ANNALES... Ser. hist, sociol. • 14 • 2004 • 1 izvirni znanstveni članek UDK 811.163.1 '373.46:672(497.4) prejeto: 2003-12-29 NAREČNO KOVAŠKO STROKOVNO BESEDJE IN SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS Jožica ŠKOFIC ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, SI-1001 Ljubljana, Novi trg 4 e-mail: guzej@zrc-sazu.si IZVLEČEK V prispevku bo predstavljen način zbiranja narečnega kovaškega strokovnega besedja v primerjavi z možnostmi, ki jih za raziskovanje terminologije ponuja vprašalnica za Slovenski lingvistični atlas (SLA). Z metodo lingvistične geografije bodo predstavljeni slovenski narečni leksemi za pojme podkev (SLA 127), podkovati (SLA 128), kladivo (SLA 154), klešče (SLA 155), kovač (SLA 205), železo (SLA 206), oglje (SLA 207) in meh (SLA 208). Podrobneje bodo predstavljena strokovna poimenovanja za različne vrste kladiv in klešč v gorenjskem narečju. Ključne besede: narečna kovaška terminologija, Slovenski lingvistični atlas, lingvistična geografija, gorenjsko narečje, Kropa IL LINGUAGGI O DIALETTALE E PROFESSIONALE DEI FABBRI E L'ATLANTE LINGÜISTICO SLOVENO SINTESI Nel contributo sara presentata una raccolta di termini dialettali e professionali propri del repertorio lingüístico dei fabbri che verranno raffrontati alie terminologie presentate dalla ricerca dell'Atlante Lingüístico Sloveno (SLA). I termini dialettali sloveni per i seguenti concetti: Ierro di cavallo (SLA 127), ferrare (SLA 128), martello da fucina (SLA 154), tenaglie da fucina (SLA 155), fabbro (SLA 205), ferro (SLA 206), carbone (SLA 207), mantice (SLA 208), verranno introdotti seguendo il método offerto dalla geografía lingüistica, inoltre saranno presentate minuziosamente le denominazioni professionali per diverse specie di martelli e tenaglie in uso nel dialetto della Gorenjska. Parole chiave: terminología clialettale clei fabbri, Atlante Lingüístico Sloveno, geografía lingüistica, dialetto del la Gorenjska, Kropa ANNALES... Ser. hist, sociol. • 14 • 200 4 • 1 Jožica ŠKOFIC: NAREČNO KOVAŠKO STROKOVNO BESEDJE IN SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS, 179-194 UVO D V prispevku je predstavljena problematika zbiranja narečnega kovaškega strokovnega beseclja v primerjavi z možnostmi, ki jih za raziskovanje tovrstnega beseclja ponuja vprašalnica za Slovenski lingvistični atlas (SLA). Ta je v prvi vrsti namenjena zbiranju splošnosporazume­valnega beseclja, tj. besed, "/.../ ki so nekako vsem Slo­vencem znane /.../" (Beneclik, 1999, 15), terminologije različnih strok pa se dotika le v posameznih vprašanjih. Kovaštvo, ki je v Enciklopediji Slovenije (ES) pred­stavljeno kot "/.../ obrtna dejavnost, ki zajema obdelavo kovin v toplem ali hladnem stanju po načelu gnetenja in zgibanja kosov kovine z udarjanjem in stiskanjem, v širšem pomenu tudi metode preoblikovanja kovin z valjanjem, stiskanjem in vlečenjem /.../" (Bras, 1991, 340), je bilo nekoč ena najbolj pomembnih in raz­širjenih obrtnih dejavnosti, "/...p/o 12. stoletju /pa/ je bilo ena pomembnejših obrti v mestnih naselbinah na Slovenskem /.../" (Bras, 1991, 340). Fužinsko kovaštvo se je delilo v tri faze: pridobivanje kovnega železa, kovanje polizdelkov (palic, pločevine) in kovanje izdelkov (žeblji, orodje, podkve, mreže, polkna, kotli, orožje ­puške ...), po razvoju industrije pa se je kovaška obrt obdržala predvsem kot podkovno, vozovno in orodno kovaštvo in se je prenašala iz roda v rod - sinovi so se je izučili v domači kovačnici, pomočniški izpit pa nato opravljali pri krajevnih rokodelskih zadrugah - nekateri pa so se usposabljali tudi pri različnih tujih kovaških mojstrih vse do Dunaja. Zaradi spremenjenega načina življenja in (tudi kmečkega) dela je zlasti v 2. polovici 20. stoletja kovaštvo začelo propadati - "/..m/lajši kovači so se preusmerili v različne mehanične poklice, spretnejši so se odločili za umetno kovaštvo/.../" (Bras, 1991, 341). Kljub temu da je bilo kovaštvo (predvsem podkovsko in orodno) tako pomembna in razširjena obrtna dejav­nost, pa je v vprašalnici za SLA le devet vprašanj, ki jih je mogoče povezati tudi s kovaško terminologijo - pa še ta so razpršena v več poglavjih in je vsaj nekatera mogoče povezati tudi s kako drugo dejavnostjo. V II. poglavju Obleka so taka vprašanja št. 126 žebelj (a - splošno, b ­razne vrste žebljev), št. 127 podkev (a - pri konju, b - pri čevlju), in št. 128 podkovati; v III. poglavju Hiša sta to vprašanji št. 154 kladivo in št. 155 klešče; v IV. poglavju Vas pa vprašanja št. 205 kovač, št. 206 železo, št. 207 oglje in št. 208 meh. Vprašalnica za SLA pa ob besednem in gramatičnem delu vsebuje še vmesno, tj. XV. poglavje Razno, kjer je z 2. vprašanjem predvideno, da se "no­tirajo /.../ izrazi domače obrti, npr. suhe robe, lon­čarstva, sirarstva, žimarstva, planšarstva itd." (Beneclik, 1999, 55), torej tudi kovaštva -a tudi tu razen nekaj redkih izjem kovaška terminologija še ni zapisana.1 Ker so se kovači za svoj poklic veliko usposabljali na tujem, bili močno povezani z nemško govorečimi železarji in bili tržno usmerjeni tudi na tuje trge (npr. z žeblji v Sredozemlje), je v kovaški terminologiji mogoče pričakovati različne tuje vplive - v prispevku bodo zato z metodo lingvistične geografije predstavljena narečna poimenovanja za izbrana vprašanja ter pojasnjen njihov izvor - posebna pozornost pa bo namenjena morebitnim prevzetim besedam iz jezikov v stiku. 