St. 20. V Gorici, rt ut; 13. maja 1892. Tečaj IV. BF © V JL 'T -K „Nova Soča" izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo „ Gospodarski List" vred po pošti prejemaua ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto .... gld. 4-40, Pol leta .... „ 2-20, četrt leta .... „ 1-10. Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo. ako se oglase pri npravništvu. ..Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek. Uredništvo in npravniitvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II. JL T '/r' ' (Izdaja za Gorico.) 4- Oznanila in „poslanice“ plačajo se za št:' ’ petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo lkrat, T n n n » ^ „ fi a n » n n ° n Večkrat — po pogodbi. Za večji črke po prostoru. Posamične številke dobivajo se v pro-dajalnici G. Likarja in v tobakarnah v Nunski in šolski ulici po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvn „Nove Soče". — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. Rokopisi se ne vračajo. Jl m Avstrijska ustava ima prav hvalevredno določbo: da je mogoče tudi ministra postaviti na zatožbo klop, ako se s svojimi navedbami kdaj pregreši proti veljavnim zakonom. To je pa mogoče storiti le tedaj, ako v to privoli poslanska zbornica na predlog, kateri je podpisalo vsaj 40 poslancev. Toda odkar imamo ustavo, ni se porabila taka pravica — katera se smatra kot najskrajnejše sredstvo — do preteklega tedna, ko je ves češki narod zahteval po svojili zakonitih zastopnikih, naj se postavi na zatožno klop sam— pravosodni minister grof Schbnborn, ki je slučajno sin kraljevine češke. Uzrok je naslednji: Vsled zakona z dne 11. junija 1868. so na Češkem vsa okrajna sodišča nedotakljiva ; ako pa se pokaže kaka sprememba potrebna, more pravosodni minister, potem ko je izrekel svoje mnenje deželni zbor češki, okraje po potrebi razdeljevati ali pa združevati. Minister Schbnborn se pa ni oziral na ta zakon, marveč z naredbo 22. aprila t. 1. ustanovil novi sodnijski okiaj v Teplicih (Weckelsdorf), ne da bi bil o tej ustanovitvi izrekel svoje mnenje deželni zbor češki. Kak namen ima ta naredba pravosodnega ministra, o tem smo že govorili, namreč: ustreči pohlepnim nemškim željam, ki hote kraljevino Češko razkrojiti v nemški in češki del, pa takč, da bodo Nemci v svojem delu izključni gospodarji, če tudi bi imeli pod seboj na stotisoče Čehov, dočim bi v češkem delu uživala nemščina prvo, češčina pa še le podrejeno drugo mesto. Tak nameri je imela zloglasna „sprava“, katera je pa k sreči pokopana. Da bi vlada potolažila svoje preljube Nemce, ki so ji tesno pri srcu, ustanovila jim je posebno okrajno sodišče v Teplicih proti določbam zdaj veljavnih zakonov. Proti tej ministerski naredbi listal je kot jeden mož sedemmilijonski narod češki ter na neštevilnih shodih, v političnih društvih, v občinskih in mestnih zastopih svečano protestoval proti nezakonitemu razkro-jevanju staroslavne kraljevine češke. Ob enem je pozival svoje poslance, naj storijo vse_ mogoče korake, da bi se razveljavila gori omenjena ministerska naredba. Poslanci češki bili so seveda takoj pripravljeni, nastopiti na pravem mestu kot zvesti tolmači svojega naroda. Že 29. aprila podal je posl. Tilšer s tovariši v poslanski zbornici predlog, naj se pravosodni minister grof Schbnborn postavi na zatožno klop zaradi kršenja zakona z dne 11. junija 1868. — Vsled postave z dne 25. julija 1867. mora priti tak predlog najdalje v osmih dneh na dnevni red. In res se je to zgodilo že 4. t. m. * * * Vest, da pride v razpravo češki obtožni predlog proti pravosodnemu ministru, napolnila je vse lože in galerije z radovednim občinstvom; tudi poslanski sedeži so bili nenavadno gosto zasedeni; vsi ministri bili so navzoči. Zbornica je kazala svečano lice; pričakovala je prizorov, katerih politični pomen je mnogo večji nego navadne državnozborske razprave. Razpravo je pričel poslanec Tilšer, da je utemeljil svoj predlog. Ta poslanec ne govori rad mnogo, ampak na kratko, a jedrnato povč svoje misli. Takč je storil tudi pri tej priliki. Z nekolikimi stavki je dokazal, da ustanovitev novega okrajnega sodišča t e p 1 i š k e g a brez privoljenja deželnega zbora češkega je očitno kršenje zakona. Poslanci češki niso mogli storiti drugega nego po treznem premisleku podati predlog za zatožbo, ker ta je edina pot, po kateri je mogoče tako ravnanje vlade po zasluže-nju osvetliti