Kamniški občan LETO XXXIII KAMNIK, 4. NOVEMBRA 1993 Tiskovna konferenca izvršnega sveta O vračanju premoženja Naslednja, 20. številka Kamniškega občana bo izšla 18. novembra. Prispevke sprejemamo do četrtka, 11. novembra; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 16. novembra. Listo za dodelitev socialnih stanovanj objavljamo na 13. strani Tiskovno konferenco smo sklicali, ker vam želimo na kratko predstaviti dejstva v zvezi z reševanjem nekate-. rih spornih denacionalizacij-skih postopkov, iz katerih pa je povsem razvidno, da so očitki treh strank, ki jih je objavilo Delo vpetek, 22. oktobra, povsem neutemeljeni in neargumentirani, je na tiskovni konferenci 27. okto- bra uvodoma dejal Miha Novak, predsednik izvršnega sveta. Povedal je še, da o izvajanju zakona o denacionalizaciji ne odloča več politika, pač pa stroka. Politika pa se je o tem že odločila, ko je sprejela zakon o denacionalizaciji z namenom, da se premoženje vrne vsem tistim, ki jim je bilo odvzeto in da se tako popravijo stare krivice. Poslanski klubi DS, ZLD in LDS so 19. oktobra naslovili na izvršni svet, skupščino občine in na Impulz štiri pobude. »Čudi pa me, da je bila v nasprotju s temi korektnimi pobudami nekaterim medijem poslana drugačna informacija, iz česar bi lahko sklepali, da naj bi v Kamniku premoženja ne vračali v naravi O spornem kiosku Je kamniški Glavni trg res ljubljanski? Na nedavni tiskovni konferenci novinarji niso pozabili sprožiti vprašanja o stališču izvršnega sveta do postavitve gostinskega kioska na Glavnem trgu v Kamniku. Kritični zapis o tej postavitvi smo prebrali že v prejšnji številki Kamniškega občana izpod peresa dipl. ing. arh. Bojana Schlegla. Kakšna pa je druga plat medalje? To je ena izmed dediščin, ki jih je zdajšnji izvršni svet podedoval od predprejšnjega izvršnega sveta (ki ga je vodil Janko Gedrih, op. p.), je-v odgovoru na več vprašanj na to temo dejal Janez Stražar, dipl. ing. arh., sekretar sekretariata za okolje in prostor. Takrat je bila sklenjena dolgoročna pogodba, ki jo je tudi sedanji izvršni svet dolžan spoštovati. Pogodbeni stranki sta bili občina Kamnik in Janez Repanšek. »Gre za pogodbo o najemu tega prostora. Ta pogodba se vsako leto z aneksom obnavlja tako, da se določi nova višina najemnine. Mi, kot pravni nasledniki, smo to pogodbo dolžni speljati do konca. Mislim, da pogodba velja še dve leti. Če tega ne bi spoštovali, smo drugi stranki dolžni povrniti vso škodo, ki bi jo iz tega naslova dokazala. Vendar je nismo dolžni spoštovati samo zato, pač pa tudi zaradi tega, ker si dnevna politika ne more privoščiti spreminjanja nekih popolnoma zako- nitih aktov. Mi smo se zavedali delikat-nosti posega v ta prostor. G. Repanšek je želel poleg tega paviljona postaviti tudi neko montažno stranišče, da bi tudi izpolnil vse pogoje. Obrnili smo se na izdelovalca zazidalnega načrta KI-Center, Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, in smo jo zaprosili za mnenje. Ta je takoj odločno nasprotovala postavitvi sanitarij. Skupaj z Zavodom za naravno in kulturno dediščino iz Kranja pa je pristala na kompromis, ker gre samo za začasen kompromis. Investitorju je bilo glasno in jasno povedano, da bo moral s tega prostora oditi, ko se bo pogodba iztekla. S tem je tudi soglašal. Na osnovi izpolnitve vseh pogojev mu je bila izdana odločba o priglasitvi,« je bilo slišati. Naj navedemo še nekaj vprašanj. Ali je res Janez Repanšek dobil dovoljenje samo do 19. novembra? BLAGOVNICA fLg Duplica pri IrrtHI Kamniku /t^edne ponod^ tel.: 812-332 u KI BO 30.12.1993 OB 17.00 NAGRADE: 1. TESTNI MOTOR HONDA 2. BARVNI TELEVIZOR 3. GOSPODINJSKI APARAT IN VEĆ PRAKTIČNIH NAGRAD V NAGRADNEM ŽREBANJU SODELUJE VSAK, KI BO V TRGOVINAH: DAMAST - tekstilna trgovina. Balonček - otroška tonfekc||a, UNA -moška In ženska konfekcija, PIK - trgovina 8 Mi, DROGERUA Andreja, CVETLIČARNA Mojca, bistro MOZAIK, SADJE ZELENJAVA. FORUM, knjigama In papirnica, BONITAS VTTA • športna trgovina, I MFfiATRONIK&R - ei. Instal. mat + BOSCH, BLAUPUNKT, VAMAHA,. IZPOLNIL KUPON, KI GA DOBI ZA VSAKIH 1000 SIT NAKUPA. OD 15.11 DO 30.12.1993 Potem mora zaprostiti za novo obratovalno dovoljenje za novo sezono. Kakšno vlogo ima ministrstvo za promet in zveze pri tem? Skozi Kamnik je nekoč tekla regionalna cesta, vendar ob zgraditvi obvoznice lastništvo ni bilo preneseno na občino. Formalno pravno je še vedno lastnik trga in ceste skozi Kamnik republiška uprava za ceste. Torej pogodba ne velja, ker jo je sklenila občina? Potem se morate vprašati tudi o legalnosti postavitve stojnic na vseh kamniških prireditvah, vključno z Dnevi narodnih noš. Mi imamo od ministrstva soglasje, da občina Kamnik lahko oddaja te prostore. Seveda pa moramo to zadevo čimpreje zemljiško knjižno urediti. Ali lahko bife posluje brez sanitarij? Po mnenju sanitarne inšpekcije je za take začasne objekte brez lastnih sanitarij mogoče izdati obratovalno dovoljenje. Ali obstaja dokument o soglasju Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine? Če je bilo na sestanku v tem prostoru prisotnih najmanj deset strokovnjakov in je bil o tem sestavljen zapisnik, po katerem je ravnateljica zavoda izjavila, da soglašajo s tem kar bo odločila fakulteta, je bil to za nas zadosten razlog, lahko pa bi zganjali birokracijo in zavlačevali postopek. (fs) >Poslovo-stanovanjski objekt v središču mesta - ob križišču Poti na Poljane in glavne mestne ulice. Z zaključkom del na objektu in okolici se je mimoidočim pokazal še en lep obraz našega starega mesta. ali pa vsaj počasneje. To bi bil edinstven primer v Sloveniji. Povsod želijo, da se to premoženje čim hitreje vrne,« je še dodal Miha Novak. Izvršni svet je navzočim novinarjem posredoval pisno gradivo o poteku denaciona-lizacijskih postopkov v primeru Lekarne Kamnik, otroškega vrtca Antona Medveda in Smidovega travnika v Komendi, ki naj bi bili po omenjenih informacijah v javnih medijih sporni. Člani izvršnega sveta Janez Stražar, Judita Mlinar - Kem in Janez An-drejašič ter strokovna sodelavca Ivanka Ogrinec in Tone Kotnik pa so na željo prisotnih novinarjev vsa vprašanja še dodatno pojasnili. Naj na kratko povzamemo vsebino predloženih gradiv in .pojasnil. Lekarna Kamnik: Primer je reševalo Ministrstvo za kulturo. Občina je preko javnega pravobranilca ugovarjala zahtevi za vrnitev v naravi, česar pa ministrstvo ni upoštevalo, ker da se bo na podlagi najemne pogodbe v poslovnih prostorov lahko še naprej opravljala lekarniška dejavnost. Upravičencem za nacionalizirane poslovne prostore ni bila izplačana odškodnina. Tudi če bi bila po takratnih predpisih določena, ta ne bi presegala 30% dejanske vrednosti podržavljenega dela stavbe. Po zakonu se upoštevajo tudi vse investicije, ki so prispevale, da se je vrednost premoženja povečala za več kot 30% prvotne vrednosti. Adaptacija lekarniških prostorov je bila opravljena leta 1967 in leta 1968. Ker je bila v prostorih v času nacionalizacije že lekarniška dejavnost in upoštevajoč stanje ter zakonsko določilo, da za vzdrževanje objekta ni mogoče zahtevati odškodnine, zato izvršni svet ni uveljavljal odškodninskega zahtevka. Višina vloženih sredstev v adap- <&umm, ŠKORNJI, ANTIFRIZ, AVTO IN VELOPNEVMATIKA, A VTOPREVLEKE, KLINASTI JERMENI, REZERVNI DELI ZA PRALNE STROJE TRGOVINA GUMENOTEHNIČNIH IZDELKOV Kamnik, Kidričeva 64 Tel. Fax: 061/812-962 ODPRTO: 8-19" SOBOTA 8-12" ' H teL KNJIGARNA IN PAPIRNICA I P • DUPLICA 061/ 612 - 969 OBRTNIKI IN PODJETNIKI PRAV ZA VAS, SMO PRIPRAVILI VELIKO IZBIRO NAMIZNIH IN STENSKIH KOLEDARJEV, ROKOVNIKOV, PLANERJEV, PISAL OBESKOV IN DRUGIH POSLOVNIH DARIL. SHilillcnAD $HBH%ai m UGODNE CENE ! MOŽNOST D0TISKA DEJAVNOSTI VERA MEJAĆ tacijo pa ni bila preverjena, se je glasil še dodatni odgovor. Odločba o vrnitvi premoženja je že pravnomočna. Vzgojno varstveni zavod Antona Medveda: Tudi za ta primer je pristojno Ministrstvo za kulturo (gre namreč za zgradbo v zaščitnem starem mestnem jedru). Občina je predlagala ministrstvu, da se v tem primeru upravičencu (Cerkvi) določi ustrezna odškodnina. Nadaljevanje na 2. strani NAPREDEK DOMŽALE NAPREDEK TRGOVINA d. d. ima tudi močno proizvodno enoto Kooperacija z zasebnimi obrtniki in podjetniki. Proizvaja blago in opravlja dela na naslednjih področjih: • predelava plastičnih mas, • ofset tisk, sitotisk in izdelava embalaže, • proizvodnja usnjenih in tekstilnih izdelkov, • kovinska galanterija, • proizvodnja pisarniške opreme (stojala za telefon, namizni predalniki, obešalniki), • zaključna dela v gradbeništvu (zidarstvo, fasaderstvo, kerami-čarska dela, sobopleskarska in pleskarska dela, krovsko kleparska dela ter polaganje stenskih in talnih oblog, • strojno instalacijska dela (vse vrste električnih napeljav za stanovanjske objekte in proizvodne obrate), • stavbno ključavničarska dela (izdelava ograj, nadstreškov, raznih kovinskih konstrukcij), • izolacijska dela (toplotne izolacije), • proizvodnja pekarske opreme. K sodelovanju vabimo nove obrtnike in mala podjetja. Kooperantom nudimo: * sofinanciranje repromateriala * obdelavo * izterjavo kupcev in kompenzacije * tržišča, Dodatne informacije lahko dobite, če osebno obiščete g. Romana Stražarja v naši enoti na Slamni-karski ulici 14 v Domžalah ali po telefonu (061) 713-376, (061)721-531, Int. 283. Sodelovanje z Napredkom vam prihrani čas in denar. Vredno je poizkusiti, zagotovo boste našli, kar potrebujete! Še vedno akcija NAPREDEK SVOJIM KUPCEM Za vsak nakup nad 1.500 tolarjev kupon za žrebanje. O vračanju premoženja Nadaljevanje s 1. strani Zaradi poudarjenega interesa Cerkve in njene pripravljenosti, da sodeluje pri zago-tavitvi novih prostorov za otroško varstvo in ker Cerkev soglaša, da vrtec do zagotovitve novih prostorov lahko uporablja sedanje prostore, se je izvršni svet načelno strinjaj z vračilom tega objekta na Sutni. S Cerkvijo pa se bo izvršni svet dogovoril o primernem roku za uporabo zgradbe za potrebe vrtca Antona Medveda. Ko bo sklenjen ta dogovor, se bo pri ugotavljanju vlaganj in drugega upošteval zakon o denacionalizaciji. Šmidov travnik v Komendi: Gre za parcelo št. 216/1, k. o. Mlaka, v izmeri 5 ha, ki je bila last upravičenke Ivane Šmid. Postopek vračanja te- če. Športno društvo Komenda je sicer opozarjalo, da so na tem zemljišču zgrajeni športni objekti (teniška igrišča), vendar z ničemer ni izkazalo, da so bili tudi legalno zgrajeni. Ker so objekti zgrajeni brez ustreznih dovoljenj, torej so črna gradnja, tega zemljišča ni mogoče šteti kot zazidanega stavbnega zemljišča. Glede na tako pravno stanje obstaja verjetnost, da so podani pogoji za vračanje zemljišča v last in posest upravičenki Ivani Šmid. Sicer pa so na konferenci še povedali, da je bilo na 635 zahtev za vračilo kmetijskih zemljišč in gozdov, med njimi je 319 zahtev članov agrarnih skupnosti, doslej izdanih 41 odločb in s tem vrnjenih 640 ha gozdov in kmetijskih zemljišč. (fs) Velika planina Zapornica šele spomladi Ko smo v kamniškem občanu 22. novembra objavili sklep izvršnega sveta o sprejemu odredbe o prometnem režimu na cesti Kranjski Rak — Kisovec in Dol, smo omenili tudi to, da marsikomu zapora teh cest ne bo všeč in da bo treba uredbo verjetno še spreminjati. To se je zdaj res zgodilo, še preden naj bi se 1. novembra 1993 začela uporabljati. Po stari navadi so se pojavila negodovanja, nezadovoljni so uporabniki, zlasti planšarji. Ugotovili so tudi, da je treba pred uveljavitvijo nove prometne ureditve na planini še marsikaj storiti. Med drugim je izvršni svet ugotovil, da niso bila razčiščena premoženjsko pravna vprašanja, da ni bilo pridobljeno soglasje mozirske občine, pa tudi sama parkirišča na robu planine še niso urejena. Pojavljajo se spori v zvezi s tem, kdo bo s soglasjem .pašne skupnosti po planini opravljal prevoze in verjetno je še kar nekaj takih vprašanj. Zato je izvršni svet na seji 27. oktobra 1993 sklenil, da se uveljavitev odredbe odloži na prihodnjo pomlad, zaenkrat do 1. maja 1994. Do takrat morajo predlagatelji pripraviti odgovore na vsa sporna vprašanja in do konca pripraviti predloge za morebitne spremembe odredbe. Na omenjeni seji je izvršni svet potrdil tudi vstop občine Kamnik v regijsko povezavo Alpskega sveta Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. V tej turistični regiji naj bi sodelovale tudi občine Domžale, Mozirje, Tržič, Kranj in od vzrokov za to pobudo tudi ta, da država sofinancira le regijsko promocijo in podpira razvoj regionalnega tipskega turizma. Na kraju samem Zaradi različnih govoric, da zapornica na Kranjskem Raku že stoji, smo se na kraju samem hoteli prepričati, kako je s to zadevo, ki v zadnjem času zbuja toliko različnih komentarjev. Zapornica naj bi stala pravzaprav na Štajerskem Raku. Vendar je tudi tu ni, tu stojita le dva stebrička in prometni znak za omejitev prometa. Sama zapornica se nahaja namreč v spodnjih v prostorih Mirnega doma na Štajerskem Raku. Gospodar Rajko Res-nik, p. d. Obcirjev iz Podvolov-ljeka je povedal, da je zapornico sam odstranil, ker ga kot lastnika zemljišča ni nihče vprašal za soglasje, kakor tudi ne občine Mozirje, kamor spadajo te parcele. »Meni tudi ceste proti Mar-janinim njivam, ki teče po moji zemlji, na občini še niso odpisali. Torej še vedno plačujem davke. Nekoč se je pri meni oglasil Tone Štele, svečar iz Kamnika; (bivši član IS, op. p.) in nekaj govoril o zapornici, kaj več pa o tem nismo govorili,« pravi g. Resnik. Na vprašanje, kdo je postavil zapornico, je dejal: »Mislim, da so bili to kranjski kmetje, štajerski pa smo jo podrli. Predlagal sem, naj zapornico če je že morajo imeti, raje postavijo na Marjaninih njivah. Še bolje pa bi bilo, če bi tam napravil pošteno parkirišče in pobirali ustrezno parkirnino«. Torej zapornica čaka na razplet usode v Mirnem domu na Štajerskem Raku. Kaže, da bo treba drugič bolje premisliti, kam jo postaviti. (fs) Življenje naše je kratko •. . »Dolgost življenja našega je kratka,« je zapisal največji med slovenskimi pesniki. Ko smo na cerkveni praznik vseh svetnikov oziroma državni dan spomina na mrtve molili za naše drage rajne, jim prižgali svečko v spomin, naklonili dobrohotno misel, je prenekateri izmed nas pomislil, kako resnične in bridke so te pesnikove besede. Smrt, ta neusmiljena »bela dekla«, je v minulem letu nenadoma segla s svojo neizprosno roko v marsikateri slovenski dom in družino in iz njega iztrgala babico, dedka, mamo, očeta, zakonca, hčer, sina, celo otroka. Nič ni izbirala, ni se zmenila za zakone naravne in človeške logike, marsikomu je presekala pot, načrte ... Sorodnike umrlih, pa tudi druge, je opozorila, da nosimo zaklad svojega življenja v »prstenih posodah" in da smrti ni mogoče uiti. Lahko se je varujemo, izogibamo, si podaljšujemo naše bivanje na zemlji z zdravim načinom življenja, vendar nas na koncu vseeno pričaka. Pripravljene, manj pripravljene ali povsem nepripravljene. Zlasti veliko je nenadnih smrti, ki še posebej boleče zarežejo v človekovo dušo in srce. Smrt je torej nekaj resničnega, s čimer se moramo vsi sprijazniti, čeprav bi jo marsikdo rad izbrisal iz spomina, kot resničnost nasploh. Mrtvim postavljamo spomenike in jim s tem izkazujemo svojo civilizacijsko dolžnost, spoštovanje in blag spomin. Živim so ti spomeniki lahko kraj ljubečega, hvaležnega spomina, lahko pa tudi »opomniki«, kraj izpraševanja vesti, ko na zemljo, v kateri počivajo prometni ostanki pokojnika, polagajo drag kamen, v življenju pa so marsikaj zamudili, za kar jim je zelo žal. Telo trohni, duh pa živi, išče zadoščenje, sprave, umiritve. Mrtvi živijo v živih naprej. Grobovi skrivajo mnoge skrivnosti, ki jih živi ljubosumno varujejo zase. Grobovi celo »tulijo« in nas opozarjajo, naj naredimo čim več za svoje najdražje, najbližje, dokler so med nami. Po smrti je prepozno, ostaja le kljuvajoč spomin, neizprosni glas vesti. Temu nihče ne more uiti. Zato živimo že danes tako, kot da bomo jutri umrli, obenem pa se veselimo vsakega jutra, novega, podarjenega dneva ter skušajmo v njem narediti kaj dobrega bližnjim, narodu, človeštvu. Potem bomo večno živeli in mirno umrli, spravljeni z Bogom, svetom in samim seboj. JOŽE PAVLIC Delovna skupina za lokalno samoupravo Čimprej pregled občinskega premoženja Ker predlog zakona o lokalni samoupravi za drugo obravnavo še bolj poudarja vloga občinskega odbora kot izvršnega organa, je delovna skupina za lokalno samoupravo, ki jo vodi Branko NOVAK, poslala poslancu državnega zbora Maksu LAVRINCU predlog za dopolnitev 32. člena zakona. Predlog predvideva, da bi občinskemu odboru določal vsebino dela občinski svet in da naj bi občinski odbori bili le pripravljala strokovnih odločitev, o katerih bo odločal občinski svet. To je potrebno tudi zato, da ne bi prihajalo do prepletanja pristojnosti med županom in občinskim odborom. Glede območij upravnih okrajev, ki jih določa predlog zakona o upravnih okrajih, so člani skupine podprli varianto petindvajsetih okrajev, v katerih je predviden Kamnik skupaj z Domžalami kot samostojni upravni okraj s sedežem v Kamniku. Dr. Marko Žerovnik, ki s strokovno skupino pripravlja študijo Regionalni pristop k izdelavi demografskih in gospodarskih pokazateljev na območju občine Kamnik, je opozoril na težave pri tem delu, ker popis občinskega premoženja ne poteka tako, kot je bilo predvideno, težave pa so tudi z ugotavljanjem poprečne do- hodnine na prebivalca po območjih bodočih občin. Člani delovne skupine so menili, da je treba delo na tem področju pospešiti in v tem smislu predlagali izvršnemu svetu, da zato sprejme ustrezne sklepe. Dokler vsaj temeljni podatki s teh dveh področi ne bodo znani, nima pomena organizirati nadaljnjih razgovorov po krajevnih skupnostih, še manj pa delati anket med prebivalci. Pred odločanjem za bodoče občine bo namreč treba odgovoriti na vprašanje, kolikšna bo gospodarska moč teh občin, da ne bodo že vnaprej obsojene na životarjenje in morda za nekaj državnih tolarjev. Izvršni svet je delovni skupini za lokalno samoupravo podaljšal mandat do volitev v občinske svete. F. SVETELJ AV SERVIS RTV KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel. 831-383 POPRAVILO televizorjev, videorekorderjev in radijskih aparatov. Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. SE PRIPOROČAMO! Iz dela izvršnega sveta 59 uvrščenih za 14 stanovanj Stavba, v kateri domuje otroški vrtec Antona Medveda, buri kamniške duhove. Gotovo pa je potrebna temeljite obnove, vsaj zunaj. (t. s.) Od 134 prosilcev, ki so se na podlagi razpisa prijavili za pridobitev najemnih socialnih stanovanj, se je na prednostno listo uvrstilo 59 pričakovalcev. Ostali niso izpolnili pogojev razpisa. Skoraj tretjina zavrnjenih je imela večji dohodek na družinskega člana, kot so določala merila, prav toliko prosil- Premoženje na Veliki planini vračati s premislekom O tej problematiki je v prejšnji številki Kamniškega občana pisal odvetnik Janez Novak, ki je to vprašanje predstavi! tudi na seji izvršnega sveta. Ta je sklenil, da ne bo nasprotoval denacionalizaciji premoženja bivših skupnosti na območju Velike planine, Male planine in Gojške planine, kjer ima na družbeni lastnini sedaj vknjiže-no pravico nporabe občina Kamnik in njena zemljiška skupnost. Predlagal pa je, da se za gozdno-javno pot Kranjski Rak - Kisovec in proti Dolu ter za vse stavbe in naprave ter zemljišča ob športnih napravah podjetja Velika planina, Zaklad narave poišče ustrezna oblika denacionalizacije, da ne bo ogroženo delovanje tega rekreacijskega središča. Omenjeno podjetje pa mora sodelovati v postopku in naročiti odmero potrebnih zemljišč in objektov. cev ni dopolnilo svojih vlog v določenem roku, bili pa so tudi trije primeri, ko so prosilci navajali neresnične podatke, sedem prosilcev pa že ima lastna stanovanja in podobno. Listo za dodelitev socialnih stanovanj za leto 1993 je potrdil izvršni svet in je objavljena v današnji številki Kamniškega občana. Zoper svojo uvrstitev na tej listi se lahko pritoži na izvršni svet vsakdo, ki meni, da ima za to utemeljene razloge. Rok za pritožbe je 15 dni. Treba je tudi povedati, da vsi uvrščeni na listi letos ne bodo dobili stanovanj, saj bo zaenkrat na razpolago za te namene le 14 stanovanj. Nove cene komunalnih storitev? Komunalno podjetje Kamnik je Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj predlagalo odobritev novih cen vode in odvajanje odplak. Voda naj bi se podražila za 51% oziroma od dosedanjih 11,19 SIT za m3 za gospodinjstvo na 16,90 SIT/ m , kanalščina pa naj bi bila višja za 81%, kar pomeni, da bi namesto sedanjih 3 SIT/m3 plačevali 5,42 SIT na m3 porablje-nje vode. Čiščenje odplak na čistilni napravi Komenda pa naj bi bilo dražje za 64%, kar pomeni 13,48 SIT za m3 porabljene vode. Za 142.000 DEM Stolovih vlaganj v žičnico Kot je ugotovila posebna komisija, so Stolova vlaganja v žičniški sistem na Veliki planini vredna 142.000 DEM. V to vsoto so zajeti tudi neplačani računi Stola iz leta 1992 in leta 1993. Občina bo to vrednost povrnila Stolu v štirih obrokih do 30. junija 1995. Prvi obrok, ki ga bo treba plačati do konca letošnjega leta, bo občina plačala z denarjem, ki ga je dobila z javnim razpisom za naložbo v poslovno-trgov-skem centru ob kamniški obvoznici. Komunalno podjetje upravi-čuje tak predlog s tem, da je že lani močno padla poraba vode, omrežje pa ostaja enako in s tem da so letos dobili v upravljanje še vodovodni sistem KS Kamniška Bistrica, ki je v zelo slabem stanju. Menijo, da bi prav zaradi tega morali ceno vode, ki je še vedno med najnižjimi v Sloveniji, določiti povsem na novo. Pristavljajo tudi, da so doslej za vzdrževanje vodovodov prelivali sredstva iz drugih tržnih dejavnosti podjetja. Določanje cen komunalnih storitev sicer ni v pristojnosti izvršnega sveta, zato je le soglašal s predlaganim povečanjem cen. 2 milijona za vodovod Kamniška Bistrica Ker je vodovodno omrežje v KS Kamniška Bistrica, ki se je nedavno priključilo Kamniškemu vodovodnemu sistemu, močno dotrajano, je izvršni svet iz rezervnih sredstev namenil za popravila 2 milijona tolarjev. Ko bo Komunalnemu podjetju odobrilo cene pristojno ministrstvo, mora to podjetje izvršnemu svetu predložiti predlog, kolikšen del te cene bo preko občinskega proračuna namenjen za financiranje bodočega razvoja vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Še posebej pomemben pa je tudi sklep, po katerem bo komunalno podjetje predložilo IS poročilo o prihodkih in porabljenih sredstvih iz naslova vo-darine in kanališčine v letošnjem letu. Izvršni svet pa ni ugodil predlogu dimnikarske službe, naj bi se cena dimnikarskih storitev v povprečju povečala za 30%. Menil je, da se lahko te cene dvignejo le za 10,6%, kolikor so se od 1. 12. 