1. KOVAČ V SLA Vprašanje št. 205 v vprašalnici za SLA vprašuje po narečni besedi za kovača, tj. tistega, kdor z udarci kladiva ali s strojnim stiskanjem oblikuje, obdeluje ko­vino (kot je razložen osnovni pomen tega samostalnika v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ)). Beseda je izpeljanka z besedotvorno podstavo kov-, ki je vseslovanska (psi. *kovati *kujp) in indoevropskega izvora - z osnovnim pomenom tolči (Bezlaj, 1982, 75). Isti koren je tudi v drugih tvorjenkah te besedne družine: podkev in podkovati, nakovalo itd. Besedo kovač za ta pojem poznajo v vseh govorih, zajetih v SLA, drugačni odgovori na vprašanje št. 205 so zapisani le v točkah: 56 -faren, 57 -farin, 58 -fare (M: ta par farinu; tu tudi kovač), 61 -faren. Ti rezijanski in terski leksemi so prevzeti iz furlanščine (prim. furl. fari).2 Drugi leksemi so še redkejši: 239 -šm7t (D: x šmldi; ob kovaču) in 188 -z'mit (prim. nem. der Schmied) ter 348 -ampus3 (ob kovaču). V vprašalnici za SLA ni podvprašanj za poimenovanja različnih vrst kovačev. Tudi kroparska kovaška termino­logija, ki je vezana predvsem na žebljarjenje in umetno kovaštvo, ne pozna še drugih poimenovanj - leksemi za različne vrste kovačev pa so tu dvobesedni, sestavljeni iz samostalnika kovač v jedru in pridevniškega prilastka kot določila besedne zveze, npr.: ume:tan kova:č 'umetni kovač', ko:nsk kova:č 'poclkovski kovač', izu'čen kova:č 'izučeni kovač', pa:Ru:'čen kova:č 'priučeni kovač'. Iz bližnjih gorenjskih govorov so poimenovanja podkoiusk kova:č 'poclkovski kovač', vo:zan kova:č 'kovač za vo­zove' in industn:isk kova:č 'industrijski kovač', (Poclnart) ter oroidan kova:č 'orodni kovač' in sk):rar 'sekirar, iz­delovalec sekir in drugega kovanega orodja' (Kamna 1 Z vprašanji, obravnavanimi v tem prispevku, je mogoče povezati le nekaj poimenovanj za različna mizarska orodja - predvsem za različne vrste klešč in kladiv, npr. v točkah 97 (Solkan) in 236 (Nova vas na Blokah). V točki 198 Slovenskega lingvističnega atlasa (Zgornje Gorje) pa sta v poglavju Razno zapisana izraza kowästvu in žeblarija, natančno pa je kovaška (žebljarska in umetnokovaška) terminologija popisana lev kroparskem govoru (Škofic, 1997; 2001 a; 2001 b; 2002). 2 Leksem tarin iz furl. tari 'kovač' potrjuje tudi slovar Baudouina de Courtenayja, ki se pripravlja na 5AZU (uredili Duličenko, Tolstoj in Matičetov). Glej tudi: II Nuovo Pirona, 2001, 296. 3 Beseda ampus je sicer zapisana kot odgovor na vprašanje 205, a gre verjetno za pomen 'nakovalo' - prim. nem. das Amboß. ANNALES... Ser. hist, sociol. • 14 • 200 4 • 1 jožica ŠKOFIC: NAREČNO KOVAŠKO STROKOVNO BESEDjE IN SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS, 179-194 Gorica). Zanimiv pa je podatek iz Enciklopedije Slove­nije, da so podkovske kovače ponekod imenovali tudi kuršmidi ali masažniki (Bras, 1995, 16) in so poleg podkovanja morali obvladati še marsikatero delo, po­vezano z zdravjem in nego vprežne živine. Gradivo za SLA teh poimenovanj ne potrjuje. 2. PODKOVATI V SLA V Slovenskem lingvističnem atlasu ni posebnega vprašanja za pojem kovati, ki po SSKJ pomeni 'z udarci kladiva ali s strojnim stiskanjem oblikovati, obdelovati kovino', je pa vprašanje št. 128 za pojem podkovati, ki ima po SSKJ dva pomena, in sicer 'pritrditi podkev' oz. 'opremiti s kovinskim delom spodnji del česa (npr. pod­kovati palico, podkovati čevlje)'. Ker vprašanje v vpra­šalnici za SLA ni izraženo stavčno, je nejasno, po kate­rem ocl obeh pomenov se sprašuje. Čeprav je uvrščeno v poglavje Obleka, ga je večina narečnih govorcev in za­pisovalcev, kot kažejo odgovori, razumela v prvem po­menu - tako so nekateri odgovori izraženi tudi besedno­zvezno, npr. 3 -bon mgrg pakoudu 'bom kobilo pod­koval', 56 -zabit kotla 'podkovati konja', 69 -potkule (kgha), 159 -patkauat, patstaut (konja), 105 -petkOovet kCiotla, 263 -koma potkovat, 267 -griem koja akavat (če so vse štiri podkve), 351 -putkuvat (koTa), prblt (na pgtl čable, putkuvu), 372 -potkavat ž§nen. Narečno gradivo za SLA za vprašanje št. 128 pod­kovati ne glede na predstavljene pomisleke izkazuje na­slednje stanje. Po vsem slovenskem jezikovnem prostoru je uveljavljen izraz podkovati, v posameznih govorih pa še brezpredponski glagol kovati: 5 -kauate, 33 -quwat, 54 -kawat, 71 -kouat, 94 -kgvat, 196 -kovate, 201 ­kouat, 233 -potkovat, kovat je šu, 234 -kgvat, 256 ­kawat, patkawat, 267 -kav a t, 290 -kgvat, 291 -kovat, potkovat, 298 -kuva:t, 357 -kawat, 359 -kovat; neka­tere sestavljanke iz glagola kovati s predponami po-, na-, o-, u-: 3 - pa kgatS, 1 73 -pgtkouat, nakouat, 267 ­griem kola akavat (če so vse štiri podkve), kavat, potku­vat, 304 -uko'va:t; posamično izpeljanke s pripono -ava-: 404 -polkov a v a te/potka v a te, 59 -potkowawet. Le v petih točkah so zapisani glagoli z drugačnimi be­sedotvornimi podstavami: -biti (56 -zabjt, 64 -podbit, potkowat), -staviti (159 -patstaut) ter -širfati (230 ­patkavat, patšfrfat (pozimi))4 in -templjati5 (244 -potko­vat/potkuvat, [potamplat]). 