljive. Novi 12. člen dopušča
»podprevajanje« samo v okviru pogodbe.
Ustanovni člani (kolikor jih sploh še živi)
imajo ta člen za najnaprednejši člen takrat¬
nih novih pravil in za zares socialističen
člen v najboljšem pomenu. V Dubrovniku ta
določba ni bila predložena, pač spričo veli¬
ke številčne premoči navzočih prevajalcev
iz zahodnih držav.

Devetnajsti člen je uvedel možnost usta¬
navljanja sekcij upravnega odbora in kra¬
jevnih krožkov po Sloveniji zunaj Ljubljane
— torej možnost zdrave in stvarne decen¬

tralizacije. Verjetno pa za take novotarije še
nismo bili zreli, kajti do njih sploh prišlo ni.
Na dubrovniškem kongresu FIT (30. VII. do
7. IX. 1963) smo prvič doživeli ozračje med¬
narodne organizacije. Tržišče razprav je bi¬
lo na znanstvenem in tehniškem prevaja¬
nju, manj na leposlovnem. Glasilo nizozem¬
skih prevajalcev »Van Taal tot Taal« je ob¬
javilo uvodnik Zdenka Kneza O prevajanju
v Jugoslaviji z laskavim komentarjem.

Na koncu 3. številke je seznam 15 naših
dreves in grmov v 6 jezikih.

»MOSTOVI« št. 4, junij 1964

Ta številka vsebuje poročilo v Prevajalčevi
listini, objavljeni na dubrovniškem kongresu
(1963) kot temelj mednarodnega etičnega
zakonika prevajalca. Na koncu navaja po¬
ročilo določila listine, ki so že bila obseže¬
na v naših pravilih.

Od 30. novembra do 1. decembra 1963 je
bil v Ljubljani 2. občni zbor Zveze strokovnih
prevajalcev Jugoslavije.

Pravila Društva strokovnih prevajalcev Slo¬
venije (odobrena 31. decembra 1963) upo¬
rabljajo poleg izraza »strokovni prevajalci«
že izraz »znanstveni in tehnični prevajalci«
v členih 1, 4, 5, in 11, se pravi praktično
vselej. V kratkem so vsa druga republiška
društva »strokovnih« prevajalcev ustrezno
spremenila svoja imena (npr. »Društvo na-
učnih i tehniških prevodilaca«) po zgledu
iz Ljubljane, ki je prva nakazala novo us¬
meritev.

Pod naslovom Managerstvo in prevajanje
smo podčrtali pomen členov 11—12 v novih
pravilih, ki v jasni obliki obsojajo že dokaj
udomačeni abuzus, ko »manager« samo¬
zvanec, kot naročnikov kapo in plačanec,
najame prevajalce, sam pa večinoma sploh
ne prevaja.

Na koncu je še Nekaj angleških terminov

»MOSTOVI« št. 5, avgust 1965

Uvodni članek K patologiji prevoda razvija
tele misli: v Sloveniji prevajajo leposlovna

6

MOSTOVI 1/1986/XXI

besedila v veliki večini v slovenščino, bese¬
dila vede in znanosti pa pogosto tudi v tuje
jezike.

Ta številka ima tudi seznam 26 rib in drugih
užitnih živali iz Jadrana v 7 jezikih in osnu¬
tek slovenskih uzanc pri pogodbi o znan¬
stvenem prevodu.

»MOSTOV!« št. 6, december 1968

Številka vsebuje kroniko organizacijske de¬
javnosti med znanstvenimi in tehniškimi pre¬
vajalci 1966—1968. V teh treh letih sta bili
ustanovljeni društvi znanstvenih in strokov¬
nih prevajalcev v Makedoniji (1967) in Bosni
in Hercegovini (1968). V istem zvezku je do¬
pis Franceta Rapotca (med pismi bralcev v
»Delu«), ki obsoja pisavo »embalaža« na¬
mesto »ambalaže« v Slovenskem pravopisu
1962. Zdenko Knez je napisal članek o pra¬
vilnem pisanju raznih tujk in o njihovih ne¬
pravilnih različicah po napačnem »doma¬
čem« pravorečju, npr. »bazen« in »sviter«,
pravilno »basen« in »sveter«. Ta članek je
zbudil daljšo polemiko z uredniškim odbo¬
rom Slovenskega pravopisa.

V decembru 1967 je Društvo književnih pre¬
vajalcev Slovenije priredilo ciklus 4 preda¬
vanj z diskusijo o vprašanjih, kaj mora, kaj
sme, česa ne sme lektor. Na sklepnem ve¬
čeru je Janko Golias dopolnil razmišljanje
o lektorju soustvarjalcu.

V tej številki je še seznam 102 zdravilnih
in dišavnih rastlin v 12 jezikih, in seznam
13 »cvetk« iz sodobne časniške slovenščine.

»MOSTOVI« št. 7, junij 1970

Številka že nosi ime »Glasilo znanstvenih
in tehničnih prevajalcev Slovenije«. — Lotili
smo se »naših slovarskih tegob« in v šestih
številkah (7—12) obdelali šibkost naših te¬
danjih slovarjev. Začeli smo s Slovenskim
pravopisom (SP 1962) in s Slovarjem slo¬
venskega književnega jezika SSKJ 1970 —
in obravnavali predvsem tujke in tuja imena.
Nismo si jemali vloge ocenjevalcev, objavili

smo le nekaj dobronamernih kritičnih pri¬
pomb v pričakovanju, da bodo koristne pri
kasnejših izdajah. Uvodoma smo navedli
nekoliko semantičnih opazk, potem pa ob¬
ravnavali pravorečje tujk in tujih imen. Mo¬
derna načela pri mednarodnih tujkah ter¬
jajo, da vsak jezik prilagodi tujke in tuja
imena svojim možnostim, vendar dosledno.
Pri nas te doslednosti ni. Nekateri se skli¬
cujejo na »ustaljene rabe« ali na »primer¬
nost slovenskim govorilom« (I), toda prvi
argument šepa, saj raba ni bila zanesljivo
šteta, in tudi če bi neka izgovorjava res
bila »večinska«, to ne bi bil prepričljiv raz¬
log za njeno pisno rabo. Barbarizmi, ki so
nastali v pravorečni rabi številnih tujk in
tujih imen v zadnjih desetletjih so bili očit¬
no uzakonjeni na podlagi nekakega »staža«
in »udomačeni«, čeprav samo zaradi naše
mlačnosti.

Ta številka poroča o našem prvem štu¬
dijskem večeru — francoskem večeru — 6.
marca 1969 pod vodstvom prof. V. Jesenika.
Govorili so: Jean-Charles Lombard o nem-
ško-francoskem prevajanju, N. Dembskij o
težavah tehniškega prevajanja v industriji
in prof. Jesenik o slabi francoščini naših
turističnih prospektov.

Na angleškem večeru 21. marca 1969 so
govorili prof. Richard Knight (z Britanske¬
ga sveta) o vrstah napak slovensko-angle-
škega prevajanja, Zdravko Markošek o an¬
gleških prevodih v industriji in komercial¬
nih velepodjetjih in Janko Golias o trojnih
problemih prevajanja, zlasti iz angleščine
in vanjo. Na koncu smo poslušalcem zavr¬
teli magnetofonski posnetek odlomka iz Go-
liasovega angleškega prevoda Linhartove
»Županove Micke«, II. dejanje, prizor 1—2:
Jaka — R. Knight, Micka — Mad. Duff, An¬
že — J. Golias. Prevod je bil leta 1977 na¬
grajen z Linhartovo plaketo.

»MOSTOVI« št. 8—10, februar 1971

Ta trojna številka prinaša na začetku Kro¬
niko prvega desetletja. Prvi predsednik je
bil Zdenko Knez (1960—1963). Karel Levič-

MOSTOVI 1/1986/XXI

7

nik mu je sledil (1963—1968 f). Jože Zupan¬
čič, časnikar in prevajalec, je bil član ured¬
niškega odbora do smrti 1963.

V tej številki je bila objavljena čestitka dr.
J. Stanovnika, prestojnika germanističnega
oddelka filozofske fakultete v Ljubljani. Top¬
lo je pohvalil koristno delo »Mostov« in
strokovne prireditve Društva.

V isti številki so 4 nadaljevanja Slovarskih
tegob: hrvatskosrbskih, nemških, francoskih,
italijanskih. Strokovna raven naših dvoje¬
zičnih slovarjev je tedaj bila že bolj ali manj
nezadovoljiva.

29. januarja 1971 je v Društvu književnih
prevajalcev govoril J. Golias O sodobnem
slušnem jeziku. Razvil je pet spoznanj so¬
dobne lingvistike, ki so posebno pomembna
za prevajalce.

Lektorica prof. D. Blaganje je napisala čla¬
nek K prevajanju slovenskih prislovnih do¬
ločil v angleščino in V. Jagodic prispevek
O pravopisu nekaterih azijskih in afriških
jezikov. Mag. Lj. Šmid-Šemerl je poročala
O prevajalcih in njih bodočnosti pri nas. N.
Dembskij je poslal Slovensko-francoski teh¬
nični glosar o hidravličnih strojih in monta-
nistiki. Na koncu te serije je prispevek prof.
Vinka Sadarja (f) Slovensko-r.emško-angie-
ški agronomski slovar in poročilo o našem
nemškem študijskem večeru 15. aprila 1969.

»MOSTOVI« št. 11—12, avgust 1973

Ta dvojna številka je prinesla še tri razpra¬
ve k Slovarskim tegobam (angleško, franco¬
sko in hrvatskosrbsko) in še četrto (itali¬
jansko), vse štiri so bile nadaljevanje član¬
kov v številki 8—10.

Naša akcija Slovarske tegobe je vsekakor
uspešno poudarila nujnost skupinskega de¬
la slovarskih avtorjev in uporabe moderne
leksikografske metodike, ki med jezikoma
posreduje s kontrastivnimi raziskavami stav¬
kov, ne besed.

Za proslavo desetletnice društva smo zbra¬
li 46 leposlovnih besedil o slovenski pokra¬
jini ter jih prevedli v francoščino, nemšči¬

no in angleščino. Na treh večerih so bila
ta besedila recitirana, najprej v slovenšči¬
ni in nato v tistem tujem jeziku, ki mu je
bil večer posvečen. Občinstvu pa smo dali
pred začetkom vsakega večera slovensko
besedilo, tako da je vsak poslušalec lahko
spremljal izvirnik (z branjem zase) in sluš¬
no še prevod. Ta način se je pokazal kot
najmanj utrudljiv za goste in hkrati zelo
učinkovit. Tudi aplavz je bil primeren. Dvoj¬
na številka vsebuje še 4 prispevke k Slo¬
varskim tegobam: angleški (M. Duff), fran¬
coski (Jesenik in Dembskij), hrvaškosrbski
(Milisav Grujič) in italijanski (Vinko Furlan
Spomladi 1971 se je društvo lotilo zanimive
naloge: desettedenskega intenzivnega te¬
čaja nemščine (vodila prof. D. Debenjakova)
in angleščine (vodil J. Golias) za prevajal¬
ce — juniorje — po 7 obiskovalcev v vsa¬
kem tečaju. Oba tečaja sta bila uspešna in
redno obiskovana.

Viktor Jesenik, odgovorni urednik »Mostovi« od
aprila 1981 do aprila 1985 in dolgoletni soobli¬
kovalec glasila

8

MOSTOVI 1/1986/XXI

»MOSTOVI« št. 13, december 1980

Po sedemletnem mirovanju nam je vendar
uspelo nadaljevati »Mostove«. Iz medtem
nabranega gradiva je izšel v tej številki Po¬
skus kontrastivne analize znanstvenega in
leposlovnega prevajanja na podlagi Golia-
sovega referata na 1. svetovnem kongresu
FIT v Nici (maj 1974).

Prof. Jesenik je (str. 35) priporočal recenzij¬
ske metode, ki smo jih razvili v našem dru¬
štvu: najprej je bilo napisano izvirno bese¬
dilo, potem prevod, ki ga je recenzent kri¬
tiziral, in na koncu je bila predlagana boljša
varianta.

Sledil je članek našega pokojnega zasluž¬
nega sodelavca prof. L. Baumgartnerja
Sprachschvvierijkeiten und vvortschreibung
o nemškem pravopisu. Na koncu je bil še
Hubadov prispevek 400 zemljepisnih imen
v 5—7 jezikih.

»MOSTOVI« št. 14, april 1981

Dr. J. Golias je še naprej prispeval več član¬
kov o družbeni slovenščini in znanstvenih
prevajalcih; napravil je shemo kulturništva,
ki temelji na umetnosti in znanosti kot ena¬
kopravnih osnovah; opredelil je nekaj ter¬
minov iz naše samoupravnosti v slovenšči¬
ni, angleščini in nemščini (kot dopolnilo
petjezičnega »Glosarja ustave in samou¬
pravljanja SFRJ« iz leta 1975); dodal je še
nekaj »drobiža«, koristnega pri prevajanju
iz angleščine in vanjo in nekaj palidromov
v angleščini. Emil Vogrič je napisal obširen
članek Tudi tehnično prevajanje kliče po
združevanju dela in organiziranem pristopu.
Razvil je dve variantni shemi postopka za
pripravo — za prevajanje tehnične doku¬
mentacije (za obseg enega projekta). B. Po¬
pov je opozoril na patentno dokumentacijo
kot neizčrpen vir prevajalskega dela. V. Je¬
senik je spet ob konkretnem zgledu kata¬
loga nekega kulturnega centra pokazal, ka¬
ko ne smemo prevajati v francoščino. Na
koncu te številke pa je še objavil nekaj
strani novega slovensko-francoskega slovar¬

ja v pripravi (del črke m) vzporedno z gesli
enakega Kotnikovega slovarja.

»MOSTOVI« št. 15, januar 1982

Jesenik je obširno poročal o kongresu FIT
v Varšavi, ki združuje vsako tretje leto pre¬
vajalce vsega sveta — literarne in »nelite-
rarne« (kot nas imenujejo pri FIT), na ka¬
terem je bil izvoljen za člana sveta FIT. Te¬
ma kongresa je bila: Poslanstvo prevajalca
danes in jutri. Na tem kongresu je bilo tudi
lepo število jugoslovanskih prevajalcev iz
Srbije, Hrvatske, Bosne, Makedonije, iz Slo¬
venije pa žal samo kandidat za svet FIT —
Jesenik. Po statutarnem delu kongresa se
je delo razvijalo v 12 komisijah, kjer sta
imela referate tudi dr. Ritig iz Zagreba o se¬
mantični lepoti in natančnosti in V. Jesenik
o prevodih v večnacionalnih deželah, kakrš¬
na je Jugoslavija. Dr. B. Markovič iz Beogra¬
da je prejel ob koncu kongresa medaljo po¬
kojnega predsednika FIT Cailleja za dol¬
goletno uspešno delo v FIT. Po kongresu
na prvi seji sveta je bila izvoljena za no¬
vega predsednika FIT Anna Lilova iz Bol¬
garije. V tej številki Mostov je V. Aleksič
(Lek Ljubljana) priobčil v srbščini poročilo
Stručni nastanak naučnih i tehničnih pre-
vodilaca Jugoslavije. J. Golias je napisal za
to številko članek Delovni (ljudje in) občani
o »naših državljanih s statusom delavcev
ali — kar je isto — delovnih ljudeh z dr¬
žavljanstvom SFRJ, kot avtorjih in uporab¬
nikih novega zakona o združenem delu«. V
drugem sestavku je Golias odgovarjal na
prejšnji članek M. Rodeta Zakaj ni kritike
prevajanja, na straneh 21,22 pa navedel vse
raziskovalno gradivo o teoriji prevajanja, ki
smo ga objavili v letih 1963—1982. Tega
gradiva je že kar precej. V recenziji prevo¬
dov je analiziral prevode v angleščino in
nemščino. N. Dembskij (G. Prevodič) si je v
obliki simpatične humoreske Grde sanje
predstavljal, kako gre s prijateljem na obisk
v pekel, kjer srečata številne prevajalce, ki
so na zemlji obvladovali »superperfektno«
številne jezike, a so prevajali površno, samo
da bi zaslužili kar najhitreje in z najmanj

MOSTOVI 1/1986/XXI

9

truda, ki so se zavedali slabe kakovosti svo¬
jih prevodov, pa jim je bilo težko žrtvovati
nekaj dinarjev za lekturo itd. Le vzemite
še v roke 15. številko »Mostov« in preberite
in extenso stran 40! V tej številki je bil še
članek naše zdaj že pokojne predsednice
Dragane Kraigher-Šenk Odgovor z napako
in še članek M. Zdravič o tolmačenju preda¬
vanj in filmov, trda preizkušnja za tolmača.
Na koncu je pisal pokojni M. Grujič o prob¬
lemih pri prevajanju znanstveno-tehničnih
dokumentacij (posebno iz slovanskih v slo¬
vanske jezike) in spregovoril tudi o kritiki:
»kritika je potrebna; kritika je šola, toda le
znanstvena in dobronamerna kritika«.