1992 povečale cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih. Tako bo treba odslej npr. za čiščenje peči za centralno kurjavo in dimnikov v gospodinjstvu namesto dosedanjih 840 SIT po novem plačati okrog 930 SIT. (Povzetek cenika bomo objavili, ko ga bo pripravil sekretariat za gospodarstvo v okviru dopolnjene odredbe. Nove cene ne bodo obšle niti otroškega vrtca, kjer bodo od 1. novembra dalje starši plačevali za 20% višji prispevek za dnevno bivanje svojih otrok. Nespremenjen bo ostal le dosedanji najvišji prispevek staršev. To povišanje so utemeljili s tem, da pri uveljavitvi ekonomske cene v letošnjem maju višina prispevka ni bila valorizirana. Uničenih 21 milijonov hibadarjev Člani izvršnega sveta so si lahko od blizu ogledali nekaj od 150 litrov ali 21 milijonov hibadarjev, ki so jih gozdarji letos uničili s pastmi ali s kemičnimi sredstvi. Tako je dipl. ing. Igor Curk iz javne gozdarske službe Kamnik ponazoril poročilo komisije za zatiranje podlubnikov. Povedal je tudi, da samo štirje gozdarji za vso občino niso kos nalogam, čeprav so opravili veliko dela. Bistven je gozdni red, ki pa se ga precej lastnikov še vedno ne drži in puščajo neolupljena debla kar na mesta poseka. Izvršni svet je zato naročil pristojni komisiji, naj obvesti republiške organe o težavah, ki nastajajo zaradi neizvajanja predpisov, in predlaga potrebne ukrepe. Sodniku za prekrške pa so priporočili, naj prednostno rešuje tovrstne prekrške. Izvršni svet je krajevnim skupnostim Komenda, Križ in Moste iz proračunske postavke »investicije v KS« zagotovil dodatna sredstva za izvedbo javne razsvetljave v okviru ureditve trga ped cerkvijo v Komendi do višine 1.324 milijona SIT. Sekretariat za okolje in prostor pa mora pripraviti celovito poročilo o problemih javne razsvetljave v občini. Zavrnil pa je odobritev dodatnega denarja za obnovo dostopne ceste k vodobranu v Komendi, ki ga upravlja SKP Domžale. F. SVETELJ Dr. Jože Mencinger v Kamniku Kam s certifikati? Malokaj je med Kamničani v zadnjem času zbudilo toliko zanimanja kot pogovor z znanim ekonomistom prof. dr. Jožefom Mencingerjem o lastninskih certifikatih, ki so ga pred dnevi pripravili Zeleni Kamnika. Dvorana Veronika je bila skoraj premajhna za vse, ki so hoteli dobiti odgovor na vprašanje, ki je bilo tudi naslov večera — kako in kam s certifikati? Čeprav je dr. Mencinger že na začetku dejal, da veliko koristnega o tem, kam nesti certi-•fikate, ne bo povedal, so bila njegova vsakomur razumljiva pojasnila o procesu privatizacije pri nas in na vzhodu zelo zanimiva. »Jaz sicer zase vem, kam jih bom dal, vendar vam bom to šele na koncu povedal,« je še pristavil gost večera v svojem značilnem humornem slogu, ki je preveval ves njegov pogovor. Povzemamo nekaj njegovih značilnih misli. Proces preobrazbe gospodarstva je v vseh bivših realso-cialističnih deželah terjal troje: makroekonomsko stabilizacijo, mikroekonomsko prestrukturiranje in privatizacijo. Tudi mi smo menili, da bomo zaradi tega kar čez noč obogateli in postali Švica, čeprav je ta nastajala 100 let. Zmotno je bilo mišljenje, da se tržno gospodarstvo vpeljuje, pač pa lahko samo nastaja. Ob vzhodnoevropskih državah imajo danes samo še štiri države možnost, da normalno preidejo v tržno gospodarstvo, med njimi tudi Slovenija. Poleg nje pa še Češka, Poljska in Madžarska. Prednjači pa Češka, čeprav smo bili dolgo prepričani, da smo to mi. Mikroekonomsko prestrukturiranje se je povsod omejilo le na odpuščanje in upokojevanje delavcev. Slovenija je imela to prednost, da so bila podjetja v primerjavi z drugimi deželami relativno samostojna. Zaradi delavcev — polkmetov je bila naša socialna družba veliko trdnejša kot pa v deželah s »čistimi« delavci. Privatizacija povsod povzroča največ težav. Prednost Slovenije tudi v tem procesu je ta, da izdeluje take izdelke, ki se po izgubi južnega trga dajo prodati tudi na zahodni trg, čeprav za bistveno nižjo ceno. Privatizacijo naj bi uresničili zaradi treh razlogov: večje gospodarske učinkovitosti, pravičnosti predvsem pri delitvi in odprave političnega monopola. Tako v vzhodni Evropi kot tudi v Sloveniji je bila učinkovitost privatizacije že zdavnaj zanemarjena. Bivše elite namreč skušajo zadržati ekonomsko moč, nove elite pa skušajo to moč dobiti, eno in drugo pa za gospodarstvo ni pretirano dobro. Modeli privatizacije so v posameznih deželah zelo različni. Pri izbiri je bila odlična politična moč. V Sloveniji smo se lotili privatizacije na več načinov: z denacionalizacijo, prodajo stanovanj, z zakonom o zadrugah in z zakonom o privatizaciji. Pri denacionalizaciji pravi, Okrogla miza krščanskih demokratov o denacionalizaciji in lastninjenju 17.10.1993 smo Krščanski demokrati iz Most in Komende organizirali okroglo mizo o denacionalizaciji, lastninjenju in lokalni samoupravi. Za okroglo mizo smo povabili poslance SKD v državnem zboru: g. Izidorja Rejca za področje denacionalizacije in lastninjenja, g. Miroslava Mozetiča za vprašanja lokalne samouprave in državne uprave ter g. Ivana Omana za vprašanje kmetijske politike in razvoja podeželja. Srečanja se je udeležila tudi poslanka SLS g. Mihaela Logar. Predsednik KO SKD Moste g. Rajko Gruden je pozdravil vabljene goste in ostale prisotne. K vodenju razgovora je povabil predsednika OO SKD Kamnik g. Marka Magistra. Razvila se je zelo živahna razprava. Problemi in zapleti pri uveljavljanju zahtevkov za vračanje odvzetih zgradb, zemljišč in druge lastnine so zelo žgoči. Eden od kmetov je te zaplete tako komentiral: »Vzeti so znali z izrekom V imenu ljudstva, pri vračanju pa zahtevajo vse mogoče dokaze o lastništvu. Ali ne bi mogli enostavneje reči, da je potrebno vrniti vse, kar je bilo odvzeto.« Če ni lastnikov, pa so njihovi pravni nasledniki. Problem so tudi lažne ovadbe sodelovanja z okupatorjem. G. Rejc je odgovarjal na vprašanja o vračilu premoženja, odvzetega na osnovi takih ovadb. G. Mozetič je dopolnjeval tiste pogovore, ki so vsebovali pravne razsežnosti in vprašanja lokalne samouprave. Razložil je smisel in namen bodočih občin ter jih primerjal z našimi sosedi. G. Oman je govoril o prizadevanjih kmetijskega ministrstva za izvajanje zakonov, ki omogočajo gospodarno kmetovanje. Poudarek je na družinskih kmetijah, ki bodo v prihodnosti steber kmetijstva in glavni dejavnik enakomerne poselitve slovenskega podeželja. Pomembno je, da ostane dežela enakomerno poseljena, kajti zgoščena in velika industrijska področja povzročajo vse bolj neobvladljive ekološke posledice. Gospa Logarjeva je živahno in zavzeto razpravljala o vseh, nam skupnih problemih: to je vodooskrba, ceste, organizacija kmetijske proizvodnje. V spomin in zahvalo za udeležbo na okrogli mizi smo vsem gostom izročili knjigo o velikem komendskem rojaku Petru Pavlu Glavarju In večno bodo cvetele lipe z osebnim posvetilom pisatelja Ivana Sivca iz Most. Srečanje smo zadovoljni zaključili v poznih večernih urah. Zapis pripravil: PAVEL OCEPEK, član OO SKD Kamnik dr. Mencinger, se je zavzemal za delitev v deležin, ne pa za vračanje v naravi. Stanovanja smo prepoceni prodali, z višjimi cenami pa bi dobili lastnike, ki bi bili sposobni ta stanovanja tudi vzdrževati. Slaba stanovanja z revnimi prebivalci bodo ostala v breme občinam. Glede modelov privatizacije je dr. Mencinger samokritično priznal, da je bil njegov koncept postopne privatizacije polomija. Izhajal je iz načela, da bi država postavila samo pravila, po katerih bi se ravnala podjetja, država pa bi to nadzirala. Temu nasproten je koncept centralizirane, takojšnje in brezplačne privatizacije. Sedanji model pa je kompromisna rešitev. V podjetjih se bomo srečevali s tremi rešitvami privatizacije. V manjših podjetjih bodo delavci postali notranji lastniki, večja uspešna podjetja bodo dobila razpršene zunanje lastnike, tretja podjetja pa bodo prevzeli skladi in investicijske družbe, ki bodo pasivni investitorji. O slednjih gost ni imel preveč dobrega mnenja. Sicer pa v slovenskem gospodarstvu ne bo kaj deliti. To kažejo tudi podatki, da je bilo leta 1990 še 12,8% poslovnih presežkov, lani 1,9%, letos pa predvidevajo le še 0,2%, pa še to bo treba reinvestirati. Ko je prišel do vprašanja, ki je bilo osrednje vprašanje večera, kam s certifikati, je gost najprej povedal, da bo on svoje, seveda v obliki delnic, podaril Karitasu, ko bo to mogoče. Med uspešnimi podjetji, kamor bi kazalo vlagati, je omenil PETROL in novomeško Krko. Seveda pa donosi za posameznike ne bodo veliki, saj bo pri tako uspešnem podjetju z 8% profitno stopnjo ob vrednosti delnice 400.000 tolarjev letna dividenda znašala 32.000 tolar- jev, pri manj uspešnih podjetjih pa bo treba na ta znesek čakati več let, ali pa ga sploh ne bo. Na koncu je dr. Mencinger opozoril še na nevarnost inflacije, ki jo lahko povzroči trg z vrednostnimi papirji. Meni, da bo prišlo do prelivanja kapitala tistih, ki varčujejo, na tiste, ki bodo ta denar porabili na trgu. Med številnimi vprašanji, ki so jih gostu postavljali poslušalci, naj omenimo samo nekatera zanimivejša. Recimo: ali se splača vlagati v turistična podjetja. Dr. Mencinger je odgovoril, da v Sloveniji s pomenom turizma pretiravamo, saj z njim ne moremo doseči več kot desetino celotnega družbenega produkta in da raje prodajajmo omare, stole in tekstil, kar znamo dobro delati. Na vprašanje, ali se ni bati, da bi premoženje dobili tudi tujci, je bil odgovor naslednji: »Če želimo v Evropo, bo moral pasti tudi ta tabu. V Avstriji imajo 60% tujega kapitala. »Ah ne bo prek investicijskih družb delnic občanov spet pobrala država?« Dr. Mencinger: »Res je možen tak občutek, saj bo vse, kar bo v gospodarstvu neuspešnega, ostalo državi.« Zakaj ne moremo certifikatov vložiti v privatno firmo, je bilo eno od vprašanj, ki ga kar pogosto srečujemo tudi v javnosti. Odgovor je bil jasen - ker certifikat ni denar, je samo pravica do deleža družbenega premoženja. F. SVETELJ V centru Kamnika najamem ali odkupim lokal primeren za trgovino. Tel. 812-043. RAZPISI Izvršni svet občine Kamnik - področje podjetništva obrti in turizma razpisuje naslednje oblike izobraževanja: TEČAJ ZA TURISTIČNE VODIČE Pogoji: starost 18 let, aktivno znanje dveh tujih evropskih jezikov, poznavanje zgodovine in občine Kamnik tridnevna praksa v Turistično informacijskem centru, podpis pogodbe o triletnem delu v občini Kamnik, občan kamniške občine Tečaj bo v okviru programa PHARE, izbrali bomo 10 do 15 kandidatov na osnovi pisne prijave, poslovnega življenjepisa in tridnevne prakse v Turistično informacijskem centru. Tečaj bo predvidoma v decembru 1993 in bo trajal 6 dni. Tačajnina znaša 200 DEM v tolarski protivrednosti. SEMINAR ZA ZELENO TURISTIČNO PATROLO Po zgledu regij Evropske skupnosti in programa uvajanja EKO TURIZMA bomo v januarju ob pomoči EIC organizirali petdnevni seminar za člane ZELENE TURISTIČNE PATROLE. Naloga teh je opozarjati na ekološko in turistično problematiko, nepravilnosti, onesnaženje, kontrola delovanja javnih služb (lokalne in regionalne uprave, inšpekcij, policije, komunalnih, infrastrukturnih in poslovnih dejavnosti). Pogoji: starost 18 do 27 let nestrankarska opredeljenost pozitivna opredeljenost do varstva okolja veselje od varstva narave in turizma podpis pogodbe za triletno opravljanje dejavnosti Izobraževanje bo brezplačno. Kandidati prejmejo mednarodno izkaznico GREEN EKO PATROL Evropske skupnosti. Ustanovljena bo sekcija, ki bo članica tega mednarodnega združenja. JAVNI RAZPIS za promocijo turistične dejavnosti v Kamniku Turistično informacijski center občine Kamnik vabi vse izvajalce turističnih storitev, prireditev, da prijavijo svojo posebno ponudbo, prireditve in novosti za turistično dejavnost ob koncu leta 1993 in v letu 1994. Komisija bo prijave, ki bodo vsebinsko ustrezale razpisu, vključila v program brezplačnega objavljanja v turistično informacijski mreži, poslovni borzi in lokalnih, regionalnih in državnih medijih, s katerimi ima poslovne dogovore. Prijave sprejema do 30. 12. 1993 Izvršni svet - področje turizem občine Kamnik. JAVNI RAZPIS za podjetniške Informatorje in projektne vodje programov pospeševanja malega gospodarstva in turizma v občini Kamnik Vabimo vse mlade komunikativne občane, da se prijavijo za podjetniške informatorje in projektne vodje podjetniških razvojno pospeševalnih programov. Tečaj za informatorje bo trajal 5 dni, za projektne vodje pa 10 dni po programu PHARE. Tečaji bodo brezplačni, kandidati bodo podpisali pogodbo, da bodo 3 leta sodelovali pri teh dejavnostih. Pogoji: starost nad 18 let, aktivno znanje angleščine, osnovno poznavanje dela z osebnim računalnikom, komunikativnost in govorniška spretnost Rok za prijave s poslovnim življenjepisom do 30. 11. 1993 sprejema Izvršni svet - področje podjetništva občina Kamnik. ČLAN IS ZA PODROČJE PODJETNIŠTVA, OBRTI IN TURIZMA: MARIJAN ŠTELE Politična akademija Janeza Evangelista Kreka Seminar o lastninjenju V okviru Politične akademije Janeza Evangelista Kreka je bil 23. oktobra v Ljubljani organiziran seminar o lastninskem preoblikovanju. Udeležili smo se ga tudi krščanski demokrati iz Kamnika. Namenjen je bil bogatenju včdenja o procesih, ki ta trenutek potekajo v naši državi na področju lastninjenja in prestrukturiranja podjetij. Upam, da smo udeleženci izvedeli mnogo koristnega o tej temi, kar bomo lahko prenesli naprej med ljudi. Takoj na začetku je udeležence seminarja pozdravil predsednik Slovenskih krščanskih demokratov in zunanji minister g. Lojze Peterle. Poudaril je vlogo naše stranke pri pripravi in sprejemanju zakonov o lastninjenju. Seveda so priprave, ki so privedle do zakonodaje, tekle mnogo prepočasi, a nekaterim v parlamentu še vedno prehitro. Seminarska predavanja je začel g. Janko Deželak, direktor agencije za sanacijo bank. V zgodovinskem orisu privatizacije v Sloveniji do sprejema zakona je na kratko predstavil glavne modele, ki so bili prisotni na tem področju in so se ob njih močno kresala mnenja izvedencev v parlamentu in zunaj njega. Distributivni model avtorjev Sachsa, Umeka in Ple- skoviča je predlagal razdelitev celotnega družbenega premoženja. Komercialni model g. Mencingerja se je za razliko od prejšnjega potegoval za prodajo, izključno na komercialnih temeljih. Ribmkarjev model pa je hotel družbeno lastnino anulirati in samo čakati na tuji kapital. Kot vemo, je na koncu prevladal kombiniran kompromisni predlog avtorjev Šetinca, Pintarja in Deželaka. Gospa Mira Puc, direktorica agencije R Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, je orisala vlogo te agencije pri lastninskem preoblikovanju •podjetij. Razložila je tudi postopke za odobritev programov in izdajo soglasij. Agenciji je do sedaj programe predložilo nekaj čez 50 podjetij. Poudarila je, da programe poskušajo odobriti, saj raje sodelujejo s podjetjem dalj časa z enim programom, kot da bi ga zavrnili in znova dobili nazaj nesprejemljivega. Ugotovili pa so že tudi ogromna oškodovanja družbenega premoženja; torej primere, zrele za policijo in tožilstvo. Gospod Izidor Rejc, poslanec SKD v Državnem zboru, je kot predsednik komisije za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja najnovejše procese na tem področju predstavil iz parlamentarnega zornega kota. Navezal se je tudi na ugotovitve gospe Pucove o nepravilnostih pri lastninjenju in predsednika Peterleta o uspehih SKD pri izgrajevanju nekaterih najpomembnejših zakonov. Mag. Tone Rop, državni sekretar za lastninjenje v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, je predstavil stališča vlade R Slovenije. PohvahTje krščanske demokrate za organizacije takšnih seminarjev in nam priznal, da je SKD pokazala največ pripravljenosti za seznanitev ljudi z zakonodajo in nenazadnje tudi s pravicami državljanov pri ravnanju z lastninskimi certifikati. O tem namreč vse premalo vemo, ali pa smo celo napačno poučeni. Zato so ti seminarji tako dobro obiskani. G. Rop je tudi posva- ril pred prezgodnjim prodajanjem certifikatov pod ceno. Pojavljajo se že ponudbe in povpraševanja za 10% nominalne cene. Taki pojavi so škodljivi in nelegalni, zato jim ne nasedajmo. Po daljšem odmoru se je seminar zaključil z odgovori na konkretna vprašanja. Seveda je bilo največ vprašanj v zvezi s certifikati: kako ravnati z njimi, kam jih vložiti, kako je z anketami po podjetjih, ki že zdaj vabijo svoje delavce, naj se z vsemi osebnimi podatki (EMŠO) obvežejo vložiti certifikate. Skupen odgovor na vsa vprašanja bi lahko bil, da je najbolj pametno počakati in se odločiti v miru ter po temeljitem premisleku. ANDREJ RIFEL-FELAN ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058 POPRAVILO - pralnih strojev, - električnih štedilnikov, - bojlerjev, - malih gospodinjskih aparatov, - napeljava in popravilo elektro inštalacij. Kamniške šole predstavijo se V občini Kamnik je šola s prilagojenim programom in Glasbena šola in pet osnovnih šol, ki jih obiskuje 3.852 učencev. Kar 234 strokovno dobro usposobljenih učiteljev skrbi, da mlade generacije dobijo tisto znanje, ki omo- goča učencem uspešno nadaljevanje v srednješolskih programih. Učenci naših osnovnih šol pa se ne primerjajo samo med seboj, ampak pomerijo svoja znanja z učenci drugih šol po Sloveniji. Zaradi doseženih Sobotno varstvo otrok Morda sodite med starše, katerih otrok se upira z vami hoditi po nakupih. Morda si želite te v miru pospraviti stanovanje? Prav na take starše oziroma njihove otroke smo misli« na MLADINSKEM CENTRU v Kamnika. Ob sobotah organiziramo varstvo - igralne urice - od 9. do 13. ure, v telovadbnici pri starem zdravstvenem dom«. S strokovnim vodstvom bodo otroci preživeti" Športno in ustvarjalno dopoldne v družbi vrstnikov. Z varstvom začnemo 30. oktobra in nadaljujemo vsako soboto; Cena varstva je 200 sit. Med počitnicami vam ponujamo varstvo s kosilom (500 sit) že od 2.11.do 6. ll.od9.do l3.»re,pravtakovte!ovadntci starega zdravstvenega doma. Problemi z varstvom pa se pojavijo tudi med letom, največkrat nenapovedano. Lahko zataji »babica servis«, morda pa si le želite ogledati fitm ali gledališko predstavo. Tudi v takih primerih nudimo varstvo, pridemo tudi na dom! Nekaj kadra za varstvo in prijetne urice vaših otrok že imam«, kljub temu pa vabimo medse vse, ki radi delajo z otroki. Oglasite se pri nas na Ljubljanski 1 (stari zdravstveni dom) ali nas pokličite po telefonu 812-083. Tudi starši, ki potrebujete varstvo, dobite informacije na istem naslovu. H. S. rezultatov lahko s ponosom ugotovimo, da znanje naših otrok ne plava v nekem sivem povprečju. S svojimi dosežki se večkrat pojavijo kar v samem slovenskem vrhu, pa naj bo to na naravoslovnem, kulturnem, športnem ali umetniškem področju. Eno od temeljnih prizadevanj pedagogov v kamniških osnovnih šolah je kvaliteten pouk in dobro počutje učencev v šoli. Takšno, ki razvija spontano otroško radovednost pri odkrivanju zakonitosti v naravi in družbi. Šolniki nismo vajeni o svojem delu javno govoriti. Pogosto smo izpostavljeni javni kritiki — kar razumemo, saj smo delavci v javnih zavodih. Prav zato smo se odločili širši javnosti pokazati, kaj dosegamo na pedagoško didaktičnem področju. Delo naših učiteljev se zrcali v številnih raziskovalnih in projektnih nalogah ter v nizu pedagoških, metodičnih in didaktičnih prijemov. Z nesebično in ustvarjalno usmerjenostjo učiteljic in učiteljev predstavlja to delo bogato in razno- vrstno podobo kreativnega in ustvarjalnega nemira, ki je vtkan v vsakdanje delo z učenci. V. sredo, 24. novembra 1993, bomo ob 11. uri v Osnovni šoli 27. julija odprli razstavo, ki Vam bo pomagala ustvariti vtis o delu in ustvarjalnem vzdušju, ki nas preveva v osnovnih šolah. Skrb za naše prihajajoče generacije je tudi skrb za našo prihodnost, v katero je smiselno vgraditi tudi naša pričakovanja in našo vizijo razvoja, zato Vam pripravljamo tudi okroglo mizo, kjer imamo namen spregovoriti o možnostih in pogojih dela na šolah, o problemih, ki nas tarejo, ter o možnostih in pripravljenosti širše družbene skupnosti za razvoj osnovnih šol v naši občini. Vabimo Vas na okroglo mizo, ki bo v sredo, 24. novembra 1993, ob 16. uri v Osnovni šoli Komenda. Pričakujemo, da se boste ob tej priložnosti lahko pogovorili z ministrom za šolstvo in šport Republike Slovenije, predsednikom Skupščine občine Kamnik, predsednikom Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik in drugimi. Vodja Aktiva Ravnateljev osnovnih šol občine Kamnik ANTON KAMIN Sečnja v gozdovih Kamniške Bistrice Otroški parlament v Kamniku Otroci kritično o prometni varnosti 14. 10. 1993 smo se v sejni sobi Skupščine občine Kamnik zbrali veliki in malo manjši delegati na parlamentu, ki ga je pripravil SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU. Vabljeni so bili mentorji prometne vzgoje s šol in zavodov, predstavnik Mladinskega centra in predvsem otroci s centralnih in podružničnih šol. Prav slednji najbolj občutijo težave pri vključevanju v promet in so prav zato še bolj kritični. Takoj na začetku so našteli nekaj primerov, v katerih se čutijo ogroženi: Metalkino parkirišče, kjer skoraj ni prostora za pešce; varnost učencev O. Š. Toma Brejca in O. Š. Frana Albrehta je kljub rumeni črti in prometnemu znaku ogrožena celo na igriščih; Podhruška - označitev avtobusne postaje; Sela - oznake za bližino šole; Tuhinj - varna pot do šole, Stranje - slaba vidljivost na mostu, ob živih mejah; parkiranje in obračanje kar na dvorišču O. Š. 27. julij; nevarno križišče v Žejah, prehodi za pešce v Mostah; preprometna Obrtniška ulica; kolesarska steza Komenda-Moste; pločnik v KS Nevlje; pločnik do šole v spodnjih Stranjah in Stahovici; prehod za pešce v Šmartnem... Strokovnjaki s SPV (g. Je-senik, g. Trebušak in g. Žu-mer) so sproti odgovarjali, kaj se da kratkoročno in kaj dolgoročno narediti, predvsem pa, kako umiriti promet v naseljih. Otroci so bili kritični tudi do sebe (brezhibnost koles in uporaba čelade), a si kljub temu želijo ostrejših kazni za vse nevestne voznike in druge udeležence v prometu, ki ogrožajo njihova življenja! Tudi mentorji so se strinjali z učenci, obenem pa si želijo več pomoči od pristojnih služb. Ob koncu smo ocenili še pregled dela ob Tednu prometne varnosti, ko so otroci porisali okolice šol in vrtcev, naredili transparente, plakate in makete ter pisali spise o prometu. Izbrali smo komisijo, ki bo izbrala najboljše izdelke. Za konec pa še misel, ki nas je spremljala na parlamentu: BODIMO VSI UDE- LEŽENCI PROMETA VZGLED OTROKOM IN NE POZABIMO, DA JE MED NJIMI TUDI NAŠ OTROK!!! H. S. Gorenjski župani in predsedniki IS o državni in lokalni samoupravi Pred dnevi so se v Domžalah sestali predsedniki občinskih skupščin in izvršnih svetov gorenjskih občin, vključno s Kamnikom in Domžalami, in se dogovorili za javen poziv vladi, Državnemu zboru ter javnosti v zvezi s preoblikovanjem državne uprave in lokalne samouprave. Zaradi aktualnosti povzemamo njihova stališča in zahteve. V pozivu je predvsem poudarjeno, da mora predlagatelj jasno opredeliti osnovni namen preobrazbe, oceniti razmejitev pristojnosti, financiranje kadrov in stroške prehoda. Država naj ima v svojem okrilju vse tipične državne funkcije na lokalni in regijski ravni, ki morajo biti enake v vsej državi, dalje naloge, ki se morajo financirati iz državnega proračuna (javni sistemi, solidarnost) in fukcije, ki jih s tehnološkim poenotenjem lahko izboljšamo, pocenimo in izenačimo. Zlasti velja to za osnovno šolstvo, obrambo, notranje zadeve, inšpekcije, geodetsko službo, del zdravstva, del varstva okolja, del urbanizma, del gospodarstva, subvencije v kmetijstvu in še kaj. Država bi lahko vzela občinam samo tisti del prihodkov, s katerimi bi pokrila prevzete funkcije. Zahtevajo možnost odločanja o lastnem razvoju občin in tudi o njegovem financiranju. To bo motiviralo občine za boljše delo. Zavezujejo se tudi za obvezno vključevanje občin v pokrajine, ki naj bi imele poleg prenesenih tudi izvirne pristojnosti in lastne finančne vire. Občine naj bi vplivale tudi na politiko okraja, imele samostojne pristojnosti in lastne finančne vire. Menijo, da morajo biti občinske zadeve zlasti komunala, ceste, energija, razpolaganje s prostorom in skrb za okolje, podjetništva, kultura, šport pa tudi del javnega komunalnega in varstvenega reda. Sistem financiranja mora spodbujati občine k ustvarjanju čimveč lastnih sredstev in k temu, da bodo š svojim premoženjem čimbolje gospodarile. Niso pa proti solidarnosti, kadar gre za objektivno različne pogoje delovanja občin. Spremembe državne uprave in lokalne samouprave morajo biti izvedene hkrati. Zagovarjajo tudi reorganizacijo seda- njih občin (bodočih pokrajin). Država naj poskrbi za kvalitetno zakonodajo z vsemi izvedbenimi akti, ki bodo sistemsko in finančno usklajeni, in ki jih bo možno dosledno izvajati in tudi sankcionirati. To velja zlasti za pobiranje davkov, finančno in upravno disciplino, za tehnologijo in financiranje funkcij, ki so že v pristojnosti države (sodstvo, davčna služba, šolstvo, urbanizem, posebni odpadki, reorganizacija javnih služb in podobno). Predstavniki gorenjskih občin se zavzemajo tudi za to, da se v zakonu naštejejo pristojnosti občine, na koncu pa pozivajo vse ostale občine v Sloveniji, da z aktivnim delovanjem zaščitijo interese svojih okolij in s tem tudi države Slovenije. S. »POLOS« - TRGOVINA S PREMOGOM Zapoge 40, Vodice tel. 824-096, 823-585 vam nudi: — vse vrste premoga (zasavski, trboveljski, zagorski, velenjski, uvoženi češki premog) — kocke — oreh — kosi — premog, pakiran v vreče — žagana drva Naročen material vam dostavimo v najkrajšem času. Možnost plačila s čeki - z odlogom. Se priporoča — Jernej Jerman! V 16. št. Kamniškega občana z dne 22.9. 1993 je na 2. strani odgovor na delegatsko vprašanje »Je sečnja v gozdovih Kamniške Bistrice zakonita?«, ki pa napačno interpretira odločitev Ustavnega sodišča. Za boljše razumevanje je potrebno kronološko navesti vse omejitve sečnje za gozdove v postopku vračanja po Zakonu o denacionalizaciji - t. i. »moratorijske gozdove«. Tako je v Uradnem listu RS, št. 26/90, v 1. čl. določilo o začasni prepovedi sečnje - moratoriju za gozdove, ki se vračajo, vendar je po določilu istega člena moratorij sam po sebi »ugasnil« z 31. 