3. PODKEV V SLA Podobno stanje izkazuje tudi gradivo za vprašanje št. 127 podkev, ki je bilo šele po Riglerjevih popravkih vprašalnice razdeljeno na dve poclvprašanji: a - pri konju, b - pri čevlju. Problematična pa je tudi uvrstitev tega vprašanja v poglavje Obleka, kar je povzročilo še dodatno neenotnost zapisanega gradiva - na to je opozorila tudi F. Benedik, ki je v Vodniku zapisala, da ima uvrščanje določenih vprašanj v posamezni tematski sklop, lahko "/•••/ včasih za posledico vsebinsko različne odgovore. Zelo nazorno je vprašanje 127 podkev. Nahaja se za vprašanjem peta pri čevlju (125b), vendar izraz podkev skoraj vsakdo najprej poveže s konjem. Zato so nekateri ob tem vprašanju iskali odgovore za zakovico na čevlju (Logar), drugi pa za konjsko podkev (Podrekar, Rigler) /.../" (Benedik, 1999, 15). Kakor koli že - v zapisanem gradivu za SLA je za ta pojem (ne glede na to, ali je zapisan samo en odgovor ali pa je ta razdeljen na a in b)6 večinoma zapisan leksem podkev (1-4, 6, 7, 12, 27-29, 33, 36-43, 46, 48, 72, 90, 92, 99, 108, 110, 128-136, 140, 141-143, 146 ­148, 155, 161, 163, 169-172, 174-176, 179, 181-184, 187, 191, 198-212, 214, 215, 217-234, 236-243, 245, 247-251, 253-255, 261, 264, 273, 279, 282, 283, 285, 287-293, 297, 298, 300, 301, 304, 310-312, 314, 316, 316-320, 322, 324, 326-328, 343, 371, 388, 39.3, 395) oz. podkva (24, 44, 45, 50, 52, 97, 100, 104, 110, 136, 153, 185, 187, 195, 200, 203, 216, 235, 244, 291, 302, 304, 314-316, 321, 323, 326, 329, 331, 334, 335, 352 ­354, 356, 357, 359, 364, 381), podka (50, 51, 54, 55, 96, 98, 113, 360) ter podkov z naglasom na drugem zlogu (11-13, 15, 16, 18, 19, 59, 61, 62, 64, 66-71, 73-81, 89, 95, 109, 150-152, 154, 157-160, 164, 165, 168, 178, 184, 186, 188-190, 192-194, 286, 288, 374, 388-392, 397-400, 402-404) in podobno še podkova (5, 8, 9, 17, 74, 83-86 , 90, 91, 93, 94, 96, 97, 100-103, 105-107, 111, 112, 114-127, 129, 137-139, 149, 237, 246, 247, 256-260 , 264-267, 269-271, 274, 276, 277, 294-296, 300, 302, 303, 305, 306, 308, 332, 337-342, 345-348, 350, 351, 358, 359, 363-370, 372-382, 385, 386); izjemoma je mogoč tudi leksem podkvo z naglasom na zadnjem zlogu (1 37). Pogost je tudi leksem podkvica (deminutiv s pripono -ica), in sicer največkrat za pomen 'podkev pri čevlju' (45, 72, 100, 108, 110, 128, 133, 142, 155, 179, 195, 198 (b -grifana poxklfca), 201, 212, 218, 230, 231, 234, 235, 239, 241, 250, 261, 338, 371), redkeje pa za oba poclpomena (npr.: 97, 166, 173, 177, 182, 197, 229, 316, 333). Leksem podkovica z naglasom na drugem zlogu je prav tako pogost, in sicer za pomen 'podkev pri čevlju' (9, 85, 103, 138, 149, 155, 1 70, 171, 188, 236, 242, 244, 247, 248, 258, 269, 277, 279, 347, 4 Besedo pod širfati je mogoče primerjati z nem. schärfen 'ostriti'. 5 Glagol templjati pomeni 'delati, obnavljati sprednji, širši del podplata' in se torej ne nanaša na podkovanje konja, ampak na podkovanje čevljev. 6 Na priloženi karti so simboli, ki izrecno označujejo 'podkev pri čevlju' (torej pomen 127 b), modri. ANNALES... Ser. hist, sociol. • 14 • 2004 • 1 ložica ŠKOFIC: NAREČNO KOVAŠKO STROKOVNO BESEDJE IN SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS, 179-194 351, 374, 378) ali v zapisanem gradivu pomensko nedoločeno (71, 90, 102, 11 5, 191, 196, 244, 262, 263, 268, 281, 377). Po dvakrat sta zapisana tudi leksema podkovec (162, 169) ter podkovič (47, 89). Ti leksemi so največkrat zapisani v JZ polovici Slovenije (Dolenjska, Vipavska dolina, tudi Gorenjska), redkeje drugje. O b podkvici in podkvi je pogosto zapisan tudi leksem železce (največkrat v primorskih govorih, npr. v Istri, v okolici Trsta, v Vipavski dolini: 102, 108, 118, 136, 137, 149, 152, 154, 162, 233), v pomenu 'podkev pri čevlju' (b) pa leksem pleh in tvorjenke iz njega (večinoma v vzhodnoclolenjskih in štajerskih govorih: pleh v točkah 247, 260, 266, 268, 297, 328, 332, 342, 353, izpeljanke s priponami -ek pa v točkah 177 (pl§xk), 191, 218, 239, 242, 255, 256, 268, 288, s pripono -ec v točkah 369, 378, 381 (p(§h§c) ter s pripono -iček v točki 247 (plesičdk) ter zloženka šplcplex v točkah 375 in 395); redkeje je v tem pomenu zapisan tudi leksem šinca (177, 178, 235, 240, 241) oz. šina (202). Drugi izrazi za podkev v gradivu za SLA so zelo redki in zanje ni vedno označeno, za katero vrsto podkve gre, npr.: 39 (b -kgpa), 56 (a, b -ponkou), 69 (ob podkvi tudi mlajše kgpito), 110 (kop?to), 112 (b ­šaiva'tako, pun'tal), 169 (a -kap"tu, h -pljexči), 184 (b - p late), 193 (b -grlfanci), 255 (nabftki). Leksemi s pomenom 'podkev' so torej večinoma tvor­jenke s slovensko besedotvorno podstavo, nekateri be­sedni koreni pa so tudi izposojeni iz nemškega jezika: šinca (prim. nem. die Schiene 'kovinski trak'), plehek ipd. (prim nem. das Blech 'pločevina'), špicpleh je sestavljen­ka z dvema iznemškima besedotvornima podstavama (prim. še nem. die Spitze 'konica'), grifana podkvica (prim. nem. greifen, griff, gegriffen 'prijeti, prijemati, za­grabiti, grabiti') ter leksem plate (prim. nem. die Platte 'plošča'). 