induplati glasilo delovne organizacije induplati jarše LETO XXX. SEPTEMBER 1982 Maš praznik September, mesec v katerem se poletje prevesi v jesen. Ravno na prvi jesenski dan so se leta 1923 zavrteli prvi stroji v naši tovarni. Podrobna zgodovina o nastanku je verjetno znana le starejšim delavcem. Mlajši ob prihodu v tovarno niti ne vprašamo niti ne razmišljamo preveč o tem. Pri vhodu v upravo podjetja je v steno vzidana spominska plošča s pomembnim zgodovinskim datumom — 17. september 1950 in Titovimi besedami »Tovarne delavcem!« Ali se zavedamo veličine pomena teh besed? Besed, ki so bile za Komunistično partijo obveza, to je — omogočiti delavcu, da bo sam oziroma preko svojih izvoljenih delegatov uprav- ljal tovarno, se boril za vedno večjo produktivnost, skratka, skrbel za napredek na vseh področjih. Titove ideje in izročila moramo tudi danes gojiti naprej — naj bi jih! Kajti ideje so ostale, spreminjamo pa se ljudje. Poleg dela, volje in samoodpo vedo vanj a so nekoč za dosego in uresničitev svojih ciljev in nalog žrtvovali največ kar so imeli — življenje. Danes nam ravno to ni potrbeno, svobodo imamo priborejno. Pa vendar, iz dneva v dan se srečujemo z raznovrstnimi problemi, gospodarskimi težavami... za naloge pa, ki so pred nami, je vse prevečkrat porabljenih veliko nepotrebnih besed na papirju. V nas samih ni več tistega za- nosa, zavednosti, odgovornosti do dela — le to tako radi prelagamo na ramena drugih, čeprav je danes nujno potrebno, da smo — ne samo v besedah — prisotni kot uresničevalci nadaljnjega ekonomskega, družbenega in političnega razvoja, da kot samoupravljale! zavestno uresničujemo sprejeto stabilizacijsko politiko, krepimo in se zavzemamo za humane, pravične odnose med ljudmi. Naj bodo naša dejanja vzgled mlajšim! (tistim, ki bodo za nami morali ohranjevati doseženo in graditi še lepši jutrišnji dan.) Ob tovarniškem prazniku iskrene čestitke vsem članom kolektiva v želji, da bi čim bolje izpolnjevali zadane naloge. Darja Polne konve z našo osnovno surovino Sklepi — sklepi V obdobju junij — avgust so delavski sveti DO ter TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija in DSSS dne 29. 6., 30. 6., 29. 7., 10. 8. in 18. 8. 1982 obravnavali in sprejeli naslednje sklepe: — sklep o sprejetju samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izvajanje ukrepov za vzdrževanje devizne likvidnosti ter drugih intervencij v gospodarstvu (vsi DS) — sklep o najetju novega računalnika (vsi DS) — sklep o imenovanju šefa nabavnega sektorja — B. Kurzvveil od 1. 7. 1982 dalje (DS DO in DSSS) — potrdili predloge o strokovnem delu pripravništva za opravljanje pripravništva na delih in nalogah referent v materialnem knjigovodstvu, medfazni kontroli in vzdrževanju strojev v OE predilnica (DS DSSS in DS TOZD Proizvodnja) — izvolili člane odbora samoupravne delavske kontrole Izobraževalne skupnosti za tekstilne usmeritve SRS (vsi DS) — potrdili predlog o remontu parnega kotla, popravilu parne napeljave v OE tkalnice, popravilu strešnih žlebov in odtočnih cevi ter zamenjavi plošč na strehah, izdelavi dok z zavorami za OE opleme-nitilnica (DS TOZD Proizvodnja), popravilu strešnih žlebov in odtočnih cevi v OE Radomlje, Mengeš in Mokronog ter odstopu orodja za izdelavo ulitkov (DS TOZD Konfekcija) — imenovali komisijo za ocenitev in odpis osnovnih sredstev in drobnega inventarja (DS TOZD Proizvodnja in TOZD Konfekcija) — potrdili predlog začasne delitve dohodka za I. polletje, potrdili izračun dovoljene rasti sredstev za osebne dohodke za I. polletje, potrdili podatke o določenih izdatkih (izdatki za službena potovanja in reprezentanco ter izdatki za avtorske honorarje in pogodbeno delo), ki so z določili družbenega dogovora omenjeni (vsi DS) — potrdili predlog o nagrajevanju dela med počitnicami ter predlog o nagrajevanju proizvodnega dela dijakov in študentov (vsi DS) — potrdili spremembe vrednosti sestavljenosti del in nalog pravni svetovalec in zastopnik (DS DSSS) — potrdili spremembe aneksa in pogodbe o združevanju sredstev z Gospodarskim raztaviščem Ljubljana (DS TOZD Proizvodnja) — sprejeli sklep o najetju kredita pri LB Banki Domžale ter potrdili sklep o terminskem nakupu deviz pri LB Banki Domžale (DS TOZD Proizvodnja) — potrdili predlog o popravilu in delni zamenjavi pocinkane pločevine na strehi zgradbe OE predilnica ter predlog o prodaji DINOSU kombija inv. št. 3872 in knjižnjega stroja inv. št. 4640, ki nista bila prodana na licitaciji (DS TOZD Proizvodnja) — potrdili predlog o prestavitvi in popravilu ograj ter robnikov v OE Radomlje, ureditvi ploščadi ob zajemnem odvodnem kanalu v OE Radomlje, popravilu asfaltnih površin v OE Radomlje, popravila stopnic in ureditvi terena v OE Mokronog ter nabavi stroja za krivljenje cevi (DS TOZD Konfekcija). Tropska vročina, ki je zajela naše kraje v mesecu avgustu in pa kolektivni dopust v TOZD Konfekcija sta povrzočila pravo dopustniško mrzlico, kar je praktično razpolovilo prisotnost ljudi na delu. Kljub temu pa so aktualnost problematike in pa priporočila oziroma sklepi disciplinske komisije DO ter 10 OOS tkalnice vplivali na zelo veliko aktivnost odborov samoupravne delavske kontrole (OSDK) TOZD Proizvodnja, DSSS in DO, saj so se v vroči prvi polovici avgusta sestali dvakrat na skupni seji in opravili dvakrat tudi pregled dokumentacije. Zgoraj navedena aktivnost odborov SDK je dala naslednje dragocene ugotovitve, ki so med drugim tudi velikega pomena za pojasnitev oziroma potrditev resničnosti izjave, ki jo je podal tovariš Žagar Jože (šofer) pravnemu referentu. Predstavniki SDK so pregledali kopijo računa za nakup bencina v prostorih DO Petrol — bencinski servis Domžale in dokumentacijo v zvezi s poslovanjem z boni za nakup bencina v prostorih rač.-finančnega sektorja DO Indu-plati Jarše. Ugotovili so, kot je razvidno iz zapisnikov, da je bil nakup bencina za osebni avtomobil s strani tov. Žagar Jožeta plačan z gotovino (in ne z boni ali naročilnico) ter da je dokumentacija v zvezi s poslovanjem z boni za nakup bencina v redu, oziroma da družbena sredstva TOZD Proizvodnja niso bila nenamensko porabljena. Omenit velja, da je cit. dokumentacijo pregledal tudi predstavnik UJV, ki glede njene pravilnosti in resničnosti ni imel pripomb. Iz prikazanega je razvidno, da so govorice in sumničenja glede tankanja bencina v privatni avto na družbeni račun, ki so se kot blisk širile med delavci DO Induplati, in tudi zunaj nje, neresnične, saj jih demantirajo prav zgoraj navedene ugotovitve odborov SDK. Dobro ime se lahko hitro vzame, vrniti pa ga je zelo težko. (Ljudski pregovor) 10. kongres ZSS Ste že obveščeni o tem, kako potekajo priprave na 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije in 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije? Odbor za pripravo in izvedbo aktivnosti je že sprejel operativni program in potrdil vsebinsko in organizacijsko zasnovo programa, in sicer: 1. JAVNA RAZPRAVA O KONGRESNIH DOKUMENTIH Potekala bo razprava o kongresnih dokumentih, v katero je potrebno vključiti čim večje število delavcev — članov sindikata, da bodo s svojimi pripombami in predlogi prispevali k oblikovanju kongresnih dokumentov. Še prej pa je seveda treba zagotoviti, da bo v vseh OO ZS zadostno število kongresnih dokumentov, ki predstavljajo osnovo za javno razpravo. Organizacije in organi sindikata morajo opredeliti svoj odnos do bodočih nalog in aktivnosti, ki jih bo sindikat organiziral in razvijal, saj morajo biti v dokumentih opredeljene najaktualnejše naloge za razreševanje vprašanj pri utrjevanju družbeno-ekonomskega položaja delavca v združenem delu. 2. ORGANIZACIJA TEMATSKIH RAZPRAV V PRIPRAVAH NA 10. KONGRES ZSS Vsaka osnovna organizacija ZS mora za izvedbo javne razprave izdelati konkreten načrt. Zato bo za ustrezno pripravo za njihovo delo občinski svet ZSS organiziral posvete s predsedniki osnovnih organizacij. Organizirane pa bodo tudi tematske razprave o aktualnih vprašanjih za posamezna področja, ki so sestavni del kongresnega gradiva, in sicer: problemi povezovanja in usklajevanja dela med TOZD in krajevnimi skupnostmi, vprašanja socialne politike in uresničevanja socialne varnosti (zaposlovanje, izobraževanje, zdravstveno varstvo delavcev, varstvo pri delu, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ...). V program priprav je vključena tudi: 3. INFORMATIVNO PROPA GANDNA DEJAVNOST Tu je mišljeno vključevanje glasil OZD pri spremljanju priprav na kongres, razgovor z delegati, oblikovanje posebne kongresne številke Informacij (glasila občinskega sveta ZSS), sklic tiskovne konference, informiranje preko Občinskega poročevalca in drugo. 