12. 1990. Nihče ga ni obnovil ali podaljšal. Nato je izdan »Odlok o upravljanju gozdov v družbeni lastnini« (Ur. list RS, št. 33/ 91), ki v 1. členu omejuje sečnjo v moratorijskih gozdovih na eno desetino desetletnega etata, to je gozdnogospodarskim načrtom predpisanega obsega sečnje. Naslednji omejevalni predpis je odlok iz leta 1992 (Ur. list RS, št. 3/92), ki za moratorijsko sečnjo ene desetine etata predpisuje predhodno pisno soglasje upravičenca vračanja in obvezno posebno evidenco poseka. Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij je Ustavnemu sodišču Slovenije predložilo v presojo ustavnost obeh omejevalnih odlokov iz leta 1991 in 1992. Ustavno sodišče RS je 9. 6. 1992 razveljavilo oba omejevalna odloka (Ur. list RS, št. 38/ 92) in kar je tudi epilog te zadeve. Vse, kar je danes omejevalnega, so določila in predpisi veljavnega potrjenega desetletnega gozdnogospodarskega načrta, zato je tolmačenje Kamniškega občana glede sečnje v družbenih gozdovih Kamniške Bistrice napačno, sečnja, ki jo po načrtih izvaja Gozdno gospodarstvo Ljubljana - Poslovna enota Kamnik (prej TOZD), pa zakonita. Nova situacija nastane s pravnomočno odločbo o vrnitvi upravičencu. Naj dodam še pripombo, da se v Kamniški Bistrici seka le 3000 m3 od razpoložljivega etata 5000 m3. Od leta 1967 se je lesna zaloga dvignila od 220 na 238 m3/ha, prirastek od 3,3 na 5,2 m3/ha na leto kljub ujmam, ki so »pobrale« 57.380 m3. Od 1946 je bilo zgrajenih 31,788 km gozdnih cest brez vlak, z gozdnimi sadikami je posajenih 74 ha, na 1546 ha je bila opravljena nega gozdnega mla-dovja, na 831 ha pa gojitveno redčenje mlajših gozdnih sestojev. Gozdarska inšpekcija občine Kamnik BORIS KRASNOV Prižgali smo svečke • • • Dan mrtvih ni le priložnost, ko se spomnimo sorodnikov, prijateljev in znancev, ki jih ni več med nami, ampak jc tudi trenutek razmisleka o minljivosti in smiselnosti življenja. To tem bolj, ker danes mnogokje življenje nima nobene cene. Ljudje umirajo, pa ne vedo zakaj, le njihove oči strmijo od začudenja, še več, te oči obtožujejo. Te dni so zagorele lučke na pokopališčih, ob spomenikih iz naše nedavne in davne preteklosti, ob spomenikih NOB. Lučke pa so zagorele v gozdovih, kjer so ljudje umirali, ko so se borili za narodovo svobodo, proli silam mračnjaštva, silam fašizma in nacizma. Umirali so ljudje na dveh bregovih. Zveza borcev NOB Kamnik je tudi letos pripravila krajšo slovesnost ob spomeniku prvoborcem na Žalah. S tem se je Zveza borcev spomnila mladih ljudi, ki so padli zato, da danes lahko živimo v svobodni državi Sloveniji. Na slovesnosti so sodelovali pevci Lire, Mestna godba Kamnik ter racitacijska skupina Srednje šole Rudolfa Maistra. Takoj zatem je bila Še žalna slovesnost pri spomeniku padlim v L svetovni vojni. Pri spomeniku padlim borcem NOB je spregovoril predstavnik KS Kamnik-Zaprice g. Dušan Osredkar, ki je dejal: »Kadar čez gozdove rjovejo viharji, drevesa se svojih korenin zavedo, zato, ker nas i/ zemlje rujete, barbari, naše korenine do pekla poženo! S temi verzi je-pred kratkim preminuli partizanski pesnik Matej Bor povedal nekaj še danes veljavnih zgodovinskih resnic. Ko so pred dobrimi petdeselimi leti čez Evropo in tudi čez našo deželo rjoveli viharji nasilja, so se mnogi Slovenci zavedeli svojih korenin, zato so se uprli. Tudi na našem kamniškem področju ni bilo nič drugače. Oborožen upor, predvsem mladih, je sovražnik skušal v kali zatreti. Tako sta že 27. julija 1941 padla mlada Kam-ničana, Anton Miklavčič in Dominik Mlakar. V svojem 21. letu sta omahnila pod streli, njima so sledili številni drugi. Dolga štiri leta je smrt kosila in strašila v naših domovih. Solze so pojile našo zemljo in s krvjo se je pisala narodova zgodovina. Ta spomenik in mnogi drugi po vsej domovini so neme priče tega trpljenja. Od takrat je minilo že nekaj čez pol stoletja. To jc dolga doba in v tem času se je zgodilo marsikaj in tudi marsikaj spremenilo. Čas je posušil solze in zacelil boleče rane, vendar so se odprle nove, ki pa jih bo zacelil edino razum. Doživeli smo še eno vojno za samostojnost in neodvisnost. Čeprav je bila kratka in zmagovita, jc iz naše sredine iztrgala novo žrtev. 26-letni Edi Peperko, vojak slovenske vojske, jc s svojim življenjem pomagal postaviti nove temelje slovenske države. Sovražnik se je moral iz Slovenije umakniti, svoj bes pa je prenesel na sosednji državi - Hrvatsko ter Bosno in Hercegovino. Grozodejstva balkanskega Džin-giskana že leta, dan za dnem, spremljamo preko televizijskih ekranov. Svet je ob teh strahotah porabili mnogo besed in neizpolnjenih groženj, ki pa se izgubljajo v joku otrok. Morda nam je zaradi teh dogodkov bližji in tudi bolj razumljiv boj slovenskega človeka za svobodo, za mir in razumevanje med ljudmi. S tega mesta se ozrimo po poljani smrti, kjer počivajo tudi žrtve svetovnih morij, od Doberdoba do današnjih dni. Tukaj vladata mir in spokojnost, tu ni velikih besed, tu ni praznih obljub, tu ni strankarskih razprtij in sovraštva. Mrtvi so molčeči učitelji zgodovine. Poklonimo se spominu tistih, ki so dali vse, da bi nam bilo lepše. Ko njim in vsem preminulim prižigamo sveče na grobovih, prižgimo še droben plamenčck ljubezni vsak v svojem srcu,« je dejal g. Dušan Osredkar. Pridružimo sc pozivu govornika in tudi sami kaj storimo, da se pri nas ne bi ponovilo to, čemur smo bili priče v ne tako odmaknjeni preteklosti. Ne razpihujmo strasti sovraštva, marveč tvorno in strpno razrešujemo vse probleme zato, da se bomo jutri lahko bolj človeško dogovarjali. STANE SIMŠIČ Šolski prostori ZUIM kmalu lepši treba pripisati učinkoviti in zavzeti akciji skupine poslancev, ki so uspeli - kot eno silno redkih — naložbo naknadno uvrstiti v letošnji proračunski mošnjiček. Ta je naložbi podaril kar 40 milijonov tolarjev, skoraj polovico te vsote pa so na račun odrekanja v dveh letih zbrali v zavodu tudi lastnih namenskih sredstev. Uspešna reševalna akcija V petek, 22. oktobra, so v ZUIM organizirali gasilsko vajo, ki naj bi preverila možnosti reševanja oskrbovancev internata v primerih različnih naravnih nesreč. Vaja, prva po prenovi internata, je povsem uspela, vendar hkrati opozorila na vrsto pomanjkljivosti, ki jih bo treba čimprej odpraviti. Davor Domin-kuš, ravnatelj zavoda, je povedal, da jih bodo odpravili najkasneje do pomladi, ko jih čaka nova vaja. V akciji reševanja so sodelovali gasilci iz Kamnika, Duplice in Nevelj. Zavod za usposabljanje invalidne mladine iz Kamnika je edini slovenski zavod, ki telesno najtežje prizadetim otrokom in mladostnikom nudi na enem mestu celovito oskrbo, popolno zdravstveno in terapevtsko nego, osnovnošolsko in srednješolsko izobrazbo oziroma poklicno usposabljanje. V zavodu 140-članski kolektiv zaposlenih že leta skrbi za približno 150 invalidnih otrok iz vse Slovenije, ki se zaradi telesne prizadetosti ne bi mogli vklopiti v šolanje na neprilagojenih oddelkih rednih šol. Seveda pa oskrbovanci ZUIM , niso odrezani in skrbno spravljeni v izolirane prilagojene učilnice. Nasprotno, vodstvo šole že 15 let, še zlasti intenzivno pa zadnjih pet let, skrbi za (pre)potreb-no sožitje invalidnih in telesno neprizadetih mladostnikov v skupnih srednješolskih učilnicah, kjer se razmerje enih in drugih deli že skoraj pol na pol. O uspehih druženja je bilo spisani h že veliko strani, in ne nazadnje si Kamničani in drugi povabljeni lahko sadove zglednega sodelovanja, ki presega telesne hibe, večkrat na leto ogledajo na različnih prireditvah in razstavah, ki jih družno — po svojih močeh in sposobnostih — ustvarjajo in pripravljajo mladi. Zavod, ki torej pomeni številnim za marsikaj opeharjenim slovenskim otrokom in mladostnikom hkrati drugi dom, 24-urno dnevno nego, terapevtsko in zdravniško pomoč, šolsko izobrazbo in s tem možnost za polno in ustvarjalno (odraslo) življenjsko pot, se je to poletje lotil za svoje varovance izjemno- pomembnega zalogaja. Potem ko jim je pred tremi leti s prenovo internata zagotovil prijetnejše in primernejše pogoje bivanja, jim bo to jesen polepšal še pogoje za šolanje. Gradnja novega prizidka in nadzidava obstoječega šolskega poslopja se je začela sredi avgusta in bi morala biti končana nekako konec letošnjega novembra - če le ne bo preveč nagajal dež, ki jim je pred dnevi radodarno odmeril celo pravo pravcato poplavo. Davorin Dominkuš, ravnatelj zavoda, ne skriva veselja, da jim je po treh letih vendarle uspelo poravnati dolg, ki so ga oskrbovancem obljubili že ob prenovi internata. Predvsem pa ne poza-bi pristaviti, da je precej uspeha Z žalne svečanosti Naložba bo osnovnošolskim oskrbovancem zavoda poleg prijetnejših učnih pogojev prinesla tudi enoizmenski pouk, ki je zanje (ob številnih drugih terapevtskih dejavnostih, razporejenih preko celega dneva) več kot dobrodošla razbremenitev, ki zmanjšuje utrujenost. Srednješolci bodo pouk še naprej obiskovali v dveh, vendar mnogo primernejših in prijetnejših, izmenah. Nič več se ne bodo stiskali v sedmih rednih in v nekaj prilagojenih učilnicah, saj bo ob koncu prenove na zavodu 26 šolskih učilnic, kajpak skupno z osnov- nošolskimi. Naj ob tem pristavimo, da so se v teh nekaj skromnih dozdajšnjih srednješolskih učilnicah vrstili hkrati štirje različni programi: dveletni elektro program, triletni program elek-tronik in energetik, triletni program za administratorje in štiriletni program za administrativne tehnike). Tudi njihovi učitelji niso bili prav nič na boljšem, saj so si, denimo, zbornico uredili kar na hodniku. Zdaj pa se jim obetata kar dve novi... Zagotovo pa bodo vsi veseli tudi novega samostojnega šolskega vhoda, tako da »zunanjim« učencem ne bo več treba v šolo skozi prostore zavoda. In potem je tu še prepo-trebno dvigalo, nove sanitarije in še bi lahko naštevali. Za izvajalca gradbenih del so bili na podlagi javnega razpisa izbrani kot najboljši ponudniki gradbeniki iz Grosupljega, ki pa bodo v prenovo vključili kup kamniških podjetij od Zarje do Alprema. Prva etapa prenove v vrednosti približno 60 milijonov tolarjev, ki ravnokar poteka, bo šoli prinesla 400 kvadratnih metrov novih prostorov in 1.800 kvadratov prenovljenih šolskih prostorov. Za drugo etapo prenove, ki pa jo seveda pogojuje republiški proračun za naslednje leto, bo ostalo še 1.900 kvadratnih metrov površin. V zavodu upajo, da jim bo uspelo do naslednjega šolskega leta izpeljati celotno naložbo, ki je ocenjena na vrednost 135 milijonov tolarjev. Davor Dominkuš ob tem optimistično pristavlja, da je na njihovo srečo družbena klima spet naklonjena dokončanju (tudi na tako občutljivih področjih) že začetih naložb. A. P. Telovadnica prenovljena med poletjem Še pred veliko jesensko šolsko naložbo so v zavodu prenovili tudi, žal še vedno pretesno, telovadnico. Za prenovo so poskrbeli v podjetju Ornega iz Velenja, sredstva pa je deloma prispevalo šolsko ministrstvo, deloma so jih zbrali v zavodu. V celoti je prenova stala dva milijona tolarjev. Telovadnica se poslej postavlja z novim parketom, novimi stenskimi oblogami, novo razsvetljavo in tudi s prebeljenimi stenami. In kljub temu, da se otroci v prenovljeni telovadnici veliko bolje počutijo, na zavodu še vedno »sanjajo« o veliki telovadnici, ki naj bi jo pomagalo zgraditi tudi mesto Kamnik in naj bi služila tudi različnim športnim prireditvam. Časovno so te želje še najbolj blizu drugi etapi prenove šolskih prostorov. Tri leta po prenovi internata je kamniškemu Zavodu za usposabljanje invalidne mladine uspela še prenova šole. _ .__^^^^^^^^ Mekinje spreminjajo svojo podobo ob spomeniku NOV v Stranjah Kakor so nas med žalno svečanostjo v Stranjah 31. oktobra 1990 motile pobesnele padavine in bližajoča se povodenj, tako nas je letos spremljalo na istem kraju čudovito sončno vreme, ki je imelo kar praznični vpliv. Na letošnji komemoraciji ob dnevu mrtvih so se zbrali na hribčku nad šolo v Stranjah svojci tam pokopanih žrtev okupacije, člani organizacije Zveze borcev in udeležencev NOB Kamniška Bistrica-Go-dič, šolska mladina z učitelji in ravnateljem OŠ Stranje Janezom Anrejašičem. Po govoru predsednika ZB in udeležencev NOB Kamniška Bistrica-Godič so se zvrstile občutene zborovske pesmi in recitacije otrok. Prireditev je zaključila pesem »Lipa zelenela je«, ki jo je zapel otroški pevski zbor. Franc Uršič je na žalni svečanosti dejal: »Vsem, ki ste prišli na to žalno svečanost, se v imenu Združenja borcev in udeležencev NOV prav lepo zahvaljujem. Praznujemo državni praznik republike Slovenije, ki je namenjen spominu na mrtve, praznik, ki ga je pesnik takole čustveno ubesedil: »In zadnja telesa skrivnost je bridkost, občutena v duši.« V tej gomili, ki jo krasi umetniško ozaljšan spomenik, počiva 25 rodoljubov, ki so svojo predanost domovini plačali s prelito krvjo. Zanje sta bila dovolj dva dneva - 19. januar 1943 in 6. februar 1945. Za ta dneva jim je kruti nemški okupator, ki je hotel imeti popolno oblast nad nami in nad celim svetom, namenil smrt. Nemški oblastniki in krvniki so se imenovali nadljudje in gospodarji, zato so za enega od svojih pobesili tudi sto talcev, kot se je zgodilo v Franko-lovem. Takrat človeško življenje ni imelo nobene cene. Tisti, ki smo doživeli starost 60 let, pomnimo nemški teror, pomnimo njihove tednike v kinu, zapiranja, pobijanja talcev, policijsko uro in prepoved vožnje s kolesi, selitve celih družin, slišali smo jok izseljencev in doživeli požige celih vasi: Rašice, Kostanja, Gradišča, Zlatega polja, Okroglega, Dražgoš in še in še. Nismo pozabili spopadov med Nemci in partizani in celo zvočnikov, ki so nam vbijali v glavo tuj nemški jezik, da so nam ubili celo najpreprostejše navade. Pregnali so du- hovnike in učitelje ter gradili bunkerje za svojo varnost, celo stranjska cerkev je postala njihova utrdba. Tudi slovenska govorica bi bila danes le še narodno blago. Dr. Matjaž Kmecl je 10. oktobra letos v Kozini med drugim dejal: »Brez Maistra in narodno osvobodilne borbe bi bila ljubljanska krajina provinca, Slovenija pa ogrizek.« Spoznajmo, da tudi osamosvojitev Slovenije ni mogla nastati čez noč, temveč v času, ki je za nami. Nastanek nove evropske državice Slovenije v letu 1991 je zahteval ponovni oborožen odpor. Podlaga zanj so bile zahteve kočevskega zbora odposlancev po neodtujljivi pravici do samoodločbe. Po plebiscitni odločitvi slovenskega naroda smo se morali upreti celo silam, ki so bile naše skupne, ker so 27. junija 1991 ob 2. uri zjutraj hotele zasesti vse slovenske mejne prehode, nas pa popolnoma zasužnjiti in osamiti pred svetom. Tudi te sile so majhnemu slovenskemu narodu povzročile žrtve med slovenskimi branilci in ogromno materialno škodo. Vsega tega ne smemo pozabljati.« VERA ME.IAČ V zadnjem se po mnogih zaključenih delih v krajevni skupnosti Mekinje (asfaltiranje cest, urejanje hudournikov, telefonija in drugo) se pred zimo zapirajo še tri gradbišča v Mekinjah. Mrliška vežica za samostanom je zgrajena do tretje gradbene faze, prav tako del kanalizacije na Jeranovem. Končuje pa se tudi asfaltiranje pločnika in cestišča v dolžini 700 metrov od križišča pod samostanom do osnovne šole v Mekinjah. Prve potrebe po pločniku na zgornjem delu Cankarjeve ceste so se pokazale že takrat, ko je bila iz vaške poti narejena lokalna cesta. Zaradi vse večjega števila motornih vozil pa je za pešce na Cankarjevi, še zlasti za otroke, ki dan za dnem hodijo v šolo, postala pot na tem delu še posebej nevarna. Zaradi ozkega stranjskega mostu in slabe tranzitne ceste ob reki Kamniški Bistrici se namreč mnogo voznikov, ki prihajajo iz gornjegrajske smeri, odloči za lokalno cesto, ki pelje skozi naselja Podjelšo, Godič, Mekinje, s tem pa prinašajo v sicer mirna naselja ropot, onesnaženje in ogrožajo varnost pešcem, še zlasti otrok. Pred tremi leti smo Mekinjča-ni, za razliko od nekaterih ostalih krajevnih skupnosti, izglasovali krajevni samoprispevek in rezultati so tu. Starši otrok, ki hodijo v me-kinjsko šolo, smo še posebej občutili problem prometne nevarnosti na tem delu cestišča, zlato smo se s svetom krajevne skupnosti dogovorili o izgradnji pločnika. Izdelana je bila projektna dokumentacija in na enem od zborov krajanov je bil formiran tudi gradbeni odbor. Zaradi nejasnih meja zemljišč smo dobili vsa potrebna, pa tudi nepotrebna, soglasja krajanov, katerih zemljišča ležijo ob tem delu Cankarjeve ceste. V tem času je tudi finančna konstrukcija izgradnje pločnika dobila bolj ali manj dokončno obliko. Morda je zaradi križanja različnih želja in interesov včasih prišlo tudi do hude krvi, a to je za nami in menim, da bomo sedaj, ko je pločnik končan, starši otrok mirneje spali. Poleg tega, se je podoba Mekinj z novim pločnikom polepšala, zato bo marsikdo z veseljem zakoračil po njem tudi na kak nedeljski sprehod. Ob tej priložnosti bi se rad v imenu gradbenega odbora, še zlasti pa v imenu staršev, zahvalil vsem krajanom, ki so ka- korkoli pripomogli, da je pločnik dokončan: gospodu Mihu Novaku, predsedniku izvršnega sveta kamniške občine za razumevanje pri dodelitvi dela finančnih sredstev iz občinskega proračuna; Svetu krajevne skupnosti Mekinje, s katerim smo se uspeli dogovoriti o postopkih za izgradnjo pločnika; še posebej pa gospe Mariji Re-ba, predsednici Sveta krajevne skupnosti, in gospodu Draganu Reba, tajniku Sveta krajevne skupnosti, ki vsa dela vodi. Oba sta glavna nosilca vseh dejavnosti v krajevni skupnosti Mekinje. Uspela sta uskladiti različne interese in potrebe v krajevni skupnosti, tako da je danes pločnik tu in tudi ostala zastavljena dela bodo dokončana v zadovoljstvo nas vseh. Resnici na ljubo pa je potrebno povedati, da je končan le južni del trase pločnika, da nam ostaja še izgradnja severnega dela trase od šole do Zdu-še, ki je sicer nekoliko krajša in finančno manj zahtevna, a nič manj pomembna, saj tudi s tega konca hodijo otroci v šolo in je potrebno poskrbeti tudi za njihovo varnost. Predsednik gradbenega odbora TONE HOMAR Šolski prosti spis na temo PROMET KO SEM HODIL V PRVI RAZRED, ŠE NISEM VEDEL, DA BODO TUDI V MEKINJAH ZAČELI GRADITI PLOČNIK. TAKRAT SO SE ŠOLARJI POČUTILI ZELO OGROŽENE. TUDI JAZ SEM SE POČUTIL TAKO. NEKOČ SEM PRIŠEL IZ ŠOLE DOMOV IN SLIŠAL, DA SE MAMI IN ATI POGOVARJATA O PLOČNIKU. TAKRAT BODO OTROCI BOLJ VARNI, JE REKLA MAMICA. ATI PA PRAVI: KER VOZNIKI NE BODO TAKO DIVJALI. RAD BI ŽE ZDAJ HODIL PO PLOČNIKU, SEM REKEL. SAJ BOŠ, KO BOŠ HODIL V DRUGI RAZRED. RAVNO ZDAJ GREM NA SESTANEK ZA PLOČNIK, PRAVI ATI. KO SEM DRUGI DAN PRIŠEL DOMOV, SEM ŽE VIDEL, DA NA CESTI NEKAJ OZNAČUJEJO. VPRAŠAL SEM ATIJA: ALI TI VEŠ, KAJ DELAJO? OZNAČUJEJO ZA PLOČNIK, MI JE ODGOVORIL. ALI RES? ČISTO ZARES. JE REKEL ATI. SEDAJ PA HODIM V DRUGI RAZRED. KO SEM ŠEL PRVI DAN V ŠOLO, SEM VIDEL, DA OB CESTI ZABIJAJO KOLIČKE. IZVEDEL SEM: ZARES BODO ZAČELI ŠIRITI CESTO IN KOPATI ZA PLOČNIK. PO KONCU POUKA SEM ŽE VIDEL BAGER IN DELAVCE IN TOVORNJAK, KI JE PRIPELJAL ROBNIKE. TOVARISICA NAM JE REKLA: KDOR HOČE BOLJE PETI, KO BODO ODPRLI PLOČNIK, NAJ SE PRIJAVI V PEVSKI ZBOR. TRETJI DAN SEM ŽE VIDEL STROJ, KI JE RAVNAL PESEK. HURA! ZARES BOMO DOBILI PLOČNIK IN TAKRAT BOMO ZAPELI VESELO PESEM. TAKO SE BOMO ZAHVALILI KRAJANOM IN ŽUPANU. DELAVCI PA MORAJO DOBITI VELIKO PLAČO. GREGOR FTIČAR 2. r. OŠ MEKINJE Razmišljanje malega kapitalista Kaj je to: v tolarjih je, pa ni denar? Če vam poštarji še niso prinesli vrednostnega papirja, imenovanega lastninski certifikat, bodo to storili v prihodnjih dneh. Zato nikar od doma, da vrednostni papir ne bo prišel v roke kakšnemu nepridipravu, ki bi čez noč (namesto vas) postal bogataš! A šalo na stran, strah je odveč, saj je vrednostni papir neprenosljiv in tudi ni nujno, da prinaša bogastvo. Četudi ta trenutek še ne vemo, kaj bi z njim, ukrepajmo počasi in premišljeno. Kajti pred nami je dve leti skomin ali povedano drugače: Vsaj toliko časa papirja ne bo mogoče zamenjati za denar. Lastninski certifikat je namreč strogo namenski papir, ki ga bo mogoče zamenjati le v svojem imenu za delnice v državnih (družbenih) podjetjih in skladih, te pa bomo lahko šele po dveh letih prodajali ali kako drugače ba-rantali z njimi. Adijo torej, nov avto, nekaj kdvadratnih metrov stanovanja ali košček parcele, kamor bi radi nekoč postavili svoj domek... Tako je torej z našim lastninjenjem. Država nam ni le podarila koščka premoženja, ampak je tudi zabičala, da nas hoče narediti gospodarne državljane. Menda sam predsednik vlade v svojem pismu piše, da Lep uspeh Kamnika v letu turizma Kot vsako leto se je tudi letos TD Kamnik prijavilo na tekmovanje turističnih krajev. Najprej moramo povedati, da je bilo letos že 25. tekmovanje turističnih krajev, ki ga pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor organizira Turistična zveza Slovenije. V kategoriji zdravilišč so zmagale Terme Čatež pred Rogaško Slatino in termami Portorož. V kategoriji izrazito turističnih krajev je zmagal Portorož pred Bledom in Bohinjem. V kategoriji mest nad 20.000 prebivalci je zmagala Nova Gorica pred Mariborom in Ljubljano. V kategoriji turističnih krajev je zmagal Ptuj, drugo mesto pa so prisodili Kamniku. V kategoriji izletniško tranzitnih krajev je zmagala Mojstrana, v kategoriji drugih krajev je zmagalo Kotlje na Koroškem. Moramo omeniti, da so letos prvič tekmovale tudi šole. Zmagala je Srednja šola za gostinstvo in turizem Ljubljana. Med osnovnimi šolami je zmagala Osnovna šola Brežice. Tekmovali so tudi bencinski servisi, pošte in gasilski domovi ter turistične kmetije. Ocenjevanje teh še ni končano. Da se je Kamnik povzpel na tako lepo II. mesto, gre predvsem zasluga Turističnemu društvu Kamnik. Upajmo, da bo sodelovanje med že 1897. leta ustanovljenim ljubiteljskim turističnim društvom Kamnik in med Informativnim turističnim centrom ter g. ministrom Marjanom Steletom medsebojno. Do sedaj minister ni pokazal nobenega zanimanja oziroma razumevanja do Turističnega društva Kamnik. Kot odgovorni za turizem v Izvršnem svetu bi moral imeti več posluha za naše društvo. Odvzeli so nam organizacijo 23. Dnevov narodnih noš, ki je bila letos še organizirana, tako kot vsa leta, v TD. Slišimo pa glas, da bodo Dneve narodnih noš prevzeli drugi, to so bolj sposobne organizacije, kot je TD Kamnik. Naše društvo je organiziralo Dneve narodnih noš 22 let. V vseh teh letih ni bilo nobenih izgub, še posebej pa se ni moglo zgoditi, da bi TD Kamnik imelo kakršen koli spor z vsemi, ki so sodelovali pri organizaciji te prireditve. Z imenovanjem g. Marjana Steleta za ministra za turizem občine Kamnik pa so se razmere povsem spremenile. Njegove zahteve, ki jih je podprlo tudi članstvo IS občine Kamnik, so vzbudile pomisleke o dosedanji organizaciji in vodenju s strani TD Kamnik. G. Štele nam je očital nesposobnost in nepoznavanje tržnih zakonitosti prireditve. IS občine Kamnik in njegov minister pa se ne zavedata, da je TD Kamnik v 96. letih svojega obstoja veliko naredilo za vse, ki imajo radi svoj Kamnik. Ob zaključku mislimo, da je delo v TD uspešno, saj je II. mesto Kamnika v tekmovanju za najlepši turistični kraj Slovenije tudi delček naporov Turističnega društva Kamnik za naše mesto. Turistično društvo Kamnik želi, naj začnemo Slovenci gospodariti na dolgi rok. Dovolj je bilo kratkoročnega špekuli-ranja in sanjarjenja o bogastvu čez noč. Ampak če kaj poznam zvite slovenske buče, bodo že kaj poštudirale, da bodo zacveteli tudi kakšni nečedni posli. Spomnimo se samo prodaje družbenih stanovanj! Kakor koli že, hitimo počasi! Pozabimo na bogastvo, ki pride ali pa tudi ne. Odvisno pač od tega, kam bomo svoj vrednostni papir naložili. Kar se mene tiče, me denar kaj prida ni nikoli osrečil. Če je prišel iznenada, je tako tudi odšel. Z njim pa tudi dobra volja. Zato mene vsa stvar bolj zabava, kot skrbi. Če drugega ne, mi bo država omogočila vsaj preizkus podjetniške žilice. Torej kaj je to: v tolarjih je, pa ni denar? Ha, golob na strehi! IVANA SKAMEN Najnovejše tehnično vozilo GD Kamnik za reševanje in gašenje Po mesecu požarne varnosti Ne igrajmo se z ognjem! Že več let gasilci organiziramo v mesecu oktobru razne prireditve, preglede zgradb, uporabnost hidrantov za gašenje in skušamo zainteresirati ljudi in mladino za prepečeva-nje požarov. V letošnjem letu smo imeli v naši občini 32 požarov, medtem ko jih je bilo lani 54. Sicer se do konca leta ta številka še lahko spremeni, kar pa ni v interesu gasilcev in tudi ne v Vašem. Zato stalno opozarjamo • ljudi preko časopisov, radia in televizije