»MOSTOVI« št. 16, december 1983

Prvi članek pod naslovom: Prevajalsko delo
in humanizacija družbe je napisal A. Omer¬
za in v njem poudaril »Znanstveni preva¬
jalci imamo odgovorno vlogo pri procesu
humanizacije naše družbe. V razrahljan
proces sporazumevanja moramo s pravil¬
nimi termini vnašati in ponovno vzpostavlja¬
ti ravnotežje med notranjo in zunanjo go¬
vorico človeka.« J. Golias je najprej kritično
analiziral prvo številko (1982) »Prevodila-
ca«, služba srbskega društva, v recenziji
prevodov pa nato razčlenjuje besedilo krat¬
kega vodiča na Triglav v angleščini in nem¬
ščini ter pohvalil angleški prevod. V isti
rubriki je Jesenik ob kratkem strokovnem
besedilu v francoščini upravičeno trdil, da
se »prevajalci«, ki ne poznajo zelo dobro
tujega jezika in povrhu še tehničnih izra¬
zov, ne smejo lotevati takega dela. E. Vo¬
grič pa je isto pokazal za ruščino v daljšem
sestavku Odlomki iz slabih originalov in prav
takih prevodov. A. Zupančič pa je na¬
štel »nekaj kulinarično-jezikovnih zagat« v
avstrijskih in severno-nemških izrazih. Dr.
Golias je še nakazal nekaj napak v Veli¬
kem angleško-slovenskem slovarju (DZS,
1978) in nam dal tudi nekaj koristnih izrazov
za prevajanje iz angleščine in vanjo, F. Bur¬
gar pa nekaj podatkov za vsakdanjo rabo
pri slovenskem in nemškem tehniškem je¬
ziku.

V nadaljnjih rubrikah je v V. Jesenik po¬
ročal o sestankih sveta FIT maja 1983 na
Bledu in novembra istega leta v Moskvi.
Sestanek na Bledu od 3. do 8. maja je bil
pomemben tudi za nas in po mnenju vseh
udeležencev zelo uspešen. Navzoči so bili
člani sveta tako z Zahoda kot z Vzhoda.
Svet je med drugim natančno pregledal sta¬
nje priprav na 10. kongres FIT na Dunaju
avgusta 1984 in sprejel poročila o dejavno¬
sti številnih komitejev in komisij FIT, med
njimi tudi Beograjskega komiteja, ki mu
predseduje dr. B. Novkovič. G. Prevodič se
je spet oglasil s prispevkom Tujko,manija v
luči semantičnih blodnjakov. Prof. S. Klinar
pa nam je pokazal s številnimi zgledi iz di¬
plomskih nalog R. Medena in S. Kirinove,
kako prevajamo v angleščino kočljive bese¬
dice, kakršne so: da, le, mar, namreč, pa,
pač, saj, še, vsaj in že.

V posebni številki Mostov aprila 1984 pa
smo še na več kot 70 straneh priobčili abe¬
cedni seznam popravkov Gradovega Velike¬
ga slovensko-angleškega slovarja (DZS,
1982). Napake v slovarju se vrste od ne¬
dolžnih tiskarskih prek slovničnih in pravo¬
pisnih do bistvenih vsebinskih. Večino teh
popravkov sta prispevala Margaret Davis in
M. Golobič, s pomočjo Margit Štraus in Mo¬
nike Klinar pa jih je uredil prof. Stanko Kli¬
nar. Ti popravki v posebni publikaciji Mo¬
stov so nujno dopolnilo slovarju, zato smo
se tudi odločili za tako objavo.

* * *

»Mostovi« so zdaj stopili v novo obdobje s
številnim uredniškim odborom. Prav goto¬
vo se mu bo posrečilo bolj redno objavlja¬
ti veliko dobrih člankov, ki bodo v pomoč
zdaj že zelo številnim znanstvenim in tehni¬
škim prevajalcem Slovenije. Mislim pa, da
smo pot nakazali že pred skoraj 25 leti in
da smo na dobri poti k vedno boljši kako¬
vosti našega prevajanja. S tem se bomo tudi
uveljavili in utrdili svoj položaj v družbi. To¬
rej — kakor pravi naš Janko Golias — v
tretje gre rado.

10

MOSTOVI 1/1986/XX!

Lidija šega

SPECIALIZACIJA IZ

SLOVENSKO-ANGLEŠKEGA

PREVAJANJA

Organizacija podiplomskega študija slovensko-angleškega prevajanja na
Filozofski fakulteti v Ljubljani pomeni velik korak naprej v oblikovanju
profila strokovnega prevajalca in s tem tudi pomemben prispevek k kvali¬
tetno višjemu nivoju prevajanja v slovenskem prostoru. Dveletni študij se
zaključuje s specialistično nalogo, ki naj bo ob aktualni temi iz sloven¬
skega gospodarskega, političnega ati kulturnega življenja uporaben pri¬
spevek k splošnim slovenskim prevajalskim potrebam.

V članku je predstavljena ena od specialističnih nalog prve generacije
specializantov.

Ko ponosno odhajaš s fakultete z diplomo
v žepu, te navdaja prijeten občutek, da ne¬
kaj znaš in da si se usposobil za poklic. Če
pa si se odločil za poklic strokovnega pre¬
vajalca, potem ob vsakdanjih obveznostih
na delovnem mestu kaj kmalu spoznaš, da
ni tako in da se dejansko »dopolnilno« in us¬
merjeno« izobraževanje za strokovno preva¬
janje na nekem področju v resnici začne
pravzaprav šele ob delu.

Poleg poglabljanja v to ali ono stroko in
njeno izrazje zahteva prevajanje od preva¬
jalca tudi nenehno preverjanje in izpopol¬
njevanje znanja tako tujega kot materinega
jezika. Ko skušaš lepo in jasno iizraženo
misel enakovredno prenesti v drug jezik, se
vse prevečkrat zaveš, kako pomanjkljivo je
tvoje poznavanje jezikovnih in slovničnih
pravil in kako skromno je osvojeno bese¬
dišče!

Vendar menim, da je prav to spoznanje
šele prava spodbuda za dodatno izpolnjeva¬
nje. Jezikovno osveščeno začneš spremljati
in sprejemati ne le strokovno izrazje neke¬
ga področja ampak tudi značilnosti in po¬
sebnosti pisnega in govornega načina iz¬
ražanja svojega okolja. Vzporedno s takim
poglabljanjem znanja pa se navadno veča

tudi samokritičnost pri delu in prevajalčevi
dvomi in stiske kljub večjemu znanju še
vedno ostajajo. Pri tem pa svoje pomisleke
komaj kdaj lahko izrečeš na glas, saj okolje
— še zlasti na delovnem mestu — od pre¬
vajalca upravičeno pričakuje suvereno zna¬
nje jezika in prevajanje strokovnih besedil
»po tekočem traku«.

V skromnih možnostih organiziranega izo¬
braževanja profila strokovnega prevajalca
pri nas, o katerih se je razpisal prof. Klinar
v prejšnji številki Mostov, sem se resnično
razveselila »drznega poskusa« filozofske fa¬
kultete s podiplomsko specializacijo iz znan-
stveno-tehniškega slovensko-angleškega
prevajnja. Prepričana sem, da organizacija
tega študija pomeni velik korak naprej v
slovenski prevajalski teoriji in praksi. Zato
mislim, da je prav, da o njem obveščamo
in ga z različnih zornih kotov osvetlimo tu¬
di v našem strokovnem glasilu.

Vpisala sem se v jeseni 1982 s prvo skupino
specializantov. Sam študij nam kljub veliki
zavzetosti predavateljev res ni z »nurnber-
škim lijakom« vplival v široko odprte glave
in srca vsega manjkajočega znanja, odgnal
vseh dvomov in rešil vseh dilem. Morda se
nam jih je ob širšem poznavanju stroke in

MOSTOVI 1/1986/XXI

11

tehnike prevajanja porodilo in odprlo še
več! Tako me je danes, ko sem pred kon¬
cem študija, nemalo strah odgovornosti, ki
mi jo daje obetani naziv »prevajalec specia¬
list«.

Vendar lahko trdim, da mi je organizirani
podiplomski študij zelo koristil, tako s svo¬
jimi teoretičnimi osnovami kot tudi s števil¬
nimi praktičnimi vajami in nasveti. Razen
tega je veliko pomenila tudi izmenjava iz¬
kušenj iz različnih področij prevajanja, na¬
potki za strokovno literaturo in ne nazadnje
obnova znanja jezikovnih pravil, kontrastiv-
ne slovnice in besedotvorja tako v sloven¬
skem kot v angleškem jeziku.

Zato bi se tudi ob tej priložnosti rada za¬
hvalila vsem idealistom in navdušencem, ki
so ta študij organizirali in nam omogočili
dopolnilno izobraževanje ter nesebično pre¬
našali na »nove prevajalce« svoje strokovno
znanje in dolgoletne izkušnje. Hkrati pa bi
rada študij toplo priporočila vsem tistim, ki
se resno ukvarjajo s strokovnim prevajanjem.

In to ne le tistim, ki jim bo to bodoča po¬
klicna usmeritev, ampak tudi — in morda še
bolj — prav tistim, ki se s prevajanjem že
dolgo ukvarjajo in ki na tem področju tudi
veliko znajo. Menim namreč, da tak podi¬
plomski študij ne more in ne sme biti le
»enosmerni« izobraževalni proces, ampak
naj bi ga soustvarjali sami specializanti kot
resnični »subjekti« izobraževanja. Izkušnje
moje generacije so me namreč prepričale,
da smo največ pridobile prav s povezova¬
njem in dopolnjevanjem teoretičnih osnov
in strokovnega znanja predavateljev z last¬
nimi praktičnimi izkušnjami. In če naj ta
študijska usmeritev doseže svoj zastavljeni
cilj, tj. kakovostno višjo raven prevajanja v
slovenskem prostoru, potem je prav, da se
za njeno uspešnost zavzemamo in k njej
po svojih močeh tudi pripomoremo vsi, ki
nam kakovostno in strokovno opravljeno
prevajalsko delo nekaj pomeni! Prav iz tega
razloga tudi menim, da bi bilo prav, če bi
Društvo znanstvenih in tehniških prevajal¬
cev našlo ustrezne oblike sodelovanja z no¬

silci tega mladega študijskega programa fi¬
lozofske fakultete.

Program specializacije, ki je bil skrbno in
pretehtano pripravljen, vsebuje poleg pre¬
davanj in vaj ob koncu študija še izdelavo
specialistične naloge. Ta naj obravnava
snov z zelo ozkega strokovnega področja,
s katerim se je specializant že ukvarjal ali
ki ga sicer zanima in ki je pomembno za
splošno prevajalsko prakso. Tema mora biti
aktualna glede na sodobne jugoslovanske
gospodarske, politične in kulturne razmere,
obdelana v taki obliki in do take stopnje, da
jo lahko ocenimo kot uporaben prispevek k
splošnim slovenskim prevajalskim potrebam.
(Citirano iz programa specializacije). Pro¬
gram študija nadalje načrtuje, naj naloga
obsega štiri osnovne sestavine:

— kratek uvod v strokovno področje, ki ga
obravnava;

— dve primerni besedili za prevod v angle¬
ščino in slovenščino;

— jezikovno in stilno obravnavo obeh be¬
sedil in

— slovarček strokovnih izrazov.

Na podlagi teh programskih izhodišč sem za
svojo specialistično nalogo izbrala temo
»Jezikovne značilnosti in strokovno izrazje
v mednarodnih pogodbah o višjih oblikah
sodelovanja«. Z obravnavano temo sem že¬
lela poseči v del strokovnega jezika poslov¬
nega sveta, saj ima jezik pogodbenih bese¬
dil vrsto značilnosti in posebnosti, ki jih
strokovni prevajalec tega področja mora
poznati, če se hoče kakovostno in ustvar¬
jalno vključiti v mednarodna poslovna raz¬
merja.

Pri tem izhajam iz domneve, da je vloga
prevajalca v združenem delu pri oblikova¬
nju in uspešnem izvajanju mednarodnih go¬
spodarskih povezav izredno pomembna, saj
je s svojim poznavanjem jezika in kulture
posameznega naroda lahko najboljši most
pri ustvarjanju poslovnih stikov in pravilnem
razumevanju med poslovnimi partnerji z raz¬
ličnih jezikovnih področij. Res pa je, da mo¬
ra biti prevajalec za tako dejavno vlogo tu¬
di primerno usposobljen. Ker mu šolska

12

MOSTOVI 1/1986/XXI

izobrazba praviloma ne daje za tako delo v
mednarodniih poslovnih stikih primerno kom¬
biniranih znanj, se mora sam dopolnilno
strokovno izobraževati, da nazadnje obvla¬
da:

— svoj materin jezik;

— tuj jezik, iz katerega in v katerega pre¬
vaja;

— kulturo in družbeno ter gospodarsko ure¬
ditev dežel jezikovnega področja, za ka¬
tero prevaja;

— osnovna znanja iz stroke, za katero pre¬
vaja in

— osnovna znanja iz mednarodnega poslo¬
vanja.

V svoji specialistični nalogi sem skušala
zbrati nekatera spoznanja iz tega komplek¬
sa strokovne usposobljenosti na ozkem po¬
dročju in ob konkretnem primeru licenčne
pogodbe. V vseh poglavjih naloge — od
uvodnih o načelih in pravnih osnovah pre¬
nosa tehnologije pa do sklepnih o jezikov¬
nih značilnostih in izrazju — sem se sku¬
šala iz različnih izhodišč približati osrednji
temi naloge, to je pravilnemu razumevanju
in dobremu prevodu pogodbenega besedila.
Ob konkretnih primerih osnovnih tipskih be¬
sedil (slovenskega in angleškega) sem sku¬
šala opozoriti na razlike in posebnosti, ki
so po eni strani posledica različnih družbe¬
nih in gospodarskih sistemov, po drugi pa
različnega načina izražanja in oblikovanja
pogodbenega besedila.

V vseh poglavjih sem skušala licenčno po¬
godbo obravnavati s stališča strokovnega
prevajanja (s poudarkom na strokovno izraz¬
je), čeprav sem v nalogo vključila tudi ne¬

katere »nejezikovne« teme. Vendar sem za¬
nje prepričana, da jih prevajalec za to po¬
dročje mora poznati, saj samo prevajanje
besedila brez pravega razumevanja vsebine
po mojem prepričanju ne more biti dobro
in ustvarjalno. Izvirno besedilo moramo
prenesti v ciljni jezik z besedjem in nači¬
nom izražanja, ki je v njem za določene vr¬
ste besedila (npr. za pogodbe) značilno in
ustaljeno, pni tem pa moramo ohraniti tudi
vsa pravilna vsebinska izhodišča izvirnika.
S svojim pristopom k prevodu pogodbenega
besedila sem skušala opozoriti na nekatere
dileme in probleme s tega področja stro¬
kovnega prevajanja in želela spodbuditi k
poglobljenemu razmišljanju o vsebinskih in
oblikovnih problemih prevajanja. Pri tem
sem izhajala delno iz znanstvenih dognanj
dosegljive strokovne literature delno pa iz
lastnih izkušenj in prevajalske prakse.

Želim si, da bi tudi moja specialistična na¬
loga dosegla svoj namen iz programske
usmeritve podiplomskega študija in prispe¬
vala svoj delež k slovenski prevajalski prak¬
si. Bila naj bi osnova in spodbuda za izme¬
njavo strokovnih mnenj in izkušenj med ko¬
legi prevajalci. Zato sem jo odstopila tudi
v strokovno knjižnico društva in za nasled¬
nje številke Mostov je načrtovana objava
nekaterih odlomkov, ki bodo morda zanimi¬
vi za širši krog prevajalcev.

Ob koncu bi rada še enkrat poudarila, da
bom vesela vsakega — zlasti kritičnega od¬
ziva kolegov, ki se z obravnavanim področ¬
jem tudi sami ukvarjajo, saj sem prepriča¬
na, da bomo višjo raven našega strokovne¬
ga prevajanja lahko dosegli le s kritično in
odkrito izmenjavo mnenj in izkušenj.