4. KLADIVO I N KLEŠČE V SLA "Za nemoteno delo je kovač potreboval dvoje nakoval, veliko različnih kladiv in klešč, pile, navojno železo, oblikovalne ploščice, primež, vrtalni stroj, prebijače, šestila, merila, svedre, ušesna sekirna železa, brusilni kamen, naprave za openjanje železnih platišč na kolesa, podkovsko orodje, pripomočke za prvo pomoč pri živini idr." (Bras, 1991, 341). Izmed teh sta v gradivu za SLA zajeti le vprašanji za poimenovanje kladiva in klešč, in sicer kot orodij, ki sta bili rabljeni v vsakdanjem življenju, ne le v kovaški obrti - kar potrjuje tudi njuna uvrstitev v poglavje Hiša.7 4.1. Za vprašanje št. 154 kladivo v gradivu za SLA prevladuje odgovor kladivo (razen ponekod v severno­rožanskih govorih, v večini primorskih govorov ter v pa­nonski narečni skupini in nekaterih belokranjskih govo­rih). V nekaj točkah so zapisane tudi izpeljanke - de­minutivi z isto besedotvorno podstavo in priponami -ovec, -ivce, -ivček (npr. 338 -ktadovec, 339 -kla­dovec, 340 -kladvpc, 348 -kladuce, 351 -ktadvice, ktadhjčik). Na posameznih območjih so pogosta tudi druga po­imenovanja: - leksem bat v primorski narečni skupini in v Beli kra­jini, posamično tudi drugod (npr.: 83-86, 97, 101, 105, 107, 109-113, 115-127, 129, 130, 132-139, 143, 146 ­155, 157, 238, 279, 282, 291 , 292 (z opombo, da je bat težji), 295, 296, 308, 339) ter izpeljanki batec (289, 290) in batič (291); - leksem hamer v nekaterih koroških govorih in v pa­nonski narečni skupini (npr.: 10, 12, 13, 17, 18, 20, 21, 26, 32, 33, 50-52, 54, 55, 336, 339, 357-360, 362 ­377, 379-382, 390-393 (večje kladivo ob manjšem klepaču), 394, 396; ter izpeljanka hamerič (388 -umne, 398 -omarič); - večkrat je v panonskih govorih (predvsem na Gorič­kem) in ponekod na Štajerskem zapisano poimenovanje klepač oz. klepec, in sicer v točkah: 302 -klj§pc, 338 ­klj§pec, 348 -klepač, 370 -klgpač (za koso klepati, ob hamru), 393 -klapač (ob večjem hamru), 399 -klapač, 400 -klapač, 403 -klapač, 404 -klapač/klapač; tu gre verjetno za posebno vrsto kladiva, ki je namenjeno kle­panju kose, na kar je mogoče sklepati tudi iz nekaterih navedkov. Le za redke zajete točke so izkazana še drugačna poimenovanja (npr.: 51 -šlegdl, 56 -martjel, 57 ­maifel, 58 -kjač/kfač, 59 -kjač/kjač, 62 -maj, 291 ­miatdc., 339 -lic).® Besede kladivo, bat, klepec, kij, norec, mlateč in tvorjenke iz njih so slovenske (večina z izvornim po­menom 'tolči'), ostala poimenovanja so prevzeta iz je­zikov v stiku: hamer, hamerič ipd. prim. z nem. der Hammer 'kladivo'; šlegel prim. z nem. schlagen 'uda­riti'; rezijanski martjel s furl. martiel 'kladivo'; morda je tudi rezijanski kjač furlanskega izvora. Posebno 'težko železno kladivo' se tudi v knjižnem jeziku imenuje macola, kar je mogoče primerjati z ital. mazza 'kladivo'. 7 Poimenovanja za žebelj (to je lahko tako kovaški izdelek kot orodje) po gradivu za SLA so bila predstavljena na 8. hrvaškem tilološkem srečanju v Opatiji, 24.-25. junija 2002, in v članku Žebelj v slovenskih narečjih (Škofic, 2003, 39-66). V gradivu za SLA je ob navedenih le izjemoma zapisano še izrazje za kako drugo kovaško orodje, npr. za točko 198 (Zgornje Gorje) izraz ampos za nakovalo (na listku z odgovorom za vpr. 206 -železo). 8 V arhivu Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je še nekaj drugih zapisov po vprašalnici za SLA za kraje izven mreže SLA - v njih pa se pojavljajo tudi leksemi macola, nore, klepaunik (203a Šiška - Ljubljana), mačola ('veliko kladivo'156 Žiri). ANNALES... Ser. hist, sociol. • 14 • 2004 • 1 ložica ŠKOFIC: NAREČNO KOVAŠKO STROKOVNO BESED|E IN SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS, 179-194 4.2. Narečno gradivo za vprašanje št. 155 klešče pa v nasprotju z gradivom za kladivo kaže zelo enotno podobo za ves slovenski prostor. O b splošnoslovenskem poimenovanju klešče, se v posameznih krajih rabi le še izpeljanka s pripono -ice, tj. deminutiv kleščice (1, 3); v gradivu za SLA pa so zapisani še leksemi: ščipec (237 ­ščepsc), kombinirke (302 -kumbenlrke, prim. z nem. kombinieren 'kombinirati', clie Kombizange 'kombinir­ke'),9 pri čemer pa gre verjetno za posebne vrste klešč. 5. ŽELEZO, OGLJE IN MEH V SLA Poleg orodja kovači za svoje delo potrebujejo tudi surovine - železo in vir toplotne energije - oglje. Za raz­pihovanje žerjavice na kovaškem ognjišču, na katerem belijo železo, pa je potrebna sapa, ki jo je nekoč po ceveh vpihoval meh, ki ga je navadno poganjalo vodno kolo. Za železo, oglje in meh so v govorih, zajetih v SLA, v rabi zelo enotni izrazi, ki se med seboj razli­kujejo le na glasoslovni (in morda na besedotvorni) rav­nini, redke so tudi izposojenke iz jezikov v stiku. 5.1. V vseh v SLA zajetih govorih je za vprašanje 206 železo zapisan leksem železo. V nekaj točkah je zapisana oblika železdo (93, 94, 96, 98, 259, 282), za točko 377 pa je ob železu zapisan tudi izraz oc§i v po­menu 'jeklo', prevzet iz sosednje hrvaščine;1^v govoru Zgornje Sorice (188) je znan izraz 'a:jznax. 5.2. Leksem oglje je za ta pojem (kot odgovor na vprašanje 207 oglje) zapisan v skoraj vseh v SLA zajetih govorih. Leksemi z istim korenom, a v drugih glaso­slovnih in besedotvornih različicah, so zapisani še za točke: 59, 62 (ovije) - torej v Reziji in Teru; 161 (orlje); 125 (ognje); 276, 305, 360, 378 (ogelj); 45, 47, 50, 218, 223, 227, 253, 254, 257, 300, 318, 353, 362 (ogljev­je/oglovje) - torej v nekaterih vzhodnogorenjskih in se­vernih dolenjskih govorih; 56-58, 64, 142, 143, 145— 147, 215, 233-235, 238, 242, 274, 279, 281-284, 286, 338, 339, 369, 388, 390-396, 398-400, 403, 404 (ogelje/ogulje) -v notranjskem in kostelskem ter prek­murskem narečju, drugje zelo redko; 173, 175, 229, 285, 288-290, 292, 294-296 , 308, 328, 333, 336, 339, 347, 354, 359, 366, 370-377, 379-382 (ogljenje) -v prleškem narečju in nekaterih štajerskih govorih ter v belokranjsih narečjih; redek je leksem ogljen, npr. v točkah 291, 375. Za točke 61, 107, 116, 121-123, 137, 150-154 je v gradivu zapisan le leksem karbon, ki je ob leksemu oglje zapisan tudi v točkah 86, 105, 1 18, 139 - torej v nekaterih primorskih (predvsem istrskih) in notranjskih govorih. Beseda je prevzeta iz ital. carbone 'oglje'. Za točko 297 je ob oglju zapisan tudi leksem čumur z oznako pejorativno; za točko 369 pa je ob ogelju zapisan tudi leksem štajkul, ki je prevzet iz nem. die Steinkohle 'črni premog'. Za točko 137 je ob oglju in karbonu zapisan še leksem ždrjjauka. 