pa tudi našega IMPULZA v KAMNIKU. Vsekakor je ta akcija nujna. Pri požarih ni tako kot v filmih, ki jih lahko zavrtite nazaj. Škoda, ki je nastala ostane. V oktobru smo imeli mnogo obiskov, predvsem šolske mla-» dine, v raznih gasilskih domovih. Zelo jih zanima gasilsko orodje ter filmi, ki prikazujejo PUBLICUS EKOLOŠKI OTOKI V OBČINI KAMNIK EKOLOŠKI OTOKI so prostori s posebno označenimi posodami za zbiranje kovin, stekla in papirja (posode z rumenim pokrovom za kovine, z modrim pokrovom za papir, z zelenim pokrovom za steklo), ki so namenjeni vsem občanom Kamnika. Lokacije, kjer so ekološki otoki že postavljeni, so naslednje: PODGORJE Gostilna pri Slavki * gostilna pri Grošlju KRIŽ * Gasilski dom MOSTE * gostilna Kralj * trgovina Kočna SUHADOLE * Pizerija Jurček KOMENDA * trgovina Kramar * Lončarska zadruga Komenda MEKINJE * Komunalno podjetje Kamnik * TVD Partizan STRANJE * trgovina Kočna, Stranje STAHOVICA * trgovina pri Petru, Stahovica NEVUE * trgovina Kočna, Nevlje VRHPOUE * gostilna Pod skalco NOVI TRG , * Zdravstveni dom - zadaj na parkirišču PEROVO * Obrtna cona Perovo (diskont) KAMNIK * parkirišče za Planinko * Glavna avtobusna postaja * Zikova * Klavčičeva * Kranjska, Ljubljanska * Železniška postaja, avtob. post. na Kranjski cesti * Bakovnik - trg. Kočna * Tunjiška - poleg trgovine in kont. za bloke * gostilna Pod gradom DUPLICA * Groharjeva ul. * M. Blejcxa * Jakopičeva ul. * Hiša izredne ponudbe ŠMARCA * trgovina Kočna, KS KAMNIŠKA BISTRICA * Dom v Kamniši Bistrici VELIKA PLANINA * Žičnica Velika planina DOLINA ČRNE * Smrečje (gostilna Jurček) Do konca novembra bodo postavljeni še naslednji ekološki otoki: GMAJNICA gostilna na Gmajnici GOD1Č trgovina Breza VRHPOUE gostilna Repnik TUHINJSKA DOLINA Potok trgovina Srednja vas Zg. Tuhinj (trgovina) trg., KS, Pošta teniško igrišče pri Le- Laze -Loke drarju Gasilski dom Šmartno TUNJICE gostilna za Tunjico DODATNO Šmarca - novo naselje Perovo - novo naselje Novi trg - Lobodova ulica " Arboretum, Volčji potok V občini Kamnik so postavljeni ekološki otoki tudi ob šolah in vzgojno varstvenih zavodih. V posode za ločeno zbiranje se odlagajo samo odpadki, ki so označeni na posodi. Publicus d. o. o. ponovno obvešča občane Kamnika, ki so že prejeli nove posode za odpadke, da te pobiramo samo iz novih posod in ne več iz starih. Publicus d. o. o. gašenje požarov. Vsem še nekaj časa ostane v spominu pre-dirljivi glas gasilske sirene na vozilu, ki opozarja vse udeležence prometa, da jim dajo prednost na cesti, ko občani tako težko pričakujejo njihovo pomoč. Vsaka minuta je zelo dragocena tako za ljudi kot za lastnino, ki ji grozi uničenje. Kljub zelo dobri gasilski organizaciji smo vedno prepozni za občana, ki potrebuje pomoč. Oktober je čas, ko vreme postane hladnejše in ko se pripravljamo na zimo. Marsikje si postavimo zasilno peč za gretje stanovanja, ki pa ni vedno v skladu s požarnimi predpisi in tako ogrožamo imovino. Mora nam biti jasno, ne gre za predpise, ampak za nevarnost požara, ki temu sledi. Ko v gasilske domove sprejemamo šolsko mladino, imamo v mislih samo to, da bi v njih vzbudili zavest, kaj narediti, da bi preprečili požare in s tem veliko materialno škodo. Vsi nam obljubljajo, da še v mislih ne bodo ogrožali požarne varnosti. Pri tem ugotavljamo, da je število požarov, ki jih povzročijo otroci; padlo od prejšnjih 12% na 8%. To je kar lep uspeh protipožarne vzgoje. Tudi društva Mladi gasilec, ki so' ustanovljena po nekaterih šolah, so nam v veliko pomoč. Vsakoletno tekmovanje med njimi je zelo vzpodbudno. V tem mesecu so imeli vseslovensko tekmovanje v Kranjski Gori, kjer so bili prvaki SLOVENIJE mladi iz ŠMARTNA v TUHINJSKI dolini. Lanski, prvaki pa so bili učenci iz osnovne šole Sela. Osnovne šole, ki so že imele ta društva in ki bi jih še ustanovile, vabimo, da ponovno prič-no z delom. Povezati se je treba z najbližjim gasilskim društvom, da jim nudijo potrebno pomoč. Naj opozorim na to, da kar se Janezek nauči, to Janez zna. Tako vzgajamo mladino v dobre in koristne državljane, ki so pripravljeni občanom nuditi vsako možno pomoč. Preventivno velja opozoriti na veliko nevarnost žganjeku-he in sploh kurjenja na nezavarovanih krajih. Tudi neprevidni kadilci z odvrženim ogorkom povzročijo marsikateri požar, posebej v naravi. Teh je bilo letos kar precej in so nam povzročili veliko težav pri gašenju. Gasilci še tudi v tem mese- cu pregledujejo hidrante in njihovo uporabnost. Ugotovili so več okvar v Kamniku, Duplici, na Križu in v Komendi. V Komendi so dva kar prekrili z asfaltom in šest zablindirali, namesto da bi jih popravili. To je za Komunalo ceneje, za prebivalce pa zelo drago. Menim, da bi morala Komunala, ki vzdržuje vse vodovodno omrežje imeti tudi hidrante v uporab-nemm stanju. Okvare v Komendi in okolici bomo javili na domžalski Komunali, ki upravlja s tem vodovodom ter zahtevali popravilo. Ostale okvare pa bomo javili kamniški Komunali. Brezhibnost hidrantov naj ne bi bila samo v interesu gasilcev, temveč tudi v interesu krajevne skupnosti, požarnih inšpektorjev in ostalih prebivalcev. V oktobru smo imeli gasilci številne skupne in posamične praktične vaje na raznih posebej požarno ogroženih objektih. S temi vajami se gasilci še bolj izurijo in se v primeru požara hitreje vključijo v gašenje in reševanje. Po teh vajah bodo gasilci pripravili svoje orodje za zimsko sezono, ki zahteva še večjo skrb kot v poletnem času. Požari ne izbirajo trenutkov in jih je v tem času običajno še več, razen v sušnem času. Prav je, da v stavbah pregledate brezhibnost in uporabnost ročnih gasilskih aparatov, ki so vam v prvo pomoč ob začetnem požaru. Te lahko prinesete pregledati v gasilski dom Kamnik, kjer imajo za to strokovno ekipo. Tam lahko nabavite tudi nove. Ne bo vam žal, če boste za vsak slučaj pripravljeni. Požar ne izbira ne časa ne kraja, prav tako kot smrt. Pride, kadar pride, ponavadi takrat, ko ga najmanj pričakuješ. Zato bodi vedno pripravljen za tak sprejem! V Sloveniji je bilo letos 10 velikih požarov, ki so povzročili škodo za 6 do 100 milijonov. V prvem polletju je bilo 1.794 požarov s 454,570.604,00 SIT škode. Samo travniških požarov je bilo 329, gozdnih 330, gradbenih objektov je pogorelo 342 in tako dalje. Malomarnost je bila vzrok požara v 45%, namernih požigov je bilo 75, otroci so povzročili 63 požarov da ne naštevam dalje. Ti podatki naj Vam bodo v premislek, kako bi lahko ta denar vložili kamorkoli v gospodarstvo ali v izboljšanje socialnega položaja naroda. Premislimo, kaj počnemo in ne delajmo škode namerno. Te je že tako ali tako dovolj. JOŽE BERLEC ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... ČETRTEK, 4. novembra 1993, ob 17. uri Dvoranica nad Galerijo Miha Maleš, Kamnik IGRAJMO SE... SPOZNAVAJMO SVET LEPEGA Srečanje za predšolske otroke od 4. leta starosti dalje.tema pa bo NE, ŠUŠTARJA PA NEI ČETRTEK, 18. novembra 1993, ob 17. uri Dvoranica nad Galerijo Miha Maleš, Kamnik IGRAJMO SE... SPOZNAVAJMO SVET LEPEGA Srečanje za predšolske otroke od 4. leta starosti dalje, mentorici Ivanka in Ksenija pa bosta na zanimiv način predstavili frizerski poklic - FRIZURO NAREDILA BOM SOBOTA, 20. novembra 1993, ob 20. uri Srednja šola Rudolfa Maistra, Kamnik KONCERT MePZ CANTEMUS ob 15-letnici delovanja Zborovodja: Janez Klobčar VABLJENI! Ob 3. mednarodni razstavi otroških ekslibrisov Hvala, ker ste bili z nami S tiskovne konference o razstavi otroških exlibrisov - prof. Jaro Dolar in prof. dr. Rajko Pavlovec (foto Jože Pavlic) 3. mednarodna razstava otroških ekslibrisov je odprta. Ogledate si jo lahko še do 10. novembra v razstavišču Veronika, nato bo nekaj časa na ogled tudi v novem večnamenskem prostoru šole Komenda. Razstava bo nato potovala po Sloveniji, če bo zanimanje zanjo, pa tudi po tujini. Mnenje vseh, ki so razstavo videli: polna iskrivih in domiselnih otroških ekslibrisov je, in zares si jo velja ogledati. Organizacija takšne mednarodne prireditve terja veliko priprav in resnega trdega dela vseh sodelujočih: delo se je za nas začelo v jeseni 1992, ko smo skupaj z Društvom exlibris Slovenija začeli s pridobivanjem finančnih podpornikov, oblikovanjem strokovne žirije, imenovanjem častnega odbora; ta del smo zaokrožili s pripravo besedila mednarodnega razpisa v angleškem, nemškem, ruskem prevodu in jih razposlali na naslove tujih šol že konec februarja 1993. K sodelovanju smo pritegnili tudi priznanega oblikovalca Žareta Kerina, ki je izoblikoval celostno podobo letošnje prireditve - od razpisa, plakata, vabila, priznanja do kataloga. Postavitev same razstave je prevzela naša učiteljica likovne vzgoje Milojka Volkar, kulturni program ob odprtju razstave pa je odlično pripravila učiteljica slovenskega jezika, mentorica in svetovalka Franja Kralj. Večletno sodelovanje Društva exlibris Slovenije iz Ljubljane in naše šole se je tudi tokrat dokazalo kot izredno trdna naveza. Pred skorajda dvajsetimi leti sta nas vsak s svoje strani povezala dva imenitna strokovnjaka in navdušenca nad ekslibrisi - naša zdaj že upokojena učiteljica Stana Pibernik in tajnik Društva Rajko Pavlovec. Skupno prizadevanje za malo grafiko — otroški ekslibris - je svojevrstna manifestacija povezovanja različnih generacij likovnih ustvarjalcev, pomeni pa tudi našo skrb za likovno in knjižno vzgojo otrok. Naša skupna želja je, da bi z dolgoletno tradicijo razstavljanja otroških ekslibrisov lahko nadaljevali v zaporedju dveh, največ treh let. Uspelo nam bo, če bodo z nami še naprej ljudje dobre volje in pozitivnega odnosa do kulturnega ustvarjanja mladih: zato naj na tem mestu v imenu organiza- torjev izrazim veliko hvaležnost za finančno podporo glavnemu pokrovitelju 3. mednarodne razstave otroških ekslibrisov - SKUPŠČINI OBČINE KAMNIK, še posebej članu častnega odbora županu Maksimilijanu Lavrincu; IS OBČINE KAMNIK in njegovemu predsedniku Mihu Novaku; tiskarni ALFAGRAF iz Ljubljane, ki je omogočila tiskanje kataloga, in vsem, ki so finančno ali v materialu pripomogli k uspešni prireditvi: ZKO Kamnik, TIC Kamnik, Kavarna Veronika Kamnik, Stol Kamnik, Titan Kamnik, Kemijska industrija Kamnik, SKB Kamnik, KAM-BUS Kamnik, MK Ljubljana. Za prireditelja: MARIJA MOJCA MALEŠ Komendski pevci v Gardalandu V soboto, 18. 09. 1993, smo komendski pevci obiskali zabaviščni park GARDALAND v sosednji Italiji. Izlet je organiziral naš član Marko Grilc. Poleg pevcev in njihovih družin se je izleta udeležilo tudi nekaj pevcev cerkvenega zbora. Kljub dežju, ki nas je v soboto ob 4. uri pričakal na dogovorjenih postajališčih, misel na lep izlet ni zamrla. Vsi smo bili dobro razpoloženi kljub zgodnji uri našega odhoda. Vožnja je bila prijetna in slikovita, saj se nas je dež usmilil in smo potem imeli vseskozi lepo vreme. V Gardaland smo prispeli ob 10. uri, saj smo se med potjo tudi ustavljali. Zabaviščni park leži ob slikovitem Gardskem jezeru. Prvi vtis je bil odličen, saj nam je voznik povedal veliko o zabaviščnem parku in nam tudi zavrtel reklamno videoka-seto. Ogled parka je bil samostojen, vendar smo se razdelili v skupine in skupaj odšli v notranjost. Že takoj po vhodu te pričaka neverjetna urejenost in Čistost, ki je pri nas nismo vajeni. Vsa zahvala gre uslužben- cem, ki skrbno počistijo vsak odpadek, ki ga neodgovorni od vržejo na tla. Privaditi smo se morali tudi na čakalne vrste pred posameznimi zabavnimi prostori, kjer pa je urejeno tako, da prerivanje ni možno, če pa že to počneš, te odstranijo in moraš za ponoven vstop plačati novo vstopnico. Kmalu smo ugotovili, da je nekaj naprav podobnih tistim, ki jih vidimo v naših zabaviščnih parkih, medtem ko ti druge vzbudijo tudi kanček spoštovanja. Med te zagotovo spadajo: - MOONRAKER, ki služi za preizkus centrifugualne sile in se najprej vrti samo vodoravno, potem pa se med neprestanim vrtenjem počasi dviga in se postavi navpično; - VLAK SMRTI, ki pa samo izgleda nevaren, toda že pri ponovni vožnji, če te seveda zamika, neznansko uživaš. - TOP SPIN, tu gre predvsem za to, kako človek prenese gravitacijsko silo in neprestane spremembe lege telesa. So seveda tudi druge zanimivosti, ne izpustite pa ogleda avantur v afriškem safanju, ogleda kino predstave v dinamičnem kinu, ogled Piramide in najzanimivejše med vsemi — gusarske ladje. Za doplačilo pa se je možno peljati s čolnom po vodnih brzicah COLORA-DO, ali pa si ogledati predstavo, v kateri nastopajo delfini. Za vse lačne in žejne je v Gardalandu lepo porskrblje-no, če pa imate hrano s seboj, vam je na voljo ogromen pokrit prostor z mizami in klopmi, kjer lahko v miru pomalicate. Ko smo se ob dogovorjenem času zbrali za odhod, nas je vse navdajal prijeten občutek in ni nam bilo žal, da smo obiskali Gardaland. Kljub utrujenosti je bilo vzdušje tudi na poti domov zelo prijetno, saj smo pre-mlevali dogodke tega dne. Domov smo varno prispeli ob polnoči, za kar gre zahvala vozniku gospodu Zadnikarju iz Na-klega, ki nas je varno vozil. Zahvala pa gre tudi našemu pevcu Marku Grilcu, ki nam je organiziral ta lep in zanimiv izlet v Gardaland. JURIJ KERN Colorado za ljubitelje vožnje po vodnih brzicah. Koncert pevskih zborov upokojencev Gorenjske V organizaciji Zveze kulturnih organizacij Gorenjske in občine Kamnik je bil v soboto, 23. oktobra, 1993 v Srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik koncert pevskih zborov. Nastopili so pevski zbori društev upokojencev z Gorenjske. Najprej je nastopil ženski pevski zbor DU Domžale, ki ga je vodil Stane Habe, nato se je predstavil moški pevski zbor iz DU Tržič pod vodstvom Francija Šarabona, sledil je ženski pevski zbor DU Javor- nik - Koroška Bela, ki ga je vodila Metka Rutar-Pibar. Kot četrti je nastopil moški pevski zbor DU Škofja Loka pod vodstvom Valentine Pire in nato še ženski pevski zbor Lipa DU Radovljica pod vodstvom Alenke Špenko. Vsak zbor je zapel tri pesmi. Vse so bile med poslušalci dobro sprejete in nagrajene z navdušenim ploskanjem. Skupaj je nastopilo okrog 100 pevk in pevcev, ki so prišli v Kamnik kljub izredno slabe- mu vremenu. Ves čas je močno deževalo, zato tudi udeležba poslušalcev ni bila tako množična, kot je bilo pričakovati, so pa bili vsi zato bolj zadovoljni. Imeli so možnost slišati pevske zbore sestavljene iz starejših ljudi, ki so s kakovostjo prijetno presenetili poslušalce. Celotno organizacijo koncerta je skrbno pripravila Zveza kulturnih organizacij občine Kamnik, potek nastopanja in predstavljanja pevskih zborov pa je odlično opravil Tone Fti- Ženski pevski zbor D U Domžale pod vodstvom Staneta Habeta. čar, tako kot on to zna. Na njegov predlog so ob zaključku vsi zbori skupaj zapeli gorenjsko »V gore se oziram« in »Triglav moj dom«. Čeprav niso nikoli vadili skupaj, nastopili pa so kot mešani pevski zbor, sta obe pesmi doneli zelo ubrano. Navdušenja skoraj ni mogoče opisati. Poslušalci so hoteli še in še poslušati... Pred zaključkom programa je predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Kamnik Božo Matičič vsem nastopajočim zborom podelil posebne plakete, vsem zborovodjem pa tudi šopke in se jim zahvalil za sodelovanje. Pevke in pevce ter poslušalce je pozdravil predsednik društva upokojencev Kamnik, ki jim je prenesel tudi pozdrave in čestitke Kulturno-športne komisije Zveze društev upokojencev Slovenije. Vsem nastopajočim se je zahvalil za sodelovanje in za to, da negujejo lepo slovensko pesem. V družabnem delu, ki je sledil po končanem koncertu, so pevci zapeli še več blagodone-čih pesmi, Božo pa je raztegnil meh harmonike. Mnogi so ob njegovi prijetni glasbi tudi zaplesali. Zadovoljni so bili pevci, poslušalci in organizatorji. V nastop pevskih zborov je bilo vloženo veliko dela in odgovornosti, zato smo jim za lep in prijeten večer iskreno hvaležni. STANE SIMŠIČ Utrinek z razstave. (V. M.) Portreti slovenskih književnikov V ponedeljek, 18. 10. 1993, so v prostorih Srednje šole Rudolfa Maistra odprli razstavo fotografij Tihomira Pinterja. Pripravila jo je prof. Breda Podbrežnik-Vukmir, dijaki gimnazije pa so z recitalom sonetov Milana Jesiha ob spremljavi citrarske glasbe poskrbeli za prijeten kulturni utrinek. Tihomir Pinter se je rodil leta 1938 v Bjelovaru. Fotografirati je začel že v mladosti, ukvarja pa se predvsem s portret-no fotografijo. Za razstavljene fotografije in kolekcije fotografij je prejel 161 nagrad in priznanj. Od leta 1970, ko se je prvič predstavil širši javnosti, je pripravil 57 samostojnih razstav po slovenskih galerijah, galerijah v mestih bivše Jugoslavije, spoznali pa so ga tudi v Italiji, na Češkem, v Avstriji in Nemčiji. Sodeloval je tudi na več kot 500 razstavah doma in na tujem. Za uspešno delovanje na področju razstavne fotografije mu je leta 1937 Foto zveza Jugoslavije dodelila naziv ARTIST in leta 1975 EX-CELLENCE. Tihomir Pinter, ki se je tudi udeležil odprtja razstave, nam je ob koncu recitala povedal, kako je nastal cikel dvestotih fotografij slovenskih književni- kov. Fotografije so nastajale od leta 1990 do 1993. Objavljane so v Književnih listih v časopisu Delo. V tem času je umrlo že osem pesnikov ali pisateljev, kot zadnji pesnik Matej Bor. Zanimivo je bilo slišati, da se nekateri literati sploh niso hoteli fotografirati, drugim ni bila všeč njihova podoba na fotografiji... Najmanj zadovoljna je bila s svojo podobo ena od pesnic, Marjan Rožanc pa ni dovolil objave svoje fotografije v znanem slovenskem časopisu. Fotografa pa je presenetil prijazen in preprost odziv mnogih že uveljavljenih literarnih ustvarjalcev. Vse fotografije so črno-bele in prav zanimivo je opazovati igro svetlobe na obrazih pesnikov in pisateljev. So čisto vsakdanji, pa vendar drugačni z nasmehom, ki odraža človeško usodo. Razstavljene fotografije bodo objavljene v novi knjigi z naslovom Portret sodobnih slovenskih književnikov, ki je že v tisku. Portreti so res imenitni in si jih je vredno ogledati, razstava pa je malce popestrila šolski vsakdanjik. BOJANA KLEMENC novinarski krožek SŠRM Po proizvodnih cenah vam nudimo lesene karnise stropne in stenske, vseh dolžin. Markovo pri Kamniku, tel. 817-133 Razstava kiparskih del Mihe Kaca V torek, 9. novembra, bodo ob 19. uri v avli stolpnice DELO na Dunajski 5 v Ljubljani odprli kiparsko razstavo kamniškega umetnika MIHE KAČA. V kulturnem programu bodo nastopili Kamniški koledniki (Tomaž Plahut-nik, Rok Lap in Janez Majcenovič). Razstavo bo odprl akademik in pisatelj Ciril Zlobec, umetnikovo delo pa bo predstavil likovni kritik Lojze Adamlje. Razstava bo odprta do torka, 23. novembra. Podatki o avtorju Miha Kač se je rodil 24. 10. 1942 v Preserju pri Radomljah, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Od leta 1966 živi in ustvarja v Kamniku. Vseskozi je kazal veliko nadarjenost za likovno ustvarjanje, toda odločil se je za tehniško šolo in se izučil za finomehanika. Dolga leta je bil zaposlen v Iskri-Tela, kjer se je uveljavil kot vrhunski strokovnjak in inovator. Za svoje ino-vatorsko delo je bil leta 1988 nagrajen s priznanjem Inovator leta. Z likovnim ustvarjanjem se je ukvarjal skozi celotno življenjsko obdobje, v zadnjih letih pa intenzivneje kipari in je ustvaril obesežen opus kiparskih del. Naslov: Miha Kač, Bistričica 34/a, Stahovica, tel. 825-829. VERA MEJAČ O AVTORJEVEM DELU Likovno umetnost v grobem delimo na dva dela, in sicer na slikarstvo, ki živi z dvodimenzionalno govorico, ter kiparstvo, ki govori še s tretjo dimenzijo. Meje med obema poloma umetnosti se v zadnjem času zelo brišejo in nastajajo dela izven teh strogih kalupov. Če s teh kriterijev gledamo na slovensko umetnost, ugotovimo, da je slikarstvo imelo vseskozi vodilno vlogo in daje kiparstvo zaostajalo v svojem razvoju. Kiparjev je v slovenskem prostoru približno šestkrat manj kot slikarjev, toliko manj je tudi kiparske produkcije in pa tudi raziskovalcev kiparske forme, zato je pretežni del sodobne kiparske produkcije še vedno naslonjen na realistično izhodišče. Če se dotaknemo še ustvarjalcev, ki niso prišli z likovnih akademij - njihova produkcija je še bolj usmerjena na ustvarjanje v realistični maniri ali v čisto portretiranje po starih vzorih. V tem sklopu se lahko ozremo tudi na kiparsko delo našega razstavljalca Mihe Kača, ki je izrazit »kipar portretist«. Svojo razvojno pot gradi v smeri anatomske perfekcije, površinsko pa v teh portretih zasleduje psihologijo modela. V zadnjih letih je Kač ustvaril obesežen opus portretov znanih Slovencev, predvsem portretov svojih prijateljev iz vrst kamniških umetnikov zbranih okoli likovne skupine Nova, s katero pogosto razstavlja. Miha Kač ustvarja pretežno v patiniranem mavcu in žgani glini. Obe tehniki suvereno obvlada, tako samo kiparsko mo-delacijo, kakor tudi specifične zahteve kiparskega materiala, zaradi katerih ustvarjalec tri četrtine časa porabi za grobo »rokodelsko« realizacijo, ki rada zapelje zgolj v obrtniško mojstrstvo brez globlje konceptualne ustvarjalne angažiranosti. Dušan Lipovec, slikar in likovni kritik, ugotavlja, da Miha Kač nadaljuje bogato tradi- cijo kamniških kiparjev kot so: Sonja Rauter-3£elenko, Leon Homar in Janez Klemen. Nedvomno pa kiparsko delo Mihe Kača zasluži največjo pozornost slovenske kritike in javnosti, saj je prvinsko in napolnjeno z umetniško nadarjenostjo, od katere lahko še veliko pričakujemo v naslednjih letih. LOJZE ADAMLJE Namesto likovne recenzije Menda ni bilo v zadnjih letih likovne prireditve v kamniških galerijah in razstaviščih, o kateri ne bi tako ali drugače zapisal nekaj besed v javna občila. Tako sem do sedaj kritično ovrednotil okrog 150 likovnih prireditev in dogodkov na kamniškem in jih, tako vsaj upam, iztrgal pozabi. To1 je konec koncev tudi moja dolžnost kot člana Slovenskega društva likovnih kritikov. To dolžnost jemljem kot osebno zadovoljstvo in veselje, pa tudi kot resno strokovno odgovornost. Zato me je kot človeka, slikarja, strokovnjaka in ne nazadnje Kamničana prizadelo dejstvo, da kljub vsaj tej moji dejavnosti nisem bil vreden povabila na nedavno otvoritev Mednarodne razstave otroških ekslibrisov v razstavišču; Veroniki, ki sta jo organizirala osnovna šola Kamenda-Moste in Društvo exlibris Sloveniae Ljubljana. Navadno dobivam pisna vabila za vse podobne likovne dogodke v Kamniku. Pa ne, da bi mi bilo za »uradna povabila«, to je za tiste uradne kose papirja, ki tako prej ali slej končajo na smetišču (zgodovine). Žalostno je le, da sem za dogodek in prireditev izvedel šele kasneje iz dnevnega časopisja. Pa se vrli organizatorji menda niso bali, da se bom na otvoritvi morda srečal z g. predsednikom Milanom Kučanom? Organizatorjem zagotavljam, da je bil g. predsednik republike tudi na otvoritvi moje slikarske razstave 19. julija 1993 v razstavišču bistroja Klepec na Muljavi in tam sva si iskreno segla v roke. Za prelepe in likovno domiselne ekslibrise pa iskreno čestitam mladim ustvarjalcem in jim želim še veliko likovnih uspehov! DUŠAN LIPOVEC Alpske krajine v oljni V salonu galerije MAJOLKA v Kamniku razstavlja krajinske oljne slike akademski slikar DANIJEL FUGGER. Ker je bila razstava postavljena ob predstavitvi Zbornika Planinskega društva Kamnik, ki je izšel ob stoletnici delovanja društva, je razum- Dvajsetletnica zadnje predstavitve likovne skupine NOVA Te dni poteka dvajset let od zadnje redne predstavitve kamniške likovne skupine NOVA, zato podajam izčrpnejšo kronologijo njenega delovanja v letih od 1971 do 1973 in o dveh jubilejnih razstavah skupine v letu 1983 in 1991. Kot zanimivost naj omenim, da je bila skupina NOVA edina likovna grupacija, ki je kdajko-li kontinuirano delovala na Kamniškem in to povsem neformalno, brez kakršnekoli finančne podpore ali blagoslova takratne kulturne skupnosti ali podobnih oblastniških organizacij. Večina članov skupine se še danes ukvarja z likovno kreativnostjo, nekateri pa so že dalj časa formirane in znane umetniške osebnosti. Upajmo, da bo skupina razveselila Kamničane še s kakšno likovno predstavitvijo! Kamniška likovna skupina »Nova« /1971 - 1973/ ČLANI SKUPINE: /ob ustanovitvi/, GREGOR AVBELJ, roj. 1950 v Ljubljani, reprofo-tograf /GREGI/, STANE BALANTIČ, roj. 1947 v Mekinjah, kovinostrugar, ALOJZ BERLEC, roj. 1949 v Ljubljani, študent ALU /AKADEMIK/, BORIS BRATUŽ, roj. 1950 v Kamniku, ribiško-po-morski tehnik /BOBI/, MIHA KAČ, roj. 1942 v Preserju, fi-nomehanik, DUŠAN LIPOVEC, roj. 1952 v Mekinjah, študent ALU /DOHTAR/, DUŠAN STERLE, roj. 1948 v Ljubljani, oblikovalski tehnik /DULE/, SIMNPATIZERJI /samo najpomembnejši/:, ŠTEFAN GRKMAN, mizar, RUDI KOTNIK, študent, BINE PLANKAR, študent, DARKO SITAR, gimnazijec, FRANC VENGUST, glasbenik 1. razstava skupine NOVA /takrat še Društva mladih ustvarjalcev/, november 1971, Dvorana nad kavarno Veronika v Kamniku, RAZSTAVLJAJO: GREGOR AVBELJ, črno-be-le fotografije, STANE BALANTIČ, figuralno kom pozi-cijo«»Pregnanci«, olje, ALOJZ BERLEČ, grafike - lesoreze iz ciklusa »Vzpenjanje«, BORIS BRATUŽ, nadrealistična olja, DUŠAN LIPOVEC nadrealistična olja, DUŠAN STERLE, realistično figurali-ko in portrete v olju 2. razstava skupine NOVA /skupina si nadene ime NOVA/, od 25. 