MOSTOVI 1/1986IXXI

13

Doris Debenjak

O ZBIRANJU BESEDIŠČA ZA SLOVAR

Če se človek odloči za sestavo slovarja, si
mora najprej odgovoriti na vprašanje, kdo
in ob kakšnih priložnostih bo slovar upo¬
rabljal. Odločiti se mora tudi, na katere tuje
slovarje (ali slovenske, če naj bi bil slovar
slovensko-tujejezični) se bo oprl, in ugoto¬
viti, ali bo besedišče takega slovarja zado¬
ščalo ali ne.

Ko sem se dokončno odločila za sestavo
velikega nemško-slovenskega slovarja, sem
menila, da ga bodo ljudje uporabljali bolj
pri branju strokovnih besedil, časopisov, po¬
slovnih besedil in morda še najmanj pri pre¬
biranju leposlovja. Ta ugotovitev je zelo po¬
membna zato, ker se večina sedanjih naj¬
večjih nemških slovarjev v največji meri
opira na leposlovno rabo (naj za zgled na¬
vedem vzhodnonemški akademijski slovar v
6. knjigah, ki celo navaja imena pisateljev
pri citiranih frazah). Že pri sestavljanju ma¬
lega slovarja za Cankarjevo založbo sem
kar najbolj začudeno ugotovila, da se nem¬
ški sestavljalci slovarjev takorekoč ne me¬
nijo za izrazje, kakršnega srečujemo v »pol¬
uradnih« območjih vsakdanjega življenja —
v slovarjih ni izrazov za celo vrsto takih
pojmov, od obratovalnih stroškov kot dela
najemnine prek talnih oznak na cesti do
samohranilke. Niti v najnovejšem slovarju
Brockhaus-VVahring v 6. knjigah ne najde¬
mo dobavnice (Anlieferungsschein), mate¬
matičnega približka ali pa osne obremenit¬
ve (Achsenbelastung), nevarnih snovi (Ge-
fahrengut) in celo tako spodbijane besede,
kot je Anschnallpflicht) predpisana uporaba
varnostnega pasu) ne. Ker pa prav take iz¬
raze človek v življenju potrebuje — bodisi
v poslovnem življenju, bodisi ob prometni
nesreči — jih je pač treba izbrskati iz raz¬
nih virov, recimo zakonov, predpisov, po¬
godb itd. Ugotovila sem torej, da bom mo¬
rala besede dodajati, tu pa se odpira spet
novo razpotje. Če človek sam nekaj doda¬
ja, je vedno velika nevarnost, da bo tako

področje ali del področja obdelal bolj na¬
tančno kot drugo, pa tudi sam, kot jeziko¬
slovec, težko ugotavlja za toliko različnih
področij, kaj je zelo pomembno in kaj ni.
Ker bi za razna strokovna področja morali
dobiti posebne slovarje — recimo tekstilni,
lesarski — se bržkone velik splošen slovar
naj ne bi spuščal v prevelike podrobnosti.
Posebno še pri nemščini, kjer lahko vsak
sam izlušči pomen besede, če najde v slo¬
varju pomene njenih sestavin.

Da bi dobila uravnovešeno besedišče za
razne stroke, sem se odločila za izpisova¬
nje iz že objavljenih prevodov, iz velikega
splošnega leksikona Cankarjeve založbe in
iz področnih leksikonov CZ (matematika,
fizika, kemija, geografija, medicina, likovna
umetnost, biologija, glasba, družba). Vzpo¬
redno sem izpisovala nemški izvirnik in slo¬
venski leksikon, kjer je prevod vedno opra¬
vil strokovnjak. Ker bi pri takem zbiranju
besedišča izpadli posebni tehniški — reci¬
mo strojniški — izrazi, sem po isti metodi
obdelala še obe knjigi priročnika Kako de¬
luje in Tehnično enciklopedijo, ki je izšla pri
Cankarjevi založbi. Seveda je bilo treba iz¬
pisati tudi metalurški večjezični slovar, slo¬
var pravnih terminov, šahovski slovarček in
še marsikaj, kar mi je bilo dosegljivega. S
takim delom sem želela dobiti izpiske gesel
in njihovih strokovnih prevodov v obsegu,
ki morda ustreza srednji izobrazbi in torej
zajema neko splošno znanje s področja raz¬
ličnih, predvsem temeljnih strok.

Človek pri takem delu ugotovi, da imamo
pravzaprav ogromno dela že opravljenega,
da je na vseh mogočih koncih, delno tudi
v raznih vestnikih (recimo v elektrotehni¬
škem) zbranega zelo veliko gradiva, ki bi
ga bilo treba samo primerno slovarsko ob¬
delati — izpisati, urediti, preveriti s kakim
velikim tujim slovarjem — in že bi imeli vsaj
v kartotečni škatli kar zajeten in koristen

14

MOSTOVI 1l1986/XXI

slovar. In s tem sem prišla do pravega na¬
mena tega kratkega zapiska.

Prepričana sem, da ima veliko članov že
nabranega veliko podobnega gradiva — bo¬
disi po predalih, bodisi morda bolj ali manj
samo v glavi. Vsekakor pa bi s pravo me¬

todo lahko marsikdo kaj hitro sestavil kak
slovar ali glosar, če ne za drugo, pa za ka¬
ko ozko, strokovno področje. Tudi v spod¬
bujanju takega dela ali v organiziranju ka¬
ke skupine, ki bi delala za slovarje, vidim
namen našega društva.

NEKAJ SLOVARSKIH VPRAŠANJ

V pripravi je nov slovensko-francoski slo¬
var, ki ga sestavljata že nekaj let dva naša
člana, Viktor Jesenik in Narcis Dembskij, po
naročilu Državne založbe Slovenije. Rokopis
bo gotov do konca tega leta.

Od nastanka prvega slovensko-francoske-
ga slovarja in edinega doslej, ki ga je se¬
stavil dr. Janko Kotnik, je minilo več kot
60  let. Že ta doba zgovorno priča o potrebi
po novem slovarju, če le nekoliko pomisli¬
mo na splošni razvoj v kulturi, tehniki in
znanosti v vsem tem času. Omenjeni slovar
je bil resda še štirikrat ponatisnjen, toda
vse, kar je bilo dodanega v teh ponatisih,
ni prineslo neke pomembnejše razširitve
njegovega obsega.

Prihodnji drugi slovensko-francoski slovar
bo po načrtih približno dvakrat ali trikrat
obsežneši od prvega. Nedvomno bi lahko
bil še večji, če bi okoliščine to le dovolje¬
vale. Zavedati se moramo, da smo v naši
dosedanji »zgodovini« učenja in uporabe
tujih jezikov vedno dajali velikansko pred¬
nost samo enemu tujemu jeziku pred vsemi
drugimi (kar pa nas kot celoto prej omejuje
kot ne, kajti s tem se, žal, nekako zavezu¬
jemo samo eni kulturi).

Ker je pri nas zanimanje za francoščino po
vojni močno upadlo (nič bolje ni bilo z dru¬
gimi jeziki), je zaradi gospodarskih razlo¬
gov razumljivo, da omenjeni slovar ne bo
mogel biti tako velik, kakor bi si ga kdo
sicer upravičeno želel.

Ne glede na omenjeni zunanji vpliv bodo
tako imenovana »notranja« merila karseda
upoštevana, vendar z nekim premikom v

primerjavi z dosedanjim slovarjem. Naša se-
stavljalca, oba prevajalca po svoji temeljni
poklicni usmeritvi, sta na podlagi izkušenj
iz vsakdanjega dela namenoma delno zane¬
marila »literarni« vidik in v svojem slovarju
bolj poudarjata »praktično« uporabnost.
Vsakdanje življenje danes potrebuje, da ne
rečem naravnost zahteva, veliko več tehni-
ško-poljudne znanstvene-kulturno-politične
terminologije kakor nekoč. Svoje zahtevajo

Narcis Dembskij, eden od soustanoviteljev
DZTPS

MOSTOVI 1/1986/XXI

15

tudi gospodarski stiki s tujino. Niso vsi in
povsod pripravljeni za naše blago sprejeti
dokumentacijo samo zgolj v angleščini —
kakor menimo mi, češ, da bi bilo za vse
bolj »smotrno« ...

Pomemben je torej zbor besed, poleg tega
pa sestavljalca namenjata precej pozornosti
že tako imenovani frazeologiji, da bi slovar
ne bil prazen okostnjak brez mesa. Sinoni¬
me (nekje jih je celo 27) razvrščata po po-

mebnosti glede na pomenske odtenke po¬
samičnega gesla. Skratka, nujno je veliko
tehtanja in odločanja ali za sprejetje ali za
opustitev neke besede, pomenske zveze
ipd. Seveda brez pomoči tujih virov ne gre,
ker človek nima vsega v glavi, vendar brez
dolgoletnih jezikoslovnih izkušenj tudi ti po¬
magajo dosti. Kdor je poizkusil, prav dobro
ve, da preprosto »prelivanje« slovenskega
gradiva ni mogoče.

NA KAJ VSE MORAMO PAZITI PRI
PREVAJANJU STROKOVNIH BESEDIL

Leta 1977 je gradbeniška revija World Con-
struction objavila članek, ki z resničnimi
zgledi prikazuje, kako tvegano delo je pre-
vajnje strokovnih besedil. Oglejmo si iz te¬
ga članka devet izbranih zgledov, ki so se¬
veda vsi s področja gradbeništva.

1. Ameriško podjetje, ki je gradilo cesto v
Saudski Arabiji, je postavilo več cestnih zna¬
kov, da bi preusmerilo promet. Eden od
znakov naj bi bil OMEJITEV HITROSTI
35 km, arabski prevajalec pa je napisal NAJ¬
MANJŠA HITROST 35 km. Že prvo noč so
se zaleteli trije avtomobili, pri tem je bilo
pet ljudi poškodovanih in eden mrtev.

2. Nemški izvajalec je dal ob graditvi šole
v Teheranu prevesti svoje priročnike v je¬
zik farsi. Prevod je imel veliko napak.

Ena je povzročila usodno nezgodo: napačni
prevod besede levo, ki je bila prevedena
kot desno. Delavec je upošteval navodila,
nato pa ga je živega pokopal beton, ki se
je usul nanj iz mešalnika, ker se ni mogel
pravočasno umakniti.

3. Nemško podjetje je sklenilo pogodbo za
zgraditev rafinerije. Za prevajanje gradbene
dokumentacije je zaposlilo več dvojezičnih
inženirjev, ki so prevajanje opravili v treh
mesecih. Stroški so bili približno pol mili¬
jona mark. Ko je podjetje načrte in popise
— ne da bi prevod preverilo — razdelilo
med ljudi na gradbišču, je nastala zmeda.
Opisi na posameznih načrtih niso ustrezali

drug drugemu, cevi so bile netočno opisa¬
ne in napačno oštevilčene. Izvajalec je dva
meseca poskušal vendarle uporabiti preve¬
deno gradivo, nato se je odločil za novi pre¬
vod. Delo je izročil krajevni prevajalski
agenciji. Po šestih mesecih je prejel prevod
in bil prepričan, da je v redu. V resnici pa
prevajalska agencija ni imela nič srečnejše
roke kot osebje nemškega podjetja. Preva¬
jalci, ki jih je najela prevajalska agencija,
so v velikih zadregah tipali, kakšen bi bil
pomen večjega dela strokovnih izrazov, ter
ustvarili popolnoma nerazumljiv prevod. Po¬
tem je nemško podjetje sklenilo opustiti pre¬
vajanje gradiva in je z dodatnimi stroški za¬
poslilo dvojezično osebje. Nazadnje pa so
Nemci posel celo izgubiti.

4. Pred nekaj leti je neko jugoslovansko
podjetje gradilo cementarno v Egiptu. Ko je
cementarno predalo naročniku, mu je izro¬
čilo tudi prevod priročnika z navodili za
uporabo. Tam bi moralo biti določeno, da
je treba dnevno porabo materiala postopo¬
ma povečevati vsak dan za 100 ton, dokler
ne bo dosegla 10.000 ton na dan. Prevaja¬
lec je izpustil ta pogoj in je namesto tega
napisal »dnevna poraba naj bo 10.000 ton«.
Ko so delavci ravnali po teh navodilih, so
preobremenili napravo — pokvarila se je in
bila neuporabna že prvi dan.

5. Brazilsko podjetje je prevzelo graditev
bolnišnice v Saudski Arabiji. Brazilci so ho-

16

MOSTOVI 1/1986/XXI

teli nekaj prihraniti in so dali dokumenta¬
cijo prevesti v Libanonu. Prevesti bi bilo
treba najprej iz portugalščine v francoščino,
nato pa iz francoščine v arabščino. Liba¬
nonci pa so, da bi si prihranili stroške, dali
besedilo prevesti neposredno iz portugal¬
ščine v arabščino. Mnogi od prevajalcev, ki
so trdili, da tekoče obvladajo portugalščino,
so besedilo razumeli čisto napačno. Niso
obvladali odtenkov v portugalščini in so
uporabljali zastarele slovarje. Ko so Brazil¬
ci ponosno izročili prevod, so v odgovor
prejeli pismo, v katerem so jih prosili, naj
odstopijo od posla in o zadevi enostavno
molčijo. Tako so izgubili naročilo v vred¬
nosti 35 milijonov dolarjev, obenem pa se
onemogočili na obetavnem tržišču.

6. Neko evropsko podjetje je dalo ponudbo
za zgraditev hotela v Kuvaitu. V Švici je da¬
lo prevesti ponudbo iz francoščine v arab¬
ščino. Ko je prevajalec pretvarjal švicarske
franke v kuvajtske dinarje, je po pomoti
uporabil tečaj za francoske franke in poleg
tega ni navedel niti tečaja niti datuma pre¬
tvorbe. Kuvaitčani so ugotovili, da je po¬
nudba najbolj ugodna in najcenejša. Seve¬
da je potem moralo evropsko podjetje
umakniti ponudbo, pri tem pa je izgubilo
polog.

7. Britansko letalsko podjetje je Turčiji pro¬
dalo sistem za kontrolo letalskega prometa.
Navodila za vzdrževanje je dalo prevesti v
turščino kar turškim študentom v Londonu.
Ti pa, žal, niso popolnoma razumeli angle¬
škega gradiva ter so mnoge izraze in stav¬
ke, ki jih niso razumeli, enostavno izpustili.
Gradivo je bilo tako slabo, da ga turški teh¬
niki niso mogli uporabiti. Britance so obve¬
stili, da bodo besedilo prevedli v Turčiji.
Položaj se je s tem še poslabšal: navodila
zdaj niso bila prevod, temveč nova stvaritev
na podlagi angleškega besedila. Britansko
podjetje je v sodnem procesu izgubilo mi¬
lijone funtov in je nazadnje moralo poslati
svoje ljudi, da so Turke neposredno naučili,
kako naj uporabljajo opremo. Začetek pro¬
jekta so zamudili za tri leta.

8. Grška univerza je nameravala zgraditi
športni objekt. Univerza iz Rio de Janeira ji
je priporočila nemškega izvajalca, ki je bil
presrečen in obenem zelo ponosen na pri¬
poročilo. Žal v pogodbeni ceni ni načrtoval
stroškov prevajanja, misleč, da bodo bese¬
dilo načrtov lahko prevedli grški študentje
v Nemčiji. Izkazalo se je, da ti niso zmožni
prevesti besedilo v grščino, ker preslabo
obvladajo nemški jezik. Nemci so zato dali
gradivo v prevod nekemu grškemu podjetju
v Atenah, ki pa je storilo natanko isto kot
prej nemško podjetje: za prevajanje je na¬
jelo študente, ki so se pravkar vrnili iz Nem¬
čije. Ti niso prej še nikoli prevajali in so v
takem delu videli le dodaten zaslužek. Po
končanem delu je nekaj profesorjev lektori¬
ralo material. Rezultat je bil mnogo boljši
kot v Nemčiji, vendar še vedno ne na za¬
htevani ravni. Grška univerza se je tedaj
naveličala čakati na začetek del, razvelja¬
vila je pogodbo, graditev športnega objekta
pa naročila nekemu grškemu podjetju.