4. OSTALE AKTIVNOSTI pa so še: akcija za doseganje večjih gospodarskih rezultatov — »VSE SILE V STABILIZACIJO GOSPODARSTVA« in ne nazadnje tudi organizacija kulturnih prireditev v času poteka 10. kongresa ZSS. Rezultati poslovanja v I. polletju Vse združene TOZD so v obravnavanem obdobju dosegle pozitivne finančne rezultate, vendar pa z doseženimi rezultati ne moremo biti zadovoljni, saj količinski plan v vseh treh proizvodnih obratih naše največje TOZD ni bil izpolnjen. Znanih izpadov proizvodnje v prvem trimesečju, zaradi pomanjkanja materialov — tako osnovnih kot po- možnih, rezervnih delov ter uten-zilij, v drugem trimesečju ni bilo mogoče nadoknaditi, čeprav je bila oskrba boljša. Če gledamo na poslovne rezultate prvega polletja v luči perspektiv za drugo polletje, ko se bo zgoraj navedenemu pomanjkanju pridružilo še pereče pomanjkanje deviznih sredstev, (po novem zakonu o deviznem poslova- »Rdeči petelin na dvorišču Induplati Jarše Kontejner, v katerem je gorelo V nedeljo, dne 1. 8. 1982, ob 6. uri zjutraj je prevzel dnevno dežurstvo vratarja-čuvaja tovariš CERAR KAREL. S svojim predhodnikom, nočnim dežurnim, sta se pogovorila, kaj je novega v tovarni. Nočni dežurni v času svojega dežurstva ni opazil kakšnih posebnosti, na kar bi moral opozoriti kolega, ki je službo šele nastopil. Tovariš CERAR je nekaj minut po nastopu službe odšel na običajni obhod po tovarni. Približno ob 6. uri in 20 minut se je usmeril v smeri tkalnice ATR in že od daleč opazil, kako se dviga dim na vzhodnem delu dvorišča. Ko se je približal mestu dima in plamena je videl, da gorijo v kovinskem »KONTEJNERJU« odpadki, kateri se preko dne naberejo v njem. Kontejner je nameščen v betonskem jašku v neposredni bližini skladišča »preje« — bombaž, sinte-tika. Za razmišljanje ni imel časa, odločiti se je bilo treba hitro — pomoč je potrebno poiskati, saj sam ne bo kos nastalemu požaru. Njegova odločitev je bila pravilna. Na pomoč je poklical našega sodelavca — gasilca, neposrednega soseda DO INDUPLATI tov. HRIBAR ANTONA. S skupnimi močmi sta uspela napeljati gasilske cevi in ogenj pogasiti. Sedaj se človeku postavlja vprašanje, kaj vse bi se lahko pripetilo naši delovni organizaciji, če ne bi imeli vestnih ljudi-delavcev kot je tov CERAR KAREL. Nastala bi velika materialna škoda, pogorelo bi skladišče preje, v neposredni bližini nastalega požara pa je še drugo leseno skladišče, katero je ravno tako založeno s prejo. »Rdeči petelin« nam bi požrl osnovno surovino, s katero si vsak zaposleni služi svoj vsakdanji kruh. V danih gospodarskih razmerah si takega razkošja resnično ne more-om in ne smemo privoščiti. Zakaj je do požara prišlo, na tem mestu ne bomo razpravljali, obstaja le predpostavka »verjetnosti« samovžiga. Z doslednim upoštevanjem navodil, ki nas na vsakem koraku opozarjajo na nevarnosti za nastanek požara, bi se izognili tudi temu požaru, ki nas je opozoril, če bi se teh navodil dosledno držali. Za kogar so ta navodila — oziroma opozorila prestroga, za takega ni mesta v tekstilni industriji. J. Lavš n ju in paketu ukrepov za zagotavljanje odplačevartja posojil najetih v tujini in za ohranjanje proizvodnje nam bo ostalo na razpolago le ca. 30 % ustvarjenih deviznih Sredstev), zaradi česar lahko pričakujemo močan padec količinske proizvodnje in izpad dohodka, smo lahko z doseženim zadovoljni. TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken: Celotni prihodek TOZD je bil v obravnavanem obdobju dosežen s prodajo tkanin, storitev in udeležbo v skupnem prihodku na domačem trgu, izvozom na konvertibilno in klirinško področje ter z drugimi prihodki. Kljub temu, da smo v primerjavi s preteklim obdobjem presegli izvoz na konvertibilno področje za 55 n/0, na klirinško področje pa kar 9,5-krai, v obravnavanem obdobju nismo izpolnili planiranih ciljev, saj je bil izvoz na konvertibilno področje v primerjavi s planom dosežen 83 %, na klirinško področje pa le 63 %. Na domačem trgu smo prodali za 14% več kot smo predvideli s planom in za 12% manj kot v istem obdobju lani. Iz strukture prodaje je razvidno, da se je v primerjavi z istim obdobjem lani v celotnem prihodku zmanjšal delež prodaje na domačem trgu, povečal pa se je delež izvoza na konvertibilno in klirinško področje. TOZD je v obravnavanem obdobju dosegla celotni prihodek v vrednosti 305 milijonov 653 tisoč dinarjev, kar je za 8 % manj kot smo predvidevali s planom in za 23% več od celotnega prihodka doseženega v istem obdobju preteklega leta. Celotni prihodek predstavlja vrednost prodanih proizvodov za katere je TOZD že prejela plačilo oziroma instrument za zavarovanje plačila in izredne prihodke. Iz celotnega prihodka pokrijemo najprej materialne stroške in amortizacijo obračunamo po z zakonom predpisanih minimalnih stopnjah. Materialni stroški (variabilni in fiksni) so v obravnavanem obdobju znašali 189 milijonov 598 tisoč, kar je za 8% manj od predvidenih s planom in za 28% več, kot so znašali v prvem polletju preteklega leta. Amortizacija je bila obračunana v vrednosti 12 milijonov 890 tisoč dinarjev in je v primerjavi s planom za 12% večja, v primerjavi z istim obdobjem lani pa za 58%. Ko iz celotnega prihodka pokrijemo materialne stroške in amortizacijo, (Nadalj. na 4. strani) Delovna organizacija »INDUPLATI« Jarše r. o., je nagradila našega sodelavca KARLA CERARJA s 1000 din nagrade za vestno opravljanje službe. (Več o tem preberite pod naslovom »Rdeči petelin v Induplati Jarše« v današnji številki). Rezultati (Nadalj. s 3. strani) nam ostanek predstavlja dohodek TOZD, ki je bil dosežen v višini 103 milijone 165 tisoč dinarjev in je za 8% manjši od predvidenega s planom in za 13 % večji od doseženega v prvi polovici preteklega leta. Iz dohodka pokrijemo najprej tako imenovane obveznosti iz dohodka in sicer: obveznosti za skupne in splošne potrebe širše družbene skupnosti, obveznost do delovne skupnosti, obresti od kreditov za osnovna in obratna sredstva, zavarovalne premije, članarine, amortizacijo obračunano nad minimalnimi stopnjami, prispevek za varstvo okolja in prispevek za LO in DSZ. V obravnavanem obdobju so navedene obveznosti znašale 32 milijonov 867 tisoč dinarjev in so bile v primerjavi s planom manjše za 3 %, v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa za 22 % višje. Ko iz dohodka pokrijemo navedene obveznosti, nam ostanek predstavlja čisti dohodek, ki je bil dosežen v višini 70 milijonov 298 tisoč dinarjev in je v primerjavi s planom manši za 11%, v primeravi z istim obdobjem preteklega leta pa za 9% višji. Cisti dohodek je namenjen za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev, za razširitev materialne osnove dela (poslovni sklad) in za rezerve. Za osebne dohodke je bilo v obravnavanem obdobju porabljeno 46 milijonov 82 tisoč dinarjev, kar je v primerjavi s planom za 8% manj, v primerjavi s prvim polletjem preteklega leta pa za 26% več. V sredstva skupne porabe naj bi se po predlogu razporedilo 4 milijone 907 tisoč dinarjev in sicer od tega milijon 347 tisoč dinarjev za stanovanjsko izgradnjo in 3 milijone 560 tisoč dinarjev za druge namene skupne porabe. V sredstva rezerv, po določilih zakona, razporejamo 2,5 % doseženega dohodka, kar v našem primeru predstavlja 2 milijona 579 tisoč dinarjev. Ostanek čistega dohodka v vrednosti 16 milijonov 730 tisoč dinarjev pa razporejamo v poslovni sklad. Po določilih družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 mora rast sredstev za osebne dohodke praviloma zaostajati za rastjo primerljivega dohodka (dohodka + amortizacije obračunane po minimalnih z zakonom določenih stopnjah). V obravnavanem obdobju je bila dosežena rast primerljivega dohodka v višini 