4. do 5. 5. 1972, dvorana nad Kavarno Veronika v Kamniku. RAZSTAVLJAJO: STANE BALANTIČ, OLJNO SLIKO »roka«, ALOJZ BERLEC, olja, študije tihožitij in portretov, nastale na ALU., BORIS BRATUŽ, nadrealistična olja, MIHA KAČ, kipe, DUŠAN LIPOVEC, oljne vedute Kamnika, DUŠAN STERLE, domačijski realizem v olju SPREMLJAJOČI DOGODKI: a/ Alojz Berlec prejme študentsko Prešernovo nagrado za risbo — mali akt, na ljubljanski ALU. b/ Dušan Lipovec je sprejet na slikarski oddelek Akademije za lik. umetnost v Ljubljani. SLIKARSKE KOLONIJE skupine NOVA na POHORJU se udeležijo ALOJZ BERLEC, BORIS BRATUŽ, DUŠAN LIPOVEC in simpatizer RUDI KOTNIK, ki je tudi organizator /julij 1972/ SLIKARSKE KOLONIJE skupine NOVA v KAMNIKU /avgust 1972) se udeležujejo ALOJZ BERLEC, BORIS BRATUŽ in DUŠAN LIPOVEC. 3. razstava skupine NOVA, od 28. 9. do 2. 10. 1973, dvorana nad Kavarno Veronika RAZSTAVLJAJO: ALOJZ BERLEC, oljne študije, BORIS BRATUŽ, nadrealistična olja, DUŠAN LIPOVEC, gvaše in tempere, pokra- jinski motivi in instalacijo »Objekt št. 1«, DUŠAN STERLE, realistične figurativne motive v olju SDPREMUAJOČI DOGODKI: Trije člani skupine: ALOJZ BERLEC, Dušan LIPOVEC in BORIS BRATUŽ se udeležijo 8. mednarodnega Ex-tem-pora za slikarstvo - Piran 1973 od 25. do 26. avgusta. 4. JUBILEJNA razstava skupine NOVA, ob 10-letnici zadnje predstavitve/1973 - 1983/, 21. oktober 1983, galerija NEPTUN /Dušan Lipovec/, Cankarjeva 7, Kamnik RAZSTAVLJAJO: GREGOR AVBELJ, fotogra-fike, RSTANE BALANTIČ, simbolični motiv v olju, ALOJZ BERLEC, oljne slike na temo »Lutke«, BORIS BRATUŽ, nadrealistične podobe v olju, MIHA KAČ kiparski portret in akt, DUŠAN LIPOVEC, oljne vedute Kam-, nika, DUŠAN STERLE, eko-loško-simbolično motiviko v oljni tehniki SPREMLJAJOČI DOGODKI: Izbruhne afera z g. Borutom Rovšnikom, kustusom, in g. Mirino Zupančič, ravnateljico KUC-Muzeja Kamnik, ki je tedaj še lastnik in upravljalec razstavišča Veronika. Kulturni center noče posoditi dvorane za razstavo, zato je ta postavljena v privatni galeriji D. Lipovca Neptun na Cankarjevi cesti 7. Polemika v Kamniškem občanu med Borutom Rovšnikom in slikarjem Poldetom Mi-heličem. 5. JUBILEJNA razstava skupine NOVA, od 18. 12. 1991 do 10. 1. 1992 v razstavišču VERONIKA v organizaciji ZKO Kamnik, ob 20-letnici prve predstavitve. RAZSTAVLJAJO: -GREGOR AVBELJ, fotogra-fike, STANE BALANTIČ, simbolični oljni podobi, ALOJZ BERLEC, hiperreali-stične oljne slike, BORIS BRATUŽ, simbolistične grafike, MIHA KAČ, kiparski portreti v mavcu, DUŠAN LIPOVEC, vedute Kamnika v olju in akrilu, DUŠAN STERLE, ekološka tihožitja in skupinski portret članov v akrilu DUŠAN LIPOVEC Ijivo, da je slikar predstavil predvsem planinske in predalpske motive. Fuggerjeve oljne slike alpskih vršacev, gorenjskih kozolcev in senikov ter pokrajin z drevesi, so po vsej verjetnosti iz različnih obdobij slikarjevega ustvarjanja, kar se vidi v stilni raznolikosti. Tako bi te slike lahko stilno opredelili od postimpre-sionističnih tendenc do klasičnega akademskega realizma. Nehote nas te slike spomnijo na »planinsko navezo« slovenskih slikarjev, ki so upodabljali alpski in predalpski svet, in pri katerih se je, vsaj v teh slikah, Danijel Fug-ger tudi, hote ali nehote, zavestno ali podzavestno, zgledoval. Vsekakor pa moramo na tem mestu omeniti kamniškega slikarja Maksa Koželja, ki je skoraj ves svoj slikarski opus v solidnem, neproblematičnem akademskem realizmu posvetil predvsem planinam in katerega slikarsko delo bo potrebno še podrobneje raziskati in strokovno ovrednotiti. Nadalje je potrebno omeniti slikarske ekskurze v planinski svet izpod čopiča Franceta Pavlovca, Lojzeta Perka in tudi sina Tomaža Perka, Ferda May-erja, Dore Plestenjakove, Petra Adamiča in še drugih številnih bolj ali manj znanih slikarjev, ki so v bolj ali manj trd/n/em, poetičnem, barvnem, akademskem, klasičnem ali še kakšnem drugačnem realizmu upodabljali naše gore in predalpski svet z vsemi njegovimi značilnostmi in atributi. Omenimo še skoraj pozabljenega, sedaj pa ponovno odkritega slovenskega slikarja, sopotnika impresionistov, Frana Klemenčiča, ki je tudi rad slikal to motiviko in katerega retrospektiva poteka prav te dni v Narodni galeriji v Ljubljani. Krajine Danijela Fuggerja s te razstave so akademsko uglajene, barvno dovolj bogate in kompozicijsko zanimive. Torej so dostojno nadaljevanje in potrjevanje bogate slovenske realistične krajinarske tradicije. Najbolj slikarsko sprošen in barvno zanimiv pa je Fuggerjev ciklus oljnih slik jesenskih dreves, katerih bogata barvna dekoracija lahko vodi že v avtonomnejše barvne, slikarske raziskave. DUŠAN LIPOVEC Nekulturen odnos do arhitekturnih lepot Nekateri člani in simpatizerji skupine NOVA leta 1973. Od leve proti desni: Alojz Berlec, Boris Bratuž, Stane Balantič, Dušan Lipovec in »simpatizerja« Rudi Kotnik in Darko Sitar. Kako osiromašen odnos do lepote imajo posamezni občinski uradniki, da so lahko dovolili iz-nakaženje glavnega trga mesta Kamnik! To, da je nekdo v imenu demokracije in razvoja turizma dovolil na sredi trga postaviti pivski šank, ni bila modra odločitev. Bifejev in točilnic alkohola je kar dovolj. Od križišča Kranjske in Ljubljanske ceste do Veronike je kar 12 bifejev, kofetičev in gostilnic. Odpiranje raznih lo-kalčkov je vprašljivo tudi zaradi estetskega izgleda stavbe ali okolice. Na nekulturen odnos nekaterih ljudi do starega mestnega jedra in zgodovinskih stavb opozarja Bojan Schlegl že vrsto let. Na njegova opozorila ni pravega odziva. Še odmevajo glasovi kritike o prenovi Petkove hiše in že so na vidiku posegi, ki kazijo izgled starega mestnega jedra. Roko na srce in odkrito si priznajmo, da Glavni trg ni mesto za pivski šank. Tisti, ki bodo viseli ob šanku in tankali, bodo »odtočili« pred vhodna vrata Maleševe galerije. Ta prehod so že prekrstili v »Urinovo« ulico. So to popolni atributi turizma? Pristojni ljudje in službe bi se morali zavedati, da ni vse dopustno, kar se nekaterim poslovnežem porodi v glavi. Ljubosumno bi morali bdeti nad kulturno dediščino našega mesta. Vsakdo ima svoj okus, pa vendar lesene ograje, stojala in prazna betonska korita ne dajejo prav nič lepega videza ulici na Sutni. Kdor si malo bolj kritično ogleda stavbe in ulice po Kamniku, bo odkril veliko poškodb na stavbah in njihovih okraskih. O kamnitih blokih fontane pri Korobaču je Kamniški občan že pisal. Fontana je vrnjena, toda na žalost zapuščena in morda se je bo ponovno kdo usmilil in odpeljal. Park pri bivši mestni knjižnici je zelo zanemarjen (bazen, klopi in zid) in vsa okolica s Plečnikovo železniško postajo. Tako lepa stavba, kot je bivša knjižnica, pa zapuščena in oskrunjena! Del fasade je popacan z grafiti, iztrgan je odvodni trak strelovoda in zaradi poškodovanega žleba voda teče po steni. Okolica bivšega delavskega doma RKK na Cankarjevi je v zelo zanikrnem stanju. Ta dom in okolica sta bila v davnih časih biser mesta. Zdaj je tukaj odlagališče starih avtomobilskih delov, in drugega odpadnega materiala. Ironija pa je še v tem, da imajo tu pisarno Zeleni Kamnika. Zagotovo doslej še nihče od komunalnih delavcev ni odkril, da na nosilnem stebru mosta Čez Bistrico raste topol. Počasi, toda vztrajno odmika kamnite bloke, saj je drevo že preraslo ograjo mosta. To niso osamljeni primeri, le odkriti jih moramo. Za tak odnos do naše kulturne dediščine zaslužimo oceno nezadostno. ALOJZU KONDA Ali upoštevamo kodeks Republike Slovenije V naš časopis pišemo razni ljudje razne članke na razne načine. Besede znajo postavljati nekateri lepše, drugi boljše, nekateri bolj spretno, drugi spet manj. Nameni, ki jih imajo posamezni pisci so zelo različni. Lahko bi rekli, da je pisanje prepuščeno vsakomur posebej, da je vsakdo pri tem popolnoma svoboden. Vendar temu ni tako. Vežejo nas pravopisna pravila, vežejo nas zakonska določila, vežejo nas tudi pravila lepega vedenja in pa tudi kodeks novinarjev Slovenije. Res je, da večina od nas, ki pišemo v kamniški časopis, nismo poklicni novinarji, vendar 'tudi za nas velja ta kodeks. Pa ga tudi upoštevamo? Verjetno ne povsem, ker ga večina ne pozna, saj je bil sprejet že po zadnji vojni (29. 11.1991). Da pa bi ga v bodoče bolj upoštevali, ga tu objavljamo. Zanimiv pa je tudi za vse bralce, saj bodo lahko sami presodili, kako se tega kodeksa držijo posamezni pisci. »Novinarjeva temeljna obveznost je resnično in nepotvorjeno obveščanje javnosti. Poroča kot očividec ali na osnovi dejstev in dokazil znanega porekla. V nasprotju s kodeksom je izpuščanje bistvenih in novinarju znanih dejstev, prikrivanje in zapiranje informacij ali ponarejanje dokumentov. Norma resničnosti velja za besedila, sliko in zvok. Nesprejemljiva je takšna zloraba z rezanjem, montažo ali na kak drug način, ki ponareja bistvo vira. Pravica novinarja je, da neovirano zbira in posreduje informacije in da obvešča o primerih, ko je pri tem nezakonito oviran. Informacije v sliki in besedi, namenjene objavi, je dolžan novinar skrbno preveriti. Njihova predelava, naslovi in podnapisi ne smejo po-tvarjati vsebine. Nepotrjene vesti, govorice in ugibanja je treba označiti kot take. Primerno mora biti označena tudi simbolna in arhivska slika. Plagiat je nezdružljiv z novinarskim kodeksom. Novinar je dolžan ločiti informacijo od komentarja. Razlika med poročilom o dejstvih in komentarjem mora biti razvidna. Informacijo ali trditev, ki se naknadno izkaže kot napačna, je novinar, ki jo je objavil ali njegovo uredništvo dolžno nemudoma in samoiniciativno ter v primerni obliki popraviti. V nasprotju s kodeksom je uporaba nezakonitih in nepoštenih sredstev pri zbiranju informacij, dokaznih gradiv in slik. Novinar je dolžan spoštovati zaupnost, ki jo je zahteval informacijski vir. Novinar spoštuje poslovno skrivnost, sme zavrnit?pričevanje in ima pravico, da ne razkrije vira informacije. Nezdružljivo z novinarskim kodeksom je ak-viziterstvo, sprejemati podkupnino ali objavljati informacije po naročilu in v korist tretjega zunaj uredništva. Reklamna sporočila in oglasi morajo biti nedvoumno in razpoznavno ločeni od novinarskih sporočil. Novinar varuje človekovo osebnost in njegovo intimo pred neupravičenim in senzacionali-stičnim razkrivanjem v javnosti. Posebno je skrben, ko poroča o nesrečah, družinskih tragedijah, boleznih, otrocih in mladoletnikih. Kadar obvešča s področja pravosodja, upošteva, da ni nihče kriv, dokler ni pravnomočno obsojen. V opreki s kodeksom je poveličevanje kriminala in terorizma ter nasilja in nečlovečnosti. V nasprotju z novinarskim kodeksom je objavljati neosnovane obtožbe in napade, laži, razžalitve in klevete. Nezdružljiva s kodeksom je diskriminacija na osnovi spola, pripadnosti etnični, verski, socialni ali narodni skupini, žalitev verskih čustev in običajev, vojno hujskaštvo ter netenje mednacionalnih trenj. Novinar ima pravico, da brez posledic zavrne nalogo, ki je v nasprotju s tem kodeksom in osebnim prepričanjem. Nihče mu brez soglasja ne sme vsebinsko spremeniti, predelati in bistveno skrajšati novinarskega izdelka. Ima tudi pravico, da podpisuje svoje izdelke. Novinarja ni mogoče podpisati brez njegove vednosti ali proti njegovi volji. Novinar se je v duhu kodeksa dolžan odzvati vabilu začasnega razsodišča na razpravo in spoštovati njegove razsodbe. V duhu kodeksa je, da prizadeta stran objavi odločitve častnega razsodišča.* Upam, da bodo ta kodeks prebrali vsi pisci, ki bodo pisali za Kamniški občan. Če se ga bodo tudi držali, bo prihranjena marsikatera zamera, užaljenost, huda kri in verjetno se bo dalo cel kup problemov laže rešiti. Tudi pri urejanju časopisa bo manj težav, saj bo »spornih« člankov bistveno manj. JAN Obvezna smer Kaj je prav in kaj ne? Kaj si lahko dovolimo povprečni smrtniki? Ali smemo govoriti in pisati o problemih našega mesta, naše države? Ali nam je dovoljeno opozoriti na napake, ki jih zagrešijo ljudje, ki opravljajo javne funkcije ali upravljajo z družbeno lastnino in pri tem storijo nepopravljivo škodo? Ni pomembno, če je škoda materialna, moralna ali kakšna druga. Za mnoge je pomembno le to, kako se pokaže na nepravilnost, za nekatere je bogokletno že to, da se na določen problem sploh pokaže. Kljub temu da so razne afere in aferice zanimive v trenutku, ko izbruhnejo, imajo le nekateri med nami dovolj »hrbtenice«, da si upajo nekaj spotakfjivega objaviti. Politični in razni drugi nasprotniki jih potem imenujejo za »aferarje«, nabiralce poceni političnih točk ali pa za »rogovileže«. Vendar pa to ne drži za vse in ob vsakem času. Na državnem nivoju je na primer konec lanskega leta stranka, ki je nasledila bivšo komunistično stranko, po vsej sili hotela »orožarsko afero«, z očitno namero naprtiti jo obrambnemu ministrstvu. Potem, ko jo je končno imela, afero namreč, in je bilo jasno, da so vsi akterji afere njeni zdajšnji ali pa vsaj bivši člani, je spremenila taktiko in zagnala vik in krik, kako in kdo je odkril orožje na mariborskem letališču. Za omenjeno stranko ni bilo nič več pomembno, kdo in zakaj je pripeljal orožje tja, in »rogovilež« je bil obrambni minister. Podobno je bilo v aferi HIT, ko je bila prej vložena obtožnica proti »rogoviležu«, ki je afero odkril, kot pa proti tistim, ki so državo oškodovali za milijarde. Glavni organizator HIT-ove špekulacije, za katerega menda že ves čas obstajajo dokazi o kaznivem dejanju, pa nič, najbrž zato, ker je pravilno usmerjen. Počakali bomo še nekaj časa, potem pa zadevo pometli pod preprogo, tako kot nekatere starejšega datuma, kot so: afera Elan, vredna 500 MIO DEM, afera letalske družbe AA, vredna 12 MIO US$, pa železarne, papirnica Krško itd. Glavni junaki pa so bili »kaznovani« z večinoma boljšim in višjim mestom v družbi. Nekateri so poslanci v državnem zboru, drugi svetniki ali celo visoki funkcionarji mednarodnih organizacij. Seveda imajo smer jasno začrtano in v vsakem trenutku vedo, na kateri strani so. Nič drugače ni v našem mestu. Pravijo, naj vsak pometa pred svojim pragom. Toda kaj porečete na to, da v neki šoli nekdo tepe vaše otroke. Vsa čast vam, če si upate biti »rogovilež« in to obelodaniti. Če pa si ne upate, vaši otroci pač ne bodo prikrajšani za vrhunske vzgojne metode in tudi pred svojim pragom ne boste pometli. Nihče v našem mestu ne migne s prstom, če nekdo pljuje po tem časopisu in mu pripisuje prit-lehni kulturni nivo, tak nivo, kakršnega imamo tisti, ki vanj pišemo. Očitno bi nekateri hoteli spisek pišočih, ki naj bi smeli pisati in to samo o izletih, vremenu in hortikulturi. Vse drugo in tudi kritika pa bi bila domena svetlih krav. »Potico za prašiče« pa bomo tako ali tako plačevali iz občinske blagajne, saj povzročiteljev finančno ne obremeni, pa tudi s tujim denarjem je lahko delati kot svinja z mehom. »Rogovilež« pa je v tem primeru tisti, ki mu je mar za svoj denar in blagor. Za afero rondo pa bo »rogovilež« gotovo člo- vek, ki je v vseh pogledih najzaslužnejši, da je naše mesto v zadnjih tridesetih letih ostalo tako, kot so nam ga zapustili predniki, če ni celo lepše. Ali bo afera tudi sedežnica oziroma brezsedež-nica s Šimnovca na Zeleni rob? V našem kraju je veliko takih, ki bi jo z veseljem uporabljali, na turiste, ki bi prinesli kakšen cekin, pa ni mogoče računati, saj v novem modernem prospektu ni ne sedežnice ne nobene vlečnice, tako da turisti za sedežnico in vlečnico ne bi vedeli, tudi če bi jo imeli. Prihajajoča zima, letos kaže, da bo obilna, bi gotovo povrnila kakšen tolar, izgubljen v zadnjih skopih, brezsnežnih zimah. Tako pa bomo denar za zimske radosti nosili v druge občine. Rampa na drugi strani planine na Kranjskem Raku pa je tudi najbrž zato, da odganja obiskovalce. Saj je urediti cesto do Gradišča in poleg tega še nekaj parkirišč, potem pa pobirati parkirnino recimo v višini cene vozovnice za nihalko, res največja bedarija, ki si jo lahko kdo izmisli. Za zadnji odstavek sem z veseljem »rogovilež«, ki plava proti toku, tišči s kolom vodo v breg. Mnogokrat se zdi, kot da so (smo) nekateri zapeljali v enosmerno ulico z napačne strani, ko nam drugi prihajajo nasproti, čeprav se potem izkaže drugače in so bili le znaki napačni. Iz bližnje preteklosti je najbolj očiten tak primer primer Janeza Janše iz leta 1988, ko je pogumno obračunaval s takratno JLA. Na svojo stran je tedaj pridobil celotno slovensko ljudstvo in s tem prisilil takratne komuniste, da so priplavali po Savi navzgor, drugače bi jih gotovo odneslo v Črno morje. FRANC SITAR, Košise Horoskop za leve, prepisan iz zadnje tribune Vedno imate prav in tega ne smete pozabiti, ker to ni samo štos iz horoskopa, ampak kozmična resnica. Tista babnica, v katero ste se prejšnji teden zaleteli, bi morala vedeti, da prometni znaki, semaforji in ostala navlaka za vas ne velja. Ne posojajte denarja. Partnerja po naslednjem izlivu/ enomesečni menstruaciji, kombinirani z glavoboli, pošljite k vragu. V službi preveč delate, kar se za tisti drobiž res ne splača. Ukrasti morate celo podjetje, sicer bo kdo opazil primanjkljaj pri obratnih sredstvih. Vse številke so posrečene. P. S. Vsaka primerjava ali podobnost z gospodom JOŽETOM KOPUŠARJEM je zgolj naključna, čeprav je v horoskopu LEV. FRANC SITAR, KAMNIK Kozjereja na Kamniškem Kozjereja v Sloveniji se je začela organizirati pred devetimi leti in je v začetku delovala kot podružnica za kozjerejo pri Zvezi društev gojiteljev pasemskih malih živali. Lani pa so se kozjerejci osamosvojili in ustanovili Zvezo kozjerejcev Slovenije. Ta pa se je vključila v mednarodno oz. svetovno kozjerejsko zvezo. V Zvezo kozjerejcev Slovenije s sedežem v Sevnici so vključena kozje-^ rejska društva Kamnik, Ptuj, Li-sično in Kozjerejsko društvo Slovenije, ki zajema vse druge kraje v naši državi. Kozjerejsko društvo v Kamniku obstaja dve leti. Njegov predsednik je Marjan Dragar z Vrh-polja, ki skrbi predvsem za raz-plod srnaste pasme. Redi eno kozo in dva plemenska kozla. Eden od njiju je dosegel zlato medaljo na letošnji državni razstavi junija v Sevnici in ima karakteristike nemške oplemenitene koze. Marjan ga posoja drugim članom za oplojevanje. Tudi sicer je v društvu največ rejcev z dvema ali tremi živalmi, zaenkrat ima samo en član čredo z več kot 30 živalmi. V Kozjerejsko društvo Kamnik je včlanjenih preko 40 članov, pretežno iz občine Kamnik, ena članica je iz Preddvora na Gorenjskem in ena iz Besnice pri Kranju. Na letošnji društveni razstavi koz v Kamniku ob Dnevih narodnih noš je 15 članov društva razstavljalo 40 koz v belem in rjavem tipu in obeh spolov. Strokovna komisija na društveni razstavi izbere najboljšo kozo glede na mlečno proizvodnjo. V letošnji društveni izbor za državno prvenstvo je prišla san-ska koza Marte SLAPŠAK iz Spodnje Besnice pri Kranju. Omenjena koza je lanska in tudi letošnja država rekorderka z največjo mlečnostjo 6,62 litrov mleka na dan. Kozjemu mleku pripisujejo zdravilne lastnosti, priporočajo ga vsem astmatikom pa tudi drugim, npr. otrokom. Zal organizi- Počitek pred ocenjevanjem ranega odkupa kozjega mleka na Gorenjskem še ni. Zaenkrat ga rejci prodajajo zasebno ali ga imajo za lastne potrebe in za predelavo v kozji sir. V prihodnjih letih načrtuje Kozjerejsko društvo Kamnik zagotavljati zainteresiranim šolam, upokojenskim domovom in bolnici na Golniku stalno preskrbo z kozjim mlekom. To pa bi bilo možno le, če bi imeli na enem mestu tako zbiralnico kot tudi hladilnico mleka. Kljub temu, da v Sloveniji nimamo mesnatih pasem koz, nekateri posamezniki prodajajo meso mladih kozličkov. Povpraševanje menda presega ponudbo. Jožica HRIBAR iz Rudnika suši kozja stegna. Po njenih izkušnjah je suhomesnat izdelek bolj okusen, če je od stare koze. Na Štajerskem so že nastali ko-operacijski odnosi med kozjimi farmami in mlekarnami. Ptujska mlekarna je npr. k sodelovanju privabila okrog 17 rejcev koz, ki so imeli po 10 do 20 živali, in jih združuje še danes, medtem ko celjska trenutno sodeluje samo še s 7 kooperanti. Kozjerejci se zdaj organizirajo tudi v kozjerejske zadruge, ki so povezane z društvi. V kozjerejski zadrugi v Sevnici že 12 kooperantov izdeluje kozji sir. Na tolminskem in bovškem območju je 15 samostojnih proizvajalcev kozjega sira in skute. Omenjena dejavnost pa je razširjena še na Krasu in v Ilirski Bistrici. Kozjerejci v Sloveniji so večinoma ljubitelji koz, pri iskanju strokovnih nasvetov si pomagajo s tujo literaturo. Pogrešajo svoj časopis in tudi novo strokovno knjigo. Seveda pa ima Zveza kozjerejcev vse to v svojih kratkoročnih načrtih. Z vsakoletnimi državnimi razstavami in s strokovnimi eksurzijami, tudi v tuji- no, v organizaciji Zveze si naši kozjerejci pridobivajo nove izkušnje in novo znanje. Razvoj slovenske kozjereje gre torej preko Zveze kozjerejcev Slovenije. Povedati je treba, da ves strokovni selekcijski dej vodijo na Biotehniški fakulteti na Rodici pri Domžalah in da je tudi Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo s svojo finančno podporo pokazalo veliko razumevanje za razvoj kozjereje pri nas. Za rejski program kozjereje v Sloveniji skrbi Zveza kozjerejcev. Ker bi nenačrtovana ljubiteljska reja koz zašla v neproduktivne vode, je Z>eza že od vsega začetka prevzela skrb za selekcijsko delo. Predsednik Zveze kozjerejcev Slovenije, Silvo OSOV-NIKAR, nam je povedal, da so se naši kozjerejci zaenkrat odločili za mlečno proizvodno usmeritev. Predstavljata jo dve pasmi koz, to sta sanski beli in srnasti rjavi tip. V primerjavi z rjavo - srnasto kozo je bela - sanska bolj čista, občutljivejša in ker je • lignit kocke 6.000 SIT, kosi.6.500 SIT • rjavi iz Zagorja 12.000 SIT Popust za plačila z gotovino. Garantiramo kvaliteto. Prevoz brezplačen. Možnost plačila z odlogom ali na tri čeke. TAMARCEK d.o.o., Kranj Tel. 064-21-50-47 ali 06-09-61-17-60. Dobitnik zlate medalje na državni kozji razstavi 1993 na splošno bolj zahtevna, je zanjo priporočljiva hlevska reja. Rjava srnasta koza pa je bolj pašna žival, zdravstveno zelo odporna, po mlečnosti pa nekoliko slabša od sanske koze. Najboljšim živalim vodijo rodovnik. Pri tem poteka tudi klasifikacija črede na živali 1. in 2. razreda. Svetovalna služba društvom kozjerejcev pomaga pri licitaciji kozlov, pri čemer je prvi pogoj rogatost kozla, kajti potomci brezrožnih kozlov so pogosto dvospolniki, kar ni zaželeno. Selekcija je v zadnjih letih lepo napredovala. V srnastem tipu smo v Sloveniji nekoliko »močnejši«, saj smo pred leti uvozili nekaj plemenskih živali. Rejci pa želijo izboljšati tudi razplodni material pri sanski pasmi, zato bodo uvozili seme ali celo plemenske kozle. Trenutno je v Sloveniji nekaj čez 500 rodovniških živali v srnastem in 250 v san-skem tipu. Kaže torej, da je zanimanje za kozjerejo in njen razvoj oživelo. Obuditi bi bilo treba tudi zanimanje potrošnikov za izdelke, ki jih lahko ponudi ta dejavnost. Kozjerejci bodo morali še veliko storiti za privlačne predstavitve kozjega mleka in izdelkov iz takšnega mleka. Na prihodnji razstavi in sejmu bodo imeli naslednje takšno priložnost. Bomo videli, kako jo bodo znali izkoristiti. JERNEJA DROLEC Županje Njive pet let pozneje Nadaljevanje iz prejšnje št. Zdravilna moč kraja Pangracie iz Gradca je izjavila, da je to eden najbolj zdravih (zdravilnih) krajev na svetu. Poudarja pa in to tudi pove svojim »pacientom«, ki jih zdravi z rokami, ima namreč zdravilne bioenergetske moči, naj najprej zaupno molijo k Mariji za ozdravljenje, če jih to res doleti, pa naj se ji zanj zahvalijo. Marija, Jože in Ivan so mi zatrjevali, da so vsi videli »premikanje« Marijinega kipa. To opazijo od časa do časa še danes. Kip naj bi se premikal gor in dol, levo in desno. Ivan to dolgo časa ni verjel, dokler se ni prepričal. Največkrat naj bi se kip premikal zvečer. Drugi naj bi tudi videli, kako se Marija solzi, obrača oči. Vzhičeni prihajajo k Mariji in ji pripovedujejo, kaj so doživeli. Tudi tujci. Neka Nemka ji je celo zatrjevala: »Tukaj bo še enkrat cerkev stala!