9. Neki konzorcij je dobil v gradnjo vojaške
radarske in telekomunikacijske postaje v
Venezueli. Del projekta je bilo tudi prevaja¬
nje vsega učnega gradiva v španščino. Pre¬
vajanje so prepustili nekaj španskim profe¬
sorjem v New Yorku. Ti so imeli dve po¬
manjkljivosti: prvič, niso razumeli tehničnih
vidikov projekta, ker niso bili niti inženirji
niti stavbeniki, in drugič, njihova španščina
je bila preveč klasična. Tako so izdelali
skrajno nenaravno besedilo. Ameriška pre¬
vajalska agencija, ki so ji naročili pregled
in popravljanje besedila, je naročniku razlo¬
žila, da bi bilo cenejše in hitrejše, če bi
vse skupaj popolnoma na novo prevedli,
namesto da bi izboljševali nepopravljivo be¬
sedilo. Naročnik se je strinjal, agencija je
besedilo ponovno prevedla in Venezuelci so
kljub začetni zamudi lahko pravočasno do¬
končali projekt.

* * *

Primeri govorijo sami zase — zlasti tistim,
ki se bomo prepoznali v njih. Pripravil

Tomaž Longyka

MOSTOVI 1/1986/XXI

17

Anton Omerza

REKLAMACIJA
NA KAKOVOST PREVODOV

V zadnjem času prihaja do pogostih rekla¬
macij naročnikov prevodov. Večinoma so to
reklamacije na kakovost prevodov, le redko
se pritožujejo nad zamudami pri predaji pre¬
vodov.

Skušajmo torej opredeliti vlogo prevajalca
in vlogo društva pri reklamacijah za kako¬
vost prevoda. Pri tem moramo ločiti obe
vlogi; prvič takrat, ko prevajalec sam dobi
naročilo za prevod in preko društvene pi¬
sarne samo sprovede postopek plačila, ter
drugič, ko društvo naročilo dobi, izbere pre¬
vajalca, ki potem preda prevod in sprovede
postopek plačila preko društvene pisarne.
Predpostavljamo, da se prevajalec drži pri¬
poročenih prevajalskih tarif. Če je svoj pre¬
vajalski avtorski honorar zaračunal po ve¬
ljavnem ceniku storitev društva, potem se
mora zavedati, da je v tem honorarju (ozi¬
roma v tarifni postavki) vsebovano plačilo za
brezhiben tekst; terminološko, slovnično in
z minimalnimi čitljivimi popravki. Torej v no¬
benem primeru ne pride v poštev dodatno
fakturiranje lektoriranja. Lektoriranje, tako
terminološko, kot slovnično, je že vključeno
v osnovno tarifno postavko za prevajanje.
Primer reklamacije za kakovost prevoda, če
si je prevajalec sam priskrbel naročilo za
prevod:

— prevajalec dobi naročilo za prevod, ga
odda in sprovede plačilo preko društve¬
ne pisarne ter pri izračunu honorarja
upošteva cenik društva;

— s tem so nastale naslednje obveznosti:

— prevajalec se je obvezal, da je njegov
prevod kakovosten ter ga je tudi kot ta¬
kega zaračunal;

— društvo se je do prevajalca zavezalo, da
mu bo nakazalo avtorski honorar;

— torej je prevajalec odgovoren za koko-
vost prevoda, društvo pa za kakovost

obračunsko-računovodskega servisa, ki
ga nudi prevajalcu;

— naročnik reklamira kakovost prevoda in
zahteva nov prevod;

— zgodi se lahko naslednje:

— društvo osnuje strokovno komisijo, ki
pregleda sporni prevod in:

1. ugotovi, da je prevod kakovosten, le
manjša lektura je bila potrebna ter tak pre¬
vod pošlje naročniku (recimo, da je naroč¬
nik s tem zadovoljen)

— naročnik plača honorar za prevod, le-ta
pa se razdeli na delež prevajalcu in de¬
lež lektorju reklamiranega prevoda

2. ugotovi, da je prevod neprimeren in ga
da v prevod drugemu prevajalcu ter o tem
obvesti prvega prevajalca in naročnika (re¬
cimo, da je naročnik zadovoljen s tem po¬
novnim prevodom)

— naročnik plača honorar za en sam pre¬
vod, od katerega pa po logiki stvari pr¬
vemu prevajalcu ne pripada ničesar, pač
pa gre ves honorar drugemu prevajalcu
za njegov kakovosten prevod, ki je za¬
dovoljil naročnika;

— torej v takšnih primerih nastopa društvo
tudi kot posredovalni organ med naroč¬
nikom in njegovimi člani ter organizira
strokovni pregled spornega prevoda, lek¬
toriranje ali ponovno prevajanje. Odgo¬
vornost za kakovost prevoda pa ostaja
izključno na prevajalcu, s tem tudi rizik
neplačila za neprimeren prevod.

Primer reklamacije za kakovost prevoda, če
društvo dobi naročilo za prevod in izbere
prevajalca;

za razliko od prejšnjega primera nastopijo
naslednje spremembe:

18

MOSTOVI 1/1986/XXI

— društvo postane odgovorno za izbor pre¬
vajalca, torej delno soodgovrno za ka¬
kovost prevoda; s tem v zvezi se postav¬
lja vprašanje, kako naj za takšne prevo¬
de društvo zasigura kakovost prevodov.
Lahko od prevajalcev zahteva da dajo
prevod lektorirati, lahko zahteva kopijo
prevoda. Obstaja tudi način, kako se iz¬
ogniti slabim prevodom; društvo lahko
vestno beleži pripombe in reklamacije na
račun prevodov in takšne prevajalce
enostavno postavi na črno listo ter jim
ne posreduje naročil za prevode;

— pri reklamaciji za kakovost prevoda, ki
ga je prevajalcu posredovalo društvo, je
še vedno za kakovost prevoda odgovo¬
ren prevajalec, s tem, da se mu društvo
v tej odgovornosti samo pridruži, nam¬
reč v tem, da odgovarja za izbor preva¬
jalca. Torej iz naslova te odgovornosti
za izbor prevajalca ima društvo pravico,
da izbranemu prevajalcu naloži pogoje,
pod katerimi naj odda prevod (lektorira¬
nje, oddaja prevoda v društvo in podob¬
no).

Zmotno je mnenje, ki ga je včasih slišati,
da društvo odgovarja za kakovost prevo¬
dov, ki jih posreduje svojim prevajalcem.
Vsakdo odgovarja za tisti del, katerega je
prevzel. Društvo vedno prevzame nase iz¬
vedbo postopka plačila, in za to izvedbo
tudi odgovarja. Prevajalec vedno prevzame
nase prevajanje ter odgovarja za kakovost
prevajanja, lektor prevzame nase lektorira¬
nje in prevzame odgovornost za kakovost
lektoriranja. Kadar društvo izbere prevajal¬
ca, takrat nosi odgovornost za izbor tega
prevajalca.

Prav tako, kot prevajalec zahteva od naroč¬
nika brezhiben izvirnik in pomoč pri termi¬
nologiji (da zavaruje oziroma omogoči ka¬
kovost svojega dela), prav tako lahko dru¬
štvo od prevajalca, ki mu je posredovalo
prevod zahteva dokazila za kakovost pre¬
voda (obvezno lektoriranje, tekst prevoda
in podobno).

Upam, da sem s tem razmišljanjem dregnil
v občutljivo točko, ki se vsaj potencialno
tiče nas vseh. Umestno bi bilo slišati tudi
drugačno mnenje z drugačnimi argumenti.

O Društvu simultanih in konsekutivnih tolmačev Slovenije

Naše Društvo že dalj časa sodeljuje z Društvom simultanih in konsektutivnih tol¬
mačev Slovenije. Sedež obeh društev je v istih prostorih, en član upravnega od¬
bora DZTPS je iz njihovega društva, dosti pa je tudi takšnih prevajalcev, ki so
člani obeh društev.

Za začetek vas želimo seznaniti s pogoji za vstop v društvo simultanih in konse¬
kutivnih tolmačev Slovenije, za prihodnjič pa upamo, da nam bo kak njihov član
napisal kaj več o delu društva.

Pogoji za vstop v društvo so:

— visokošolska izobrazba;

— aktivno znanje dveh tujih jezikov, zadostuje pa tolmačenje v en tuj jezik (izje¬
ma so deficitarni jeziki, ko izjemoma zadostuje aktivno znanje enega tujega
jezika);

— preizkus znanja iz konsekutivnega oziroma simultanega tolmačenja, ki ga en¬
krat na leto pripravi za vse prijavljene kandidate Društvo simultanih in konse¬
kutivnih tolmačev Slovenije na podlagi poslanih prošenj;

— diplomiranim konferenčnim tolmačem ni treba opravljati preizkusa znanja.

Po podatkih iz septembra 1985 ima društvo 45 članov.

MOSTOVI 1/1986/XXI

19

Hojka Kraigher

O SLOVENSKI GOZDARSKI
TERMINOLOGIJI

Izvleček

Avtor prikaže razvoj slovenske gozdarske terminologije od prvih objav gozdarskih
člankov v slovenščini do izdaje prvega slovenskega gozdarskega slovarja, poleg
tega pa še načela dela pri pripravah na novi gozdarski slovar. Delo temelji na
obširni kartoteki ter bodočem rednem sistematično zasnovanem delu z njo, ki bo
po načrtih imela za podlago uporabo računalnika.

1. Uvod

Pravilna raba strokovnih izrazov je nujna za
razumevanje, shranjevanje in pretok infor¬
macij v stroki in med strokami. Razvoj na
vseh področjih človeške dejavnosti sprem¬
lja razvoj novih pojmov, novih terminov in
njihovih pomenov. Nauk o strokovnem iz¬
razju, terminologijo, razlagajo (Felber, 1984)
kot: 1. interdisciplinarno znanost, ki se uk¬
varja s strokovnimi pojmi in njihovo pred¬
stavitvijo, 2. zbirko terminov ki sestavljajo
sistem terminov s posameznega področja,
3. publikacijo, v kateri je sistem pojmov s
posameznega področja predstavljen s ter¬
mini.

Terminološko delo poteka po temle zapo¬
redju (isti): 1. zbiranje in zapis terminov s
posameznega področja (uporaba žive govo¬
rice, izpisovanje iz strokovnih in znanstve¬
nih publikacij, standardov, učbenikov, skript,
tujih slovarjev...), 2. iskanje in enotenje
sistema pojmov za posamezno področje, 3.
iskanje in standardizacija pomena za posa¬
mezne termine ali posameznega termina za
posamezen pojem, 4. opisovanje pojmov z
razlagami ali standardizacija definicij, 5. za¬
pisovanje terminografskih podatkov (termi¬
nov, definicij, razlag, konteksta, posameznih
zvez, sinonimov, prevodov) in pridruženih
podatkov (virov, posebnih podatkov, načina
zapisovanja), 6. pri večjezični terminologiji
tudi primerjava pojmovanja v različnih jezi¬
kih, odstopanja natančnosti prevoda in iska¬
nje enakovrednih terminov.

Rezultat terminološkega dela so razlagani in
prevajalni slovarji ter vmesni stopnji pri de¬
lu: glosar in področna nomenklatura. Preva¬
jalni slovarji vsebujejo izraze posamezne
stroke ter ustrezne prevode v raznih jezikih.

V enojezičnih razlagalnih slovarjih pa je vsak
izraz kratko, jasno in natančno razložen.

V okviru rezultatov terminološkega dela uvr¬
ščajo tudi dokumentacijske tezavre, abe¬
cedne spiske deskriptorjev brez razlag, ki
nastajajo v INDOK službah in so vir infor¬
macij o objavah na posameznem področju
znanosti.

V vsakdanjem jeziku predpisuje pomen be¬
sed raba jezika. Osnovni namen terminolo¬
škega dela pa je težnja k standardizaciji
terminov. Pojme in sisteme pojmov skuša¬
jo terminologi poenotiti tako, da definirajo
pojme, zmanjšujejo homonimijo, skušajo od¬
praviti sinonimijo ter po potrebi tvorijo no¬
ve termine, po možnosti po pravilih slovni¬
ce in besedotvorja, ki je v rabi v literarnem
jeziku, odločujoče pa so pri tem potrebe
stroke.

2. Razvoj gozdarske terminološke
dejavnosti

Razmišljanja o pravilni rabi gozdarskih izra¬
zov povezujejo zgodovinarji (Sevnik, 1971) s
prvimi objavami gozdarskih člankov. Na
ozemlju Slovenije so začeli delovati prvi šo¬
lani gozdarji v začetku 19. stol., ko so v
Mariabrunnu ustanovili višje javno gozdar¬
sko učilišče. Med temi zasledimo tudi pisca
prvega gozdarskega članka v slovenščini:

20

MOSTOVI 1/1986/XXI

leta 1821 je Ivan Cerar (1789—1849) sestavil
obširen spis o nujnosti pogozdovanja Krasa:
»Od potrebe zareje drevja v premskem ko¬
tom postojnske kresije«. Leta 1824 pa je
slovničar Franc Metelko poslovenil gozdni
red iz leta 1771 in s tem ustvaril podlago za
slovensko gozdarsko terminologijo. V pre¬
vodu je uvedel, na primer, poklicne nazive
veliki gojzdnik, podložni gojzdnik, gojzd-
nar ali borštnar, logar, gojzdni hlapec.

V naslednjih desetletjih so izhajali strokov¬
ni gozdarski članki v slovenščini predvsem
v Kmetijskih in rokodelskih novicah oz. No¬
vicah kmetijskih, rokodelskih in narodnih
reči ter v Naznanilih kmetijske družbe na
Kranjskem (Šivic, 1959). Prvo slovensko stro¬
kovno publikacijo je izdal deželni odbor
kranjski v Ljubljani leta 1869 — Mavricij
Scheyer: »Navod, kako naj ravnajo posa¬
mezni kmetje in cele soseske s gozdom«
(nemško spisano besedilo je poslovenil
Ivan Tomšič, Šivic, 1960). V tem času so pri
kranjski kmetijski družbi ustanovili gozdar¬
ski odsek, na Snežniku pa je začela delo¬
vati leta 1869 prva dveletna slovenska goz¬
darska šola (delovala do leta 1875). Kasneje
so gozdarstvo poučevali na vseh nižjih in
srednjih kmetijskih šolah, visoko izobrazbo
pa je bilo mogoče pridobiti na avstrijskih,
čeških in ogrskih gozdarskih akademijah
(Adamič, 1983). Konec 19. in v začetku 20.
stol. so slovenski avtorji objavljali predvsem
v Kmetovalcu, kjer je gozdarski del urejal
A. Guzelj.

Na Hrvaškem so bili učitelji v prvih gozdar¬
skih šolah hkrati tudi tajniki gozdarskih
združenj in uredniki strokovnih glasil. Ti so
že od leta 1870 pisali, da pogrešajo ustalje¬
no enotno gozdarsko terminologijo. Zato ni
čudno, da so se tedaj posamezniki začeli
ukvarjati z zbiranjem gozdarskega strokov¬
nega izrazja. V. Rački je gradivo, zbrano
v 12 letih, objavil leta 1884 v Šumarskem li¬
stu, glasilu hrvaškega gozdarskega društva.
Gradivo je zanimivo tudi za slovenske goz¬
darje, saj je Rački posamezne hrvaške iz¬
raze opremil s prevodi v slovenščino in dru¬
ge slovanske jezike. Zadnji urednik pred pr¬

vo svetovno vojno, A. Ugrenovič, je leta
1912 objavil v Šumarskem listu kot prilogo
gradivo, ki ga je zbral v 36 letnikih lista in
izopolnil z gradivom Srbskega gozdar¬
skega društva (Ugrenovič, 1922).
Prizadevanja gozdarskih društev na ozemlju
Jugoslavije in lastne objave so v tem času
spodbudile k delu v terminologiji tudi enega
najvidnejših slovenskih gozdarjev na tem
področju, A. šivica.

Po prvi svetovni vojni so ob ustanovitvi Ju¬
goslovanskega gozdarskega društva v Za¬
grebu zasnovali tudi odsek za enotno goz¬
darsko terminologijo pod vodstvom A. Ugre-
noviča. Načrtovali so obširno akcijo za zbi¬
ranje gradiva med ljudmi, kar naj bi dopol¬
nili z izpisovanjem iz literature in po potre¬
bi z neologizmi. Gradivo bi potem v odseku
pregledali, prečistili in začeli utrjevati pra¬
vilno rabo. V navodilih za zbiranje gradiva
je Ugrenovič svetoval zapisovanje gesel v
zvezah, s sinonimi, razlagami in opisi ali
skicami, dodali naj bi jim tudi slovnično ob¬
liko, naglas, vir — lokacijo, kjer se izraz
uporablja, ter zbiralca. Že tedaj pa so se sre¬
čali z znano težavo, z nedejavnostjo sode¬
lavcev, zato delo ni steklo. V naslednjih
letih so se pokazali tudi različki med jezi¬
kom Srbov in Hrvatov, ki so onemogočile
enotno srbohrvatsko terminologijo v goz¬
darstvu. V Šumarskem listu pa so v dvaj¬
setih letih izhajali tudi članki slovenskih
avtorjev v slovenščini.