16,65%. Upoštevajoč ustrezne določbe cit. dogovora bi pri doseženi stopnji rasti primerljivega dohodka lahko sredstva za osebne dohodke naraščala po stopnji 20,8%, dejansko pa so naraščala po stopnji 25,7 %, kar pomeni, da so sredstva za osebne dohodke za 4,9 % hitreje naraščala kot bi po določilih dogovora smela. Z določili družbenega dogovora poslovanja v usklajeno rast sredstev za osebne dohodke je potrebno zagotoviti v obračunskem obdobju (t. j. v celem letu). Z ozirom na to, da so se v lanskem letu v drugem polletju v primerjavi s prvim polletjem sredstva za osebne dohodke povečala za 23,9%, pričakujemo, da se bodo v letošnjem celem letu, kljub povečanju vrednosti točke na 0,10 din v drugem polletju sredstva za osebne dohodke v primerjavi s preteklim letom povečala za 18%. To povečanje pa ob nespremenjeni doseženi rasti primerljivega dohodka za celotno obdobje ne bo presegalo po določilih družbenega dogovora dovoljene rasti. TOZD Maloprodaja: Celotni prihodek je v primerjavi s planom presežen za 12%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa je presežen za 68 %• Dohodek je v primerjavi s planom presežen za 15 %, v primerjavi s preteklim obdobjem pa je presežen za 90%. Pri doseženi rasti primerljivega dohodka v višini 89,2 % smejo po določilih resolucije in dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov v letu 1982, sredstva za osebne dohodke naraščati po stopnji 32,5 %. Iz podatkov je razvidno, da so sredstva za osebne dohodke v primerjavi s preteklim obdobjem porastla za 36,9%, iz česar bi lahko sklepali, da smo kršitelji cit. dogovora. Vendar pa je pri tej TOZD treba upoštevati, da se je v primerjavi s predhodnim obdobjem povečalo število zaposlenih za 7 %. Ob upoštevanju povečanja števila zaposlenih ugotavljamo, da so se osebni dohodki na delavca v primerjavi s preteklim obdobjem povečala le za 17 %, kar pomeni zaostajanje dejanske rasti sredstev za osebne dohodke v primerjavi z dovoljeno rastjo za 15,5 % točk. TOZD Restavracija in počitn. domovi: Celotni prihodek je v primerjavi s planom presežen za 10%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa je presežen za 32 %. Dohodek je v primerjavi s planom presežen za 12%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa je presežen za 34 %. Pri doseženi rasti primerljivega dohodka v višini 32,7 % smejo po določilih resolucije in dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov v letu 1982, sredstva za osebne dohodke naraščati po stopnji 27,56 %. Iz podatkov je razvidno, da so sredstva za osebne dohodke v primerjavi s preteklim obdobjem porastla za 24,60 % kar pomeni, da so naraščala počasneje, kot bi po določilih cit. dogovora smela. TOZD Konfekcija: Celotni prihodek TOZD je bil v obravnavanem obdobju dosežen z I. polletju udeležbo v skupnem prihodku s prodajo samostojnih proizvodov in storitev ter z drugimi prihodki. Žc bežen pogled na strukturo prodaje nam pove, da se je občuten padec deleža prodaje na domačem trgu odrazil predvsem na povečanju deleža izvoza na konvertibilno in klirinško področje. Iz prikazanih indeksov je razvidno, da je bila prodaja tako na domačem kot tudi na tujem trgu večja od dosežene v preteklem obdobju in od predvidene s planom. Planirana prodaja je bila presežena največ na konvertibilnem področju in sicer za 94 %. Lanski dosežki pa so bili preseženi 2,9-krat na konvertibilnem in 9,4-krat na klirinškem področju. TOZD je v obravnavanem obdobju dosegla celotni prihodek v vrednosti 130 milijonov 195 tisoč dinarjev, kar je za 39 % več od celotnega prihodka doseženega v istem obdobju preteklega leta. Celotni prihodek predstavlja vrednost prodanih proizvodov za katere je TOZD že prejela plačilo oziroma instrument za zavarovanje plačila in izredne prihodke. Iz celotnega prihodka pokrijemo najprej materialne stroške in amortizacijo obračunano po z zakonom predpisanih minimalnih stopnjah. Materialni stroški (variabilni in fiksni) so v obravnavanem obdobju znašali 59 milijonov 750 tisoč dinarjev, kar je za 45 % več od predvidenih s planom in za 110% več, kot so znašali v prvem polletju preteklega leta. Amortizacija je bila obračunana v vrednosti 2 milijona 721 tisoč dinarjev in je v primerjavi s planom za 34 % večja, v primerjavi z istim obdobjem lani pa za 84 %. Ko iz celotnega prihodka pokrijemo materialne stroške in amortizacijo nam ostanek predstavlja dohodek TOZD, ki je bil dosežen v višini 67 milijonov 724 tisoč dinarjev in je za 34 % večji od predvidenega s planom in za 89% večji od doseženega v prvi polovici preteklega leta. Iz dohodka pokrijemo najprej tako imenovane obveznosti iz dohodka in sicer: obveznosti za skupne in splošne potrebe širše družbene skupnosti, obveznosti do delovne skupnosti, obresti od kreditov za osnovna in obratna sredstva, zavarovalne premije, članarine, amortizacijo obračunano nad minimalnimi stopnjami, prispevek za varstvo okolja in prispevek za LO in DSZ. V obravnavanem obdobju so navedene obveznosti znašale 14 milijonov 747 tisoč dinarjev in so bile v primerjavi s planom večje za 1 %, v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa za 46 % višje. Ko iz dohodka pokrijemo navedene obveznosti, nam ostanek predstavlja čisti dohodek, ki je bil dosežen v višini 52 milijonov 977 tisoč dinarev in je v primerjavi s planom večji za 47 %, v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa za 106 % višji. Čisti do-(Konec na 5. str.) REZULTATI POSLOVANJA... hodek je namenjen za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev za razširitev materialne osnove dela (poslovni sklad) in za rezerve. Za osebne dohodke je bilo v obravnavanem obdobju porabljeno 24 milijonov 184 tisoč dinarjev, kar je v primerjavi s planom za 8 % manj, v primerjavi s prvim polletjem preteklega leta pa za 34 % več. V srdestva skupne porabe naj bi se po predlogu razporedilo 2 milijona 376 tisoč dinarjev in sicer od tega 700 tisoč dinarjev za stanovanjsko izgradnjo in 1 milijon 676 tisoč dinarjev za druge namene skupne porabe. V sredstva rezerv, po določilih zakona, razporejamo 2.5 " „ od doseženega dohodka, kar v našem primeru predstavlja 1 milijon 693 tisoč dinarjev. Ostanek čistega dohodka v vrednosti 24 milijonov 724 tisoč dinarjev pa razporejamo v poslovni sklad. Po določilih družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 mora rast sredstev za osebne dohodke praviloma zaostajati za rastjo primerljivega dohodka (dohodek + amortizacije obračunane po minimalnih z zakonom določenih stopnjah. Upoštevajoč ustrezne določbe dogovora bi pri doseženi rasti primerljivega dohodka v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta v višini 88,6%, lahko sredstva za osebne dohodke naraščajo po stopnji 38.5 %, dejansko pa so naraščala po stopnji 33,9 % kar pomeni, da so naraščala počasneje, kot bi po določilih cit. dogovora smela. Delovna skupnost skupnih služb: Doseženi celotni prihodek je za 2% nižji od planiranega in za 33 " n višji od doseženega v istem obdobju preteklega leta. Iz celotnega prihodka delovna skupnost pokrije materialne stroške, ostanek pa predstavlja dohodek. Materialni stroški so v primerjavi s planom višji za 12"v primerjavi s predhodnim obdobjem pa za 32 "j,. Dohodek je za 3 % nižji od planiranega in za 32 višji od doseženega v prvem polletju preteklega leta. Dohodek delovne skupnosti se razdeli na prispevke, ki se plačujejo iz dohodka od brutto osebnih dohodkov in čisti dohodek, ki je namenjen le za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev. Po določilih družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 mora rast sredstev za osebne dohodke zaostajati za rastjo dohodka. Upoštevajoč ustrezne določbe dogovora smejo v delovni skupnosti skupnih služb sredstva za os. dohodke naraščati v sorazmerju s povprečno rastjo sredstev za osebne dohodke delavcev v temeljnih organizacijah. Dosežena povprečna rast sredstev za osebne dohodke v združenih delovnih organizacijah je v obravnavanem obdobju znašala 29" ii, prav za toliko pa so tudi v delovni skupnosti porasla sredstva za osebne dohodke. POROČILO IZ OPLEMENITILNICE Pri današnjem vsesplošnem pomanjkanju materiala in kemikalij, je nastal problem tudi pri