« Čutila je baje, kako nekaj blagodejnega veje iz zemlje. Ivanov vnuk Igor je, ko je bil star okrog sedem let, prinesel domov enega od kamnov blizu kapelice, iz katerega je žarela nenavadna toplota. Zavezali so mu oči in naredili preizkus. Roko je položil ravno tja, kjer je bil kamen. Na prtičku pod Marijinim kipom je izzvezen napis: »V čudeže nisem jaz verjela, a sem jih tukaj sama doživela. Hvaležna Justi. Mengeš, 20. 1. 1993.« Bilo je veliko načrtov... Mlakarjeva se spominja, kako je v začetku, ko so ljudje množično prihajali, včasin za- Kip I.u rike Marije slišala pravo vzvalovanje med ljudmi, izraze začudenja, str-menja, vzhičenja, glasni dah., Čutila je, da se je nekaj zgodilo. Res pa se je od tistega 13. maja 1988, ko naj bi Janez Kuhar iz Županjih Njiv prvi opazil »premikanje« Marijinega kipa, do danes marsikaj spremenilo. Naval »romarjev« je mimo, tudi zaslužkarjev, ki so hiteli po- stavljati stojnice in prodajati razno blago, največ kič, ni več, prav tako ne ambicioznih načrtov, kako bi se dalo zaslužiti na hiter in lahek način. Od veliko besedi in načrtov je ostalo malo dejanj, kapelica pa je le obnovljena. Verjetno je še najbolje tako, kajti stegovati se po božjem je bogokletna misel, častiti Marijo in Boga pa vredno iskrenega vernega srca. Prav ta- ko priporočati se jima v molitvi, ju slaviti s pesmijo, zahvalo. Če pa veje iz zemlje zdravilno sevanje, moč in to pomaga ljudem ob priprošnji in molitvi, zakaj ne bi hodili ponjo? Mariji Mlakar je bližina kapelice v marsičem spremenila življenje. Kadar jo ureja dlje časa, čuti, kako se v njej nabirajo moči. Kar preveč jih je, zato ji je bioenergetik Oblak svetoval, naj se umije s hladno vodo. Tako dela in to ji pomaga. Albin Škrjanec je bil po barvanju kipa izredno utrujen in je posebno dobro spal. Marija mi je tudi dejala, da vedo starejši prebivalci iz Županjih Njiv povedati, da se je Marijin kip v kapelici »premikal« pred prvo in drugo svetovno vojno. Zadnje »premikanje« naj bi bila tudi napoved nove vojne, ki smo jo doživeli pred leti. Sama je šla k nekdanjemu stranjskemu župniku Francetu Gačniku in ta jo je pomiril z besedami, da se nikamor ne mudi. Če bo imela Marija kaj sporočiti, kot je bilo to v Lurdu oziroma dati znamenje, bo to že storila. Če ne, se ni treba čisto nič vznemirjati. Treba je počakati, biti potrpežljiv, ne delati prehitrih sodb, zaključkov, dajati izjav. Tudi jaz jih, kot ste videli, ne delam in ne dajem. Tudi glede dozdevnega »premikanja« Marijinega kipa v kapelici v Županjih Njivah ne. Puščam času čas in ljudem svobodo lastnega premisleka, občutij, izkustev. Nimam pravice soditi o njih, pristavil sem le svoj »če«, da ne bi koga zavajal. Naj se vsak sam prepriča, ustvari svoje mnenje, odkriva. Rad pa se bom še kdaj ustavil pri kapelici, molil zase in za druge, si nabral zdravilnih moči, če so zares v zemlji, prisluhnil potoku, se sprehodil po lepem okoliškem svetu, nagledal gora in po zgledu sv. Frančiška Asiške-ga zapel hvalnico stvarstvu. Tega mi nihče ne more odreči. JOŽE PAVLIC Istrske impresije Kako smo preživljali dopust na Hrvaškem Nadaljevanje iz prejšnje št. Zmrdovanje ob tolarjih Sin Klemen je bil celo tako požrtvovalen, da je šel peš menjat 5000 tolarjev v eno od menjalnic v Novigrad. Uslužbenka se je zelo namrščila, ko je zagledala slovenski denar in to tudi glasno izrazila, zamenjala pa ga je le in to za nas zelo ugodno. Klemen mi je pozneje pripovedoval, da je ves ponosen opravil zaupno delo, opazil pa je tudi, da je bila ista gospa Čisto drugačne volje, ko je sprejemala v menjavo avstrijske šilinge. Skoraj praznih vrečk iz trgovin Najbolj se padec življenjskega standarda pozna pri nakupih. V trgovini sem bil še posebej pozoren na to. Ljudje so nakupovali le najnujnejše; kar pomeni, da so nosili iz trgovine skoraj prazne vrečke. Prodajalne so bile sicer kar dobro založene, obiska pa je bilo zelo malo. Tudi zaradi majhnega števila tujih turistov, ki jih je v tem času letovalo na Hrvaškem. Cene živil in drugega blaga so bile večinoma malce nižje kot v Sloveniji, nekaterim vrstam blaga pa tudi višje (mleko). Spraševal sem se, kako morejo ljudje preživeti s tistimi tisoči »hrdijev« mesečne plače, vrednimi sto ali malo več nemških mark. Prav gotovo težko. Tudi pred kavarnami, gostilnami, hoteli ni bilo gneče. Sem in tja je bilo malce več obiskovalcev le zvečer, ko se ljudje sprehajajo in si spotoma kaj privoščijo, drugače pa bolj žalostna podoba, vsaj kar zadeva turističnega izkupička domačinov. Istra pa je lahko še srečna, da je razmeroma daleč od vojne, saj drugače še teh turistov ne bi bilo. Slovenski dnevnik Delo je tiste dni poročal o nevarnosti zaostritve med Hrvati in Srbi zaradi odpiranja masleniškega pontonskega mostu ( 18. julija), neolepšano pa je tudi razgrinjal podobo potapljajoče se gospodarske ladje Tudmanove države. K sreči, do česa hujšega ni prišlo. Občutna sprememba »na krožnikih« Da so na Hrvaškem res zavladali drugačni časi, smo najbolj občutili »na krožnikih« Kakovost hrane, zlasti juh, je bila v restavraciji neprimerno slabša, kot prejšnja leta, pa tu- di količinsko je bil jedilnik zelo okleščen. Marsičesa, s čimer so postregli pred leti, ni bilo na mizo. Vse pa smo plačali zelo drago (60.000 tolarjev v dveh obrokih za hišico in hrano, zraven pa še posebej turistično takso), tako da se ni čuditi, če je bila restavracija razmeroma prazna. Gotovo je v njej jedlo vsaj trikrat manj ljudi, kot pred leti, pa tudi kopalcev na plaži je bilo izredno malo. Precej bolje je bilo le v petek, soboto in nedeljo (od 16. do 18. julija). Tedaj so prišli tisti, ki so hoteli vsaj malo užiti morje; precej je bilo tudi tujcev (Italijanov). Na plaži in širšem prostoru Pinete so nam delali družbo otroci iz kolonije, meni pa na ■ košarkarskem igrišču naključni igralci. Nekaj jih je bilo tudi iz ene od nekdanjih »bratskih republik«, iz katere, me ni zanimalo. Včasih je bolje »držati jezik za zobmi«, kot biti preveč zvedav. Pod košem je zlasti kraljeval Uroš iz Kamnika, nekdanji -igralec Heliosa iz Domžal, hčerkama pa je bil bolj všeč »Jonas« iz Jezice, ki je marsikaj zanimivega vedel povedati o časih, ko je še igral v jugoslovanski kadetski reprezentanci. Bil pa je še ves pod vtisom nedavne očetove smrti. Ponesrečil se je z avtomobilom pri Umagu. Težko seje »pomladiti« Odgovorni za letovanje otrok na morju so se še kar potrudili, vsaj kar zadeva večerne razvedrilne programe. Ogledal sem si zanimivo tekmovanje za izvolitev »missice« in »mistra«, večerni ples v temi, ki je bil za moja ušesa pospremljen s preveč hrupno in meni tujo glasbo, ter igri, katere višek je poljub dveh »zaljubljencev«. Vse skupaj poučno, zares poučno! Lahko bi jih učili kaj pametnejšega, vendar tisto otroke ne bi pritegnilo. Kar je povezanega z ljubeznijo in spolnostjo, jih vsaj zanima. Manjše napetosti in nezadovoljstvo Slovenci sami pa smo tudi čutili, da v Istri ni vse po starem. Ni bilo običajnega do-pustniškega vrveža, ki je v mestih ob večerih postal že prav neznosen, poleg tega je bilo moč opaziti večjo zanemarjenost krajev, hiš in okolice, kar vse govori o težavah, v katerih se je zaradi vojne pa tudi dosega državne samostojnosti znašla Hrvaška. Občutek sem imel, da smo Slovenci po eni strani zaželeni gostje, ker bomo pomagali napolniti vsaj dno hrvaške turistične blagajne, po drugi pa je prihajalo do nego-stoljubja in nestrpnosti. JOŽE PAVLIC (Nadaljevanje prihodnjič) Šestdeset let bajtarstva na Veliki planini (VIL) Gor vleče — Kako je bilo pod novo streho? »Toplo in udobno. Vedno sem imel obiskovalce. Včasih nas je prenočilo tudi po osem, če je v planinski koči zmanjkalo prostora. Vedel sem, da bom imel že prihodnje leto več posnemovalcev. Tretjo zimo, ko sem se vrnil od vojakov, so bile oddane že vse pastirske koče okrog planinske postojanke, naslednje leto pa je od 140 pastirskih koč na Veliki, Mali in Gojški planini le redko katera ostala brez zimskega stanovalca, pastirji so že sami preurejali koče in jih oskrbeli z okni ter štedilniki, da so dobili večjo najemnino. Tudi po 400 din in več so plačale smučarske družbe za kočo. Žal pa so tatinski obiski in vlomi zagrenili planincem veselje. Zimskih zalog niso smeli več tvegati.« - Kaj se ti je najbolj vtisnilo v spomin iz prvih let? »Beseda starega pastirja Franceta, ki je 30 let pasel na Planini. Kdo bi si mislil, da se bo kdaj tako obrnilo, da bodo pozimi hodili ljudje na Planino in stanovali v moji bajti. Prej je redkokdaj zablodil kak divji lovec v zasneženo Planino, zdaj pa je pozimi več ljudi gori kot poleti. Svet gre svojo pot in bogve, kaj bo čez trideset let!« Tako je zapisal kronist Ivan Zika iz Kamnika v Ljubljanski dnevnik, ko je preteklo 35 let, odkar je Rajko Gregorc prvi najel pastirsko kočo za zimsko sezono. Novembra 1990 je minilo 60 let. Lep jubilej, posebno še za tiste, ki se tega časa radi spominjajo. Prvi najemnik pastirskega stanu je bil torej Rajko Gregorc, r. 1910, iz Kamnika. Iz pogovora z njim tudi tole: »Predvsem zaradi smučarije sem se odločil za najem koče. Imel sem dosti prijateljev, ki so radi prihajali k meni. Bili smo res prijetna in zabavna druščina.« Med svojo prijetno druščino je R. Gregorc štel tudi miss Fanny Copeland, lektorico angleškega jezika na ljubljanski Univerzi. »Novembra 1930 sva z bratom prvikrat prespala v koči. Ko sva čez kakšen teden ali dva prišla na Planino, je že zapadel sneg. Tudi v koči ga je bilo. Ko sva zakurila, je kar curljalo po naju. Tedaj sva ugotovila vzrok. Pastirske koče tedaj niso imele stropov, tako tudi Hauteževa ne. Napravila sva strop in ga od zgoraj prekrila. Tudi topleje je bilo. Ja, samo leto dni sem bil najemnik koče. Prišle so spremembe v življenju, oženil sem se in za pohajanje na Planino ni bilo časa. Oskrbnik Andrej pa mi je rekel: »Boš videl, zdaj te bodo posnemali še drugi. In res je bilo še nekaj takih zagnancev.« Eden od podatkov v zapisu Ivana Zike zelo verjetno ne ustreza takratnemu stanju o najetih kočah. Najemnikov koč je bilo manj, kot je zapisano v članku, lahko pa je bila naseljena tudi katera več, kot je bilo možno dobiti podatkov. Ker je bila Planina v tem času (od leta 1910) že razdeljena na Veliko, Malo in Gojško planino, bodo podatki prikazani za vsako območje posebej. V pogovoru z nekaterimi starejšimi uživalci pašnih pravic na Planini je vedel največ povedati o zasedenosti koč na Planini čez zimo Lojze Gradišek, r. 1909: Spomni se »turistov« - tako pravijo domačini vsem obiskovalcem Planine - vendar meni, da jih kaj več kakor v osmih do desetih kočah ni bilo. Nekaj podatkov, ki jih je bilo moč zbrati. Na Veliki planini naj bi bile zasedene tele koče: Hauteževa 1930 Rajko Gregorc Kregarjeva 1934 učitelj Peterčeva 1934 NN Ukanova 1934 NN Gradišekova 1934 učitelj Dobovšekova 1935 Miloš Šušteršič-Jazbec, Vlasto Kopač Nukova 1936 Boris Rezek , Čurgova 1936 Herman Letnice so podatek, kdaj je kdo najel pastirsko kočo. Kdaj je kdo prenehal, pa ne. Če je kdo opustil planinarje-nje, je prišel drugi. Nekateri so bili samo leto, dve, drugi pa vse do začetka vojne. Posebnost na Planini je bil Miloš Šušteršič, sin učitelja iz Radomelj, Jazbec imenovan. Bil je študent filozofske fakultete in smučarski učitelj, pa je največ časa prebil na Planini. Zato so ga »bajtarji« na Planini izbrali za župana. Čutil se je počaščenega, in je županovanje z veseljem sprejel. Zaradi bolezni ni nikoli doštudiral. Med vojno je bil domobranski oficir na Brezovici. Na koncu vojne je zbežal na Koroško. Angleži so ga z domobranci vrnili v Slovenijo; z drugimi domobranci je končal v Kočevskem Rogu. Dolinšek iz Stahovice - Tone Balantič, r. 1910, - je vedel povedati za Malo planino naslednje: »Bili so po stanovih čez zimo. Kdo? Koliko? Nekaj jih vem. Kaj dosti več kakor v osmih do desetih kočah pa jih ni bilo. Na Mali planini naj bi bile zasedene tele koče: Jeraščakova 1935 Stane Bertoncelj - župan, MaksSkočir Potoška 1937 Bojan Pollak Gruntarjeva 1938 Rudi Simonič Pirčeva 1938 Fonzi Roš ? ? Franci Podboršek-Šintar Že pred vojno in tudi po njej, od 1946. župan na Mali planini Stane Bertoncelj. 1952. leta, je bil NACE NOVAK (Nadaljevanje v prihodnji št.) Za planinski kotiček Vodstvo slovenskega alpinizma spet »v kamniških rokah) Čeprav je Kamnik po številu prebivalcev majhno mesto in tudi sama občina ima komaj okoli 1,5% prebivalstva cele Slovenije, pa je v alpinizmu prava velesila. Prva dva in doslej edina kamniška zaslužna športnika sta bila alpinista, da o ostalih kategoriziranih alpinistih sploh ne govorimo. In tudi v vsaki pomembnejši slovenski odpravi je kakšen kamniški alpinist, uspehe pa dosegajo tudi kamniški športni plezalci. Tudi organizacijsko kamniški alpinisti ne stojijo ob strani. Pred leti, ko je bil načelnik komisije za alpinizem (KA) France Malešič in načelnik komisije za odprave v tuja gorstva (KOTG) Tone Škarja, je bilo vodstvo slovenskega alpinizma »v kamniških rokah«. Za tisti čas, to je bilo v letih od 1979 do 1981, bi lahko rekli, da je bilo delovanje povsem uspešno. Sedaj pa je vodstvo komisije za alpinizem spet prevzel član kamniškega alpinističnega odseka MATJAŽ WIEGELE. Komisija je bila predvsem po zaslugi prejšnjega načelnika, ki se je preveč ukvarjal s posameznimi podkomisijami, pre- malo pa s skupno komisijo, že povsem v razsulu in to je bil tudi eden od možnih vzrokov za spore, ki so nastali v slovenskem alpinizmu. Zato je zbor načelnikov vseh slovenskih alpinističnih kolektivov na svojem sestanku 19. oktobra letos izvolil novo komisijo za alpinizem z vsemi potrebnimi podkomisijami in soglasno predlagal VViegeleta za načelnika KA. Formalno ga mora sicer potrditi še upravni odbor Planinske zveze Slovenije (PZS), vendar je to v sedanji situaciji praktično res samo formalnost, saj je tudi v interesu osnovne planinske organizacije, da se stvari uredijo. Prvi sestanek komisije za alpinizem je bil 26. oktobra in Matjaž je stvari že prevzel v svoje roke in začel urejati zatečeno stanje. Prepričani smo, da bo stvari tudi uredil in da bo slovenski alpinizem spet postal, tudi organizacijsko, tisto, kar je že bil ali pa celo boljši, čeprav pri tem sploh ne bo imel lahkega dela. Da bo temu res tako, so nakazali športni plezalci, ki hočejo že ta trenutek na vsak način svojo samostojno komisijo izven komisije za alpinizem, ne da bi pregledali vse posledice, tako pozitivne kakor tudi negativne, ki bi sledile. Zasnovati bo potrebno tudi novo organiziranost slovenskega alpinizma, najti pravo mesto v PZS ali mogoče celo izven nje, napisati na novo ali popraviti alpinistični pravilnik in spremljajoče akte ter rešiti še cel kup drugih problemov, ki so nastali v zadnjih dveh letih. Med drugim tudi urediti razmere, ki so nastale zaradi nerešenih odnosov med KOTG in K A. Prepričanje, da se bodo razmere v slovenskem alpinizmu uredile, vsaj kar zadeva odnose med K A in KOTG, je utemeljeno tudi s tem, ker vodi drugi del organizacije alpinizma, to je komisijo za odprave v tuja gorstva, Tone Škarja, ki je tudi član kamniškega alpinističnega odseka. Tako je velika verjetnost, da bosta dva sotovariša v odseku hitreje našla skupni jezik in nato prepričala v nujnost skupnega dela še ostale člane njunih komisij. Slovenski alpinisti na K2 (H.) Otožno zmagoslavje Če je bilo slučajno česa več, je bilo kar prav, če pa česa ni bilo, smo morali poiskati pri naši osebni opremi. Za kavbojke pa je dobil denar in jih je sam kupil. Opreme, hrane in drugih stvari se je nabralo že za 4 tone. Vse to smo pakirah v tovore po 25 kg. Seveda smo pri pakiranju pazili, da je bil tovor med transportom čim bolj varen. Ko je bilo vse urejeno, nam je šef agencije poslal velik avtobus za tovor in minibus za nas. Tako smo šesti dan po prihodu v Ravalpindi zvečer ob 21. uri posedli v avtobus in se odpeljali na 750 km dolgo pot proti Skarduju. Vso noč je močno deževalo. Spomnil sem se, da smo nekaj vreč naložili na vrh avtobusa in da niso ustrezno zaščitene pred vlago, vendar sem spričo pestre vožnje na to kmalu pozabil. Vozili smo se po soteski reke Ind. Kako mogočne prehode si je s tisočletji pridobila ta reka. Če bi zgrmeli s ceste, nas bi nekaj sto metrov niže pogoltnila penasta bela voda in odnesla kot igračko. Domačini pravijo »in šala«, kar pomeni, da se v teh krajih prepuščajo Alahovi volji. Tudi mi smo se prepustih volji voznika, ki je vozil le z nekaj kratkimi postanki. Po 20. urah vožnje smo se srečno pripeljali v Skar-du. Skardu je zadnje večje mesto v Severnem delu Pakistana. Leži na nadmorski višini 2300 m. Tu smo nakupili še nekaj malenkosti za kuhinjo. Drugi dan zjutraj je pripeljal tudi avtobus, s katerega so se od strehe preko stekla pa vse do spodnjega roba cedile bele lise. Najprej sem mislil, da je ponoči zamrznila voda, vendar se mi zato je zdelo še pretopio. Ko pa sem poskusil, sem videl, da so ti madeži sladki. Jasno, tisto v vrečah je bil sladkor, voznik in pomočnik pa sta ga pokrila z izrabljeno ponjavo, ki takšnemu dežju ni bila kos. Takoj smo vse mokre tovore razložili na sonce, kjer so se kar lepo posušili. Proti večeru so nam pripeljali devet džipov tovota land - cruiser, za katere mislim, da so bili že polnoletni. Narejeni so tako, da je spredaj prostor za voznika in še dva potnika, zadaj pa je prostor za tovor. Kar neverjetno je bilo videti, da so vozniki in pomočniki spravili 190 tovorov v devet te-rencev. Naslednje jutro so nas že čakali vozniki, pa tudi nosa-čev je prišlo že kar nekaj. Alpinisti smo se stlačili po dva k vsakemu vozniku, nosači in naša dva kuharja pa na tovore. Tako naloženi smo se napotili proti severu. Prečkamo reko Ind, ki meji tako velika gorstva, kot sta Himalaja in Kara-korum. Ko smo se vozili čez zamete in ovinke, je moral šofer večkrat vklopiti pogon na vsa štiri kolesa. Na nekem odseku je odneslo cesto v dolžini 50 m. Tam smo se spustih strmo navzdol, nato pa naravnost komaj prikopali do vrha. Potem zavije pot na severovzhod in sledi soteski, ki jo je naredila ledeniška reka Braldu. Ovinki, so tu tako na kratko zaviti, da je moral šofer na vsakemu zapeljati malo nazaj, pri tem pa je sprednji del avta zelo sumljivo pogledal čez rob ceste proti reki. Strah vzbujajoče pa je bilo to, da zavore niso prijele tako, kot bi morale. Kadar se je avto ustavil v večji strmini, je sovoz-nik, ki je stal zadaj, skočil dol in hitro položil primeren kamen pod kolo. Cesta se je spustila do neposredne bližine reke in se potem spet začela dvigati. V klanec se je kolona počasi premikala. Poznalo se je 600 kg tovora in še kakih deset ljudi v vsakem avtomobilu. Ž brega na breg smo se vozili po slikovitih mostovih na jeklenkah. Na dnu soteske pa je ves čas rohnela reka Braldu, kot da bi čakala na neprevidneža, da stre kosti ter odnese s seboj. Po 80 km in osmih urah vožnje smo se srečno pripeljali do konca s ceste na travnik, ki je nekaj sto metrov pod zadnjo vasjo Askole. Tukaj smo postavili dva velika šotora za kuhinjo in za spanje. Domačini iz Askol se raje preživljajo s kmetovanjem, kot pa z nošenjem tovorov odpravam in raznim izletnikom. Tako prodajo odpravam meso, ki ga ponavadi še kar živega pripeljejo odpravi za na pot, pa tudi jajca, krompir in druge kmetijske pridelke. Tudi naš vodja je kupil kozo in jaka in se dogovoril, da ju bodo prignali za nami na pot po Paju, kjer bomo ostali en dan. Veliko no-sačev se je pripeljalo z nami, nekaj pa jih je prišlo od kdo ve kod iz drugih vasi. Na majhnih ognjih so si po skupinah kuhah večerjo in pekli čapatije za na pot. Ponoči je začelo deževati. Zjutraj je še vedno pršilo, tako smo bili dolgo v dilemi, ali gremo naprej ali ne. Okrog devetih, ko so bili že tudi nosači neučakani, saj je bilo zanje bolje, če smo šli naprej, ker tu tako ah tako niso imeli strehe, smo se odločili za pot. Razdelili smo tovore, kar je zelo zahtevno opravilo. Zvezni oficir se je tu izkazal. Pisal je zaporedne številke tovorov, zraven pa imena nosačev. Najprej je začel pisati Miško, pa mu njihova imena niso šla v uho. Sam sem delil številke in skrbel, da je vsak nosač dobil tisti tovor, ki mu je bil določen. Trije »sar-darji« so izbirali nosače, najprej tiste iz Skarduja, ki so prišli od daleč, potem pa po lastni presoji, odvisno od tega ali so bili prijatelji ali sorodniki. Po dveh urah smo zapisali še zadnjega nosača s številko 191. Nekaj nosačev pa je to pot ostalo brez dela. Kar precej so bih razočarani, vendar smo bili mi prva odprava in so imeli še veliko priložnosti za zaslužek. RADO NADVEŠNIK (Nadaljevanje prihodnjič) Mali oglasi V središču Mengša oddam v najem učilnico z 22 sedeži in vso potrebno učno opremo (grafoskop, videokrekorder, TV...), primerno za tečaje, predavanja ipd. Informacije po tel. 739-233. V komisiji za alpinizem, ki šteje skupno 12 članov, je tudi Bojan Pollak, v podkomisiji za vrhunski alpinizem je Marko Prezelj in v podkomisiji za vzgojo in izobraževanje Darja Jenko, v uredniškem odboru Alpinističnih razgledov pa France Malešič, vsi iz kamniškega alpinističnega odseka. Torej kar solidno zastopstvo s kamniškega konca. Tako lahko res rečemo, da je vodstvo slovenskega alpinizma »v kamniških rokah«. BOJČ Povabilo na slavnostno akademijo Planinsko društvo Kamnik bo ob svojem jubileju v mesecu novembru 1993 priredilo še SLAVNOSTNO AKADEMIJO. Na SLAVNOSTNO AKADEMIJO, ki bo v petek, 19. novembra, ob 19. uri v Srednji šoti Rudolfa Maistra v Kamnika, so vabljeni vsi ljubitelji planin. V kulturnem programu bodo sodelovali: pevci Lire in Mestna godba Kamnik, kamniški Kolednikt (citrar Tomaž Planutnik in pevca Rok Lap in Janez Majcenovič), Božo Matičič s harmoniko in pevka Jožica Kališnik. V govornem delu bodo poslušalci zvedeli marsikaj zanimivega iz življenja PD Kamnik. Kamniški planinci so letos pripravili več pomembnih prireditev v okviru svojega 100-letnega jubileja, s slavnostno akademijo pa to praznovanje zaključujejo. Prepričani so, da bodo na slovesnost prišli prav vsi, ki ljubijo gore in lepote naravnih danosti in napolnili avlo sedanje 5ole' STANE SIMŠIČ S kolesom po 1 deželah Beneliuca Narava je do kolesarjev zelo prizanesljiva, kadar naroči vetru pravo smer. Prav to je storila, ko smo se drugi dan naše kolesarske ture podale na pot proti Amsterdamu. Kot običajno, smo se tudi tega dne iz majhnega ljubkega mesteca Den Helder zelo zgodaj zjutraj odpravile. Po kolesarskih poteh, z vetrom v kolesih in v hrbet je šlo kar »prehitro«, še posebej tam, kjer je bila hitrost omejena. Šalo na stran, prometne varnosti nismo ogrožale, čeprav je šlo res hitro. Časa za občudovanje kanalov z zibajočimi barkami je bilo malo. Več ga je bilo le takrat, ko se je cesta postavila navpično in je bil sestop s koles neizbežen. Ker je rečni promet precej gost, dvižni mostovi kar velikokrat zaustavijo cestnega. Med enim od takšnih postankov smo lahko občudovale polja cvetočih turških nageljnov, že ne vem katerič na tej poti pa smo obžalovale, da smo čas cvetenja tulipanov zamudile. Vsepovsod smo videle le še polja žalostnih in uvelih glavic. Mlini na veter so bili vse redkejši in manj zanimivi. Ni čudno, da prenekateri obiskovalci Amsterdama razočarani pripovedujejo, da so mlini na veter le še nostalgičen spomin na Nizozemsko, ker jih v bližini tega opevanega mesta res skoraj ni. Kot bi mignil, smo bile pred zalivom, ki nas je ločil od Amsterdama. Vožnja s trajektom nas je zabavala. Veselile smo se že bližajočega cilja, a kot smo kasneje ugotovile-prehi-tro, saj smo za nekaj kilometrov dolgo pot potrebovale več časa kot za devetdeset kilometrov, ki smo jo premagale s pomočjo vetra kot za šalo. Pa niso bila kriva kolesa, ampak naš kombi, ki se je spuntal že v predmestju. Ni hotel naprej, dokler ga brhke in ne preveč krhke kolesarke nismo potisnile naprej. Mimoidoči niso mogli skriti nasmehov zaradi našega prizadevanja, me pa smo jim, posmehljivcem, zamerile, da nam niso priskočili na pomoč. Naš Franc'1 je bil jezen, nato pa še močno zaskrbljen, saj je bilo prebijanje s kombijem po ozkih in »neudobnih« ulicah Amsterdama naporna reč. Zavidal je našemu potovanju s kolesi, saj je bila vožnja po ulicah, kjer je večina udeležencev v prometu kolesarjev, pravi špas. Po nekajurnem križarjenju smo končno le prišli vsi skupaj na cilj. Z majhno, a zaskrbljujočo oviro. Naš kombi je dokončno »izdahnil« in od sebe ni dal več niti glasu. Akumulator ali kaj drugega, smo ugibali, a ceremonij smo imeli za ta dan dovolj. Zamikalo nas je živahno mesto. Še sreča, da nas vsaj lastne noge niso pustile na cedilu. Odpravili smo se od našega začasnega prebivališča »Zlatega regala« (tako se je namreč imenoval naš hotel) novim dogodivščinam nasproti. Zopet po tistih številnih ulicah in uličicah. Ni čudno, da Amsterdamu pravijo tudi druge Benetke, saj vse ceste vodijo preko številnih kanalov. Ob štetju mostov bi prišli preko števila tisoč dvesto. Promet pešcev in kolesarjev je bil živahen, saj je pozno popoldne tisti čas, ko vse pride na plan. Ustavile smo se na trgu, kjer se zbirajo popotniki in klo-šarji z vsega sveta. Slišal se je glas lajne in kitare. Ljudje, v glavnem pa mladina, so počeli vse mogoče. Ker je bilo prostora na klopeh premalo, je večina posedala kar na tleh. Nekateri so se živahno pogovarjali, drugi ponujali in prodajali vsemogoče spominke, tretji slikali po blagu, najbolj zanimivi pa so bili prodajalci živopisanih trakov, ki so jih spletali kupcem v lase kar na samem trgu. Cena je bila visoka, a za to znamenitosti amsterdamskega klošarskega trga je bilo povpraševanje veliko. Med živahnimi obiskovalci pa so bili tudi zasanjani popotniki, ki so kadili travo. A zaradi njih se ni nihče vznemirjal, pa se še mi nismo, čeprav nas je čudilo, da država celo dovoljuje žalostno in temno podobo življenja z drogo. Mrak se je že spuščal nad živahno mesto in kar naenkrat so oživele ulice, ki vodijo do najbolj znamenite nočne ulice, v kateri se prodajali ljubezen kot blago - v izložbah. Te so osvetljene z rdečimi in vijoličastimi lučmi ponujale žive »lutke.