Leta 1931 so ustanovili v Mariboru gozdar¬
sko šolo in pokazala se je nujnost strokov¬
nega gozdarskega glasila v slovenščini,
hkrati pa slovenskega strokovnega gozdar¬
skega izrazja. Zato ne preseneča, da je
urednik S. Sotošek že od prve številke Goz¬
darskega vestnika, ki je začel izhajati leta
1938, objavil Gradivo za slovenski gozdarski
slovar.

Že v prvem letniku glasila so objavili čez
250 izrazov s sinonimi, področjem, kjer se
je izraz uporabljal, kratico zbiralca ter ve¬
činoma zelo obširno razlago, tako da je gra¬
divo deloma zapolnjevalo vrzeli ob pomanj¬
kanju slovenskih gozdarskih učbenikov.

MOSTOVI 1/1986/XXI

21

Gradivo je, s premorom med vojno, izhajalo
do leta 1947.

Takoj po ustanovitvi je v Gozdarskem inšti¬
tutu leta 1948 začela delovati terminološka
komisija. Ta je leta 1951 prevzela od A. Ši-
vica približno 9000 izvodov iz gozdarstva
(4000) in lesarstva ter jih izpopolnila z gra¬
divom, objavljenim v Gozdarskem vestniku
(Brinar, 1970). Naloga komisije je bila pre¬
gledati že zbrano gradivo, ga dopolniti,
z razlagami in zbirati novo gradivo. Komisi¬
ja je delovala v dveh sekcijah: gozdarsko
je vodil J. Miklavžič, lesarsko pa L. Žumer
(Robič, 1972). Lesarska sekcija je svoje gra¬
divo objavila pod naslovom Gozdarsko-les-
na terminologija v reviji Les v letih 1956 do
1957. Delo komisije je financirala Uprava za
gozdarstvo LRS v okviru posebne pogodbe.
Gradivo je obsegalo okoli 1700 gesel brez
razlag, bralci pa naj bi odločali o njegovi
pravilnosti in o manjkajočem gradivu.
Gozdarska sekcija je svoje gradivo objavi¬
la kot Gradivo za strokovni slovar v Goz¬
darskem vestniku v letih 1960—1962. Vsebo¬
valo je okrog 5000 izrazov s kratkimi razla¬
gami. V razpravi o gradivu se je pokazala
vrsta pomanjkljivosti (Brinar, 1963). Leta
1964 je Zveza inženirjev in tehnikov gozdar¬
stva in lesne industrije (ZIT GLI) imenovala
posebno komisijo za sestavo slovarja, ki se
je ponovno razdelila v gozdarsko In lesar¬
sko sekcijo (Robič, 1972). Lesarska sekcija,
ki jo je znova vodil L. Žumer, je v reviji Les
objavila leta 1969 Strokovni slovar industri¬
je ivernih plošč. Gozdarska sekcija pod vod¬
stvom M. Brinarja pa je leta 1970 izdala
Gozdarski slovar. V njem je zbrano in raz¬
loženo bogato gradivo, ki ga je objavljal
Gozdarski vestnik ter gozdarski del šiviče-
vega gradiva, dopolnjeno z izrazi iz nekate¬
rih strokovnih in znanstvenih del IGLG.

V naslednjih letih se je pokazalo, da je v
Brinarjevem Gozdarskem slovarju premalo
gesel s področja izkoriščanja in gozdnih
prometnic, kar je izpopolnil urednik Z. Turk
z ureditvijo slovarja Slovar s področja gozd¬
nih proizvodov in gozdnih komunikacij leta
1981. V tem slovarju so gesla prevedena v

več jezikov, nimajo pa razlag, razen nekaj
terminov iz transporta lesa. Medtem je od
leta 1962 do leta 1980 že dvakrat izšel
Splošni tehniški slovar, pri katerem je sode¬
loval L. Žumer, od leta 1979 pa M. Kmecl.
Pri pripravah Slovarja slovenskega knjižne¬
ga jezika so zastopali gozdarstvo M. Brinar,
lesarstvo pa L. Žumer in J. Humar.

3. Sedanje stanje v sloveski gozdarski
terminologiji

Z razvojem stroke se je razvijalo tudi stro¬
kovno izrazje, zato je ZIT GLIS leta 1983
imenovala novo terminološko komisijo, ki
naj bi v nekaj letih pripravila nov gozdarski
slovar.

Strokovni slovar naj bi opozarjal na to, kaj
se uporablja v stroki, v kakšnem pomenu
in v kakšnih okoliščinah. Pri tem se sestav-
Ijalci slovarja nujno srečajo z dilemo — pri¬
praviti terminološki slovar, npr. gozdarski
terminološki slovar, ali gozdarski slovar, ki
zajema obširnejše besedišče in upošteva
več pomenov besed. Problem pri terminolo¬
giji mladih interdisciplinarnih strok je tudi
naslanjanje na izrazje fundamentalnih in
stičnih področij ali strok.

Gozdarstvo sloni na spoznanjih bioloških,
tehniških, ekonomskih in drugih znanosti.
Zaradi svojega osnovnega načela, načela
trajnosti in dolgoročnega načina mišljenja,
ki izhaja iz dolge življenjske dobe drevesnih
vrst in gozda, zahteva pa ga ohranjanje di¬
namičnega ravnovesja v naravi, se je pred¬
vsem v zadnjih letih začelo gozdarstvo uve¬
ljavljati na vrsti prej obmejnih področij, zla¬
sti v prostorskem planiranju. Le-to nujno
povezuje naravne možnosti, načela in zahte¬
ve trajnosti v naravnem in gospodarskem
pogledu in v odvisnosti od tehnologije. Ta¬
ko prevzema gozdarstvo tudi izraze, ki bi
sicer sodili še v vrsto drugih strokovnih slo¬
varjev, in izraze, ki na bi jih vsakdo poznal
iz splošne izobrazbe.

Ob snovanju nove izdaje slovarja se je po¬
javila potreba po oblikovanju zbirke izrazov,
ki so kakorkoli povezani z gozdarstvom. V

22

MOSTOVI 1/1986/XXI

kartoteki je zbrano vse dosedaj objavljeno
slovarsko gradivo, ki se nenehno dopolnju¬
je s prispevki strokovnjakov za posamezna
področja, z izpisovanjem iz strokovne in
znanstvene literature, učbenikov, skript in
drugih publikacij z gozdarsko tematiko, ki
so izšle po letu 1970 (literatura do tega leta
je predvidoma zajeta že v Gozdarskem slo¬
varju M. Brinarja). Tako zasnovana kartote¬
ka ima naravo študijskega gradiva, ki se ne¬
nehno dopolnjuje in posodablja. Kartoteka
je trajnega pomena za gozdarstvo, iz nje bo
vselej mogoče izdelovati razne področne
slovarje in nove izdaje gozdarskega slovar¬
ja ter je tudi osnova za večjezične slovarje.
V kartoteki so zajeti tudi vsi narečni, žar¬
gonski in nepravilni izrazi, zbrani v izpisih
ali na terenu.

Pri sestavljanju prve nove izdaje gozdarske¬
ga slovarja namerava jezikoslovna skupina
upoštevati vse pozitivne značilnosti Gozdar¬
skega slovarja iz leta 1970, npr. navajanje
slovničnih karakteristik, naglas, primerno
zgoščenost razlag. Pri izboru izrazja se na¬
merava ravnati po priporočilih F. Novaka
(1971) v oceni Gozdarskega slovarja: v stro¬
kovni slovar naj bi sprejeli izraze, ki imajo
v gozdarstvu poseben pomen in izraze, ki
so v gozdarstvu pomembni (npr. zemljiška
odveza, katere posledica je velika razdrob¬
ljenost zasebne gozdne posesti). Razmerje
med ožje gozdarskimi izrazi in izrazi iz
obrobnih ter fundamentalnih področij za
gozdarstvo bomo poskušali določiti z dele¬
ži, ki bodo odvisni od začrtane strategije
stroke v prihodnjih desetletjih (odvisno od
časa naslednje izdaje slovarja).

Že od prvih objav Gradiva za slovenski goz¬
darski slovar so se gozdarji ukvarjali z vpli¬
vi nemške literature na naše strokovno iz¬
razje. Posledica neposrednega prevoda iz
nemščine so, na primer visoki, srednji, niz¬
ki gozd, visokodebelno in nizkodebelno dre¬
vo, razna poimenovanja za stroje itd. Take
primere bomo v novem slovarju skušali re¬
šiti z ovrednotenjem sinonimov zanje, npr.
zvezi visokodebelno drevo bomo nadredili
zvezo dolgodebelno drevo. Poimenovanja za

stroje so ob uvajanju nove tehnologije po¬
gosto uvajali nesistematično. V takih pri¬
merih bi bilo usmerjanje uporabnikov k pri¬
mernejšim izrazom bolj zapleteno, saj bi bi¬
lo potrebno ob sodelovanju vodilnih stro¬
kovnjakov in operative uvesti docela novo,
sistematično zasnovano poimenovanje, ki bi
se morebiti lahko uveljavilo z dosledno upo¬
rabo šele po nekaj rodovih.

Strokovni slovarji naj bi utrjevali rabo spre¬
jetih izrazov, zato prevelika sinonimika moti.
Sinonimi, ki se uporabljajo, pa naj bi bili
ovrednoteni!. Narečnim, žargonskim in za¬
starelim izrazom naj bi se novi slovar izogi¬
bal; če zanje ne bi bilo primernega nado¬
mestila, pa bi jih morali ovrednotiti s kvali¬
fikatorjem (nar., pog., žarg-).

V gozdarstvu se srečujemo tudi z raznimi
boleznimi in škodljivci gozdnega drevja, ki
nimajo slovenskega imena. V tem primeru bi
morali strokovnjaki za ta področja sklicati
posebno komisijo za njihovo slovensko po¬
imenovanje, saj bodo latinska ali slovenšči¬
ni prilagojena latinska imena uvrščena v
slovar le izjemoma.

Gesla bodo v novem slovarju zmeraj razlo¬
žena, ne definirana (torej manj odvisna od
vloge posameznega pojma v sistemu poj¬
mov). Razlage naj bi bile vselej zgoščene
in jasne, v obsegu, kot je nakazan v Goz¬
darskem slovarju iz leta 1970. Nanašale se
bodo na najbolj značilno funkcijo, obliko,
lastnost predmeta ali pojma, ki ta pojem
razločuje od drugih. Rastlinske in živalske
vrste bodo okvirno uvrščene v sistem, pri
tem pa bo višji taksonomski enoti, če ima v
slovenščini enako ime, sledila nižja takso-
nomska enota. Sledile bodo morebitne dru¬
ge razlage za geslo, zveze z razlagami in
ilustrativno gradivo. Vsi v razlagi uporablje¬
ni termini bodo uvrščeni v slovar kot gesla
in bodo razloženi.

4. Sklep

Razvoj stroke spremlja razvoj pojmov, ki
morajo ustrezati obstoječemu sistemu in
se morajo razvijati po določenih načelih in

MOSTOVI 1/1986/XXI

23

sistemu. Odgovornost do stroke in odgovor¬
nost jezika spodbujata strokovnjake in jezi¬
koslovce k skupnemu delu in prizadevanju
za pravilen strokovni jezik. Pri delu se sre¬
čujejo z nemalo težav — od nepravilnih
in nesistematično sprejetih tujih ali doma¬
čih izrazov do tega, da se strokovnjaki ne
zanimajo za svoj občevalni jezik.

Iskanje in tvorba izrazov ter natančno defi¬
niranje pojmov sta hkrati znanstveno in ter¬
minološko delo, zasnovano nujno dinamič¬
no in sistematsko. Široko zasnovano karto¬
teko bo treba stalno in sistematično vzdr¬
ževati, pregledovati, dopolnjevati in uporab¬
ljati. Tako delo, predvsem pa uporabo, si je
danes moči zamisliti le z uporabo računal¬
nika in računalniško zasnovane banke ter¬
minov.

Z računalnikom bi si že takoj po vnosu ob¬
stoječe kartoteke olajšali delo pri urejanju
gesel, preverjanju in popravljanju razlag ter
pri zbiranju prispevkov za kartoteko. Z ra¬
čunalnikom bi bili možni sprotni izpisi, ki
bi jih strokovnjaki, operativci in drugi upo¬
rabniki lahko sproti dopolnjevali ter zanje
predlagali razlage. Strokovni slovar bi bil le
tako stalno pripravljen na novo izdajo, in
sicer kot plod rednega, ne kampanjskega
dela.

Terminološko delo in strokovno izrazje je
med strokami precej neusklajeno (Sklepi
4. STB, Ljubljana, 1985). Pri uporabi raču¬
nalnika bi se bilo zato primerno dogovoriti
za enoten način dela, torej za enotno obliko
terminološke kartice, kompatibilno strojno in
programsko opremo. Z zares strokovnim na¬

činom dela v posameznih strokah in s pove¬
zovanjem s terminološko banko podatkov v
Sloveniji, Jugoslaviji in v tujini bi lahko us¬
pešno usklajevali rabo in pomen terminov,
s tem olajšali prenos znanja in spodbudili
zanimanje ter sodelovanje uporabnikov.

5. Povzetek

Urejena in ustrezno razložena zbirka stro¬
kovnih izrazov, terminologija, je podlaga
znanstveno-raziskovalnemu delu v stroki,
prenosu znanja in prevajanju. Slovenska
gozdarska terminologija se je začela razvi¬
jati s prvimi gozdarskimi objavami v slo¬
venščini v začetku 19. stoletja. Organizirano
terminološko delo, ki je zaživelo zlasti po
drugi svetovni vojni, je leta 1970 pripeljalo
do izdaje prvega slovenskega, razlagalnega
gozdarskega slovarja, ki ga je dokončno
uredil M. Brinar.

Z razvojem gozdarstva, ki je v zadnjih letih
razširilo območje svojega delovanja, se je
spreminjalo in razvijalo tudi strokovno iz¬
razje. Zato je ZIT GLIS imenovala leta 1983
novo terminološko komisijo, ki naj bi v ne¬
kaj letih pripravila nov gozdarski slovar.
Podlaga novemu slovarju in prihodnjem red¬
nemu sistemskemu delu v gozdarski termi¬
nologiji je obširna kartoteka, v kateri je
zbrano gradivo iz Gozdarskega slovarja M.
Brinarja, dopolnjeno s prispevki strokovnja¬
kov in izpisi iz literature, ki je izšla po letu
1970. Delo s kartoteko, oblikovanjem in red¬
nimi občasnimi izdajami slovarja naj bi v
prihodnje potekalo z uporabo računalnika.

24

MOSTOVI 1/1986/XXI

David Limon

»FALSE-FRIENDS« AND
SLOVENE-ENGLISH TRANSLATION

Pisec članka, dolgoletni lektor za angleški jezik na filozofski fakulteti v
Ljubljani, v uvodu spregovori na splošno o slabih in neustreznih prevodih,
ki jih vsak dan srečujemo na najrazličnejših področjih. Osvetliti skuša
nekatere vzroke za te težave ter se dotakne tudi pomanjkljive prevajalske
izobrazbe avtorjev. Skupni imenovalec vsem slabim prevodom je pač
nezadostno jezikovno znanje.

Problem ponazori s krajšim zgledom iz neustreznega tiskanega prevoda.
Glavnina prispevka obsega primere t. i. faux-amis (angl. false friends)
izrazov, katerih prevod (v angleščino) se samo zdi enakovreden izvirniku
ali pa le zveni tako, v resnici pa še daleč ni tak. Seznam obsega izraze,
ki je nanje pisec najpogosteje naletel v prevedenih besedilih in ki so nanje
opozorile tudi razprave na podiplomskem prevajalskem tečaju na filozof¬
ski fakulteti v Ljubljani.