dobavi natrijeve lužine, brez katere barvanje naših artiklov ni možno. Lug smo do sedaj z veliko težavo in zamudami dobivali v 50 kg balonih. Asortiman naših sedanjih artiklov pa je tak, da je poraba luga mnogo večja kot nekoč. Zaradi tega smo imeli v barvarni večkrat zastoje, kar nas je prisililo v nakup cisterne, kajti lug pripeljan z avtomobilsko cisterno se lažje dobi kot v balonih. Na licitaciji v Color, Medvode smo v juliju kupili po zelo ugodni ceni rabljeno cisterno prostornine 12 m3, (slika 1) Slika 2 V tem kotu barvarne za jigri je prav toliko prostora, da bodo lahko postavili »novo« cisterno. Manjkajo seveda še betonski podstavki, lovilna posoda, ki je potrebna v primeru, če bi pri kakšnem ventilu pričelo puščati in priključek za stisnjen zrak, s pomočjo katerega pretočimo lug iz avtomobilske cisterne. (slika 2) Slika 3 Dokler cisterna ne bo primerna za varno uporabo, smo si začasno pomagali z dvema provizoričnima posodama, v katere spravimo 2,9 kubičnega metra, oziroma 4,25 m3 natrijeve lužine katero nam dobavijo z avtomobilsko cisterno, (slika 3). Katja Kham Tehnična izboljšava Na strojih za tanjšanje cevi je bila opravljena tehnična izboljšava s tem, da je bil v elektromotor vgrajen zakasnitveni element. Po končani operaciji tanjšanja cevi vgrajeni element povzroči zakasnitev pri zasuku osovine v nasprotno smer. S to zakasnitvijo se je ublažil sunek na osovino elektromotorja in odpravil pogosti lom osovine. Avtor tehnične izboljšave je tov. Viktor Lamberšek. Gordana Gardaševič Stroja za tanjšanje Al-cevi Letošnji jubilanti TOZD PROIZVODNJA 10 LET SLUŽBOVANJA Bratun Ana, čiščenje prostorov Brojan Milena, merjenje, rezanje in navijanje Kepec Vinko, vodja izmene Kern Magdalena, tehnolog v kem. laboratoriju Pipan Marjan, oskrbnik objektov skupne porabe Tavčar Ljudmila, čiščenje surovih tkanin 20 LET SLUŽBOVANJ A Andrejka Viktorija, tkalka Bohorč Milena, prevoz mat. v pripr. Burja Francka, čiščenje prostorov Cupač Stoja, prevzem in pripr. blaga za odpr. Černe Alojz, vzdrževalec strojev Gerbec Ivana, izdelava vzorcev Hribar Anton, gasilec Husič Katarina, klaser OTK Iglič Jerica, tkalka Ivanuša Ana, merjenje, rezanje in navijanje Janc Angela, čiščenje surovih tkanin Javoršek Alenka, obračun OD Kerč Anica, skladiščnik surovih tkanin Kočevar Vladimir, sklad, tkanin za faz. proizv. Koderman Cecilija, čiščenje sur. tkanin Kralj Francka, tkalka Kregar Rihard, mojster za pripr. dela Lenček Nikolaja, tkalka Mali Jožef, vodja dvoriščne partije Marinič Helena, klasira-nje sur. tkanin Pele Antonija, etiketiranje Pirnat Francka, malerka Pirš Ana, tkalka Plaznik Olga, mehčanje vode Pučko Jožefa, tkalka Remšak Alojzija, predenje Rihtar Gizela, čiščenje sur. tkanin Urbanija Ana, čiščenje sur. tkanin Veider Franc, vodja skl. gotovih izdelkov Zupan Anton, vodja skupine 30 LET SLUŽBOVANJA Bernot Marinka, vodja odpreme blaga Cerar Franc, vlaganje valjev Cerar Ivan, barvanje tkanin Friškovec Jože, mojster vzdrževalec Friškovec Pepca, vodja odpr. blaga Gabrič Marija, čišč. sur. tkanin Gorjup Vladimira, saško snovanje Hribovšek Jelka, strojno in ročno vezanje Jaševec Fanika, blagov. mat. knjigovodja Jenič Viktor, vzdrževalec strojev Kobilca Ivan, vzdrževalec strojev Kočar Amalija, čišč. sur. tkanin Križman Ferdinand, vra-tar-kurir Novak Marija, sklad. got. izdelkov Pivk Ivan, popravilo grebenov Prezelj Mara, križno previjanje Ručman Ljudmila, predenje Sankovič Ana, navijanje votka Sasso Viktor, vzdrževalec strojev Slapar Justina, čišč. sur. tkanin Ulčar Štefanija, priprava barv Vodlan Apolonija, previjanje Žargi Terezija, tkalka TOZD MALOPRODAJA 20 LET SLUŽBOVANJA Zajec Frančiška, vodja TOZD Zupan Marija, šivilja TOZD RESTAVRAC. IN POC. DOMOVI 10 LET SLUŽBOVANJA Poljanec Marija, toč. in prod. pijače in strežbe 20 LET SLUŽBOVANJA Pečjak Angelca, toč. in prod. pijače TOZD KONFEKCIJA 10 LET SLUŽBOVANJA Gardaševič Gordana, ob-ratovodja Kladnik Zdenka, šivilja Korošec Marija, delavka v konf. Šinkovec Marjan, del. v cer. oddelku Tome Olga, del. v konf. Vodlan Janez, varjenje cerad na VF 20 LET SLUŽBOVANJA Antonijevič Miloš, varilec —- vodja Bevk Terezija, šivilja Dolinar Marija, šivilja Drolc Jože, var. cerad na VF Huber Olga, šivilja Ivanuša Stjepan, kurjač in transp. del. Juhant Monika, del. v konf. Kalan Anica, del. v konf. Kern Marija, šivilja Knep Jože, vodja montaže Kotnik Terezija, šivilja Mrkužič Marija, del. v konf. Požar Miha, obratovodja Robavs Antonija, vodja izmene Sinček Lado, ključavni-čar Strehar Jožica, šivilja Šunkar Marija, zbir. pod. in obr. OD Urbanija Anica, del. v cer. oddelku Vončina Zofija, šivilja 30 LET SLUŽBOVANJA Jenčič Štefka, šivilja Kenda Albina, del. v konf. Korošec Slavka, šivilja Orehek Jernej, pom. ključavničar-varilec Vodlan Nikolaj, mojster za prip. dela DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 10 LET SLUŽBOVANJA Kavčič Rajko, tehnolog v prip. dela Majhenič Frančiška, rač. konf. Plahutnik Janez, programer EOP Videnšek Anton, progr. in nadzor el. del. 20 LET SLUŽBOVANJA Novosel Marija, org.-programer Pislak Stane, tehn. v razvoju I 30 LET SLUŽBOVANJA Gabrič Justin, komer, zast. DO Gorjanc Magda, faktur. Habjan Vera, refer. za kadre Športna tekmovanja v počastitev tovarniškega praznika RAZPORED TEKMOVANJA: Sobota, 18. 9. 1982 7.30 — zbor tekmovalcev 8.00 — pričetek tekmovanja — streljanje posamezno — kegljanje posamezno — namizni tenis ekipno — šah posamezno 9.00 — odbojka 10.00 — nogomet 10.00 — nogomet (v odmoru nogometne tekme bo ekipni tek v copatah 11.30 — pikado za zmagovalne ekipe in posameznike 12.30 — zaključek tekmovanja. Informacije in priprave sprejema: Vodstvo tekmovanja: Vinko Kurz-weil, Majda Marolt, Rajko Kavčič. po posameznih panogah: nogomet — Lado Kočevar odbojka — Vinko Kurzweil namizni tenis — Rajko Kavčič kegljanje — Mira Kavčič, Danica Bleje streljanje — Franjo Rihtar tek v copatah — Janez Hafner šah — Franc Velepec pikado — Rajko Kavčič po org. enotah: tkalnica — Janez Belaj^ vzdrževanje — Tone Kušar TOZD Konfekcija — Milan Zabret TOZD Maloprodaja — Pavla Makovec DSSS — Jelka Urbanija Rajko Kavčič Na letošnji občinski praznik je bila podeljena listina o priznanju 00 ZZB NOV Induplati. Utemeljitev: za ohranjanje izročil in negovanje NOB. Razredna zavest in delavsko gibanje sta bila prisotna v Induplati že pred vojno, med okupacijo pa so se delavci prav z naše delovne organizacije številno vključili med 0 izhodiščih za akcijo NNNP 82 Za boljšo prometno in požarno varnost Po podatkih je v zadnjih desetih letih v prometnih nesrečah na območju SR Slovenije izgubilo življenje 6413 ljudi in bilo 107.488 ranjenih. Tudi gmotna škoda je velika: samo v letu 1980 je bilo za škode na avtomobilih izplačanih 1,5 milijarde novih dinarjev. Prav tako tudi število požarov iz leta v leto raste. Leta 1979 je bilo v SR Sloveniji 1221 požarov s 104,213.165 din škode, leta 1980 1391 požarov z 274,358.587 din škode, leta 1981 pa je že v prvih desetih mesecih bilo 1486 požarov. Prometne nesreče s smrtnimi izidi ali posledicami ne pomenijo samo družinsko tragedijo, ampak tudi nenadomestljivo izgubo za našo družbo na splošno, posebej še izgubo z vidika obrambne sposobnosti. Podatki o slabem tehničnem stanju vozil, ki so vključena v javni promet nas opozarjajo na prikrite nevarnosti, v izrednih razmerah ali v primeru vojne pa ima takšno stanje lahko hude posledice. Naraščajoče število požarov govori o tem, da še vedno nismo dovolj strokovno usposobljeni pa tudi osveščeni za pravočasno ukrepanje, kar jamči boljšo požarno varnost. Dosedanja raziskovanja so pokazala, da je 80 odstotkov požarov nastalo zaradi malomarnosti, neodgovornosti, nepoznavanja oziroma nespoštovanja in nerazumevanja varnostnih predpisov in ukrepov, ki so prav tako kot na področju prometne varnosti, sicer dokaj natančni. Izhodiščna naravnanost letošnje akcije NNNP-82 k aktualnim področjem samozaščite torej ni naključna, ampak je izraz interesov in potreb delovnih ljudi in občanov za večjo fizično in socialno varnost. V tej akciji torej namenjamo posebno pozornost prometni in požarni varnosti, to nas navaja, da moramo razvijati in prilagajati civilno in narodno zaščito