5.3. Za pojem meh (vprašanje 208) je v skoraj vseh v SLA zajetih govorih zapisan leksem meh. Leksem soflet, prevzet iz fini. soflet 'meh' je zapisan za točki 56 (so­p Pet) in 57 (sotTet). Za točko 374 je ob mehu zapisan tu­di leksem blasbolg (prim. z nem. der Blasebalg 'meh, pi­halnik'), posamično pa so zapisani še leksemi pexaunek (61), 'po:lk (188) in 'niač (369). 6. GORENJSKA NAREČNA KOVAŠKA TERMINOLOGIJA Narečna kovaška terminologija, kot je predstavljena v gradivu za SLA, torej ne kaže izrazito močnega vpliva jezikov v stiku na slovenska narečja, ampak je zapisano izrazje večinoma izvorno slovensko. Razlog za tako sli­ko je mogoče iskati tudi v zasnovi SLA, saj je bil njegov namen zbrati le del slovenskega narečnega besedja za pojme, ki so znani v najširšem slovenskem kulturnem in jezikovnem prostoru, zato je razumljivo, da v gradivu prevladuje za te splošne pojme domače, neprevzeto izrazje. Izjeme so le nekatera narečja in govori na robu slovenskega jezikovnega prostora, ki so bili v zgodovini močneje povezani s sosednjimi tujimi jeziki (npr. v Reziji stiki s furlanščino in v večini primorskih narečij stiki z italijanščino, na Koroškem in Štajerskem pa stiki z nemščino), medtem ko je v osrednjih narečjih ta vpliv manjši, zaradi posebnega zgodovinskega položaja pre­vladujejo le izposojenke iz nemščine. Šele ob podrob­nejšem raziskovanju narečnega izrazja ožjih funkcijskih področij (npr. terminologije posameznih strok) postanejo vplivi jezikov v stiku na posamezna narečja in krajevne govore bolj očitni. O b raziskovanju gorenjske narečne kovaške termi­nologije - kovaštvo kot pomembna polindustrijska de­javnost je bilo posebno močno razvito v Lipniški dolini, v okolici Tržiča in v Železnikih v Selški dolini, poleg podkovskega in orodnega kovaštva pa je tu živelo pred­vsem žebljarstvo in kasneje v Kropi tudi umetno ko­vaštvo1 1 - se je v nasprotju s sliko, ki jo nudijo pred­stavljene karte za SLA, izkazalo, da so v njej ob sloven­skem izrazju vendarle tudi izposojenke iz tujih jezikov. 9 V zapisih za kraje izven mreže SLA se ob leksemu klešče pojavlja še leksem phce v točkah 123c (Padna) in 126a (Raven), kar je morda prevzeto iz ital. pinzette 'kleščice'. 10 Besedo navaja tudi Skok za slovensko Štajersko in Prekmurje (Skok, 1972, 540), znana je že v stari cerkveni slovanščini. 11 V Lipniški dolini je podkovsko, vozovno in orodno kovaštvo živelo predvsem v kmečkih vaseh in je v drugi polovici 20. stoletja skorajda že izginilo, v Kropi in Kamni Gorici pa so se ukvarjali z žebljarstvom. Po propadu ročnega kovanja žebljev v začetku 20. stoletja so se nekateri preusmerili v druge sorodne poklice, npr. v umetno kovaštvo, industrijsko orodjarstvo in ključavničarstvo, večina domačinov pa je bila do konca 20. stoletja še zaposlena v domači tovarni Plamen, ki je delovala v okviru Slovenskih železarn. ANNALES... Ser. hist, sociol. • 14 • 2004 • 1 Jožica ŠKOFIC: NAREČNO KOVAŠKO STROKOVNO BESEDJE IN SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS, 179-194 V tukajšnji kovaški - žebljarski terminologiji je npr. zelo opazen tako vpliv nemščine kot italijanščine, čeprav z nobenim od teh dveh jezikov ti govori niso v nepo­srednem stiku, niso njihovi sosedje. S tema jezikoma so tukajšnji kovači - žebljarji prihajali v stik predvsem s trgovanjem, saj so bili njihovi končni izdelki namenjeni večinoma tujemu, tj. sredozemskemu romanskemu trgu (zato so bila tudi poimenovanja za različne vrste žebljev mnogokrat italijanska), kovaško znanje, tehnologijo in orodja pa so prevzemali tudi od železarsko izkušenejših severnih sosedov (zato je med izrazi zanje tudi več nemških izposojenk). Ker sta bila izrazje za žeblje in vigenjška terminologija v kroparskem govoru že pred­stavljena,12 bo tu prikazano le izrazje za različne vrste kladiv in klešč kot osnovnega orodja (ob nakovalu ­a:mposu)v umetnem in podkovskem kovaštvu. Informanti - umetni kovači iz Krope so se izobra­ževali v domači šoli za umetno kovaštvo, ki je v Kropi delovala v 50-ih letih 20. stoletja - v njej so se seznanjali tudi s slovensko (knjižno) terminologijo, ki je marsikdaj sproti nastajala ob učnih pripravah njihovih učiteljev, ko so gradivo prevajali iz različne, predvsem nemške strokovne literature.13 Tudi zato je v kovaškem žargonu teh kovačev terminologija večinoma slovenska. Podkov­ski kovač iz Podnarta1 4 pa se je kovanja učil v domači delavnici pri očetu kovaču in v polletni podkovski šoli med služenjem vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi (JLA) - on pa ob slovenskih pogosto uporablja tudi poimenovanja, prevzeta iz tujih jezikov. 