It is, unfortunately, ali too easy to find exam-
ples of woefully inadequate Slovene-English
translation. And they can, sadly, be found
in ali areas: from short !iterary extracts
and coffeetable books through to informa-
tion leaflets and publicity materials, espe-
cially those with vvhich the hapless tourist is
bombarded (VVhere else would one find the
classic recommendation: “We are suggest-
ing you the old town nucleos sightsee-
ings”?). Such texts may be the work of in-
suffioiently-trained and hard-pressed young
translators with no more experienced hand
to consult; they may have been produced
by students, or even teachers, trying to sup-
plement their lincomes with a little extra
work; they might simply have been churned
out by over-confident company employees
who assume that an ability to use their mo-
ther tongue and a passing krovvledge of
English, combined with occasional use of
a bi-lingual dictionary, are ali the tools pro-
spective translators need before they can
get down to work. We can already see one
of the roots of the problem taking shape he-

re: that translation is (except, perhaps, in the
field of literature) consistently under-rated as
a škili and that the translator in consistently
under-valued. And a concomitant factor
vvorth mentioning at this juncture is the fre-
quent lack of “quality control” overthe pro-
duct: not only are translations rarely che-
cked for linguistic acceptability by someone
other than the translator, but even the need
for proof-reading before printing is frequent-
ly overlooked.

We might consider, in passing, the question
of how someone who may have studied En¬
glish for many years can produce a poor
English translation. Besides the obvious
point that translation is, in any čase, a very
special skifi with many inherent dangers of
interlingual interference, there is the fact
that the way languages are taught (and this
is not just a criticism of the Slovene sy-
stem!) can produce a fine passive know-
ledge of the language being learnt but stili
provide no real opportunity to develop the
productive skills, especially vvriting. There
are other factors vvhich should be mentioned

MOSTOVI 1/1986/XXI

25

here: lack of contact with the living langua-
ge in real situation; paucity of “authentic"
teaching materials; “institutionalisation” of
errors (that is, those regularly passed on
through generations of teachers and pupils,
such as the use of “until” instead of “by”
or “before”, as in “Do it until the end of the
week” — many of the most common of
these being caused by interference from the
mother tongue); over-generalisation of mis-
applied rules; and so on. The problem can
be placed in a nutsheil thus: frequently, the
translator simpiy does not know the target
language (in this čase English) well enough.
One consequence of this is over-reliance on
bi-lingual dictionaries. Such dictionaries,
especially the generalised variety, are rarely
more than ciumsy aids to the passive under-
standing of a foreign language, based as
they are on rather spurious notions of what
lexical equiva!ence actually is. An intuitive
word-for-word “matching” of entries in mo-
nolingual dictionaries and ad hoc approxi-
mations between superficially equivalent le-
xemes tend too often to be the only rationale
behind the compilation of such vvorks. Mo-
reover, they too often rely on undifferentia-
ted list-type entries which give the user lit-
tle real guidance as to usage, when what
the foreign learner really needs is “genuine
equivalents, together with an indication of
the colloquial restrictions that operate in
specific situational contexts”’.

Let us now compare two supposedly equiva-
lent texts: taken, in this čase, from a “Den-
tol Anti-Plaque” toothpaste tube. The con-
text here demands that, for the English text
to be a successful translation of the Slove-
ne text, it should be functionally equivalent;
it should also, of course, be semantically
equivalent.

Zobna medicina je ugotovila, da so zobne
obloge glavni povzročitelj vseh obolenj zob
in dlesni, ker se v njih razmnožujejo nevar¬
ne bakterije. Dentol anti-plaque učinkovito

'  R. R. K. Hartmann, »Contrastive Textology«
(Julius Groos Verlag, Heidelberg, 1980)

odstranjuje te obloge, 12 ur zavira nastaja¬
nje novih ter tako preventivno varuje pred
kariesom in parodontopatijo.

The dental medicine has stated that the pla-
ques present the main cause of ali teeth
and gum diseases as dangerous baeteria
are produced within them.

Dentol anti-plaque efficiently removes these
plaques and for 12 hours prevents the ap-
pearance of new ones and thus preventively
protects against caries and periodontal di¬
seases.

There are many clear reasons why this is not
a successful translation: ungrammatical use
of the definite article on twe occasions; the
use of “state” for »ugotoviti«; treating “pla-
que” as a countable noun on three occasi¬
ons; inappropriate use of the verb “pre¬
sent”; the use of “produce” for »razmnože¬
vati«; the word order of the second senten-
ce; and so on — it vvould not be difficult
to add further points. I vvould, hovvever, like
to focus on just two lexical items in the Slo-
vene text: »medicina« and »preventivno«.

The noun »medicina« if often translatable
by the English “medicine”; in this context it
is not — it cannot collocate with the adjec-
tive “dental” (»zoben«), An appropriate
translation of this text vvould probably begin
thus: “Dental research has shovvn that..
Similarly, the adverb »preventivno« cannot
be translated by “preventively” here: “pre¬
ventive^ protects against” (»varuje pred«)
is not an acceptable collocation (nor, in-
deed, is “preventively” a suitable equiva-
lent for »preventivno« in such contexts as
»preventivno cepiti«), A suitable translation
here vvould be: “and thus protects against”.
(»ter tako preventivno varuje pred ...«) —
or perhaps “helps protect against..

This is the translation problem I shall be
dealing with in the rest of this article: the
mis-translation of lexical items from the SL
(source language), using TL (target langua¬
ge) items vvhich sound and/or look as if
they should be equivalent in this particular

26

MOSTOVI 1/1986/XXI

context (or even, in some cases, in ali con-
texts), but which in fact are not. In Britain,
these items are often knovvn by the French
expression “faux amis”; we shall use the
English expression “false-frieds”.

To take a classic example: the French adjec-
tive “sympathique” is a “false-friend” for the
English learner because in most contexts it
is not a translation equivalent for the En¬
glish “sympathetic”. And to take the two lan-
guages we are dealing with here: “sympa-
thetic is in most contexts not a translation
equivalent for »simpatičen«. So, in the con-
text of Slovene-Engtish translation we can
label »simpatičen« and “sympathetic” as
“false-friends” (although interestingly, for
the Slovene learner of French, “sympatique"
is not a “false-fried”).

Below, a number of Slovene vvords which
can be gerarded as “false-frieds” are given;
they are listed in thematic groups in order
to make clear the kinds of contexts in which
they occur. Beside them are suggestions
for appropriate English translations: these
are pragmatic equivalents only, and should
not be regarded as “synonyms” or transla¬
tion equivalents irrelevant of context. The
words listed have been selected on an em-
pirical basis: those which, in my experien-
ce, are sources of error for students of En¬
glish (some of these are actually not “trans¬
lation problems” as such, belonging more
to informal, spoken registers) and those (the
more “specialized” vocabulary) vvhich emer-
ged as problems during discussion on the
faculty’s postgraduate translation course.

energy: production and conservation; electrical goods

MOSTOVI 1/1986/XXI

27

klimatiziran

antena

fen

aparat

interna (telefon)

economics, trade, business,

konvertibilni trg
subvencija

participacija
reprodukcija
reprodukcijski material
rezervni deli
inventura
kontrolor

šef

non-stop

propaganda

politics, !aw, administration

proces

predsednik

predsednica

šef države
aparat

manifestacija

manifestirati

laburist

laburisti

health

nataliteta

recept

krema

air-conditioned
(television) aerial
hair-dryer

»brivski aparat« — (electric) razor/shaver
»telefonski aparat« — telephone
extension

indrustry

hard currency areas/market

subsidy (e.g. of rent or prices)

grant (a lump sum given by governmet etc)

(financial) contribution

production, manufacturing

semi-manufactures

špare parts, spares (informal)

stock-taking

supervisor (industriy)

auditor (financial)

boss

»šef oddelka« — head of department

(not really used in Britain: normally one sees only a sign

with “Opening Hours ...”)

publicity (material), advertising

trial

chairman, chairperson (becoming more widely accepted)
chairwoman, chairperson

(“president” for the head of a country, of a company,
of a court)
head of State

»birokratski aparat« — (the) bureaucracy
»državni aparat« —(the) administration,
state administration
a gathering

demonstration, parade (to commemorate sthing)
demonstrate (for or against sthing)

Labour Party member/supporter

the Labour Party (or its mebers and supporters)

(the) birth rate
(doctor’s) prescription

(»recept za kuhanje« — recipe; the English word “receipt"

is translatable by »račun«)

oinment

(“cream” usually cosmetic)

28

MOSTOVI 1119861XX!

tankati to put (some) petrol in (the car)

recreation, tourism, catering, etc

(some of the terms used here may not be applicable to the American system)

MOSTOVI 1/1986/XXI

29

kolega

študijsko leto

Filozofska fakulteta

gimnazija

disertacija

negativna/pozitivna ocena

fonolaboratorij

boks

štipendija

the arts

kultura

kulturen

kulturna manifestacija

fellovv-student, (in informal speech) college/university
friend

(“colleague" is usually reserved for someone you work
with)

(as a term of address there is no English equivalent —
students are addressed as “Mr” or “Miss” plus surname,
or by first name only)
academic year

(»šolsko leto« — school year)

Faculty of Arts, Faculty of Arts and Sciences (depending
on what departments it contains)
grammar school (although not an exact equivalent)
(Master’s or Doctoral) thesis

(we do not talk about “negative” or “positive” marks, but

about people failing or passing — the latter with a high

or low mark: the lovvest mark with vvhich you can pass is

the “pass mark”)

language lab (oratory)

booth (in language lab)

grant (normally from public funds)

scholarship (a special avvard, possibly from industry or

some public body)

(depends very much on context)

»filmska kultura« — the fitm industry
»likovna kultura« — the fine arts
»glasbena kultura« — mušic

(the word “culture” is much more restricted in use than
its Slovene equivalent — usually
it is used on a more abstract, generalised level)
(paraphrase often unavoidable here as in English we do
not talk about “cultural vvorkers”,

“cultural monuments”, etc

e.g. »kulturni delavci« — people who work in the arts
»kulturni spomeniki« — artistic and historical monuments)
»kulturna skupnost« — Arts Council
(although really outside the scope of this list,

»skupnost« is another interesting example of a word vvhich
can be translated in a variety of ways, depending on
context: e.g. »zavarovalna skupnost« — insurance
company, »pedagoška skupnost« — education council,
etc)

celebration (»proslava«)
parade (»parada«)

festival, e.g. »gledališka manifestacija«

— drama festival

30

MOSTOVI 1/1986/XXI

teza

kritika

plastičen

idejen

kriminalka

sinhronizirati (film)
sinhroniziran
kinooperater
maska

maska, masker(ka)
fotograf

fotografski aparat
fleš

harmonika

publicist

lektorirati

theme/subject (e.g. at symposium)

(film, book) reVjevv

vivid (description, portrayal of character)
intellectual (content — »vsebina«, problem, etc)
conceptual (approach, etc)

(murder) mystery, detective story, criminal (adj.)

story/film

dub

dubbed
projectionist
make-up
make-up artist

photographer, photographer’s (shop)
camera

flashlight, flashbulb
accordion

journalist and/or vvriter
check (a text)

jobs

modni kreator
maneken(ka)

arheolog, fiziolog
ginekolog, etc

(fashion-)desinger
dummy (in a shop window)
model, male model

archeologist, physiologist, gynaecologist, etc

food, etc

keks

toast

čips

puding

solata

konserva

konserve

keramika

kombajn

biscuit

(“cake” is »kolač« or »torta«)

(in cafes etc) toasted sandvvich
crisps

(“chips” are “pommes frites”)

(“pudding” covers a wide range of dishes in England
and could cover such things as »mlečni riž«,

»prekmurska gibanica« and so on; Slovene “puding”
vvould best be described as some kind of “dessert",
e.g. “fruit dessert", or perhaps as “mousse”)

(the most common kind of salad in England is “lettuce":
»glava solate« in “a head of lettuce”;

»mehka solata« and »ledenka« are also kinds of lettuce,
the latter sometimes called “crispy lettuce”)
ti n

tinned food(s), (or pl. “tins”)
pottery, crockery (cups, plates, etc)
combine harvester

MOSTOVI 1/1986/XXI

31

various nouns, adjectives,

fantazija

aktualen

simpatičen

tip

primitiven tip,

primitivec

fenomenalen

famozen

fajn

soliden

sklerozen, sklerotičen
kondicija

eksistenca

manifestacija

manifestirati

evidenca

evidenčni karton

evidentirati

eventualen

eventualno

uniformirati

kontrolirati

adverbs, verbs

imagination (»bujna fantazija« — vivid imagination)
topical, relevant (see discussion above)
niče (the most general, neutral possibility)
likeable (person)
kind (face, manner)

(there are, of course, other possibilities, depending on
context)

person, kind (of person, man)

(sometimes the context demands some rather different
expression; “type" may be possible in certain contexts)

(pejorative) yob, moron

»fenomenalen otrok« — child prodigy

»Dosegli so fenomenalen rezultat« — excellent

»Bilo je fenomenalno« — really good, very good

extraordinary, extremely good

»Famozno smo se imeli.« — “We had a great time.”

»Fajn se imejte!« — “Have a god time!”

“Enjoy yourselves!”

reliable (product, person)

very satisfactory, good (result, performance)

(in everyday speech) forgetful, absent-minded

»Nimam nobene kondicije.« — 'Trn not fit.”

‘Trn out of shape.”

»Ali imaš kaj kondicije?« — “Are you fit?"
life, living

expression (of) (as in »setanek je manifestacija
prijateljstva med narodi« or »zunanja manifestacija
čustev«)

express (»manifestirati politične nazore«)
data

file, records (e.g. health)
record, check (information)
possible

(paraphrase usually unavoidable: e.g. "if it happens
to...”, “should it happen that...”; or more formally —
“in the event of...”)
make uniform

check (documents, papers, passports, tickets,
tyre pressure)

measure, take (e.g. blood pressure)

32

MOSTOVI 1/1986/XXI

Savin Jean Vilhar

TEHNOLOGIJA PREVAJANJA

PREVAJANJE je zaporedje vseh dejavnosti,

ki peljejo k temu, da je besedilo v nekem
jeziku (L1) napisano v drugem jeziku (L 2).
Pri tehniških in znanstvenih prevodih, torej
pri naši dejavnosti, pa pogosto ne gre le za
besedilo kot tako, marveč za celoten doku¬
ment, ki naj bo ob končanem delu, torej ob
končanem prevajanju, istoveten z izvirnim
besedilom, samo s tem razločkom, da je v
njem uporabljen namesto prvotnega jezika
(L 1) drug jezik (L 2). Dokument sam pa naj
na zunaj ohrani svojo prvotno obliko. To je
namreč že določil naročnik ali pisec, obli¬
kovalec dokumenta. Torej naj prevod ohrani
vse, kar izvirni dokument poleg samega be¬
sedila še obsega in kar sestavlja celoto do¬
kumenta.

Na primer: slike, skice, preglednice, pa tudi
okvirji okoli celih strani, recimo pri tehnič¬
nih opisih, in pri tehnični dokumentaciji tu¬
di še vse drugo, denimo, emblem proizva¬
jalca in podobno.

Seveda je vse navedeno odvisno tudi od
namena, za kakršnega bo uporabljen pre¬
vedeni dokument. Med prevodi v tuj jezik
so pogosto dokumentacije, ki jih proizvaja¬
lec želi priložiti svoji ponudbi ali projektu
ipd., s katerim se mu mudi na licitacijo. V
takem primeru bo naročnik prevod takoj,
ko mu ga prevajalec izroči, kopiral in nato
priložil k ponudbi, projektu ali k izdelku.

Torej naj bi se prevajalec potrudil, da bo
prevod tudi po obliki kar najbolj enak izvir¬
niku. Seveda v glavnem zato, ker pozna oba
jezika, razen tega pa tudi strokovno področ¬
je, ki ga besedilo obravnava. To je tudi za¬
gotovilo, da bo v prevodu kot celoti kar naj¬
manj napak. Prevajalec s takim skrbnim
ravnanjem ustreže naročniku, saj se običaj¬
no zelo mudi. In ker naročnik prejme že po¬
polnoma skončan dokument, mu tudi ni več
treba tratiti dragocenega časa s pretipka¬
vanjem, risanjem in podobnim.

Kadar pa bo besedilo prevoda uporabljeno
v tiskarni, praviloma nikoli ni nujno, da je
prevod enak izvirniku tudi po svoji obliki.
Takrat je poudarek le na jeziku in na izraz¬
ju, na terminologiji, za končno obliko pa
odgovarjata naročnikov oblikovalec in ti¬
skarna. Vendar pa naj prevajalec poskrbi
za to, da bo tudi tiskar, ki ne pozna jezika
L 2, točno vedel, kateri odstavek v prevodu
ustreza nekemu odstavku v izvirniku. Zato
kaže pred začetkom dela označiti vse od¬
stavke v izvirniku s primernimi oznakami,
na primer z velikimi črkami (A, B, C ... itd.),
enaki odstavki v prevodu pa naj nato imajo
enako oznako. Pogosto gre za prevod bese¬
dila iz izvirnega jezika L 1 v dva jezika, to¬
rej v L 2 in L 3. Tu kaže oznakam prevoda
dodati še po eno črko, ki označuje, za ka¬
teri jezik gre. Na primer: AA, BA, CA, itd.,
če je to angleščina, in AN, BN, CN, itd., če
je to nemščina. Podobno tudi za tretji jezik,
katerikoli že je. Za primeren način označe¬
vanja se odloči bodisi prevajalec sam bodi¬
si v dogovoru z naročnikom ali s tiskarno.
Pomembno pa je, da prevajalec ob oddaji
prevoda tudi seznani naročnika z načinom
označevanja.