tudi v našem delovnem in bivalnem okolju. In kje tičijo »skrite rezerve«, ki lahko v mnogočem pripomorejo k izboljšanju prometne in požarne varnosti? Predvsem v vseh zavestno ali podzavestno neizpolnjenih zakonskih in moralnih obveznostih ter pravicah vsakega delovnega človeka in občana, kot osnovnega nosilca družbene samozaščite. Z vestnejšim pristopom k tem problemom bi se lahko v veliki meri odpravili vzroki in posledice, do katerih pride po krivdi človeka. Z vidika prometne varnosti bi vsak posameznik moral nameniti več pozornosti spoštovanju prometnih predpisov, se izogibati vključevanju v javni promet, kadar za to ni sposoben (bolezen, alkoholiziranost ipd.) ter skrbeti za tehnično brezhibnost prevoznega sredstva. Vse to velja tudi za organizacije združenega dela, ki imajo za lasten transport namenjena vozila. Zaradi vnetljivih snovi in materiala, ki je potreben za potek proizvodnega proseča v naših delovnih prostorih, je požarna varnost in zaščita posebnega pomena. Požar utegne izbruhniti povsod in ob vsakem času, navadno pa tam, kjer se to najmanj pričakuje. Za nobeno delovno mesto se ne more reči, da do požara ne more priti, kot se to včasih misli ali komentira. Požar lahko preseneti še tako dobro pripravljeno delovno sredino ali bivalno okolje. Zato se iz boja za boljšo požarno varnost nihče ne more izvzeti, niti pasivno stati ob strani. Podatki, ki govore o posledicah so tako očitni, da ni potrebno posebej dokazovati, koliko pomeni dobra organizacija, široka preventiva in disciplina v vseh sredinah, predvsem zaradi zaščite in zdravja ljudi. Posledice pa segajo tudi drugam. S slabo organizacijo in izvajanjem požarno-varnostnih predpisov se ogroža družbeno imetje, s tem pa postane vprašljiva tudi socialna varnost delavcev. Zavedati se moramo, če zagori v tovarni, bo »zagorelo« tudi pri zaposlenih, kajti v sedanjih gospodarskih razmerah družba ni tako bogata, da bi od danes do jutri lahko nadomestila dobrine, ki jih pogoltne požar. Takšna zastavitev akcije NNNP-82 zahteva široko razvejano aktivnost vseh organov, organizacij in vsakega posameznika. Družbena samozaščita bo na teh področjih dosegala večje rezultate takrat, ko bo zaživela v polnem razmahu v vseh nas in postala neločljiv del naše zavesti in navad. Ivan Kamenšek bedeli u «e m llW 1K X ,< 00 ZZB NOV iNDURAT! . i- > *?si!. ZA OHRANJANJE IZROČILA in negovanje tradicij--nob " ' !' ' ;' 'r>? f 2). V. 1Jtl aktiviste OF in odšli v partizane. Spomenik 85 padlim borcem nam je priča aktivnega delovanja in žrtvovanja naših delavcev v NOB. Številni člani ZB so se organizirali v osnovno organizacijo, ki deluje z manjšim številom, toda še vedno z velikim obsegom obujanja tradicij NOB zlasti med mladino, ki naj ne bi nikoli pozabila na žrtve in se smelo vključevala v samoupravno družbo. A. Orehek IVAN KAMENŠEK, 35, je zaposlen v naši DO od 1. julija 1982 kot samostojni referent za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Interna telefonska številka je 49. Kako smo preživeli dopust Letošnje poletje se počasi izteka in z njim vred tudi glavna turistična sezona. Delavci so se več ali manj že vrnili na svoja delovna mesta, skoraj vsak pa ima za seboj kašen prijeten vikend, če ne že kar po več dni oddiha na morju ali v planinah. Odvisno pač od možnosti in od tega, kako se je znašel. Možnosti so vsekakor bile, saj nam je bilo tudi letos omogočeno letovanje v Umagu in na Veliki planini. Sicer pa poglejmo, kaj so nam povedali naši delavci o svojem dopustu: ŠAREC MARIJA, (predilnica): Letošnji dopust sem preživela na morju. Z družino sem bila v Izoli v Likovih hišicah. Tam smo bili 10 dni in moram reči, da je bilo enkratno. Hrano smo imeli domačo, saj sem sama kuhala, pa tudi v trgovinah se je dalo dosti dobiti. Le po kavo smo morali iti v Trst. Tudi plaža je bila lepa in urejena, blizu je bila tudi slaščičarna, gostišče, prostor za balinanje, zabava pa je bila v domu upokojencev. Predvsem mi je ugajala dobra družba in mir, motilo pa me je neprijazno osebje, ki je bilo zlasti do tujcev zelo nevljudno. GAVRANOVIC LILA, (predilnica): Letos sem bila s prijatelji v Ka-negri in sicer 10 dni. Bili smo s šotorom, hrano pa smo dobili v bližnji restavraciji. Bila je odlična in tudi dovolj obilni obroki, tako, da se glede tega res ne morem priložili. Tudi zabave je bilo veliko, predvsem plesa na terasi. Navdušena sem bila tudi nad nudistično plažo, kamor redno zahajam. Voda je bila topla in čista, malo pa me je motilo zelo huda vročina. Tudi camp je bil zelo urejen, imeli smo toplo vodo, tuše, čiste sanitarije, itd. Ob dobri družbi mi tako ni manjkalo ničesar in je bil dopust zelo prijeten. NOVAK ZLATA, (vzdrževanje): Letos sem bila z družino v našem Umagu. Bili smo en teden in smo se imeli dobro. Predvsem moram pohvaliti dobro hrano in postrežbo. Tudi plaža je bila odlična, še posebno za otroke, saj je dosti mivke, kjer se lahko igrajo. Le še tuše bi morali imeti. Otrokom je bil še posebno všeč vlak, ki vozi od Umaga do Katora. Tudi vreme smo imeli odlično, tako, da je dopust kar prehitro minil. ŠOLTIČ IVEK, (vzdrževanje): Dopust sem letos preživel v Me-dulinu z družino. Bili smo 16 dni s šotorom KRK, ki se je odlično obnesel. Hrano smo imeli domačo, saj smo s seboj vzeli tudi hladilnik. Le pijačo smo kupovali v bližnji trgovini. Voda je bila topla in čista, pogrešali pa smo tuše na plaži. Naš počitniški dom na Mali planini HORVAT BRANKO, (tkalnica); Za letošnji dopust sem z družino odšel domov v Prekmurje. Tam sem pomagal pri izgradnji gospodarskega poslopja, vendar sem se po enem tednu poškodoval. Dvakrat sem bil v toplicah v Moravcih, kaj več si pa zaenkrat še ne morem privoščiti zaradi visokih cen. LAUTAR MARINKA, (konfekcija Radomlje): Dopustovala sem z družino na Kolpi v prikolici. Kolpa je zelo lepa in čista reka, ki teče ob meji dveh republik. V poletnih mesecih je izredno topla, tako da temperatura vode doseže tudi 27—28° C, kar je več kot morje. Bogata je z ribami kot lipanji, postrvmi in drugimi in zato zelo privlačna za ribiče. Po Kolpini mirni, zeleni, komaj premikajoči se gladini se lahko pelješ v kanujih, kajakih in drugih plovilih seveda brez motorja. Z načinom letovanja sem zadovoljna, saj sem preživela dopust v lepem naravnem okolju brez gneče in prevročega sonca. ROGOVIC MIRO, (konfekcija Mengeš): Letovali smo v našem domu v Umagu. Smo štiričlanska družina in z dopustom v domu vsestransko nismo bili zadovoljni. KONCILJA STANKA, (konfekcija Mengeš): Letovala sem v prikolici v Umagu. Bila sem prvič v naši prikolici. Za to ceno, ki jo moraš plačati, je premalo vzdrževana in opremljena. Samo na kratko o stanju v prikolici: posode za štiri člansko družino je premalo, kozarci in krožniki so plastični in nehigienski. V predprostoru so stoli in miza, ki so pokvarjeni. Mehanizem pri oknu je pokvarjen. S kosili, ki smo jih imeli v domu, nismo bili zadovoljni. Prav bi bilo, da bi bila v prikolici pritožna knjiga ali anketni list za pripombe, ki bi bile nato tudi upoštevane. Sem pa tudi mnenja, da bi morala vsaka posamezna družina bolj skrbeti za inventar v prikolici. PETERKA MARIJA, (ekon.-anal. sektor): Veliko je med nami takih, katerim mnogo bolj kot morje prija svež planinski zrak, ropot kravjih zvoncev in vriskanje planšarjev ... V lepem sončnem vremenu sem z družino preživljala svoj dopust na Mali planini, v našem domu. Najprej naj pohvalim tov. Nado in Štefana, ki sta tu oskrbnika. V njuni družbi smo preživljali prijetne, zabavne večere. Hrana je bila okusna, pestra, preskrba je bila v redu. Kot edino pomanjkljivost naj omenim premajhen rezervoar za vodo — posebno sedaj v sušnem mesecu je bilo pomanjkanje le-te. Naših domačih gostov je izredno malo. Kaj jih odbija, ne vem! Veliko pa je tujih in prehodnih gostov. Čas nam je mineval izredno hitro. Veliko pa je tujih in prehodnih gostov. Veliko smo prehodili po okoliških planinah in združili prijetno s koristnim, saj smo nabirali gobe, maline, borovnice in razna zdravilna zelišča. GOTOVAC MARIJA, (TOZD Restavracija in poč. domovi): Dopust sem preživljala kar doma, ob vsakdanjih hišnih opravilih. Saj tudi doma čas še prehitro mine. Jeseni imam namen oditi v svoj rojstni kraj Vinkovci, lam bo nam- Kako smo preživeli dopust reč moja pomoč dobrodošla pri raznih opravilih na polju, pri pospravila ozimnice. Pravzaprav si pri tej draginji in kot mati samohranilka dveh otrok dopust ob morju težko privoščim. Bolje bo takrat, ko bodo otroci odrasli, takrat bo prišlo na vrsto tudi to. VRHOVNIK MAJDA, (TOZD Maloprodaja): Dopust — bil je zelo prijeten, deset dni sonca, plavanja, razvedrila. Z družino sem ga preživela v Rovinju, v prikolici. Kamp je bil lepo urejen, čist, tudi preskrba v trgovinah je pohvalna. Za otroke je urejen zabavni park, odrasli smo ob večerih igrali badminton, balinali, poklepetali s »sosedi«, družba se v campu vedno najde. Tudi izletov ni manjkalo. Poleg samega Rovinja smo odšli na ogled Pule — puljske arene in ostalih znamenitosti. Če bi bila možnost, bi se naslednje leto spet vrnila sem, čeprav mi je bolj všeč vsakoletna menjava dopustniških krajev. Mladinci naše delovne organizacije, smo si 10. 