6.1 Poimenovanja za različne vrste kladiv in klešč v Lipniški dolini Umetni kovači za svoje delo potrebujejo različno velika, težka in različno oblikovana kladiva iz različnih materialov: "Po teži razlikujemo težka, srednje težka in lahka kladiva, v razponu od 8 do 0,3 kg. Po načinu uporabe so udarna in nastavna kladiva, po obliki pa še navzkrižno kladivo, jeran, gladiInik, klepec, sekač in luknjač. Do teže okoli 2 kg se uporabljajo enoročno, težja pa dvoročno, dolžina ročaja od 250 do 500 mm." (Šmitek, 1990). V tem (nepaginiranem) tipkopisnem pri­ročniku za umetne kovače Šmitek navaja še druga kladiva, npr. ravnalno in nastavno kladivo. Veliko kladivo, nasajeno na lesenem 4 m dolgem hlodu, ki ga je nekoč poganjalo vodno kolo, njegova udarna moč pa je bila odvisna od njegove teže in višine prostega pada, namenjeno za sekanje velikih kosov železa, se v Lipniški dolini imenuje norec (kroparsko no:Rc), sodobnejše veliko strojno kladivo pa se imenuje federhamer (fe:daRxa:maR) 'vzmetno/peresno kladivo'. Manjše strojno kladivo z zračnim cilindrom za modelno kovanje (kovanje v utopah) podnartovski podkovski ko­vač imenuje lufthamer (lb:ftxa:md tj 'zračno kladivo' ­kroparski umetni kovači pa pnevmatsko kladivo (pneu­ma:ck kla:du). Ročno 3,5 kg težko železno kladivo se tudi tu imenuje macola (maco:la). Kose železa pa na na­kovalu oblikujejo s pomočjo kladiv, ki jih žargonsko (= narečnostrokovno) glede na njihov namen imenujejo: na­vadno (nava:ddii) ali osnovno kladivo (osno:uan kla:du) - kladivo, težko 1 kg; gladi Inik (gladhlnik) - klepalno kladivo z gladilno peto različnih oblik (ravno, polokrog­lo); prebijač (pRebi'jac) - kladivo z ostrim (lahko koniča­stim) kljunom za prebijanje železa; sekač (se'kac) - kla­divo za zasekavanje železa, ki je lahko ravno, napeto, polokroglo; profilno kladivo (pRof\:lkla:du), ki je lahko okroglo ali kvadratno; polokroglo kladivo (pb:lokRo:gu kla:du), imenovano tako po obliki kljuna; kapelmohar (ka:pdmo:xaR) - glavač, kladivo za oblikovanje glav žebljev na umetnokovaških izdelkih; punzelj (pumzaD ­punec/pečatnik. Podkovski kovač iz Podnarta pa pri svojem delu upo­rablja naslednja kladiva:'5 navadno kladivo (nava:dan kla:du), težko 1,5 kg, veliko kladivo (ta ve:lk kla:du), težko 5 kg, krajckladu (kra:[ckla:du) 'navzkrižno kladi­vo', zechamer (ze:cxâ:mar) 'zasekalno kladivo', flohha­mer (flo:xxa:mdr) 'ploščato, gladilno kladivo', rundha­mer (ru:ndxa:nidr) 'kladivo s polokroglim izrezom, žlebom na peti' in v nakovalu rundštekelj (rii:ndšte:kdl) 'orodje s polokroglim izrezom, vstavljeno v nakovalo, za oblikovanje okroglih površin, npr. palic, valjev', folcar (to:lcaij 'žlebilnik', pajsar (pa:jsaij 'točkalnik', prebijač (prebi'jac) ali lo:har 'luknjač' - informant navaja okro:g­le pa plošča:te prebija:če, majzelj (ma:jzdi) 'sekač' in v nakovalu šro:tšte:kdl 'sekalo', netkrampelj (né:tkrâ:mpal) 'orodje v obliki sekača oz. prebijača za odstranjevanje žebljev iz kopita in stare podkve'. Drugo osnovno kovaško orodje so klešče. "Klešče služijo za vpenjanje izdelkov pri obdelavi kot varstvo roke pred opeklinami in mehanskimi poškodbami. Ko­vaške klešče imajo tanke krake, kar omogoča vzmetno vpenjanje izdelkov pri uporabi objemke. Deli klešč so: gobec, vrtišče in krak. Gobec je oblikovan po obliki izdelka ploščato, okroglo, štirikotno ali profilno." (Šmitek 1990). Kroparski umetni kovači uporabljajo največ na­slednje oblike klešč: osnovne klešče (osno:une kle:še), 12 Avtoričino predavanje Žebelj v slovenskih narečjih in članek Vigenjško besedje v kroparskem govoru. . 13 V arhivu Kovaškega muzeja v Kropi obstaja tipkopisno gradivo - nekakšni učbeniki za pouk umetnega kovaštva (avtor je verjetno domačin Jože Gašperšič). i 4 Informant za podnartovski govor je bil podkovski kovač Franci Šolar (Fe:st3/]garjou). 15 Matejčik, 1975, v poglavju Kovačstvo, 149-151, navaja naslednje (podobne) strokovne kovaške izraze v slovaškem novohradskem narečju: tale 'utor, žleb na podkvi', pajser 'točkalnik', šrotar 'sekač', runclhamer 'kos železa v nakovalu z dvema žlebičema za oblikovanje železa', zechomer 'ravnalno kladivo', špicangle 'koničaste klešče' itd. ANNALES... Ser. hist, sociol. • 14 • 2004 • 1 Jožica ŠKOFIC: NAREČNO KOVAŠKO STROKOVNO BESEDJE IN SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS, 179-194 špičaste/špičkove klešče (špr.časte/špr.čkove kle:še) 'ko­ničaste klešče', ploščate klešče (ploščaite kle:še), okrogle klešče (okrč:gle kle:še) in ščipalne klešče (šipa:une kle:še), poclkovski kovač iz Podnarta pa ob podkovskih kleščah (podkp:uske kle:še), ki jih imenuje tudi cange (ca:nge) 'klešče', uporabija še rundcange (rii:ntca:i]ge) 'okrogle klešče' in flohcange (flo:xca:iige) 'ploščate kleš­če', ob teh pa pozna še špiccange (šp):cca:i]ge) 'koni­časte klešče', ki jih uporabljajo umetni kovači, rorcange (ro:rca:i]ge) 'vodovodne klešče za cevi', ki jih uporab­ljajo vodovodni instalaterji, ter kombinirke (kombin):rke) in francoza (franco:za). Doma izučeni poclkovski kovač torej uporablja več izposojenk v svojem narečnem strokovnem jeziku kot šolani umetni kovači. Tudi sicer v pripovedovanju o strokovnih stvareh ob izvorno slovenskem izrazju za splošnejše pojme uporablja veliko predvsem iz nemšči­ne prevzetih terminov za ožjestrokovne dejavnosti in orodja - kar je mogoče opaziti tudi v naslednjem be­sedilu o izdelavi podkve:1 6 '"Ja !oxkp:... Ta 'nejveč smo jx nare:dal 'kar z ukro:guga materja:la. Oce:kou se je, oce:ou se je 'pač to:k dp:ux materja:!, po pra:ksi s ve:du, 'jest mp:ram re:čt, da se sam to:k nava:du, de nko:l nr.sam popra:ulou al 'pa pre:č se:kou al 'pa še /fkat po:tkve de:loy, da so ble preme:jxne. Mo:rš pa mie:t, sa:m na mp:rš nar'dat, pomočn):k mo:re bf:t. Po:j s ta pa:ru ano stra:n zakrr.vu, splo:šču, na flo:x pokova:u, a'ne, na flo:x pokova:u, po: pa za-za-zapa:jsou pa za­... Ta pa:ru zafb:lcou po: pa zapaijsou, pa 'še dru:go stra:n