Pri prevodih, ki so namenjeni tisku, je tudi
zelo važno, da so brez napak. Tisk z napa¬
kami namreč ni uporaben in povzroči veli¬
ko škodo. Če je prevajalec v dvomih, naj
poskrbi za to, da bo besedilo lektorirano,
naročnik ali tiskarna pa naj poskrbita za to,
da bo prevajalec prebral in popravil krtač-
ne odtise, preden gre izdelek naprej v tisk.
Zgoraj napisano velja predvsem za prevode
v tuje jezike. Prevodi v domači jezik pa se
analogno spet dele v dve veliki skupini. Ena
skupina so prevodi, ki jih bo naročnik takoj
uporabljal, na primer razni tehnični opisi,
navodila za uporabo, vzdrževanje in podob¬
no. Tudi pri tej skupini prevodov je zelo
važno, da bo prevod kar najbolj istoveten
z izvirnikom. Naročnik prevoda ima namreč

MOSTOVI 1/1986/XXI

33

pravico, da preko prevoda takoj najde
ustrezno mesto v izvirniku, pa čeprav ne
pozna tujega jezika. Poleg tega prevod s
takim spoštovanjem izvirnikove oblike ohra¬
ni informativno vrednost, ki jo je besedilu
namenil avtor.

V drugi veliki skupini prevodov v domači je¬
zik pa gre spet za besedila, ki so name¬
njena tisku. Tudi tu je važno točno označe¬
vanje odstavkov, saj bo za dokončno obliko
odgovoren tehnični urednik ali tiskar, ki
verjetno ne pozna jezika L1, a mora vse¬
eno natančno prenesti slike, skice in po¬
dobno v končni izdelek. Tudi tu mora pre¬
vajalec skrbeti za jezikovno pravilen pre¬
vod.

Za vse vrste prevodov pa velja: prevajalec
naj jih prilagodi uporabniku.

Zaradi vsega navedenega je torej jasno, da
mora biti prevajalec v stiku z naročnikom
prevoda, kadarkoli je to potrebno. Prevaja¬
lec mora popolnoma obvladati jezik L 2 in
zelo dobro jezik L1, poleg tega pa tudi
strokovno področje, ki ga besedilo obrav¬
nava.

Na dlani je torej, da je prevajanje zelo tež¬
ko in odgovorno delo, zlasti še, ker se za
prevod skoraj vedno zelo mudi. Zato je pri¬
merna tehnologija, ki olajša prevajalsko de¬
lo, ne samo koristna, temveč tudi nujno po¬
trebna.

TEHNOLOGIJA je celota vseh tehničnih pri¬
pomočkov in delovnih metod, ki prevajalcu
omogočajo kakovostno in kar najhitrejše
prevajanje.

Tu je samoumevno, da prevajalec obvlada
jezik L 2 zelo dobro in dovolj dobro tudi je¬
zik L1, poleg tega pa obvezno še strokov¬
no področje, ki ga obravnava besedilo pre¬
voda. Zato tega znanja ne prištevamo k teh¬
nologiji, pač pa sem spadajo le pripomočki,
ki z njimi prevajalec med prevajanjem ne¬
kega besedila pridobi še za to potrebno do¬
datno znanje.

Tehnični pripomočki so, na primer, med
drugim: papir in svinčnik, ki sta osnova za
izdelavo pisnih prevodov. Ker pa rokopis ni
ergonomičen in tudi ne vedno berljiv, svinč¬

nik uspešno nadomestimo s pisalnim stro¬
jem ali pa z računalnikom s pripadajočimi
perifernimi enotami. Med temeljne pripo¬
močke spadajo še: primerna literatura, na
primer slovarji, leksikoni, katalogi, knjige in
revije s strokovnega področja prevoda itd.
Med tehničnimi pripomočki potrebujemo še
ravnila, šestila, radirke, risalno desko, ko¬
rekturni lak in korekturne lističe, lepilo, le¬
pilne trakove, kopirni papir, kopirni stroj,
kuverte, znamke. Poleg vsega— in to je zelo
važno — tudi telefon. Nujen je tudi prime¬
ren delovni prostor in primerno (pisarniško)
pohištvo. Vendar vse to prilagodi prevajalec
svojemu načinu dela in vrsti prevodov, ki
jih dela. Pogosto za prevod niso potrebni
vsi našteti pripomočki, za celoto vseh pre¬
vodov pa prevajalec potrebuje vse to in
morda še kaj več.

Delovnih metod je najmanj toliko, kolikor je
prevajalcev. Vsak ima svoj način dela, vrh
tega pa mora tudi prilagajati način svojega
dela vrsti in zahtevam tega ali onega pre¬
voda.

Za ponazoritev delovnih načinov orišemo
tale dva primera:

A) Klasično prevajanje (slika 1)

Pri tem načinu se prevajalec takoj usede k
pisalnemu stroju in prične prevajati. Poleg
pisalnega stroja je na delovni mizi le še iz¬
virnik, iz katerega prevajalec prevaja. Ta
način zahteva odlično znanje obeh jezikov
in popolno poznavanje področja, ki ga iz¬
virnik obravnava. Če se pojavijo težave, pa
si prevajalec pomaga tudi s primernim slo¬
varjem. Za kaj več pa na pisalni mizi ni
prostora.

Ta način je na videz zelo hiter, saj nastaja
prevod kar neposredno. Vendar ima tudi
pomanjkljivosti, kajti prevajanje nečesa, kar
prevajalec odlično obvlada, je lahko tudi dol¬
gočasno, poleg tega pa tudi kakovost pre¬
voda ni enakomerna od prve do zadnje
strani. Težave so tudi z doslednostjo izraz¬
ja (terminologije), ki pa zahteva pri tehni¬
ških prevodih vedno isti izraz za isti pojem

34

MOSTOVI 1/1986/XXI

Slika 1

Delovni

prostor

od začetka do konca. Pomanjkljivosti nasta¬
jajo predvsem zato, ker ta način prevajanja
ne omogoča, da bi prevod med delom vse¬
binsko dozoreval. Tak način tudi utruja, saj
mora prevajalec nenehno opravljati sicer
kratke, a zelo različne dejavnosti.

Drugačen način prevajanja, ki odpravlja ne¬
katere od naštetih pomanjkljivosti, pa je:

B) Prevajanje po delovnih stopnjah (slika 2)
Ta način računa na razdelitev vsega delov¬
nega postopka na več delovnih stopenj (v
navedenem primeru 10), vsaka med njimi
vključuje le manjše število točno opredelje¬
nih dejavnosti, ki se ponavljajo skozi vse
besedilo prevoda od začetka do konca. Ker
pa se isto besedilo ponovi v celoti v vsaki
delovni stopnji, dobi prevajalec nujno po¬
trebni pregled nad celoto in more hkrati od
stopnje do stopnje postopno izboljševati
končno kakovost prevoda. Vsaka stopnja
vsebuje le manjše število dejavnosti, zato
lahko nastane, žal, tudi moreč občutek mo¬
notonije. Zato so za delo po tem načinu
najbolj primerna besedila po okrog 30 tip¬
kanih strani. Tudi če je besedilo krajše, je
zelo priporočljivo natančno delo po prika¬
zanem zaporedju. Če je besedilo mnogo
daljše od 30 strani, pa ga morda kaže raz¬

deliti na več delov, najprimerneje tako, da
je potem vsak del mogoče vsebinsko za¬
okrožena celota, torej v bistvu prevod zase.
To je pomembno, saj bi tako pri enem sa¬
mem prevodu mogla sodelovati po dva ali
še več prevajalcev. Taka ureditev dela ugod¬
no vpliva na kakovost končnega izdelka, saj
več ljudi več ve, ima na voljo več tehničnih
pripomočkov in tudi bolj natančno nadzo¬
ruje delo. Tukajšnji prostor ne dopušča po¬
drobnega opisa delovnih stopenj, vendar je
možno pripomniti, da so nekatere same po
sebi umevne, o njih pa naj se prevajalci
strokovno posvetujejo med seboj ter si iz¬
menjujejo izkušnje.

Pri nekaterih delovnih stopnjah more veliko
koristiti tudi uporaba računalnika. To velja
v celoti za stopnjo 5, kjer računalnik podaja
ustrezne izraze iz svojega notranjega slo¬
varja, ki ga prevajalec stalno dopolnjuje z
novimi izrazi s tega ali onega področja. V
stopnji 5 računalnik tudi svetuje primerno
literaturo, tako da prevajalcu ni treba izgub¬
ljati časa z ročnim iskanjem. Prav tako ra¬
čunalnik pomaga v stopnji 7. Vtipkavanje in
izpis besedila sta z računalnikom dosti laž¬
ja kot s pisalnim strojem. V stopnji 8 raču¬
nalnik v primerjavi s korekturnimi lističi in
lakom omogoča mnogo lažje in lepše po-

MOSTOVI 1/1986/XXI

35

Stopnja

št.

1 .

2 .

3.

4.

5.

6 .

7.

8 .

9.

10 .

Dejavnost Jezik

Slika 2

pravljanje besedila kar na zaslonu in pred
dokončnim izpisom na tiskalniku.

Veselimo se, saj se je domovina pred krat¬
kim nasmehnila prevajalcem (in sama sebi):

dovoljen je namreč uvoz opreme do določe¬
nega zneska. Oprema bo koristila prevajal¬
cem za bolj kakovostno in hitrejše prevaja¬
nje. To pa je nujno potrebno za izvoz.

36

MOSTOVI 1/1986/XXI

Andreja Markovič

JUBILEJ BRATSKEGA DRUŠTVA

V Beogradu so dne 24. oktobra letos pro¬
slavili petindvajsetletnico dela srbskega
združenja znanstvenih in tehniških prevajal¬
cev.

Petindvajset let je minilo, odkar se je pešči¬
ca srbskih znanstvenikov in tehniških pre¬
vajalcev združila v Udruženje naučnih i
stručnih prevodilaca Srbije, danes pa to
združenje šteje že prek tri tisoč članov, iz
govora na slavnostnem občnem zboru, ki je
bil v stavbi Kolarčeve univerze, točneje, v
dvorani, kjer je bila prva promocija te Uni¬
verze je bilo razbrati kako težka je bila pot
do sedanjih uspehov. Dolga leta so člani
združenja zbirali sredstva, ki so jih v višini
25% od svojih honorarjev namenili za na¬
kup poslovnih prostorov. Takšno samood-
povedovanje je rodilo bogate sadove. Danes
ima Združenje lastno stavbo s poslovnimi
prostori, učilnicami za dopolnilno šolanje
prevajalcev, knjižnico, sejno sobo in še ne¬

Predsednica DZTPS Doris Debenjakova prejema
plaketo, podeljeno našemu društvu

šteto majhnih prostorov, v katerih se člani
Združenja srečujejo, izmenjavajo strokovne
izkušnje na področju prevajalstva, pa tudi
pokramljajo.

Na slavnostni občni zbor so prišli tudi pred¬
stavniki stanovskih društev iz republik in po¬
krajin. Iz vrst slovenskega društva so zboru
prisostvovali predsednica DZTPS, Doris De¬
benjakova ter člana Predsedstva zveze
združenj jugoslovanskih znanstvenih in teh¬
niških prevajalcev Andreja Markovič in Vik¬
tor Jesenik. Slednji je pozdravil zbor in v
imenu slovenskih prevajalcev izrazil tople
želje po nadaljnjem uspešnem delu na po¬
dročju prevajalstva.

Na slavnostnem občnem zboru so zasluž¬
nim članom podelili plakete in priznanja ter
nagrade za življenjsko delo. Plakete so pre¬
jela tudi vsa stanovska društva republik in
pokrajin; v imenu DZTPS je plaketo prejela
predsednica Doris Debenjakova.

Predsednica UNSPS Radmila Petrovič izroča
Viktorju Jeseniku plaketo za zasluge na po¬
dročju prevajalstva

MOSTOVI 1/1986/XXI

37

Rosanda Vlahovič

POGLED NA SUTRAŠNJI DAN

Obrazovanje mladih prevodilaca

Pod ovim radnim nazivom mjeseca maja
o. g. (20. 5.—25. 5.) u Sofiji je održana Kon-
ferencija koju je organizovao Savez prevo¬
dilaca Bugarske u saradnji sa UNESCO-om.
Poziv za učestvovanje na ovoj Konferenciji
upučen je u Udruženju naučnih i stručnih
prevodilaca SR Srbije na osnovu ranijih
kontakata i posjeta predstavnika Saveza
prevodilaca Bugarske našem udruženju.

U radu Konferencije u Sofiji učestvovalo je
14 zemalja a ispred UNESCO-a bio je pri-
sutan specijalista u Sekciji za prevode
UNESCO-a. Na ovom skupu učestvovao je
svojim referatom: »Obrazovanje prevodilaca
u Obrazovnom centru Udruženja Srbije« i
naš predstavnik dr. Jasminko Karanjac.
Tema svih referata je bila, obrazovanje mla¬
dih prevodilaca u zemljama učesnicama ove
Konferencije. Referenti su, uglavnom, bili
profesori — predavači iz raznih škola i uni-
verziteta, prevodioci i pjesnici-prevodioci.
Dobra organizacija i simultano prevodjenje
svih referata i diskusije za okruglim stolom
omogučili su nam da pratimo kompletan rad
Konferencije.

Prilikom dolaska u Sofiju bili smo srdačno
primljeni od Strane predstavnika Saveza
prevodilaca Bugarske i tom prilikom smo,
pored riječi dobrodošlice i sječanja na nji¬
hov boravak u Beogradu, saznali mnoge de-
talje o obrazovanju mladih prevodilaca u
Bugarskoj. To smo kasnije čuli iz referata,
diskusije i ličnih kontakata sa bugarskim
prevodiocima.

Mladi prevodioci Bugarske regrutuju se iz
90 jezičkih škola i Filološkog fakulteta. Po-
stoje i jezičke škole, engleska gimnazija i
francuski liceji, koji su pod patronatom
UNESCO-a. Izučavanju stranog jezika po¬
klanja se velika pažnja još od najnižjih raz¬
reda. Koristi se audio-vizuelna metoda i je¬
zičke laboratorije te intenzivna nastava je¬
zika.

Na obrazovanju mladih prevodilaca radi se
mnogo, počev od srednje škole pa sve do
svršenog fakultetskog obrazovanja. Svake
godine objavljuje se Konkurs za najbolji
prevod, na koji se prijavi oko 1.000 mladih
prevodilaca a organizuje se godišnji semi¬
nar u Plovdivu, takodje za mlade, zatim raz¬
govori i susreti sa iskusnim prevodiocima,
susreti specijalista i početnika, susreti sa
publikom, povremene specijalizacije u ino-
stranstvu, zatim učešče prevodilaca u štam-
pi, na radiju i televiziji jer mladi prevodioci
predstavljaju potencijalnu snagu u prevodi-
lačkim redovima. Njihove kritike prevoda se
objavljuju. Svi oni izlaze iz jezičkih škola i
Filološkog fakulteta. Savez prevodilaca Bu¬
garske i Kabinet mladih prevodilaca traže
najbolji način za obrazovanje mladih. Emi¬
nentni prevodioci susreču se sa učesnici-
ma koji završavaju gimnaziju a Konkursom
za najbolji prevod otkrivaju se talenti. Na
Konferenciji u Sofiji bilo je dosta govora o
prirodnom daru za prevodjenje, kao što ga
imaju slikari, muzičari i drugi umjetnici. Po-
stoji Klub studenata prevodilaca. Regional¬
na udruženja traže pomoč od Saveza u ci¬
lju obrazovanja svojih kadrova. Predstavnici
jednog takvog regionalnog udruženja iz
Plovdiva dočekali su nas prilikom našeg
dolaska u Plovdiv.

U sposobnost bugarskih simultanih prevodi¬
laca smo se uvjeriii u toku rada Konferen¬
cije.