7. 1982 ogledali Industrijo bombažnih izdelkov Kranj. Ekskurzija je bila za naše mladince nekaj posebnega, ker imajo drugačni začetni tehnološki postopek predelave vlaken do preje. V IBI imajo pri predelavi vlaken do končne tkanine neprekinjen tehnološki postopek. To pomeni, da je HRIBERNIK MARINKA, (kom. sektor): Dopust sem preživela v Umagu, kombinirano: teden dni v prikolici in teden dni v našem domu. Najprej naj pripomnim, da mi hrana tu ni bila všeč. pa tudi v samo prikolico ni bila priključena elektrika. Morje samo ni preveč čisto, plaža je za otroke primerna, pa tudi čistoča nasploh je zadovoljiva. Vreme smo imeli lepo, ob večerih smo veliko kartali, hodili na sprehode in ker je bil to ravno čas nogometnega svetovnega prvenstva, smo seveda vneto spremljali tudi televizijski program. KONCILJA MARIJA, ekon.-anal. sektor): Počitinška zveza Domžale ima postavljen sklop lesenih hišic na prijetnem, senčnatem prostoru v Izoli. Mir v okolici, v bližini igrišča s peskovniki za otroke, lepo urejena čista okolica. Če nisi prezahteven, lahko tudi v taki hišici čudovito preživiš dopust. Hišice so stare že okoli 30 let in naj povem, da bi se jih z malo denarja dalo preurediti in popraviti določene malenkosti za še boljše počutje. preja katera se danes prede v predilnici jutri že v tkalnici. Najprej smo si ogledali skladišče materiala. Uskladiščeni material, katerega so imeli na zalogi za nekaj dni, so bila bombažna vlakna, ki jih dobijo iz Indije in Egipta, ter incel vlakno iz Banja Luke. Ker jim to podjetje ne dostavlja zadostne količine materiala, so podpi- sali pogodbo z neko avstrijsko firmo, za stanično vlakno. Iz skladišča odpeljejo material najprej v čistilnico, kjer se v komorah premeša in po cevovodih do mikalni-kov. Tudi mikalniki so novejše izvedbe, oboji stroji so iz tovarne Hergeth, tako da imajo namesto dovajalnega letvastega traku kar komoro, katera dovaja material. Mikalnikovi prameni gredo nato na Vovkove raztezal ke, kjer je 8-krat-no dvojenje in raztezanje. Pri teh strojih je avtomatska menjava loncev. Ti lonci gredo direktno na BD 200 stroje. Pri teh strojih je ta posebnost, da gre pramen v turbino, kjer se vlakna raztezajo in dobimo prejo, katera se s pomočjo vodil-ca navija na križne cevke. Temu načinu predenja pravimo turbinsko predenje. Rotorska turbina se vrti s cca 4000 vrtljaji/min. Pri tem tehnološkem postopku ne uporabljajo predpredilnih strojev — flayerjev in klasičnih prstančnih predilnih strojev. Ko delavke naredijo odvzem na rotorskih predilnih strojih gredo navitki takoj v pripravljalnico, kjer jih previjalke previ-jejo na križne cevke, ali pa kar na osnovne valje. Nato transportni delavci peljejo osnovne valje v barvarno, kjer jih barvarji pobarvajo v določeno barvo. V tej delovni organizaciji ne barvajo vlaken oziroma tkanine, ampak prejo. Pobarvana in posušena preja na osnovnih valjih gredo nato v škrobilnico, kjer se škrobi. Na koncu oziroma ob navijanju preje na osnovne valje pa ponovno skrbijo za kvaliteto navitih niti. Ta kontrola in kvaliteta se posebno odražata in pokažeta pri gotovih tkaninah. Po tako hitrem in bežnem sprehodu po predilnici in pripravljalnici nas je pot peljala v tkalnico. Joj, kakšen ropot! V IBI tkejo vse tkanine na jacquardskih strojih. V izdelavi imajo ozek asortiman, saj tkejo približno 30 vzorcev. V proizvodnem programu delajo oz. tkejo posteljnino (za jogije) in lahko dekorativno blago ter zavese. Nadalje smo si ogledali še pregle-dovalnico blaga, oplemenitilnico in ad j ustimo z odpremo blaga. Vodič, ki nas je vodil po tovarni, nam je povedal veliko zanimivega, med. dragim tudi to, da skoraj vse izdelke delajo v 1. klasi in izvozijo 45%. Izvažajo največ na konvertibilno področje, SZ in Alžirijo. Največji domači kupec je tovarna pohištva Meblo iz Nove Gorice. Zanimiv je bil tudi podatek, da je zaposlenih samo 500 ljudi in da so polletni plan prekoračili skoraj za 50%. Zelo lep uspeh, kajne! Večina zaposlenih so starejši delavci. Mislim, da bi podobnih ekskurzij lahko organizirali več, saj se tako seznanimo s tehnološkim postopkom predelave materiala in težavami drugih delovnih orgnizacij. Z ekskurzije po IBI Kranj smo od nesli lepe vtise. Jelka Urbanija Park pred našim domom v Umagu Včeraj še štipendisti - danes sodelavci Že dolgo je tega, ko smo pot v šolo zamenjali s potjo na delo. Štirje, ki jim je kolektiv pomagal pri šolanju, sedaj z nami delajo in ustvarjajo. Kakšne misli jih obhajajo te prve dni članstva v kolektivu, pripoveduje naslednja reportaža: MINKA ULES iz Mengša. Končala je srednjo tekstilno šolo v Kranju — tkalska smer in pričela de- lati kot pripravnica v kontrolnem oddelku — medfazna kontrola. Ko sem jo vprašal, kakšne vtise je dobila v delovni sredini, mi je odgovorila, da je sedaj o tem še prezgodaj govoriti. Res je, da je šele mesec in pol med nami, že zunanji videz pa da vedeti, da gre za plaho in delavno dekle. MAJDA ŽARGI iz Jarš. Končala je srednjo ekonomsko šolo v Domžalah. V našem kolektivu je pričela delati kot pripravnica v materialnem knjigovodstvu. Če primerjam sogovornico, moram poudariti, da je delovala veliko bolj odločno, saj je že, ko sem jo povabil na razgovor dejala, da pride takoj, ko bo dokončala neko šele začeto delo. pravi, da se je že kar dobro vklopila v delo, malce težav pa še dela vstajanje ob zgodnji jutranji uri. Njen hobi je menila, da zelo rada igra klavir in da poje pri KUD »Svoboda« Mengeš. V razgovoru je napravila vtis marljivega dekleta, ki ji s številkami ne bo težko delati. MATIJA BURJA iz Domžal. Po poklicu je strojni ključavničar in sedaj dela kot pripravnik za vzdrževalce strojev predilnice. Prve dni je pričel s čiščenjem strojev, spoznaval je delo na strojih, sedaj pa že spoznava prve elemente popravljanja strojev, tako da nekaj malega že tudi popravlja. Sicer pa je zelo navdušen glasbenik, saj je končal nižjo glasbeno šolo za klarinet; v načrtih ima tudi izpopolnjevanje na srednji glasbeni šoli. MARJANA ROBAVS iz Mengša. Ekonomski tehnik, pripravnica v komercialnem sektorju. Tudi z delom nima težav, sedaj opravlja delo korespondenta. Udejstvuje se tudi na kulturnem področju, saj poje pri KUD »Svoboda« Mengeš, pa tudi družbenopolitično je aktivna, saj je članica 00 ZSMS v krajevni skupnosti. Pokazala je tudi navdušenje za delo v osnovni organizaciji ZSMS v Induplati, kar je zelo razveseljivo. Sicer pa Marjana deluje kot temperamentno dekle, ki ve kaj hoče. Nesreče pri delu V času od 1. januarja pa do 31. julija 1982 so se delavcem DO Induplati Jarše pripetile naslednje nesreče: TOZD PROIZVODNJA Ponesrečeni so bili iz naslednjih obratov: Tkalnica: Korošec Andrej — pri popravilu Škarij mu je spodrsnila vzmet ter poškodovala sredinec leve roke. (Lažja poškodba — 5 dni boln. staleža). Strupar Darko — pri mazanju stroja se je ponesrečenec neprevidno obrnil in ga je udarilo bilo sosednjega stroja po levi roki. (Lažja poškodba — 3 dni boln. staleža). Bojkovski Ljubica — pri vlaganju cevk v unifil ji je priletel čolniček v desno roko. (Lažja poškodba — 4 dni boln. staleža). Pirnat Francka — ko je šla na delo po makadamski cesti, se je spotaknila in padla. Pri padcu si je poškodovala obe