gl):x toko:, po: j blo tre:ba štp:le nardnt, do-kč:nčna oblik'vat, lepo: poko'uat, ppusp:t, a'ne, ka:pco nardi:t. Po: se j pa š'va pome:rt, a'ne, po: smo pa gr):fe šva:sal go:r." Tudi analiza glagolov, ki poimenujejo različne po­stopke pri umetnem kovanju in jih uporabljajo kroparski umetni kovači, je pokazala zanimivo sliko njihovega na­rečnega žargona - od nekaj čez 120 glagolov je le okrog 20 izposojenk oz. tvorjenk s tujo besedotvorno podstavo, pa še te so večinoma sprejete tudi v knjižni jezik (npr. bombirati, gravirati, lakirati, štancati, plombirati, punclati 'puncirati' -netati 'kovičiti', pasati 'prilegati se', špičiti 'delati konico', prešati 'stiskati', ratovati 'uspevati', pucati 'čistiti', (za)cahnati '(o)značiti', (za)kernati '(za)točkati', (za)zecati 'narediti/delati žleb v kovino'. 7. SKLEP Namen prispevka je bil z metodo lingvistične geo­grafije predstaviti izbrano besedno gradivo za SLA in iz njega izhajajoče možnosti za raziskovanje terminologije izbrane stroke (npr. tradicionalne obrti). Ugotovljeno je, da narečno gradivo, zbrano za SLA, daje le skopo sliko o slovenskem strokovnem izrazju, saj zajema le beseclje za v drugi polovici 20. stoletja še splošno znane pojme slovenskega naravnega in kultur­nega prostora. Za raziskovanje strokovne terminologije v posameznih narečjih ali krajevnih govorih (npr. kovaštva v Lipniški dolini) pa je potrebno sestaviti posebne vprašalnice in zapisati čim več pripovedovanj narečnih govorcev, to pa od raziskovalca zahteva tako dobro poznavanje narečja kot tesno sodelovanje z ljudmi, ki se s posamezno stroko ukvarjajo. Vprašalnica za SLA je torej tudi za narečno terminologijo le temelj za na­daljnje podrobno raziskovanje. Predstavljeno gradivo za SLA kaže precej enotno, ne­razdrobljeno podobo poimenovanj za obravnavane poj­me, vpliv jezikov v stiku pa je močnejši predvsem na ob­robju slovenskega jezikovnega prostora. S tem gradivom povezana gorenjska strokovna kovaška terminologija (predstavljen je le drobec, tj. poimenovanja za različna kladiva in klešče ter nekatere kovaške postopke) pa iz­kazuje dvojno stanje: v jeziku - žargonu podkovskega kovača, po tradiciji izučenega v domači delavnici, je več prevzetih poimenovanj za različna kovaška orodja kot v jeziku (sicer v domačem kraju) šolanih umetnih kovačev, ki večinoma uporabljajo izvorno slovenska ali tudi v knjižni jezik sprejeta poimenovanja. Oboji pa za sploš­nejše pojme (npr. kovaške postopke) uporabljajo slo­venske lekseme, za poimenovanje bolj specializiranih opravil pa glagole s prevzetimi besedotvornimi podsta­vami. Na oblikovanje narečnega kovaškega strokovnega jezika (tudi predstavljenega gorenjskega) gotovo močno vplivajo (so vplivali) tudi zunajjezikovni dejavniki, npr. tradicionalna povezanost te stroke s tujimi vzori, na­čin/jezik izobraževanja, sprejemanje tehnologij in vzor­cev, tržna usmerjenost, pogostost stikov s tujejezičnimi govorci ipd., kar vse omogoča (je omogočalo) pre­pletanje slovenskega izrazja s tujim - analiza (dela) sodobne gorenjske kovaške terminologije pa je poka­zala, da kljub tem vplivom interference iz tujih jezikov (npr. nemščine) v njej niso zelo pogoste. Pač pa se je izkazala moč izobraževanja v slovenskem jeziku, ki je povzročila sprejemanje prvotno knjižnih terminov mecl narečne v razvijajoči se stroki (umetnem kovaštvu). 16 Informant Franci Šolar, besedilo je bilo posneto 29. aprila 2003 na Srednji Dobravi. > Z Z > rt podkev CO konjska podkev podkov podkva podka podkvica grifanta podkvica podkova podkovica NJ O podkovec O podkovič podkvo ponkov pleh plehek plehec plešiček špiqileli železce šina šinca nabitki (ostalo: kopa, kopito, šalvatako, puntal, grifanci, plate) odgovOT ni zapisan Modri simboli označujejo lekseme s pomenom podkev na Čevlju. 406 SLA 128: podkovati S 404 -;;403 60 402 139? i 387 386 S 389 352 365 ! 4R .­ 39 -3S2V 11 15 18 20 370 372 gos y "so M/" \46 > 54 373 _ 374 ^.SssB-^ji 195 \ : »9 9 \ 378 > z -S ^ z > 138 30 353 339 n ? Ds^g , 204 321 352 ^ 355 356 197 \ 58 .k:i r 383 iS5 ^ ""V, 203/ 206 ^22 323 v... 354 ^ f 20&., j V 312 335 2 26 rt O « M 21 6 2Q9>ii/, 211 31S 323 63 :65. ,93 18^08 2171 221 317 „ 325 333 339 ! -160 183 N ( 222220 ^ J 327 ^ 334 ] CD 7679 223 297 330 '31 180 183 „S^Of * . 8 332 SOSi 2! d »oV' 300 L. T X \ 225 •23.8 303 '.VJj S2 k t—• —^ \ 219 341342> \ \ / K2 „ -v «*f43 1 62 83 J3 ^ 1 LEGENDA ^ " 305 34S ' 8485 228") 347 » / M8 ( podkovat i 171 . ^ 2^S 240 N3 /:'i00 93 70 172 SOS O © podkovavati O 129 23 "«256 9-3 --•^Sj: ^—^ssb 257 ^26 0 105106 31 242 ' 243 ®°130! 109 " " / ~>wr 277140 • kovati 232 233 ...259 \110 132 133 _ 236 246 X ,••^•.pp»­ 134 142 r" V 272 # -kovati J12 1« MS1\ 113 S„. 135 N 136 '*. 238145 O -biti 148 295 \ 29 3 .137 V 28 0 1 V 139 ,B0 X f f15 1 237 p ? / -staviti ^'•115., « „7 \ 15 5 [ G-*VOA8 4 •11 S 120 123 12 4 152.., * -širfati , 156 ^^OrV28" 2852M P 1 12s12S ^ 122 _,.„.. 