Iz referata Ane Ulove, predsjednice FIT-e,
Lede Mileve, predsjednice Saveza i drugih,
čuli smo mnoge podatke o radu i aktivno¬
stma njihovog Saveza i uspjesima.

Iz referata ostalih referenata čuli smo kako
se mladi prevodioci obrazuju u tim zemlja¬
ma. Govorilo se o metodama učenja, škola-
lama i fakultetima. Pomenuta je i teorija
prevodjenja, da li prevodiiac treba da ju

38

MOSTOVI 1/1986/XXI

poznaje ili ne. I jedan interesantan podatak:
postoji samo jedan priručnik za teoriju pre-
vodnjenja i napisala ga je Ana Ulova, pred-
sjednica FIT-^e i profesorka Univerziteta u
Sofiji.

Spomenute su i škole za usavršavanje pre-
vodilaca u Moskvi i Ženevi, zatim škola E.S.
I.T. na Univerzitetu Sorbone (Sorbone nou-
velle — Pariš lil) Ecole superieure d’inter-
pretes et de traducteurs), zatim študije na
univerzitetima zemalja učesnica ove Kon-
ferencije.

FIT organizuje godišnje seminare za struč-
no usavršavanje prevodiiaca i to u Bugar-
skoj i Meksiku. U Leipzig-u postoje postdi-
plomske študije za inženjere koji žele da
postanu stručni prevodioci.

Referat dr. Jasminka Karanjca, predstavnika
srpskog UNSP bio je vrlo zapažen i jedin-
stven po svojoj temi i za njega su se mno¬
gi interesovali. U referatu je prikazan jedin-
stven način obrazovanja prevodiiaca gdje
su predavači iskusni prevodioci, s objašnje-
njem, da je Centar za obrazovanje formira¬
lo Udruženje prevodiiaca Srbije. Za ovaj
referat su bili zainteresovani predstavnici
prevodiiaca SSSR-a, Velike Britanije i dru¬
gi. Imali smo samo jednog referenta, mada
u našem Savezu imamo toliko snaga i ne bi
smjeli dozvoliti tako mali broj učesnika na
medunarodnim skupovima.

Posebno su bile interesantne diskusije za
okruglim stolom gdje je bio prisutan veliki
broj bugarskih prevodiiaca. Gosti Konferen-
cije su postavljali mnoga pitanja i culo se
mnogo interesantnih podataka o svim Vido¬
vima prevodjenja, profilu prevodiiaca, te-
škočama, odgovornostima, statusu prevodi¬
iaca za koga rekoše da »nije jasan u ovom
našem vremenu« i svemu onom što prati
rad prevodioca. Istaknuta je velika potreba
za prevodiocima u svijetu i unutar mnogih
zemalja i njihovoj odgovornoj usluzi, da bu-
du spona medju ljudima, narodima i kul¬
turama i da na njihovom širokom obrazo-
vanju mora da se radi da bi mogli odgovo¬
riti svemu onom što se od njih traži. Jelena
Nikolajevskaja, pjesnik — prevodilac sa jer-

menskog, iz Moskve, reče da su stari Jer¬
meni prevodjenje smatrali »svetim djelom«
(Tamo je Biblija prevedna još u 5. vijeku,
u Vizantiji je postojala škola za prevodioce).
U toku Konferencije u Sofiji ostvareni su
mnogi kontakti sa predstavnicima prevodiia¬
ca iz 14 zemalja. Razgovaralo se o obrazo-
vanju prevodiiaca, mogučoj saradnji. Pred-
sjednik naučnih i stručnih prevodiiaca Polj¬
ske, Dr Jerzy Piencos, docent na Univerzi¬
tetu u Varšavi izrazio je želju poljskih pre¬
vodiiaca da saradjuju s Udruženjem Make¬
donije jer saradnja sa literarnim prevodioci¬
ma Poljske i SR Makedonije več postoji.
Obečali smo da čemo njegovu želju preni-
jeti i da če Savez učiniti sve da do te sa-
radnje dodje.

Delegacija prevodiiaca SSSR, (Lidija Kudr-
jašova) i Istočne Njemačke (Dr VValter) inte¬
resovali su se za potpisivanje protokola o
saradnji. Obavijestili smo ih da če on skoro
biti potpisan i to prilikom svečanosti povo¬
dom 25. godišnjice rada našeg najstarijeg
Udruženja, Udruženja naučnih i stručnih
prevodiiaca SR Srbije, u Beogradu, 24. ok¬
tobra 1985. god. Lidija Kudrjašova nam je
govorila o njihovoj Konferenciji medjunarod-

Slavnostni občni zbor UNTPS je v imenu slo¬
venskega društva pozdravil Viktor Jesenik

MOSTOVI 1/1986/XXI

39

nog karaktera, koja če biti organizovana u
decembru 1985. god., u Moskvi, i tom prili-
kom nas pozvala. Srdačan i prijateljski raz¬
govor smo imali la DrWalter-om, profeso-
rom Univerziteta u Lajpcigu koji sada radi
na Univerzitetu u Veiikom Trnovu, govori
srpskohrvatski jezik. Razgovarali smo i sa
predstavnicima prevodilaca Velike Britanije,
Čehoslovačke, sa predstavnikom UNESCO,
predsjednicom prevodilaca Francoske, za-
mjenikom direktora škole E.S.I.T. sa Sorbo-
ne (ona je stručni prevodilac, specijalnost
— plastične materije). Govorila je o svojoj
školi, nastavi, programima i problemima i
položaju stručnih prevodilaca u Francuskoj.
Pominjala je Danicu Seleškovič, porijeklom
našu zemljakinju, rijetkog stručnjaka za po-
slove prevodjenja i direktora škole E.S.I.T..
Izrazila je želju da jednog dana vidi nekog
našeg prevodioca u njenoj školi, dala nam
program.

Sa predsjednicom FIT-e Anom Lilovom raz¬
govarali smo o našem učešču u radu FIT-e.
Bilo je govora i o Specijalnom komitetu sa
sjedištem u Beogradu. Razgovorali smo i sa
Sergejom Gončarenkom, članom Savjeta

Maja Dolanc

FIT-e, predavačem na Institutu »Moris To-
res«, pjesnikom-prevodiocem sa španskog
jezika.

Povodom nacionalnog praznika Bugarske
24. maja, na dan završetka Konferencije,
Savez prevodilaca Bugarske je na ovoj sve-
svečanost u prisustvu svih učesnika, na ko-
joj su zaslužnim prevodiocima Bugarske
uručene medalje (društveno priznanje), di¬
plome, značke i plakete za postignute re¬
zultate u prevodilačkom radu, kako u lite-
rarnom tako i u stručnom. Culi smo da se
nagradjuje najbolji stručni prevod u jednoj
godini i višegodišnji rad na stručnom pre-
vodnjenju.

Savez prevolidaca Bugarske je na ovoj sve¬
čanosti nagradilo zlatnom značkom Pred-
sjednika našeg Saveza, Rosandu Vlahovič,
uz diplomu za zasluge na razvijanju sarad-
nje izmedju Saveza prevodilaca Bugarske i
Saveza prevodilaca Jugoslavije. Srebrne
značke i diplome su dobili: Vera Mačkič,
Dr. Jasminko Karanjac i Dragič Vukičevič.
Ovaj stručni i prijateljski skup završio se uz
svestrane želje po unapredjenju saradnje u
prevodilaštvu.

IZ NAŠIH PREVAJALSKIH REVIJ

Letošnja prva številka revije Prevodilac, gla¬
sila prevajalskega združenja SR Srbije, ob¬
javlja v uvodu prispevek Z. Jovanoviča »Re¬
formirana reforma«. Pisec spregovori kritič¬
no o reformi srednjega šolstva ob podatku,
da so pred srbsko javnostjo novi predlogi
za reformo že reformirane šole, saj se je
reforma začela že pred desetimi leti. Avtor
govori o pomanjkljivosti, ki so po njegovem
mnenju predvsem posledica slabih priprav,
površnosti, diletantizma, in pomanjkanja
usklajevanja med republiškimi in pokrajin¬
skimi ustanovami. Opozarja tudi na nezavid¬
ljiv položaj prosvetnih delavcev ki bi jih, kot
povzema po nemškem pedagogu K. G. Salz-
mannu, »ne smel obremenjevati pritisk
vsakodnevnih gmotnih težav, da bi se lahko

posvetili svojemu odgovornemu in plemeni¬
temu poslanstvu«. Pisec poziva k bolj učin¬
kovitemu in bolj uspešnemu reševanju pro¬
blemov šolske reforme, tega občutljivega
družbenega procesa, saj se zaveda, da ima¬
jo storjene napake lahko nepopravljive po¬
sledice za razvoj prihodnih rodov.

V članku z naslovom »O jeziku znanosti
in leposlovja« spregovoril D. Pojatič o značil¬
nostih in razlikah med jezikovnimi sredstvi,
ki jih uporabljata znanost in leposlovje. S
stališča rusistike poudarja pomen stilistike
kot lingvistične discipline na področju znan¬
stvenega jezika in leposlovja.

Najdaljši prispevek v tej številki je članek
M. Jovanoviča O prevajanju naslovov. Pisec
najprej razloži funkcijo naslova, ki je pred-

40

MOSTOVI 1/1986/XXI

vsem v tem, da izboljša komunikacijo, pre¬
preči možnost napačnega razumevanja spo¬
ročila in zavestno usmeri bralca k predmetu
sporočila. Pisec meni, da je prevajanje na¬
slovov zelo odgovorno delo. V prvem delu
članka govori o prevajanju naslovov v lepo¬
slovju in poudarja potrebo po prevajalče¬
vem poznavanju zgodovine, tradicije in kul¬
ture, predvsem pa seveda po dobrem razu¬
mevanju dela samega. Za ponazoritev do¬
daja nekaj prevodov naslovov iz literarnega
in filmskega sveta. V drugem delu govori o
prevajanju naslovov informativnih besedil,
kjer je še zlasti pomembno, da je bralec kar
najbolje obveščen. Pisec poudari pomen
točnosti prevoda (citiranje) in upoštevanja
pravopisnih pravil pri prevajanju naslovov v
tuje jezike (predvsem v angleščino). Dotak¬
ne se tudi problema prevajanja bibliograf¬
skih enot. Pisec želi s člankom spodbuditi
prevajalce, da bi širili svojo splošno raz¬
gledanost in izpopolnjevali svoje znanje je¬
zika.

»Prevodilac« objavlja tudi referat V. Perovi¬
čeve s prevajalskih srečanj Ohrid 85 z na¬
slovom Nekateri leksikološki problemi pre¬
vajanja znanstvenih in tehniških besedil v
francoščino. Perovičevo zanima predvsem
prevajanje sintagem (zveze glagola in pred¬
loga), in sicer raznih sintagem glagola »met-
tre«, ki se pojavljajo v najrazličnejših
strokovnih področjih. Svoj prikaz popestri
z mnogimi zgledi. Za sklep meni, da je pri
prevajanju znanstvenih in tehniških besedil
ustvarjalnost prav tako pomembna kot sa¬
mo transkodiranje.

V članku Elementi analize angleško-srbo-
hrvaških ,lažnih parov’« nas R. Gajič opo¬
zori na zanimiv jezikovni pojav — o njem
piše tudi D. Limon v tej številki »Mostov«
— o katerem je po njenem mnenju daleč
premalo napisanega. Avtorica povzema kla¬
sifikacijo V. Ivira in razvršča »lažne pare«
po njihovem pomenu v srbohrvaščini in an¬
gleščini. Pomen je lahko v obeh jezikih
enak, delno različen (ožji, širši) ali pa čisto
drugačen. Slede zgledi raznih vrst »lažnih
parov«. Avtorica meni, da bi bilo treba še

naprej poučevati to zanimivo področje in
se ustaviti predvsem pri tistih parih besed,
kjer gre za delno pomensko prekrivanje v
obeh jezikih.

Tudi prispevek M. Strugarja Kako naj bo
politični jezik v prevodu razumljiv? je bil

predstavljen na Ohridu. Naš znani prevaja¬
lec govori najprej o zahtevnosti prevajanja
besedil z družbenopolitično vsebino v tuj
jezik, nato pa še o priznanju, ki je nagradilo
dolgotrajna prizadevanja naših prevajalcev
v francoščino, in sicer o objavi izrazov o sa¬
moupravljanju v glasilu Centra za znanstve¬
ne raziskave v Parizu. Večji del Strugarje-
vega prispevka je posvečen nerazumljivosti
mnogih političnih besedil, ki so namenjena
tuji dejavnosti. Pisec poudarja svobodo in
dolžnost prevajalca, da s svojim znanjem
izboljša pomankljivosti, ki so sad neznanja
ali pa nezakonitega jezikovnega znanja pi¬
scev takih besedil.

V rubriki Kronika piše D. Tanaskovič o sre¬
čanju jugoslovanskih jezikoslovcev, ki je bi¬
lo od 29. do 31. marca v Sarajevu. Pripravi¬
la ga je Akademija znanosti Bosne in Her¬
cegovine, udeležilo pa se ga je več kot sto
jezikoslovcev iz domovine in tujine. Prispe¬
vek povzema glavne misli nekaterih refera¬
tov. A. Perič obvešča o simpoziju o teoriji
pouka jezika, ki ga je organiziralo Društvo
za uporabno jezikoslovje 12. in 13. aprila
letos v Beogradu. Dejavnost na področju
terminologije je bila tema Drugega simpozi¬
ja Infoterma na Dunaju (14.—19. aprila). V
Sarajevu je od 20. do 24. maja potekal se¬
minar za germaniste z naslovom Nemščina
kot jezik stroke na tehniških in drugih ne-
filoloških fakultetah.

V rubriki In memoriam sta objavljena pri¬
spevka, posvečena spominu umrlih preva¬
jalcev Dragane Kraigher-Šenk in Slobodana
Mandiča. V Portretih prevajalcev je tokrat
predstavljen prevajalec za madžarski jezik
Karel Pioker.

Spomine na svoj beg iz nemškega tabori¬
šča obuja prevajalec Dragi D. Todorovič. V
tej številki je predstavljeno tudi delo Centra
JLA za tuje jezike.




n

J




—

imhodtctf  <i>x m  mnjLMR&aiofle ^vae :

J* (*j)Ul j  V Ul? ijlo-J l„^Uc jU- Jv. ^ /j*  ' *v 1 ?( jUj

Jr* jy> tž> jbj ^ 4 ?

(Jlj dL\’ jj£> ,_x=>-U> JjJl? ULic jU-ljjl ^U- ji lA> s** L_i JS

,-jl wJ15j. jAl 4tjAŠ»i l-ji-JajU yi / *»-J Ul? UljU»V (£}.U® Ajdj ^4

•*ajl it* s_^*U jfi>j <h  UD:> Jk« 5U> J S “USI? Uljjo j g«jj* (j*^U)1
v Ui? j)Uf Ai Alt? .,-«JJ3 Ajc* ^Ux*  3U Ulj , _^l5s a5

s-

1 j 1» a11!_j  jAlUJi a,* (jUajLrf 4)U aJ 1  4jjJu? L l~ JrV W*»

unnnmN

Jji tji^LfeujJ I*j) (JU"

or?

j' (_ 5 ***“^ t>j_’ 5 iXJii i g*žjLiuc

> ai^ «yfcSUJ ^ JI®! *S"

5  ' i *• »—J-® &J : O^-.v

5  JT* sijlis yj~s! i>!<XaJ j  |»Ub 3
5  cM-l c)U! (JU<i> wjbi.Jp'
U*<b>i».«. »->« vi ,,,li! i^S^ 5 " , g£j_sl*ai

iv avizov Ttjv
u)X snel dvaifčt,
ojiovc ndgaSoviE^
>l/.ay6oe. zal viji
ra Telyrf e£(t)
wrw zovg neh
oi nsAraozal o>xv
i] ydo zioie xa\
d neg dm ! xxeivdr \

zaaoiiov, su udi
v ~js Soiji) r/oavrsg  'F

)vzog xEiyovg.

>vxsg ’ idad ?  oi f/i
poBoivto zovc

1 1

ov iiitjuofievoi
nv zmv Kogird
itsjv zidu Aakeč
o, f hfpu:v sni
m llontaa m'y

ih• TZQog 2\xvtih>&

yjoav, to  S’ salom

transiatiou of a !i
na. in  Bolog na, nv;1
3 :

eeeived witb grmi

tis our Imperiai L®
py to think that y|
artesiešto theCer
jeing my friend,
stic, lie is the Brofe
who'lias a great ni
5, and among ide