koleni. (Lažja poškodba — 10 dni boln. staleža). Narobe Vojko — pri brušenju kladiva mu je padel opilek v desno oko. (Lažja poškodba — 1 dan boln. staleža). Šarc Ivanka — pri nenadni vklopitvi stroja je imela ponesrečenka obe roki med bilom in bobnom ter si poškodovala zapestje. (Lažja poškodba — 9 dni boln. staleža). Bergant Zofija — pri vhodu v kolesarnico je padla s kolesom in si poškodovala desno nogo. (Lažja poškodba — 7 dni boln. staleža). Horvat Branko — ko je vstopil v oddelek za popravilo unifil aparatov je spregledal aparat, ki je bi! na tleh in zaradi tega padel In si porezal levo nogo pod kolenom. (Lažja poškodba — 6 dni boln. staleža). Pripravljalnica: Marinšek Anton — pri dviganju osi za zamenjavo osnovnega valja ga je vščipnilo v levem delu noge kolk—križ. (Lažja poškodba — 4 dni boln. staleža). Strmljen Viljem — pri dviganju zaboja s palete se je vrezal z žebljem v levo roko (prstanec). (Lažja poškodba — 6 dni boln. staleža). Oplemenitilnica: Zupan Ivanka — z vozom za blago si je poškodovala prste leve noge (povozila, stisk). Nesreče pri delu (Lažja poškodba — 8 dni boln. staleža). Ulčar Nevenka — pri pakiranju bale so ji padle škarje na nart leve noge — vbod. (Lažja poškodba — 3 dni boln. staleža). Vzdrževanje: Jemec Bernard — pri vpenjanju valja v stružnico je valj zanihal in mu poškodoval sredinec desne roke. (Lažja poškodba — 9 dni boln. staleža). Šoltič Ivan — pri prenašanju opeke mu je klecnila noga, pri tem pa ga je vščipnilo v hrbtu. (Lažja poškodba — 3 dni boln. staleža). Predilnica: Osolin Francka — pri vhodu v obratovodsko pisarno se je spod-taknila, padla in si poškodovala levo roko. (Lažja poškodba — 12 dni boln. staleža). Drčar Daniela — na poti v službo je padla s kolesom, si poškodovala vrat in dobila odrgnine po obrazu. (Lažja poškodba — 4 dni boln. staleža). Bolhar Nataša — pri čiščenju cevk je dobila žulj, ki se je predrl in je prišlo do infekcije. (Lažja poškodba — 4 dni boln. staleža). TOZD KONFEKCIJA Ponesrečenci so bili iz naslednjih obratov: Konfekcija šotorov Radomlje: Banko Marija — pri šivanju oprti si je prešila sredinec leve roke. (Lažja poškodba — 4 dni boln. staleža). Kunaver Andreja — pri prebijanju strehe šotora — lukenj se je udarila na palec leve roke. (Lažja poškodba — 8 dni boln. staleža). Kveder Alojzija — ko je šla po trak za šivanje se je spodtaknila ter padla in si poškodovala levo roko. (Lažja poškodba — 8 dni boln. staleža). Grošelj Valetina — pri zategovanju vijaka Škarij ji je spodletel izvijač v kazalec leve roke. (Lažja poškodba — 5 dni boln. staleža). Vodlan Dragica — pri šivanju strehe šotora si je prešila palec desne roke. (Lažja poškodba — 6 dni boln. staleža). Konfekcija Mengeš: Trojanšek Tilka — pri rezanju blaga se je urezala s krojilnim nožem na palec leve roke. (Lažja poškodba — 6 dni boln. staleža). Mukavec Mimi — pri šivanju na šivalnem stroju ji je igla prebodla kazalec leve roke. (Lažja poškodba — 15 dni boln. staleža). Učakar Milena — z iglo šivalnega stroja si je poškodovala kazalec desne roke. (Lažja poškodba — 6 dni boln. staleža). Konfekcija Peče: Kobilšek Rozalija — ko je šla v službo je padla in si poškodovala prsni koš in desno ramo. (Lažja poškodba — 8 dni boln. staleža). Konfekcija Mokronog: Rupar Justi, pri šivanju na šivalnem stroju ji je igla prebodla kazalec leve roke. (Lažja poškodba — 21 dni boln. staleža). Konfekcija Radomlje — ceradni oddelek: Prebil Štefan — pri razkladanju blaga za koridor iz tovornjaka, je prijel balo, druga bala pa se mu je zavalila na roko in mu poškodovala palec desne roke — izvin. (Lažja poškodba — 7 dni boln. staleža). Baloh Matevž — pri krojenju streh za šotore je pri rezanju z nožem na vodilu zadel ob ostrino noža in si poškodoval desni palec in sredinec. (Lažja poškodba — 9 dni boln. staleža). Konfekcija Radomlje — kov. konstr. Benda Franc — ko je šel po gozdni poti na Roglo mu je spodrsnilo ter si je zvil desni gleženj (bil na orožnih vajah). (Lažja poškodba — 10 dni boln. staleža). Klopčič Jože — ko se je peljal iz službe z motorjem, se je zaletel v tovornjak in si poškodoval levo stegnenico — zlom. (Težja poškodba — boln. stalež še ni zaključen). Ismeta Nikolič REMONT 1982 Mesec julij je čas dopustov, za vzdrževalce v naši tovarni pa čas, ko je potrebno še posebej vestno poprijeti za delo. Remont v času stabilizacije, ko je naš prvi cilj »izvažati za vsako ceno«, je povezan še z dodatnimi težavami. Odraz teh prizadevanj je tudi letošnji remont, ko je proizvodnja delala s približno četrtinsko močjo, tako, da nismo mogli opraviti vseh planiranih del. Remont je kljub temu tekel. Pretesnih smo celobio instalacijo, zamenjali dotrajane ventile, popravili kon-denčne lonce. Pri vodovodni instalaciji so bili zamenjani pokvarjeni nepovratni ventili, popravljene so črpalke za trdo vodo, očiščeni in pretesnjeni so mehčalci, prepleskani so bazeni. Mehaniki so se lotili strojnega parka. Popravljali so sklopke, menjavali ležaje in zobnike, renovirali valje, nastavljali variator-ska gonila. V klima-napravah smo čistili eliminatorje, razpršilne šobe, barvali ventilatorje. Elektrikarji so posvetili največ pozornosti elektro-razdelilcem, elektromotorjem in ventilatorjem. Večja dela so bila opravljena na širinsko razpenjalnem stroju. Očistili in namazali so verigo, zamenjali ležaje pri ventilatorjih, obnovili elektro-grelce in zatesnili celoten stroj. Marsikaj je bilo narejenega tudi v kotlarni, vendar planirane zamenjave predizparilca nismo opravili, ker nam ga EMO Celje ni mogel do remonta izdelati. Prav tako pa je ostal nedotaknjen stroj ARTOS, ker nismo dobili rezervnih delov iz uvoza. Viktor Marinšek Nov, prijeten delovni prostor Nov, prijeten delovni prostor ... tako so ga ocenile sogovornice iz oddelka »izdelava vzorcev in evidenca«, ki se je v mesecu juniju preselil v pra zen, preurejen prostor nekdanje belilnice. Ob prvem pogledu dobiš vtis urejenosti. Do stropa segajoče police, na njih lepo zloženo raznovrstno blago, ki je med seboj ločeno: na eni strani so shranjeni vsi stari vzorci, druga stran pa je namenjena novejšim oziroma novim vrstam gotovih tkanin. V starem prostoru je bila že res prava prostorska stiska. Če je bilo na vrsti rezanje blaga, istočasno ni bilo možno likanje ali obratno. Delovna miza je sedaj veliko večja in delo poteka zato hitreje. Vse nove vrste artiklov gotovega blaga odrežejo v adjustirni in ga pošljejo v vzorčni oddelek. Tu sledi izdelava, in sicer na: — posamezne vzorce artiklov, — kolekcije — in obešanke (za razstave na sejmih). Stroj za rezanje uporabljajo le pri trdih, pla-stificiranih tkaninah, vse ostalo blago pa režejo ročno. Čeprav so roke že utrjene in vajene vedno istih gibov s škarjami, se vendar v času sejmov pojavijo tudi žulji. Takrat je namreč dela največ. Darja Naši gasilci zmagali v Smokuču Četrtega julija se spominjajo v Smokuču pri Žirovnici svojih žrtev, ki so padli v vihri bojev za osvoboditev domovine. Osrednja prireditev so tekmovanja gasilcev, ki je letos že prerasla okvir regije, čeprav nosi še vedno naslov MEDOBČINSKO TEKMOVANJE GASILSKIH VETERANOV. Petnajst moštev je bilo v skupini A, v kateri so bili posamezniki stari med 50 in 60 leti. V drugi skupini (tam tekmovalcev iz Indu-plati ni bilo) so bili gasilci starejši od 60 let. Povejmo, da je bil najstarejši tekmovalec star kar 84 let. Vrnimo se k skupini A, v kateri so sodelovali tudi naši. Pod poveljstvom poveljnika industrijske gasilske enote Induplati tovarišem Dragom MRDJENOVIČEM so nastopili še Franc BLEJC, Albin HRIBAR, Slavko HRIBOVŠEK, Andrej KONCILIJA, Jernej RUČIGAJ in Nace RODE. Vse dobro poznamo, saj so začeli svojo gasilsko pot pred desetletji v domačem društvu Induplati. Nastopali so zelo uspešno vsa leta; za uspehe so bili nagrajeni s pokali, plaketami in pohvalami. Na vsako posebej se radi spominjajo. V Smokuč so šli odločeni, da nastopijo brez zahteve po zmagi, toda, obrnilo se je na najboljše. Prišli so, nastopili v zahtevani tekmo- i —V -mM Pokal za zmago gasilcev-veteranov valni disciplini in zmagali. Napovedovalec na tekmovalnem prostoru je do nastopa naših nenehno ponavljal zmagovit nastop gasilcev iz enot Sava Kranj. Kazalo