« Bolj kot izložbe so bili opazovanja vredni »kupci« pred njimi. Večina je bilo seveda radovednežev, nekateri pa so po daljšem ogledovanjem izložb stopili v »trgovino« telesnih užitkov. Ob vsem tem smo se močno zabavale. Bile pa smo povsem neuspešne pri nagovarjanju našega spremljevalca, da bi katero od lutkic pobaral za ceno uslug. Z nočnega potepa smo se vrnile v naš hotel povsem varno, saj se nas je naš spremljevalec Franc'1 držal kot klop. Smo mu že bile bolj všeč staromodne, a zanesljive punce. Amsterdam je čudovito mesto, a malo odštekano, je bila zadnja misel pred spanjem! IVANA SKAMEN (se nadaljuje) Ta mlin sodi med sodobnejše. Ogledale smo si ga od blizu. KAMNIŠKI OBČAN planinstvo, šport 4. NOVEMBRA 1993 Predstavitev Zbornika Planinskega društva Kamnik Planinski večer v galeriji Majolka Galerija Majolka iz Kamnika je priredila v četrtek, 14. tO. 1993, zanimiv planinski večer. Akademski slikar Daniel Fug-ger iz Domžal je v galeriji razstavil vrsto lepih planinskih motivov. Večer je bil posvečen tudi predstavitvi Zbornika Pla- ninskega društva Kamnik. Delo je izšlo ob 100-letnem jubileju Planinskega društva Kamnik. Predsednik PD Kamnik Slavko Rajh je predstavil Zbornik. Veliko število udeležencev tega večera je pozorno spremlja- lo razlago. Zbornik na zanimiv, ki je tako ali drugače povezana način obravnava razvoj planin- s planinstvom in gorskim življe- stva v povezanosti z razmerami v Kamniku in širši okolici Kamniško-Savinjskih Alp. Lična knjiga z bogatimi ilustracijami v črno-beli in barvni tehniki prav gotovo sodi v vsako hišo, odhajajo na Švedsko Odbojkarji TAD EUROPE CO. so uspešno začeli novo sezono, saj so v dveh tekmah dosegli zadovoljive rezultate. Vsi držimo pesti in upamo, da bodo v novi sezoni in v močnejši konkurenci dosegli vsaj tak uspeh kot lani. V prvi tekmi so proti ekipi OK Topolšice sicer naleteli na močnejši odpor, kot so pričakovali, vendar so vseeno osvojili prvi dve točki. Po hitro dobljenem prvem setu so domači malce popustili, kar pa so izkoristili gostje in drugi set zaključili v svojo korist. V tretjem setu je z vstopom podajalca Jenčiča ekipa TAD EUROPE CO. spremenila svojo igro, postala je udarnejša in uspešno zaključevala akcije predvsem z neubranljivimi udarci Kali-berde. To jim je dalo tudi novih moči za igro v obrambi in tako so zaključili zadnja dva seta v svojo korist. V drugi tekmi pa so igrali proti ekipi OK Vigros Pomurje na vedno vročem parketu v Murski Soboti. Kamničani so sicer izgubili pokalni tekmi proti istemu tekmecu, kar pa jih ni potrlo - nasprotno, presenetili so domačine s kombi-natorno igro, močnim blokom in predvsem z odlično igro v polju. Prvi set so tako odigra- li skoraj brez napak in povsem zasenčili gostitelje. V drugem setu so nadaljevali z odlično igro, vendar so domači vseeno vodili z 11:14, kar pa Kamniča-nov ni uspavalo. Z malce sreče, in dobrim blokom so osvojili potrebnih 5 točk za osvojitev niza. Tako bi tretji set lahko že določil zmagovalca, vendar se domačini niso vdali. Po izredno kvalitetni igri obeh ekip se je tehtnica pri rezultatu 11:11 prevesila v korist domačinov. V 4. setu so Kamničani malce popustili, kar so izkoristili borbeni domačini. V 5. setu pa so domačini že vodili z rezultatom 9:14, vendar so Kamničani ize- načili, čeprav na koncu niso zbrali dovolj moči za zaključek seta. Tudi na tej tekmi se je pri Kamničanih izkazal igralec Viktor Kaliberda, kar nedvomno kaže na njegove sposobnosti. Le tako naprej! Po odličnih napovedih lahko pričakujemo še boljše igre Kamničanov na naslednji domači tekmi, ki bo predvidoma 17. novembra v Kamniku. Do takrat pa zaželimo vso srečo ekipi OK TAD EUROPE CO., ki bo zastopala barve Kamnika in Slovenije v 2. kolu evropskega pokala na daljnjem Švedskem proti ekipi Orkel-ljunga. JOŽE JANKOVIČ Mali maraton v Topolšici njem. Planinci Kamnika upajo, da bo zanimanja za zbornik veliko. Razstavljene slike akademskega slikarja Daniela Fuggerja so vzbudile med udeleženci veliko zanimanje, motivi pa se v celoti vključujejo v planinski jubilej. Tako kot vsakokrat je galerija Majolka tudi tokrat pripravila zelc* lep kulturni program. Nastopil je Stobijanski oktet z lepimi in prijetnimi pesmimi. V drugem delu programa sta nastopila priznani citrar Tomaž Plahutnik in basist Rok Lap. Oba sta stalna sodelavca vseh planinskih prireditev že nekaj let. Prisrčnost Tomaževih citer in Rokov žametni glas sta poslušalce kar očarala. To je bil res lep planinski večer ob planinskih motivih, prijetnem petju in čudoviti glasbi. Obiskovalcem bo ta večer še dolgo ostal v lepem spominu. STANE SIMŠIČ Tenis Letos se v Trefaltovi akciji Brazde vzdržljivosti že drugo leto potegujem za lovorilco »Kaveljc«. Za priznanje je treba v določenih časovnih normah preteči na smučeh in na suhem 21 km, preplavati 2 km, prekolesariti 150 km in opraviti celodnevni izlet v gore. Ker pa je bilo letos zelo malo snega, smo lahko smučarski tek nado- Druga odbojkarska ekipa še neporažena Po treh kolih je druga ekipa Tad Europe na samem vrhu tretje slovenske lige, saj dd sedaj še niso oddali nobenega seta. Zmago lahko pričakujemo tudi v četrtem kolu, saj igrajo doma z ekipo Triglava. V drugem kolu so Kamničani doma z lahkoto premagali ekipo Mokronoga s 3:0 (8, 8, 11). V tretjem kolu pa so igrah v Bovcu m prav tako gladko zmagali s 3:0 (-8. -10, -6). Moramo poudariti, da je kamniška ekipa zelo mlada, v povprečju stara manj kot 18 let in jo torej čaka še vq|jko dela da bo lahko dosegla večje uspehe. Vse tri ekipe so namreč na dnu lestvice in zato bodo prave preizkušnje šele prišle. Kamničani so kljub temu moštvo, jci sodi na vrh lestvice. To bodo poskušali tudi dokazati gledalcem na domačih tekmah: 13. II. z Bohinjem, 27. ll.sPrvačino, 18.12.sTermomLubnik. Vse tekme bodo ob 16.00 v športni dvorani. Poglejmo Se lestvico: Tad Europe Kamnik II, Termo Lubnik, Portorož, Prvačina, Olimpija III itd. Prav tako pa so bili v tretjem kolo doma uspešni igralci iz Domžal, ki so premagali nasprotnike iz Celja s 3: t (2,7, el 3,6). v drugem kolu pa so izgubili proti PCI Turbina v gosteh s 3:1. Vrstni red v vzhodni ligi je: Vuzentca, BCI. Fužinarn, Domžale, Šempeter II itd. Obe ekipi prikazujeta lepo igro, predvsem pa sta v figi za vse druge ekipe neprijetno presenečenje, saj mnogi ne morejo verjeti, da novinci lahko prikažejo tako dobre igre, kot jo kaže v prvih tekmah predvsem kamniška ekipa. Zaželimo obema ekipama še vnaprej tako dobro igranje. CICO mestih z dodatnim suhim tekom. Jaz sem prvič tekel v Radencih, drugič pa sem se odločil za Topolšico. Tekla sva skupaj z očijem. Ker je bil tek 8. 10. na petek, me je oči prišel čakat pred šolo. Med potjo sva dvakrat pobrala štoparje in deset minut čakala pred spuščenimi zapornicami, zato sva start zamudila za slabih pet minut. Vendar nama to ni vzelo volje: glavno je sodelovati, ne zmagati. Kmalu sva ujela skupino. Oči mi je »ušel« nekaj deset metrov naprej, saj sem se jaz držal svojega tempa, da se ne bi prehitro utrudil. Kljub temu sem ga kasneje prehitel. Ker je Topolšica bolj gričevnato področje, je proga polna strmih vzponov in spustov, kar pa me pravzaprav sploh ni motilo. Večinoma smo tekli po stranskih cestah in smo tako imeli mir pred avtomobili. Razen dveh neutrudnih »nakladačev« (ne razumem, kako lahko ljudje tečejo in še celo pot vrtijo jezik) miru ni kalil noben zvok in zato mi je bil tek zelo všeč. Čeprav nisem bil treniran, nisem čutil nobene utrujenosti. Ugotovil sem, da mi ni pretežko preteči malega maratona, kljub temu da ne treniram. Na cilj sem pritekel v uri in petinpetdesetih minutah. S tem rezultatom sem kar zadovoljen. Medtem ko sem pil čaj, je čez četrt ure pritekel še oči. URBAN BITENC Rokometni šok v Kamniku Ali bodo Kamničani nadaljevali z uspešno igro, je bilo prvo vprašanje, ki so si ga postavljali mnogi ljubitelji rokometa. Odgovor je na veselje vseh pozitiven. Že med tednom so Kamničani kot gostje premagali ekipo Krima s 24:22 in bili po treh kolih skupaj s Predvorjem in Kodeljevim na vrhu lestvice. Za ta uspeh pa je potrebno pohvaliti prav vse kamniške igralce. V soboto pa so imeli Kamničani v gosteh ekipo iz Škofje Loke. Pokazalo se je, da je bil strah pred tekmo odveč, saj je bila kamniška ekipa za razred boljša od tekmecev in so pred več kot tristo gledalci gladko zmagali z 28:20. Na tekmi pa je najbolj razveselilo dejstvo, da poleg najboljših - Bergleza, Andrejiča in Špura - znajo navduševati tudi ostali, kot so Žebavc, Bremšak, Tekavčič, Jdglič in Sladic, ki je bil na 'tej tekmi še posebej dober. Upajmo, da jim slabo finančno stanje ne bo spodrezalo kril, ampak ravno nasprotno, da bi bil to dodaten motiv za še boljšo igro in gotovo se bo našel tudi nekdo, ki bo imel dovolj posluha za rokomet. Zelo dobro gre tudi kadetom. V derbiju lige so sicer izgubili proti vodećemu Kodelje-vu, a so že v naslednjem kolu premagali Tacen, tako da so še vedno s samo enim porazom na vrhu lestvice, kar je pred nadaljevanjem izredno dobro izhodišče. Mladi kamniški rokometaši igrajo tudi v tako imenovani mednarodni karavanški ligi in so v prvem kolu po dobri igri proti prvi ekipi Škofljice izgubili. Kamniški rokometaši vas vabijo na tekmo šestega kola, ki bo v soboto, 6. 11., ob 20.00 v športni dvorani v Kamniku. Obljubljajo, da tudi tokrat ne bodo zapustili dvorane poraženi. CICO PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK obvešča vse prijatelje in ljubitelje gora, da je izšla publikacija ZBORNIK 1893-1993, v katerem Planinsko društvo prikazuje stoletno delovanje svojega obstoja. Knjiga v lični trdi vezavi z barvnim ovitkom obsega 340 strani, 190 črno-belih in 60 barvnih fotografij. V njej boste našli za vsakega nekaj, nekaj, kar je neposredno povezano z našim življenjem pod gorami. Kamnik, kot mesto v naročju planin je prikazan na svojstven način, izražen v delih znanih slikarjev, ki so delovali v Kamniku. Po slikovnem opisu mesta, knjiga prikazuje reprezentančni del Planinskega društva, opisuje zgodovino in prve pristope v gore, predvojno delovanje, povojno obdobje, vse odseke, Gorsko reševalno službo, alpinizem in smrtne nesreče v Grintovcih. V knjigi bo vsak našel samega sebe. Opisani dogodki iz Kamniške Bistrice, Velike planine in okolice popestrujejo vsebino knjige, zato je primerna za mladino in starejše ljudi. Je čtivo, ki je kot nalašč primerno za branje ob jesenskih večerih in obujanje spominov prehojene poti ali nepozabnega doživetja v planinah. V knjigi boste našli svoje prijatelje in znance iz planinskih koč ali planinskih izletov. VSEKAKOR JE TO KNJIGA, KI SODI V VSAK DOM! Vse informacije in prodaja: PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK KIDRIČEVA 38 (ŠUTNA) 061-831-345 Tenis - Stranje 93 V teniški sezoni 1993 se je g. FRANC KOŠIR, lastnik firme GOLDI ŠANSON d. o. o., odločil, da kot pokrovitelj organizira teniške turnirje posameznikov in dvojic na teniških igriščih v Stranjah. Pravico do nastopa so imeli tekmovalci oziroma uporabniki teniških igrišč pri osnovi šoli Stranje. Ob tem naj dodamo, da je osnovna šola Stranje omogočila brezplačno uporabo teniških igrišč. Na petih turnirjih posamezno je sodelovalo 40 tekmovalcev, medtem ko je na štirih turnirjih dvojic nastopilo 15 dvojic. Pokrovitelj je za vsak turnir prispeval po eno nagrado, za prve tri nastopajoče pa poleg praktičnih nagrad tudi lične pokale. Ob zaključku tekmovanja na pikniku pa so za ostale tekmovalce izžrebali večje število praktičnih nagrad, ki so jih prispevali: Goldi--Sanson, C1T, Pizza hitra Melita, Pizzerija Napoli, Framat, Bistro Rožle, Pneumatic center Sitar, Mizarstvo Marjan, Urko, Okrepčevalnica Bac, Sloveni-jašport, Kemostik, Knjigarna Pika, Market Stranje, Avto-prevozništvo Pavle Vidmar, Vita-Fit, Pizzerija Jurček, Jamb d. o. o, Ljubljanska Banka in še drugi. KONČNA RAZVRSTITEV PRVIH 5 POSAMEZNO 1. Plevel Dušan 95 točk 2. Sitar Franc 68 točk 3. Žagar Dušan 57 točk 4. Berlec Janez 52 točk 5. RibičBert 40 točk KONČNA RAZVRSTITEV PRVIH 5 DVOJIC 1. Poljanšek J. - Kemprl B. 77 točk 2. Žagar D. -UdovčP. 65 točk 3. KomatarT. - Omovšek A. 40 točk 4. Plevel D. - Korošec M. 33 točk 5. Sitar F.-Košir F. 28 točk TJAŠA VABIMO VAS NA A hiša izredne ponudbe Dan planincev skozi oči Pavle Karče Planinci, ki so se zbrali 12. septembra 1993 v Kamniški Bistrici na »Dnevu planincev«, so različno doživljali ta dan. Velika večina je bila izredno zadovoljna z organizacijo srečanja in tudi s kulturnim programom ter nastopajočimi. Planinsko društvo Kamnik je kot soorga-nizator te prireditve dobilo vrsto javnih priznanj in pohval. Poleg čestitke Planinske zveze Slovenije in Planinskega društva Ljubljana-Matica prejema PD Kamnik še vedno različne pohvale posameznikov iz raznih krajev Sovenije. Med take zanimive posameznike, ki so svoje občutke prelili na papir, uvrščamo tudi vnukinjo Frana Kocbeka. Pavla Karče piše naslednje: »Spoštovani! Že dalj časa vam nameravam pisati zaradi Dneva planincev in 100. obletnice savinjsko-kamniške podružnice, katere ustanovitelj je bil moj stari oče Fran Kocbek. Za tako lepo proslavo Vam iskreno čestitam. Govorila sem z enim od članov upravnega odbora, ki je bil pred leti na Mozirski planini in tudi sama sem bila na eni od visokih obletnic PD Kamnik - na vaši proslavi v dvorani. Ne vem, kako naj opišem svoje doživetje. 11. 9. ob 11. sem bila povabljena na odkritje spomenika v Logarski dolini, 12. 9. pa sem se prav tako udeležila vaše proslave v Kamniški Bistrici. Marsikdo bi lahko rekel, da je ostal brez besed. Še sedaj vidim pevca »Lire«, ki je zapel s svojim globokim žametnim glasom pesem Zakrivljeno palico v roki in gledal na naše lepe Savinjsko Kamniške Alpe. Tudi ko je zapel pevec v rumenih dokolenkah, žametnih hlačah in planinski srajci, mi je zastal dih in lahko bi rekla, da tudi srce. Vsi ob meni so ostrmeli, meni pa je tiho zdrsela solza po licu. Tako ganljivo je bilo - še bolj kot v gledališču. Vse je bilo tiho, le planine so bile obsijane s soncem. Prav zato sem vesela, da sem bila lahko na dveh tako pomembnih prireditvah. Veliko sem prehodila po planinah in še hodim. Saj res ni malo zaključiti 3. slovenske planinske transverzale.« To je del pisma, ki ga je prejelo Planinsko društvo Kamnik od vnukinje Frana Kocbeka - Pavle Kerče iz Mozirja. Kamniški planinci so veseli njenih občutenih besed, veseli so tudi zato, ker so uspeli pripraviti Dan planincev v zadovoljstvo udeležencev. Podobne pohvale so izrekali Kamničanom mnogi drugi udeleženci že na samem srečanju in tudi kasneje v telefonskih pogovorih. STANE SIMŠIČ Šahovske novice Mladi dečki in deklice iz vse Slovenije so se v soboto, 23., in nedeljo, 24. oktobra 1993, srečali na kvalifikacijskem turnirju do 12 in do 14 leta za nastop na Eurodisnevju. Pravzaprav je bilo to neuradno državno prvenstvo dečkov v aktivnem šahu. Odigrali so 9 kol po švicarskem sistemu, tempo igranja je 30 minut na igralca. Naši šahisti so dosegli lepe uspehe. V konkurenci 53. dečkov do 12 let starosti so nastopili: Uroš Jerovšek (OŠ Komenda-Moste in član ŠK Komenda) je osvojil 6 točk in zasedel odlično 6. mesto; Zijad Agovič (OŠ Stanje) je osvojil 6 točk in zasedel 7. mesto; Blaž Rebolj (ŠK Komenda) je osvojil 4,5 točke in zasedel 29. mesto; Primož Pod-belšek (OŠ Komenda-Moste in član ŠK Komenda) je osvojil 4 točke in zasedel 34. mesto; nastopil je tudi Jernej Markelj (OŠ Fran Albreht, Kamnik), ki je osvojil 2 točki. V konkurenci dečkov do 14 let je zmagal Uroš Kavčič (Kranj) 8 točk; sledijo: Matej Sebenik (Vrhnika) 7,5 točke, Žiga Žvan (Kranj) 7 točk, Tadej Kobe (Stari trg ob Kolpi) in Dušanj Jager (Potjčane) 6,5 točke. V konkurenci 23. deklic v starostni skupini do 12 let je uspešno nastopila 9-letna Tjaša Ipavec (OŠ Komenda-Moste in članica ŠK Komenda), osvojila je 4,5 točke in zasedla 13. mesto, poleg tega pa je bila tudi najmlajša deklica na tem tekmovanju. Prepričljivo pa je zmagala Darja Kapš (Stari trg ob Kolpi) 8,5 točke; sledijo: Edita Ekart (Hoče) 7,5 točke, Irena Šerbenc 6,5 točke. Na tem tekmovanju sta Uroš Jerovšek in Zijad Agovič ponovno dokazala, da spadata v sam vrh mladih slovenskih šahistov, saj sta ponovila rezultate z državnega prvenstva deč- kov. Od zadnjega državnega prvenstva pa je zelo napredovala Tjaša Ipavec in že nakazuje, da bo šla po poti starejše sestre. 2. VETERANSKO PRVENSTVO SLOVENIJE V ŠAHU 1993. Istočasno kot kvalifikacije mladih šahistov se je v Postojni odvijalo 2. veteransko prvenstvo Slovenije. V konkurenci 34. veterank in veteranov, ki so odigrali 9 kol po švicarskem sistemu, tempo igranja 30 minut na igralca, je zelo uspešno nastopila Pavla Košir. V konkurenci članic je osvojila 1. mesto in naslov državne prvakinje, v absolutni konkurenci pa 5. mesto s 5,5 točkami. Naslov državnega prvaka pri veteranih je osvojil Vladimir Ivačič s 7,5 točkami. Sledijo: Vide Vavpetič in Zvone Vošpernik z osvojenimi 7. točkami. FRANC POGLAJEN Zagnani rekreativci Pred devetimi leti, leta 1984, je bil v glasilu PTT Signali objavljen članek Zagnani rekreativci. Pri njem se vedno ustavim, kadar listam po svojem arhivu saj je tu opisana za tiste čase velika dogodivščina in sicer tekmovanje v triatlonu. To je bilo prvo tekmovanje pri nas, udeleženci pa so morali preplavati Blejsko jezero, kolesariti v Bohinj in nazaj ici preteči dva kroga okrog Blejskega jezera. Tudi jaz in nekaj mojih prijateljev, zagnanih rekreativ-cev, smo se udeležili tega tekmovanja. Vsi smo opravili preizkušnjo, eni hitreje, drugi počasneje, nekateri z lahkoto, drugi z mnogo truda. Nekdo je rekel: »To je zame« drugi pa: »nikoli več«. In po desetih tekmovalnih sezonah smo še vedno vsi goreči prijatelji rekreacije, le nekateri malo manj zagnani, drugi pa bolj. In čeprav sebe štejem k slednjim, moram priznati, da sem takrat rekel: »Nikoli več!« Tudi zadnje čase sem na težkih preizkušnjah to ponovil, no, pa tudi vedno znova pozabil. Triatlon se je začel počasi razvijati, pojavljalo se je vedno več organizatorjev, število udeležencev pa je z začetnih 400 hitro padlo na okoli 100 do 150, kajti marsikdo je spoznal, da enostavno nima pogojev, dovolj časa ali sredstev za vzdrževanje pripravljenosti v vseh treh panogah - plavanju, kolesarjenju in teku. Število tekmovalcev se sedaj bistveno ne spreminja, vendar prihaja vedno več mladih, kvalitetnih športnikov in s tem se dviga tudi kvaliteta slovenskega triatlona ki se približuje bolj razvitim državam. Nekaj pionirjev pa nas je ostalo in ti še vedno krojimo vrh domačih in tudi tujih prvenstev. V Ameriki kjer se je triatlon najprej razvil, so ugotovili, da triatlonec dozori v osmih letih in je potem sposoben opraviti z najtežjim triatlonom na svetu - havajskim. V zibelki triatlona, mestu Koni na Havajih vsako leto priredijo svetovno prvenstvo v dolgem triatlonu ali drugače - IRONMANU. Tekmovalci morajo opraviti z maratonskimi razdaljami - 3,9 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42,2 km teka. Specifičnost havajskega Ironmana pa je plavanje v valovitem Pacifiku, kolesarjenje in tek pa po lavinih poljih, kjer temperatura niha od 38 - 40 stopinj v senci, vendar ni sence nikjer. To tekmovanje velja za najtežje enodnevno tekmovanje nasploh. No, in kci gn MiUKOviijdkuui ponavadi verjeti, sem se tudi jaz odločil preizkusiti. Odšel sem v Italijo na njihovo državno prvenstvo v srednjem triatlonu (2,5 - 80 - 20), od koder je nekaj prvih mest vodilo na Havaje in uspel. Kvalifikacijsko normo sem imel, potem pa se je začelo zares. Izredno vroče poletje in tudi jesen sta bili primerni, da sem lahko treniral v največji vročini in navajal telo na napore v takšnih težkih razmerah. V praksi to izgleda tako, da mora tekmovalec v osmih ali desetih urah popiti 25 1 tekočine ali več, drugače zagotovo sledi dehidracija, krči, sončarica ali podobno. In če želodec ni navajen takih obremenitev, se tekmovalcu ne piše nič dobrega. Po vseh fizičnih in organizacijskih pripravah sem končno odpotoval na opevane Havaje. Res so nekaj posebnega, vendar brez pretirane samohvale lahko rečem, da ima Slovenija dosti več naravnih lepot in kulturnih znamenitosti, manjka ji samo profesionalen promocijski nastop, kjer pa so Havajci zares mojstri. Eno pa o Havajih zares drži - vroče je kot v peklu. Ko letalo prileti nad Kono, se pristajalne steze sploh ne razloči med polji črne vulkanske lave. Ko pogledaš po neskončni cesti, se zaradi razgretega zraka nad tlemi vse figure vidijo kot zvite in prva dva dni ti nikakor ni jasno, kako morejo nekateri v tej vročini celo kolesariti ali teči. Kdor se pri nas v največji avgustovski pripeki skriva v senci ali po hladnih sobah, bi se tam zagotovo zaklenili v hladilnik. No, sprva treningi zgodaj zjutraj in pozno popoldne, nato pa vedno bolj proti opoldnevu in kmalu so novi prišleki že začudeno gledali za menoj, ko sem na Tek na Japonskem kolesu pridrvel mimo letališča obtežen s štirimi litri tekočine. Dnevni red je približno naslednji: ob sedmih zjutraj plavanje, prav tako, kot bo na dan tekmovanja, nato obilen zajtrk v bližnji restavraciji in potem za nekaj uric na kolo. Po kolesarjenju kosilo ali pa še prej kakšna urica teka, nikakor pa ne popoldanskega spanja, čeprav ti enajsturni zamik kar nekaj časa pošteno nagaja. Zadnji teden je v popoldanskem času veliko obveznosti: od otvoritvene parade do predaje opreme, registracije in skupne večerje. Zadnje tri dni je sploh potrebno veliko jesti in to v glavnem ogljikohidratne hrane, da teža naraste za kakšna dva kilograma, na dan tekmovanja pa se jih pet zgubi. Vstati ob štirih zjutraj sploh ni tako težko, saj je spanec zadnjo noč pred tekmo bolj rahel. Nekaj malega pod zob in liter tekočine čez, potem pa počasi in zamišljeno na start. V razmeroma majhnem zalivu se gnete 1400 tekmovalcev; gneča je res velika, nestrpnost narašča, pred tekmovalci je dolg, dolg dan. Ob sedmi uri se spektakcl začne. Dnevi, tedni, leta garanja, odrekanja, samodicipline so vloženi v ta nastop vsakega udeleženca. Samo še ta dan je treba potrpeti, pokazati, kaj si naredil čez leto, potem te čaka enomesečni počitek. Vendar pa je ta dan dokazovanja dolg. Najhitrejši dokažejo svojo kvaliteto v dobrih osmih urah, marsikdo pa svojo vztrajnost dokazuje vse do polnoči, polnih sedemnajst ur. Marsikdo mora priznati premoč te težke preizkušnje. MIRO (nadaljevanje prihodnjič) V skladu s 14. členom Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v občini Kamnik (Ur. I. RS št. 25/ 93, 31/93) in na podlagi sklepa izvršnega sveta SO Kamnik, št. 504/49-1/93, z dne 20. 10. 