127f. \ ANNALES • Ser. hist. sociol. • 14 • 2004 • 1 iožica ŠKOFIC: NAREČNO KOVAŠKO STROKOVNO BESEDJE IN SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS, 179-194 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 14 • 200 4 • 1 Jožica ŠKOFIC: NAREČNO KOVAŠKO STROKOVNO BESEDJE IN SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS, ANNALES • Ser. hist. sociol. • 14 • 2004 • 1 Jožica ŠKOFIC: NAREČNO KOVAŠKO STROKOVNO BESEDjE IN SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS, ANNALES... Ser. hist, sociol. • 14 • 200 4 • 1 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 14 • 200 4 • 1 Jožica ŠKOFIC: NAREČNO KOVAŠKO STROKOVNO BESEDJE IN SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS, 179-194 4 •p 5 u'S 0 OL (O • 0 n * I <1 I M „Xi H 1 w ° J g/ l ­­3 o-PV R 1 ° 2L 0 i o * 6&6J J j • s. „"Š\ SO w • io^ o l s ogcfi Oo^J s"d u F 0J apa^ T3 d o i > o m m a 5 I 05 ­ w I6 O 8 V-i 6 S C ® • r Of i »V ° •k Nr 0 O «rtS * -­ b 5 I ^ O ' 3 ^o/lfii / V ANNALES... Ser. hist, sociol. • 14 • 2004 • 1 Jožica SKOFIC: NAREČNO KOVAŠKO STROKOVNO BESEDJE iN SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS, 179-194 V-.. „ § 1 o> ^ cn a Si 8 J . 33 V 0J 0© o \ r ^ J is" P< V/ 8 s • 55 .3 J «? m ® s (fs DIALECTAL VOCATIONAL TERMINOLOGY OF SMITHS AND THE SLOVENIAN ANNALES... Ser. hist, sociol. • 14 • 2004 • 1 Jožica ŠKOFIC: NAREČNO KOVAŠKO STROKOVNO BESEDJE IN SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS, 179-194 LINGUISTIC ATLAS Jožica ŠKOFIC SRC SASA, Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language, SI-1001 Ljubljana, Novi trg 4 e-mail: guzej@zrc-sazu.si SUMMARY The main objective of the paper is to present, with the linguisticSlovenian Linguistic Atlas (SLA) and from it derive possibilities forselected (i.e., smith's) trade. The dialectal material selected for ' / geography method, the selected material for the conducting research on the terminology of the the SLA indicates a fairly uniform structure of denominations for the terms podkovati (to shoe a horse, SLA 128), klešče (tongs, SLA 155), kovač (smith, SLA 205), železo (iron, SLA 206) and meh (bellows, SLA 208), while the dialectal charts for the terms podkev (horseshoe, SLA 127), kladivo (hammer, SLA 154) and oglje (charcoal, SLA 207) are much more varied, indicating a great diversity in dialectal denominations. The impact of languages in the so-called contact areas is perceivable particularly on the fringe of the Slovenian linguistic space. The dialectal vocational terminology of smiths of the Gorenjska region, which is associated with this material (only denominations for different types of hammers and tongs and some smiths' procedures are presented), demonstrates, however, a double standard: in the jargon used by horseshoe blacksmiths there are more adopted denominations for different smith's tools than in the language of art and craft blacksmiths, who use primarily original Slovenian expressions or terms accepted by the literary language. For more general meanings (such as smith's procedures) they both use, however, Slovenian lexemes, while for denomination of more specialised jobs they use verbs with adopted basic wordforming elements. Key words: dialectal terminology of smiths, Slovenian linguistic atlas, geolinguistics, Gorenjsko dialect, Kropa VIRI IN LITERATURA Arhiv DS - Listkovna in zvezkovna kartoteka - gradivo za SLA (za vprašanja 126, 127, 128, 154, 155, 205, 206, 207, 208 in Razno 2). Hrani Dialektološka sekcija Inštitu­ta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, Ljubljana. Arhiv KM - Tipkopisno gradivo o umetnem kovaštvu. (Brez navedka avtorja ali letnice nastanka.) Hrani Ko­vaški muzej v Kropi. Benedik, F. (1999): Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA). Ljubljana, Založba ZRC. Bezlaj, F. (1977-1995): Etimološki slovar slovenskega jezika 1-3 . Ljubljana, SAZU - Mladinska knjiga. Bras, L. (1995): Podkovstvo. Enciklopedija Slovenije 9, Plo-Ps. Ljubljana, Mladinska knjiga, 15-16. Bras, L. (1991): Kovaštvo. Enciklopedija Slovenije 5, Kari-Krei. Ljubljana, Mladinska knjiga, 340-342. Debenjak, D., B., P. (1994): Veliki nemško-slovenski slovar. Elektronska izdaja, Verzija 1.0. Ljubljana, DZS. Dular, A. (2001): Žebljarstvo. Enciklopedija Slovenije 15, VVi-Ž. Ljubljana, Mladinska knjiga, 292. II Nuovo Pirona (2001): II Nuovo Pirona. Vocabolario Friulano. Udine, Societa Filologica Friuliana. Matejčik, J. (1975): Lexika Novohradu. Vecny slovník. Banska Bystrica, Vydavatel'stvo Osveta. Pirona, G. A., Carletti, E., Corgnali, G. B. (2001): II nuovo Pirona. Vocabolario Friulano. Udine, Societa filo­ logica Friulana. Pleteršnik, M . (1894-95): Slovensko-nemški slovar. Ljubljana, Knezoškofijstvo. Skok, P. (1971-1974): Petar Skok: Etimoiogijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika 1-4 . Zagreb, JAZU. SSKJ (1970-1991): Slovar slovenskega knjižnega jezika 1-5 . Ljubljana, SAZU - DZS. Snoj, M. (1997): Slovenski etimološki slovar. Ljubljana, Mladinska knjiga. Striedter-Temps, H. (1963): Deutsche Lehnwörter im Slowenischen. Berlin, Osteuropa-Institut, Wiesbaden, in Komission bei Otto Harrasowitz. Škofic, J. (1998): Vigenjško besedje v kroparskem go­voru. Slovensko naravoslovno-tehnično izrazje. V: Zbor­nik referatov s Posvetovanja o slovenskem naravoslov­no-tehničnem izrazju, Ljubljana, 22.-23. maja 1997. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založ­ba ZRC, 217-229. Škofic, j. (2001a): Iz kroparske umetnokovaške termi­nologije. Vigenjc, 1. Kropa, Muzeji radovljiške občine, 77-88. Škofic, J. (2001b): Govorica jih izdaja. Skica govora ko­vaške Krope. Kropa, Tomco. Škofic, J. (2003): Žebelj v slovenskih narečjih. Riječ. Rijeka FD, 39-66. Šlenc, S. (1997): Veliki italijansko-slovenski slovar. Ljub­ljana, DZS. Šmitek,J. (1990): Osnove tehnologije umetnega kovašt­va. Kropa (Tipkopis iz arhiva Kovaškega muzeja v Kropi).