je, da so ti tekmovalci že segli po prvem mestu. V tovariškem merjenju znanja in spretnost i so zmagali boljši. To pa so bili naši iz Induplati. Treba jim je čestitati in jih omeniti kot zgled za mlajše, ki bodo morali prav kmalu zamenjati sedanje zmagovalce. Ti bodo odšli — prej ali slej — v pokoj. Takšen jc krogotok življenja. Še besedo dve o prirediteljih iz Smokuča. V tem majhnem kraju ob vznožju Stola, živijo vsi za to prireditev. Povedati želim, da so tiste dni, ko se pripravljajo na sprejem gasilcev iz drugih krajev, odrinjene ostale skrbi in naloge. Družno se lotijo nalog in uspevajo, kar bi ne, če ne bi delali z zavestjo, da pomeni sodelovati z gasilci osnovno solidarnost. Potem sem pomislil na naše prilike in pred meseci izraženo željo, da bi si gasilci kupili »svoje« kombinirano vozilo, ki bi bilo vedno na voljo in vedno pripravljeno pomagati tam in tistim, ki jim ogenj požira imetje ali so v drugačni nesreči. Drago Mrcljenovič mi je pri tem povedal, da so že »skoraj« imeli takšen avto, kot si ga želijo, pa jim naši predpisi niso omogočili, da bi res postali lastniki. Vsem je bilo zelo žal za to. Sedaj so se podali na še bolj zagrizen lov za ustreznim avtomobilom, to pa daje upati, da bodo uspeli. Gasilci nas še niso razočarali! Otmar Lipovšek ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame MARIJE DOBOVIČEK se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz vzdrževanja za denarno pomoč in izrečeno sožalje. Hčerka Magda REDAKCIJO SMO ZAKLJUČILI 30. AVGUSTA 1982 POROČILA SE JE: Irma Krajšek, prodajalka, poročena JAKOP. Iskreno čestitamo! Naš izlet Zadnjo soboto v mesecu juniju smo Mengšani organizirali sindikalni izlet. Pot nas je vodila na Gorenjsko. S seboj smo imeli harmonikarja, ki je ves dan veselo raztegoval svoj instrument. Prav vsi smo se nalezli dobre volje, ki nas vse do poznega večera ni zapustila. Ustavili smo se v Begunjah, kjer smo si ogledali begunjske zapore. Slišali smo pretresljivo pripoved o grozotah tega zapora. Ogledali smo si tudi zaporniške celice ter okolico gradu. Nato smo se odpeljali na Bled. Po kosilu in ogledu otoka smo se odpeljali v dolino Vrat pod severno steno Triglava. Po večerji v Radovljici smo se ob vedrih pesmih in melodijah našega godca tudi zavrteli. Ura pa je tekla in dan je kar prehitro minil. Vračali smo se veseli in razpoloženi. Petje in glasba sta nas spremljala vse do Mengša, kjer smo se morali raziti. Izlet je bil zelo lep, za kar gre zasluga predvsem predsednici Tilki. Karla Kušar obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA Vstopi: 1. Bleje Mihael, vodja skupine v tkalnici, vstopil 1. 7. 1982, 2. Golob Roman, del. v sklad, pom. mat., vstopil 1. 7. 1982, 3. Ules Minka, tekstilni tehnik-pri-prav., vstopila 1. 7. 1982, 4. Avbelj Roman, transport v priprav., vstopil 5. 7. 1982, 5. Burja Matija, stojni ključavni-čar-pripravnik, vstopil 2. 8. 1982, 6. Cerar Štefan, transp. delavec v tkalnici, vstopil 2. 8. 1982, 7. Kveder Marija, previjanje v predilnici, vstopila 2. 8. 1982, 8. Zajc Vera, previjanje v predilnici, vstopila 3. 8. 1982, 9. Prašnikar Matej, odpr. blaga v sklad. got. izdelkov, vstopil 4. 8. 1982, 10. Rovšek Marjan, transp. del. v priprav., vstopil 12. 8. 1982, 11. Hribar Marta, tkalka, vstopila 23. 8. 1982. Izstopi: 1. Mitrevski Spasija, tkalka, izstopila 30. 6. 1982, 2. Kranjec Dorica, čist. blaga, inv. upokojena 5. 7. 1982, 3. Melkič Bojan, transp. v priprav., odšel v JLA 7. 7. 1982, 4. Huber Marjan, not. transp., odšel v JLA 7. 7. 1982, 5. Hrovat Jože, prevoz mater, v priprav., izstopil 30. 6. 1982, 6. Dervarič Drago, not. transport, odšel v JLA 8. 7. 1982, 7. Beden Metod, vzdržev. strojev v tkalnici, odšel v JLA 8. 7. 1982, 8. Kožar Boris, not, transp., odšel v JLA 8. 7. 1982, 9. Jug Srečo, transp. sur. tkanin, odšel v JLA 8. 7. 1982, 10. Hribar Srečo, del. na ŠRS, od šel v JLA 7. 7. 1982, 11. Lužar Marija, previjalka, upokojena 22. 7. 1982, 12. Pranič Cvetka, tkalka, izstopila 16. 7. 1982, 13. Jereb Marija, tkalka, upokojena 31. 7. 1982, 14. Emeršič Lidija, tkalka, izstopila 3. 7. 1982, 15. Barič Ivo, transp. delavec, izstopil 31. 7. 1982, 16. Oraščanin Hazim, del. na ŠRS, izstopil 4. 8. 1982, 17. Begič Nuraga, del. na ŠRS, izstopil 4. 8. 1982, 18. Pibernik Iva, tkalka, izstopila 31. 8. 1982 — upokojena. TOZD KONFEKCIJA 1. Metelko Marija, šivilja v obratu Mokronog, izstopila 12. 7. 1982. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Vstopi: 1. Kamenšek Ivan, ref. za SLO in DS, vstopil 1. 7. 1982, 2. Robavs Marija, ekonom, tehnik-priprav., vstopila 2. 8. 1982, 3. Žargi Marija, ref. v mat. knjig., — priprav., vstopila 2. 8. 1982. Izstopi: 1. Vodnik Vinko, pravni referent, odšel v JLA 6. 7. 1982. POROČILO O GIBANJU OD ZA JUNIJ IN JULIJ 1982 Vrednost točke za junij je zna- znaša 0,10 din. Povprečni osebni šala v btto vrednosti din 0,09, za dohodki so se gibali sledeče: mesec julij oz. drugo polletje pa junij julij Razred TOZD Prizv. TOZD Malopr. TOZD Restav. TOZD Konf. DSSS TOZD Prizv. TOZD Malopr. TOZD Restav. TOZD Konf. DSSS 7000— 8000 11 10 8000— 9000 45 58 8 8 9000—10000 88 1 61 2 28 58 10000—11000 119 3 1 58 8 72 48 11000—12000 118 4 4 36 7 113 2 2 56 12000—13000 48 10 6 21 7 112 3 3 32 8 13000—14000 36 5 1 11 8 71 8 5 28 3 14000—15000 13 3 4 14 32 6 4 13 5 15000—16000 23 4 5 20 3 2 14 10 16000—17000 4 2 2 9 19 1 2 7 17000—18000 5 2 12 17 3 11 nad 18000 6 2 1 1 36 24 4 3 14 61 skupaj 520 26 19 276 108 516 27 20 276 110 naj nižji OD 7077 10262 9935 7421 9533 8037 11402 11242 8928 12037 naj višji OD 26340 24711 22928 24684 33688 30987 27487 26251 29097 37697 povprečni OD 11237 13435 13280 10896 16703 12817 14853 14982 12400 19528 Bolniški izostanki v mesecu j u n i j u 1982 TOZD Štev. zaposl. Bolezen v % Nesreče pri delu v % Nega druž. čl. v % Spremstvo druž. čl. v % Redni in poo por. dopust v % Skupaj V % ure Izpadle Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken 530 6,38 0,25 0,53 0,18 0,81 8,15 7.941 Maloprodaja 29 7,31 0,66 6,90 14,87 785 Restavracija in domovi 19 3,59 0,20 3,79 131 Konfekcija 289 7,02 0,90 1,07 0,29 2.50 11,78 6.259 Delovna skupnost skupnih služb 113 3,04 0,81 0,12 3,42 7,39 1.536 Povprečni izostanki za celotno podjetje: 980 delavcev in 2 vajenca. Izostanki zaradi bolezni 7,07 % Izostanki zaradi nesreč pri delu 0.40 »/o Izostanki zaradi noseč, in poroda 0,66 % Izostanki zaradi podalj. por. dop. Ul % Skupaj: 9,24 % Bolniški izostanki v mesecu juliju 1982 TOZD Štev. zaposl. Bolezen v % Nesreče pri delu v % Nega druž. članov v % Sprem. druž. članov v % Redni in j pod. por. i dopust % m I . C/3 o' ! Izpadle ure Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken 523 4,81 0,39 0,71 0,06 0,65 6,62 6.367 Maloprodaja 29 4,38 6,90 11,28 618 Restavracija in domovi 20 2,12 0,19 2,31 87 Delovna skupnost skupnih služb 113 2,69 0,69 0,04 2,58 6,00 1.248 Povprečni izostanki za celotno podjetje: Zaposlenih 973 delavcev in 2 vajenca. Izostanki zaradi bolezni, nege in spremstva 5,24 % Izostanki zaradi nesreč 0 ,43 % Izostanki zaradi noseč, in por. 0,63 % Izostanki zaradi pod. por. dopusta 0,95 % Skupaj : 7,25 % Nagradna križanka Rešitve oddajte do 25. septembra v ekon.-anal. sektorju pri tov. Velepec Francu. Nagrade: 300, 200 in 100 din. ^ ; ’ i£S T/tirtL iz POSoofi tl P C>i i«' toa/a KPOK F 'omirvckA 1« m lw *• [ rC I ; ,./■ ZGODOVINSKEGA DNE 17 SEPTEMBRA 1030 JE DELOVNI KOLEKTIV INDUPLATI JAR M PREVZEL UPRAVLJANJE PODJETJA V SVOJE ROKE. -TOVARNE DELAVCEM'. 7"£ UlŠt LAVAH. - /Z?*«!. i »Pivec HAHEU+ $UCtfAL* i # .. S I ZOA HA S SLitM ( MA ti, n) &et*xAivo fot LA o, L* im iirlOmlr-inri-LU J« ""■»F« I □ D h.ih£ TJ Kotla a hi ’ StL tifc rJ» KIS B d 11 ‘Z£» TZTTvo* P*6»{T 1LO0. r*nneK OPALA rti?**,« °2++*4ir' li"mc pLAHtUitA imuj/j 41- cl£/) i»ic Ki/«< rZ‘r.» KfOK. Z »rr^ A vzriiJfl r*Z7' c e Pec T9HA f* -»< - KvtK tCl* i HAZrn-M, hAtooTfc n it u uoo. TtlK*** 4/i r/ /4 vir. ni c ^l0lT06 ppzttnet. BoMlALAH l£i> sc* 6» ftjaw l£*r£C 1T/*U£ IttAoiLvn 17« tl »P iou»(mi£ L <£Mf) T.ZJJi rt0Č/h* M-»fZ»W/ fr »Z e iz VAiplrrt* litZZA Are < ATJFTitA Pl* 'Pt'l/1 lFT*Lec < Pozni? JTJJ. fi »Ji ;< floVBtu IZ. ir »uit* teotiAJs. KLOtH A*nn tjAiA veti, Kot "«r" *