1993 Sekretariat za okolje in prostor občine Kamnik DOLOČA na podlagi točkovnih zapisnikov, sklepov Komisije za ogled stanovanjskih razmer in drugih okoliščin, pomembnih za udeležence razpisa na občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj, ter sklepov Komisije za oblikovanje liste za dodelitev socialnih stanovanj LISTO ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V OBČINI KAMNIK ZA LETO 1993 SOCIALNA STANOVANJA BODO DODELJENA ZA DOBO ENEGA LETA OZIROMA BO MOŽNO UPORABO STANOVANJA PODALJŠATI SKLADNO Z DOLOČILI PRAVILNIKA. ZA DODELJENA STANOVANJA NI MOŽNOSTI ODKUPA. zap. št. št. Priimek in ime, naslov točk 1. GAŠPERLIN TOMAŽ, NOVI TRG 18, KAMNIK 650 2. MAJCEN VALENTINA, PIRŠEVO 4, LAZE 650 3. BELINA SANDI, MATIJA BLEJCA 2, KAMNIK 610 4. ROMŠAK TEREZIJA, PODJELŠE 5, KAMNIK 600 5. SEDUŠAK MILENA, KOŠIŠE 20, KAMNIK 595 6. SUHOVERŠNIK MARJETA, VRHPOLJE 170, KAMNIK 585 7. KREGAR MARTINA, STELETOVA 3, KAMNIK 585 8. ŽEBOVEC CVETKA, VEL. RAKITOVEC 4, BLAGOVICA 585 9. BEDENIKOVIČ KOSTADINKA, NOVI TRG 5, KAMNIK 575 10. DERNULOVEC NEVENKA, SLATNARJEVA 17, KAMNIK 570 11. KIJAMET DŽEKA, ŠLANDROVA 8, KAMNIK 550 12. LOGAR BORIS, OGRINČEVA 5, KAMNIK 545 13. DOBOVŠEK MARTINA, ZG. STRANJE, STAHOVICA 535 14. HEČIMOVIČ SUVADA, CANKARJEVA 9, KAMNIK 535 15. DUJINOVIČ DUŠAN, VRHOPOUE 270, KAMNIK 535 16. PAVIČ IRENA, DRNOVŠKOVA POT 17, KAMNIK 525 17. BRUMEN NATAŠA, STELETOVA 21, KAMNIK 525 18. ALIBABIČ FERIDA, GLAVARJEVA 116, KAMNIK 525 19. KREGAR MARJAN, KREGARJEVO 19, KAMNIK 515 20. KAVČIČ JOŽE, GLAVARJEVA 116, KAMNIK 515 21. KOJIČ NEVENKA, MARIJE BLEJCA 12, KAMNIK 505 22. PARIČ NADA, SUHADOLE 64, KAMNIK 495 23. ŽIBERT JANKO, TUNJIŠKA 2, KAMNIK 495 24. KOŠIR TANJA, GODIČ 39 A, STAHOVICA 490 25. PAVŠIN ANDREJA, SP. STRANJE 1, STAHOVICA 485 26. MESTEK VESNA, NOŽIŠKA 26, KAMNIK 485 27. RUTAR ANDREJ, STELETOVA 3, KAMNIK 475 28. ŠUŠTAR SONJA, LJUBLJANSKA 3 A, KAMNIK 475 29. KYRIN0V MAJDA, JAKOPIČEVA 19, KAMNIK 465 30. KAKER SONJA, LJUBLJANSKA 3 B, KAMNIK 465 31. SITAR ZVONKA, MAISTROVA 9, KAMNIK 460 32. SINKO ANKA, NEVELJSKA POT 12 B, KAMNIK 455 33. GRINTAL ANDREJA, GODIČ 4, KAMNIK 445 34. VIRJANT BOJAN, SLATNARJEVA 13, KAMNIK 435 35. OSOLIN VILKO, JAKOPIČEVA 21, KAMNIK 425 36. ČERNIGOJ MATEJ, STELETOVA 25, KAMNIK 425 37 DAIITOVK*: 71 ATKO CANKARJEVA 29. KAMNIK 415 38. CELIKOVIĆ FATA, ŽUPANČIČEVA 4, KAMNIK 405 39. SEJFIČ REFIK, TRDINOVA 12, KAMNIK 400 40. KUDELIĆ SEVDALINKA, M. BLEJCA 10, KAMNIK 395 41. VUK DRAGO, BUČ 3 A, LAZE 385 42. SABLJAKOVIČ IRENA, GROHARJEVA 14, KAMNIK 385 43. LJUBISAVUEVIČ NADICA, KRANJSKA 3 A, KAMNIK 380 44. LIČINA SENADIJA, SADNIKARJEVA 2, KAMNIK 365 45. OSMANOVIČ FEHMO, ŽUPANČIČEVA 4, KAMNIK 345 46. HAJRUDINOVIČ ARIF, GROHARJEVA 8, KAMNIK 335 47. TRIVIČ DARINKA, GLAVARJEVA 96, KAMNIK 330 48. KIJAMET DAUT, PARMOVA 9, KAMNIK 320 49. MANOJLOVIČ ZORAN, JAKOPIČEVA 25, KAMNIK 305 50. ZLATKOVIČ ZLATIBORKA, ZIKOVA 12, KAMNIK 305 51. AGOVIČ NAHO, GORNJI LOG 12, KAMNIK 300 52. JANEŽIČ NADA, SUHADOLE 57, KOMENDA 295 53. BERLEC SONJA, MEDVEDOVA 16, KAMNIK 285 54. BEDENIK ŠTEFANIJA, TITOV TRG 13, KAMNIK 280 55. ADAMOVIČ ANKA, TUNJIŠKA MLAKA 14, KAMNIK 240 56. MARKOVIČ GORAN, ZIKOVA 4, KAMNIK 200 57. LIĆOF BORIS, ZIKOVA 6, KAMNIK 160 58. OSOLNIK NADA, PODGORJE 14, KAMNIK 125 59. BAVEC MARIJA, KLAVČIČEVA 9, KAMNIK 70 Zoper svojo uvrstitev na občinsko listo ima udeleženec razpisa možnost ugovora na Izvršni svet občine Kamnik najkasneje v 15 dneh po objavi liste v Kamniškem občanu. Razpisa za dodelitev socialnih stanovanj v občini Kamnik z dne 24. 6. 1993 se je udeležilo 134 prosilcev. Na listo se ni uvrstilo 75 prosilcev iz naslednjih razlogov: - 1 vloga je bila oddana po razpisnem roku; - 7 vlog je bilo zavrnjenih, ker so vlagatelji lastniki stanovanj; - 21 vlog je bilo zavrnjenih zaradi preseganja dovoljenega dohodka na družinskega člana; - 8 jih ne biva na naslovu stalnega bivališča; - 2 nimata stalnega bivališča v občini Kamnik; -22 vlog ni bilo dopolnjenih v roku; - 3 vloge so bile zavrnjene zaradi navajanja neresničnih podatkov; - 8 vlog je bilo zavrnjenih iz drugih razlogov (bivanje v primernem stanovanju, odtujitev lastniškega stanovanja ipd); - 3 vloge so bile v postopku umaknjene. Vsi udeleženci razpisa, katerih vloge so bile nepopolne ali ki niso izpolnjevali pogojev razpisa ali so navajali neresnične podatke, so prejeli individualne sklepe na svojo vlogo v skladu z 11. in 16. čl. Pravilnika. Sekretariat za okolje in prostor Janez Stražar, dipl. ing. arh. ELEKTRO SERVIS SLAPNIK Podgorje 87, tel. 812-430 POPRAVILO ELEKTRIČNIH APARATOV NA VAŠEM DOMU ALI V NAŠI DELAVNICI: - generalna obnova in popravilo pralnih strojev - čiščenje, obnova in popravilo bojlerjev - popravilo pomivalnih strojev in malih gospodinjskih aparatov NAPELJAVA IN POPRAVILO ELEKTRO INŠTALACIJ SERVIS HLADILNIH IN KLIMA NAPRAV - popravilo hladilnikov, zamrzovalnih skrinj in zamrzovalnih omar - menjava izolacije v skrinjah in omarah - popravila aparatov za hlajenje mleka Za vsa opravljena dela dajemo 1-letno garancijo. Tel. 815-570 ali 831-435. PLESNI KLUB LIFE plesni klub Nfe TEN - TEN DOMŽALE TEL: 061/712-067 ČETRTEK, 4. 11. MODNA REVIJA LIFE PETEK, 5. 11. POP DESIGN ČETRTEK, 11.11. SO WHAT (promocija) PETEK, 12.11. COVERMANIA (ANSAMBEL IZ ITALIJE BAND HAOAWAY SICER SPREMLJAJOČI LIFE, WHAT'S LOVE.) ČETRTEK, 18.11. NENO BELAN PETEK, 19.11. AGROPOP (promocija nove kasete) TEČAJ ZA MANEKENKE IN MANEKENE TER HOSTESE - PRIJAVE PO TEL ALI DIREKTNO VLIFE-u DO 10. 11. 1993!!! VSAKO SOBOTO MAKSI ŽUR OB GLASBI, KI JO SAMI IZBIRATE POZOR!!!! OBIŠČITE NAS OD NEDELJE DO ČETRTKA - DISKOTEKA LIFE JE ODPRTA VSAK DAN Matično poročilo za oktober 1993 SMRTI: - PIRC Jožef, inv. upokojenec iz Kamnika, Žale 2, star 60 let - OSOLNIK Janez, upokojenec iz Podgorja 112, star 59 let - ŠTRITOF Frančišek, krojač iz Bistričice 6, star 65 let - ŽUMER France, upokojenec iz Kamnika, Lobodova 1, star 69 let - VIDMAR Franca, km. upokojenka iz Suhadol 37, stara 64 let - BURKELJCA Pavel, km. upokojenec iz Gabrovice 7, star 73 let - RITONJA Vilma, druž. upokojenka iz Kamnika, Klav-čičeva 6, stara 71 let - PLAHUTNIK Terezija, upokojenka iz Kamnika, Ljubljanska cesta 12, stara 81 let - PUNĆOH Ivana, druž. upokojenka iz Ljubljane, Trubarjeva 61, stara 87 let - ŽUMER Ivana, druž. upokojenka iz Mekinj, Nevelj-ska pot 26, stara 82 let - MARINKO Frančišek, inv. upokojenec iz Velike Lasne 22, star 69 let - KOŽELJ Janez, strojni tehnik s Kregarjevega 6, star 30 let - LEBAR Janez, upokojenec z Vrhpolja pri Kamniku 72, star 81 let - JANEŽIČ Marija, upokojenka iz Kamnika, Čopova pot 3, stara 89 let POROKE: - ŠTRITOF Marko, kmet iz Oševka in KRT Elizabeta, negovalka iz Podjelše - AJDARPAŠIĆ Džemal, delavec v gradbeništvu iz Vrše-va, Črna gora, in ADROVIĆ ELVIRA, DELAVKA IZ Kamnikav - KOŽELJ Roman, delavec iz Zaloga pri Cerkljah in ROMŠAK Danica, čistilka keramike iz Podgorja - VRANKAR Emil, kmet iz Buča in JERAS Marija, negovalka z Velikega Hriba - GERBEC Alojz, vpenja-lec stiskalnic s Pšajnovice in BARLIČ Monika, monterka ključavnic z Gabrovice - SEVER Tomislav, vodja oddelka za izdelavo rezil iz Srednjih Jarš in HROVAT Mojca, ekonomski tehnik iz Županjih njiv. VSE NA ENEM MESTU! PRODAJA IN MONTAŽA '^HP^ AVGUŠTIN STARETOVA 2 61234 MENGEŠ Sprejem naročil od 7. do 8. ure na tel.: (061) 739-426 Ob kamniški obvoznici ODPRTA NOVA TRGOVINA S SPECIALNO AVT0ELEKTR0 OPREMO TER DODATNO AVCO BL UBitA OPREMO AVTOMOBILOV ■■<**«« 'Etl.it VAHe« MTMMjtH* Kamnik, Perovo 26, tel./fax 812-888 - prodaja akumulatorjev TOPLA po tovarniških cenah, že od 3.600 SIT dalje, dvoletna garancija, pooblaščeni servis - VESNA akumulatorji-tovorni program od 110 Ah do 180 Ah - avtoradiji in avtozvočniki za vsak žep - sedežne prevleke in avtotepihi - antifriz, olja, filtri - komplet program svetil Saturnus in avtoelektro opreme Iskra in še veliko dodatne opreme za vaš avto. UGODNE CENE! Odprto vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. NOVO INDUSTRIJSKA PRODAJALNA V njej lahko kupile različne vijačne materiale, okovja, polizdelke, nekatere izdelke opuščenih programov, robno (olijo, ipren, blago, kovinsko in plastično embalažo,... Prodajalna je odprta: ■ od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro - ob sredah od 7. do 16. ure Pričakujemo vas i konkurenčnimi cenami, Tel.: 812 211 int.272 STOL JEANS CLUB PALMAS Steletova 25, Kamnik (nasproti skg) Velika izbira JEANSA, bele majice T-shirt, svilene trenirke po zelo ugodnih cenah! Ponudba jeseni! kavboj keCASSUCI 3.950 SIT čevlji medvedki 2.190 SIT parka jakne-bunde jakne-puloverji termovelur po ugodnih cenah Možnost nakupa na dva čeka. Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8.30 do 12.30 Tomšičeva 17, Kamnik (v bližini tržnice) tel. 831-888 vam nudi po ugodnih cenah: barve - lake - Belton 4 11.960 SIT, čopiče, brusne trakove za Black&Decker in Iskra, PVC posodo za zelje 50 11.500 SIT, sušilce za perilo - likalne mize - sanitarno keramiko - armature Armal - Candv program - žarnice 65 SIT - lepila za les in parket - Pampers plenice - gospodinjski strojčki Gorenje - porcelan in stekleni izdelki - snežne verige... Prodaja na tri čeke! Strokovni nasveti iz pleskarske in soboslikarske stroke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Homar, d.o.o. trgovina Veriga se priporoča! Tekstilna trgovina LANEN CVET Moste 74, Komenda nudi po ugodnih cenah: - metrsko blago: brušen poliester, brušena viskoza, di-olen, enobarven in potiskan pliš, blago za prte, serviete in še in še - bunde-puhovke 9.900 SIT jakne-parke 7.900 SIT otroške bundice 2.950 SIT - trenirke, pižame, moške srajce, jeans... Original jeans MASH! Možnost plačila na čeke! Delovni čas od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. tillin&hVioi ATESTIRANE* CISTERNE ZA KURILNO OLJE NAJCENEJŠE V SLOVENIJI - 2000 I . 33.720,00 SIT - 3000 I 48.840,00 SIT V ceni vključen prometni davek. Možnost plačila na 4 čeke brez obresti. Pri takojšnjem plačilu priznavamo 3% popust. Za naročila več kosov priznali varno količinski popust. |: Dobava takoj, vse informacije: - tel. 721-288 ali 714-733 prodaja - fax 711-054 AGR0PR0MET CERKLJE Ul. 4 okt. 10, Cerklje tel. 064-421-283, 064-421-294 Odprto od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. PONUDBA: KRMELAs koruza ječmen krmilna moka soja oves pšenica šrot pesni rezanci 23,90 SIT 20,90 SIT 20,90 SIT 38,90 SIT 26,00 SIT 25,00 SIT 26,00 SIT 22,50 SIT NSK K-12 BEK 1 TL-PIT 33,90 SIT 28,90 SIT 32,70 SIT 30,30 SIT moka tip 500 sladkor kan 39,00 SIT 79,00 SIT 16,50 SIT * BENKO SIMONA (nasproti Kuriva) i> a Domžale, SPB-1, tel.: 714-897 ODPRLI SMO NOV BUTIK MODA ZA MLADE ekskluzivna francoska moda NAF NAF odprto NON STOP Naredite svoj NAF NAF korak! 4. NOVEMBRA 1993 oglasi in zahvale kamniški občan 1 5 STOB, d. 0. 0. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51 tel. 711-415 poleg gradbenega materiala nudi po ugodnih cenah še sanitarno keramiko iz uvoza in kopalniško opremo. Možnost plačila na 3. čeke. Odprto od 7. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Obiščite nas! Trgovina »MERY« - ŽENSKO PERILO in Trgovina >MERY< - MOŠKO PERILO nudi po ugodnih cenah: * lepe in tople spodnje majice * bodlje * spodnje hlače s hlačnico * nogavice * otroške pižame * igrače Razprodaja zimskega metrskega blaga. GROS d.o.o. PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE Godič 75 a, Stahovica Tel. 825-152 PRVIČ NA NAŠEM TRŽIŠČU: ORIGINALNA PRENOSNA HAUBA ZA SUŠENJE LAS KRUPS OUICKAIR 450 P v Za prijetnejše trenutke in izkoristek vašega predragocenega časa O Zaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi upanja, trpljenja. bolezen je bil;t močnejša od življenja. ZAHVALA 19. oktobra je v 78. letu starosti tiho odšla od nas draga mama, babica in prababica MARIJA NOVAK iz Spitaliča 38 Izrekamo najlepšo zahvalo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in maše, nam pa izrekli pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred in tople besede, predstavnici zveze borcev, gospe Želcznik, za prelepe besede in pevcem za ganljivo petje. Vsi njeni Špitalič, Šempeter, Laze. oktober 1993 TRGOVINA |f f Z BARVAMI, p LAKI, LEPILI, m ČISTILI in PRIBOROM na Steletovi 25 v Kamniku tel. 812-511 UGODNO - ekskluzivna prodaja dekorativnih ometov ROSETI - pištole in pribor za barvanje iz programa VVagner in Sata - velika izbira brusnih papirjev, orodja, barv, lakov... - prodaja fasadnega materiala tovarniške cene za plačila z gotovino - hidrocol beli 1947 SIT (30 kg) - UGODNE CENE UVOŽENE PLUTE (naravna, voskana, lakirana) Material brezplačno pripeljemo na dom. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. 1 rx REJA FARMA DUPLICA nudi v trgovini: - dnevno sveža jajca po ugodnih cenah - perutninsko meso in mesne izdelke - mlade kokoši - nesnice. Prodajamo tudi zrnato hrano in ostala krmila za kokoši in piščance. Kokošji kompost v 5 I vrečkah. Kokošji gnoj pakiran v 50 kg vrečkah. Kokošji gnoj v razsutem stanju - po želji dostava do njive ali vrta. Priporočamo nakup. Spomin na mamo pokopano nam v srcu spi... umrje mama vse prerano, četudi sto let doživi. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta FRANČIŠKA -i. *. ^ ^. #E J» SPRUK iz Črne 6 Najiskrcneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala osebju Doma upokojencev Kamnik za skrb in nego, cerkvenim pevcem in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: sinova Stane in Ivan z družinama, sestra Angela z družino ter drugo sorodstvo Črna, Smarca, Stranje, novembra 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA PIRCA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izražena pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo njegovim bivšim sodelavcem iz Elektroelementa Izlake - obrat Svit Kamnik in gospodu Ručmanu za lep govor ob slovesu. Enako se zahvaljujemo mengeškim pevcem za lepo zapete žalostinke, or-ganistu g. Rudiju za lepo orgelsko spremljavo cerkvenega obreda. Rakovim iz Nevelj za prelepo piitrkovanje in patru Franciju za lep cerkveni obred. Vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Kamnik, oktober 1993 ISbŽ&meso WE^M KAMNIK Usnjarska 1 tel. 831-103, 831-275 Tudi letos lahko dobite vse potrebno za koline v naši prodajalni na Usnjarski 1 ¥ Kamniku. Dnevno sveže meso, drobovina in mesni izdelki so izdelani po izvirnih domačih receptih iz živine slovenskih rejcev. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. ZAHVALA V 70. letu nas je zapustil dragi mož in oče FRANC MARINKO iz Velike Lasne Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče ter poslednji obisk na njegovem domu. Posebej se zahvaljujemo za nesebično pomoč vsem sosedom, predvsem Miklavževim, g. Jakobu Golobu in ga. Jani Prezljevi. Hvala g. župniku Štefanu Steletu za opravljen pogrebni obred, moškemu zboru, organistu in cerkvenim pevcem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Družine Marinko, Hribar, Oven, Bizjak in Podbevšek Velika Lasna, Ljubljana, Podgorje, Sp. Palovče, oktober 1993 ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila draga teta in svakinja TEREZIJA-ZINKA PLAHUTNIK iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji prinesli cvetje, sveče in darovali za sv. maše. Posebno hvala Savinškovim, ki so ji vedno bili v pomoč, strežnemu osebju Doma oskrbovancev Kamnik, govorniku g. Modicu iz Društva upokojencev, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Nečaki in nečakinje z družinami ter drugi sorodniki Kamnik, oktober 1993 ZAHVALA V 53. letu nas je zapustil brat in stric PETER KOMATAR iz Mekinj Iskreno se zahvaljujemo sodelavcem Kemijske industrije Kamnik, govornikoma g. Modicu in predstavniku KIK-a za ganljive besede slovesa, sosedom, prijateljem in sodelavcem za pomoč, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pevcem cerkvenega pevskega zbora iz Stranj in g. župniku za opravljeno pogrebno mašo. Mekinje, avgust 1993 16 KAMNIŠKI OBČAN zanimivosti, oglasi 4. NOVEMBRA 1993 Sem škofijske gimnazije Sem dijak Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu. O tej šoli se, ker je začela na novo delovati, sedaj veliko piše in govori, jaz pa bom pisal o tem, kako poteka pouk in kako šolo do: življam sam. Pouk se začne ob osmih. Dijaki moramo biti zbrani v razredu že pet minut prej, da pripravimo vse potrebno. Ko vstopi profesor, vstanemo. Prvo uro začnemo s petminutno mislijo, psalmom, zgodbo, ki jo nekdo prebere. Zato je prva ura tudi pet minut daljša. Razred se umiri in lahko se začne pouk. Zdi se mi, da je v razre- du med predavanjem kar mir, vendar pa vsi profesorji niso tega mnenja. Pouk traja vsak dan, razen v petek, sedem ur. Malico imamo po tretji uri. Zdi se mi, pa ne le meni, temveč tudi drugim sošolcem, da je imamo premalo. Časa imamo dvajset minut, vendar moramo biti zopet pet minut prej v učilnici. Po zadnji uri spet sledi misel, vendar navadno krajša kot na začetku. Vsak razred ima svojo matično učilnico, kjer se odvija ves pouk. To pomeni, da se ne »selimo« vsako uro v drug razred, temveč smo vedno v svojem in TRGOVINA »OPUS« Kamnik, Kidričeva 33 (v Sadnikarjevi hiši) Tel. 831-362 Pestra Izbira In konkurenčne cene - ženske, moške in otroike nogavice: FILODORO, PRIMAVERA, GOLDEN LADY, PIERRE CARDIN, CARPENTER, BURLINGTON, CIOCCA, BEVERLY HILBS, DINOZAVRI - Italijansko In špansko žensko perilo, bodlji In kompleti, moško In otroško perilo: INFIORE, LE-PEL, SELINA, ANTONELLA, GARDA, DISNEY, EL-LEPI - usnjena galanterija: denarnice, pasovi, listnice, obeski za ključe... - prodaja slik Nikice Sadnikar - Pleterski in akademskih slikarjev Bojana Bense in Andreja Pavlica iz Ljubljane. Obiščite nas od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. kOčna PRODAJA SADIK SADNEGA DREVJA lastne vzgoje V SADNI DREVESNICI (tel. 813-352) vsak dan od 7. do 16. ure, ob sobotah do 12. ure. Nudimo vam širok izbor kvalitetnih sadik JABLAN, HRUŠK, SLIV, ČEŠENJ, MARELIC, BRESKEV, VISENJ, CEPLJENEGA IN GRMIČASTEGA RIBEZA, MALIN, ROBID, ARONIJA, AMERIŠKE BOROVNICE, KIVI, LESKE, CEPLJENI OREHI... Pridite, ob nakupu vam bomo tudi strokovno svetovali. VELIKA PONUDBA V KNJIGARNI na Ljubljanski cesti (tel. 815-295) vseh vrst stenskih in namiznih koledarjev, rokovnikov, planerjev, vizitk, čestitk, igrač, poslovnih in osebnih daril... po ugodnih cenah, z možnostjo dotiska vaše firme. Vse to in še marsikaj vas čaka vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah do 13. ure v knjigarni KOČNA. KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec, Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Tehnični urednik Bojan Knavs. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15. 9. 1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5. da k nam prihajajo učitelji. Ta učilnica ni nikoli zaklenjena. Posebne prostore imamo le za glasbeno vzgojo, biologijo, kemijo, geografijo, fiziko in računalništvo, ki so opremljeni z dodatno opremo. Imamo table, na katere pišemo s posebnimi flomastri in jo brišemo s posebno gobo. Sestavljene so iz dveh, med seboj povezanima tablama: ko dvigneš prvo, se spusti druga. Zato nam je med uro navadno ni treba brisati. V šoli vlada drugačen rea kot drugod: najstrože prepovedano je piti alkohol in kaditi v šoli in na dvorišču. To velja za dijake in za profesorje. Prepovedano je po šoli hoditi v čevljih - imamo garderobo, kjer se preobujemo. Za razliko od osnovne šole se tega tu vsi držimo. Pred poukom, med glavnim odmorom in po pouku poslušamo klasično glasbo ali pa kaj drugega. Zvočnike imamo napeljane v vse učilnice. Pred poukom imamo v ponedeljkih možnost poslušati klasično glasbo, vsak dan v tednu pa gremo zjutraj lahko tudi k maši. Za razliko od drugih šol tukaj vsi profesorji dijake vikajo. V šoli imamo tudi verouk, ki pa ni niti malo podoben osnovnošolskemu. Za začetek in konec ure vedno drug dijak pripravi molitev. Na začetku dobimo liste z vsebino ure, tako da praktično ne potrebujemo zvezkov. Pogovarjamo se o človeku kot o duhovnem, duševnem in telesnem bitju, o smislu življenja, eno uro smo posvetili knjigi dr. Antona Trstenjaka Dobro je biti človek in pojmovanju človeka v zgodovini. Včasih v skupinah odgovarjamo na kakšna vprašanja. Za domačo nalogo preberemo fotokopiran odlomek iz kakšne knjige ali časopisa in napišemo svoje misli o njem. Vsak razred izdaja stenski časopis - vsak teden dva dijaka. Obsega dogodke v svetu, doma in v Soli. Veliko je karikatur in šal, tako da ni nikoli dolgočasen. Čeprav je šola zelo zahtevna in se moram veliko učiti in truditi, sem vesel, da sem se odločil zanjo. Mislim, da je to mnogo boljša šola od drugih, saj ne skrbi le za prvovrstno izobrazbo, ampak tudi za vzgojo in izoblikovanje značaja dijakov. Dijakov ne izobražuje le po učnih načrtih, ampak upošteva, da vsakega zanima kaj drugega. To sem spoznal že pri vpisu, ko sem moral poleg spričeval prinesti še spisek dejavnosti, s katerimi se ukvarjam. Mislim, da je to najboljša šola v Sloveniji, na katero sem se lahko vpisal. URBAN BITENC NOVO * NOVO * NOVO * NOVO INTERSHOP KAMMELE0N na Sadnikarjevi 4 (center Kamnika - pri pizzeriji Napoli) tel. 832-176 unikatna konfekcija iz Indije: - brezrokavniki od 1.550 SIT - krila od 3.500 SIT - bluze od 2.500 SIT * usnjene torbe, denarnice, etuiji iz Egipta in Indije * nakit: uhani, prstani, zapestnice, ogrlice... * velika izbira rut, pahljač, visečih zvončkov... * slike na papirusu, okvirji za slike že od 500 SIT * tepihi, krpare, predpražniki kokos 750 SIT NOVO: FRUIT OF THE LOOM Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! kOčna drugih pa namerno uničuje sadove njihovega truda. Toda kako najde ravno te tri vejice med milijoni drugih, ki rastejo po gmajni! ' URBAN BITENC Cepili smo divjo češnjo, a. Moj oče se ukvarja tudi s sadjarstvom. Imamo vrt, na katerem je zelo veliko sadnih sort, saj jih imamo cepljenih po več na enem drevesu. Ugotovili smo, da veliko bolje uspevajo divja drevesa, presajena na vrt in cepljena z domačimi sortami. Letos spomladi smo torej odšli v gozd in si ogledali nekaj češenj, sliv in hrušk, ki jih bomo jeseni presadili na vrt. Spotoma smo našli tudi dve večji divji češnji. Ker ju nismo mogli več presaditi, smo ju cepili kar v gozdu. »Zrasli bosta v veliki drevesi in cela vas se bo poleti lahko sladkala s češnjami« smo si rekli. Oči je odžagal češnji meter nad tlemi in na vsako cepil tri cepiče. Na eni smo odkrili sledove cepljenja, a žal neuspešnega. Našim je v začetku dobro kazalo, a kasneje se je prijel le en cepič, pa še to le eden od dveh popkov. Druga češnja pa je pognala veliko novih vejic kar iz golega debla. Že takrat smo opazili, da je nekdo vse potrgal, ostali sta le najvišji vejici. »Super: spomladi ju bomo lahko cepili na veliko zanesljivejši način« smo zato menili. Pogosto smo hodili opazovat bujno rast vejic. Vse tri so zrasle čez meter visoko. Bili smo zelo veseli. Ko pa smo jih prišli pogledat prejšnjo nedeljo, smo z grozo ugotovili, da je nekdo namerno odlomil še zadnja dva divja poganjka: »Pa komu gre tako na živce ravno ta češnja, da se ji nikdar ne more izogniti!« Upal sem, da je ostala vsaj cepljena veja na drugi češnji, a tudi te ni bilo več na drevesu: »Prekleto vsaj to bi pustil! Le kaj ga tako moti ravno ta vejica tu v grmovlju!« Komu gre tako na živce (bodoča) velika domača češnja v gozdu?! Poleti bi se vsa vas zastonj sladkala z njimi, dela pa ne bi imeli z njo nobenega. V napoto tudi ni, saj ne meče sence na noben vrt ali travnik. Kdo nima drugega dela, ko da uničuje to, kar drugi naredijo? Je to njegov edini smisel življenja? Je že tako na svetu, da eni ustvarjajo in se trudijo, da bi naredili kaj dobrega, peščica DEŽURSTVA ŽIVILSKIH TRGOVIN Cenjene stranke obveščamo, da so vse naše trgovine, tudi diskont, odprte vsako soboto do 13. ure, nato pa do 19. ure le dežurne: sobota od 7. do 19. ure, 6/11 BAK0VNIK, KOMENDA 13/11 MERCAT0R, ŠMARCA, STRANJE, EMONA 20/11 NEVLJE, DUPLICA 27/11 METKA, MOSTE 4/12 MARKET KRANJSKA, KOMENDA nedelja od 8. do 11. ure 7/11 BAK0VNIK 14/11 MERCAT0R 21/11 NEVLJE 28/11 METKA 5/12 MARKET KRANJSKA POMARK Domžale Trgovina in storitve d.o.o. Ljubljanska 59 tel. 711-777, 712-153 NUDI UGODNE CENE ZA PRAZNIČNE NAKUPE L PRODAJNI CENTER DO M AR K DOMŽALE 1. FAMILT SHOP - prt in 12 setov 1.800,00 SIT - dvoposteljna odeja 2.500,00 SIT - ženske bluze 1.500,00 SIT - otroški, ženski in moški pulover 2.000,00 SIT - bunde od 3.500,00 SIT dalje Pestra izbira igrač: dinozavri, medvedki, zajčki, avtomobili po ugodnih cenah 2. PREHRAMBENI DEL PRODAJNEGA CENTRA - testenine - kava BRASIL 1 kg - višnjeva marmelada 1250 g - prekajena šunka brez kosti - DENIM losion po britju II. MARKET DOMARK KAMNIK 62,12 SIT 453,60 SIT 286,24 SIT 854,00 SIT 810,00 SIT rastlinsko olje riž Zlato polje 1 kg STIL mlečna čokolada 100 g uvoz šampon 1 I 138,20 SIT 99,80 SIT 60,20 SIT 82,20 SIT 199,00 SIT VDOMARKU VSE ZA VAS IN VAŠ DOM!