in oceniti. Ako bi bili podali le interpelacijo, bi Ylada naj njo morebiti niti ne odgovorila; ako bi pa to storila, povedala bi, kar bi se ji poljubilo, dobro vedoča, da imft zadnjo besedo. Naposled je trdo prijel ministra Pražaka, kako da zagovarja koristi svojega naroda v ministerstvu, v katerem ne bi imel ostati, tudi če bi moral drva sekati. Za njim je prišel k besedi dr. Plener, ki j« skušal opravičiti ministrovo naredbo, kar se mu je pa popolnoma ponesrečilo, kajti ta njegov govor je bil celo po sodbi levičarjev med najslabšimi, kar jih je kdaj imel. Očitne nezakonitosti je pač težko dobro zagovarjati tudi najboljšim govornikom. Nasproti temu je pa imel za njim češki poslanec dr. Paca k svoj najboljši govor v državnem zboru. Izborno je pobijal Plenerja ter odrezaval se tudi na mnoge umesne klice nemških liberalcev. Mož ima velik dar pričujočnosti duha, da vsak ugovor kar takoj zgrabi in razmesari. Njegov govor je obširen in napravil je na vse strani velik upliv. Ko je končal z besedami Palackega: „Narod češki se ne pusti tlačiti od vas; on je bil pred vami in bo tudi za vami! “ — zadonela mu je viharna pohvala od strani njegovih somišljenikov. Po dr. Pacaku prevzel je nalogo ministrovega zagovornika grof Deym ; govoril je v imenu češkega veleposestva, pa tako nespretno, da je vzbudil proti sebi odpor celo med svojimi tovariši. Na to je pričel svoj zagovor sam pravosodni minister grof Schbnborn, kateri pa ni zadovoljil levičarjev, a Čehov ne pridobil. Nemci so pričakovali izjave, da bo minister nadaljeval enako razkrojitev čeških okrajev upravnim potom, pa grof Schbnborn se. je skrbno izognil t&kej misli. Levičarski listi so trdili, da se minister sploh niti zagovarjal ni, ampak le izgovarjal. Izvrstno je na to pobijal ministra Staročeh Zucker, ki je izjavii takoj v uvodu, da v tem uprašanju na Češkem ni razločka med strankami, marveč da ves narod kot jeden mož stoji proti nasilnemu razkrojevanju staroslavne kraljevine češke. Zaradi tega pa Tilšerjev predlog nikakor ne sme biti pokopan s prehodom na dnevni red, marveč izročiti se mora posebnemu odseku v pre-tresovanje, kajti narod češki bi bil ponižan in užaljen v onem hipu, ko bi zbornica prešla o spisu, kateri so podali vsi češki poslanci, na dnevni red. Reči moram, imajoč pred očmi ne le češke, marveč tudi avstrijske koristi, da bi se o zemlji, kakoršna je kraljevina češka, ne smelo prehajati k dnevnemu redu. Oglašali so se glasovi, da la-j dikalizem mora se zatreti, toda vlada sama j stori vse mogoče, da bi radikalizem podpirala. Saj smo to sami poskusili na svojih osebah na Češkem (Veselost), a zdaj naj isto dela tudi državni zbor ? Vlada in večina si domišljujete, da krenete Mladočehe, ako se o njih predlogu preide k dnevnemu redu. To se pa ne zgodi, marveč zastopniki naroda in narod sam poreče: V avstrijski državi prehaja se o nas k dnevnemu redu, v avstrijskem državnem zboru se češki narod ne usliši. — Govornik stvarno utemeljuje Tilšerjev predlog in dokazuje, kake homatije nastanejo, ako bo novi sodnijski okraj ustanovljen, dočim ostane volilni red še vedno stari. Na to obširno razpravlja naslednje misli: Plener je dejal, da zakon o ministerski odgovornosti je v veljavi že 25 let, a da doslej še ni prišel nikdar v veljavo ; Nemci da so mnogo pretrpeli (!), a da takega orožja se niso poslužili. Zakaj pa niso tega storili ? Ali menite, da morete ostrašiti tako stranko, ki je tako mogočno narasla in ki sloni na širokih temeljih zaupanja med narodom češkim (— tako govori celč Staročeh o Mladočehih !) ako ji kličete : „Ne rušite dosedanje politične n a-vade?“ — Zakon je v veljavi, more se torej rabiti! Žal, da se je moralo poseči za to orožje, toda dobro je, da se je to storilo, sicer bi se utegnil celo pozabiti ta zakon. Dr. pleni. Plener pa hoče, da bi ta zakon ostal le za parado med ostalimi zakoni, a tako zagovarja sedanjo vlado isti Plener, ki jo rekel o Taaffejevi vladi, d a je najslabša, kar jih je bilo v A v-s t r i j i. — Na to govori o javnem mnenju na Češkem in omeni, da se z mnogih stranij oglašajo glasovi, naj češki poslanci zapuste državni zbor. Dr. Gregr je dejal svojim volilcem v Slanem, da, ko bi Mlado-čelii odšli iz državnega zbora, ostanejo tam Staročehi. V tem oziru pa moram proglasiti: Ako Mladočehi spoznajo, da je potreba zapustiti državni zbor, ne ostanem tudi jaz niti eno uro v tej zbornici. Kakor jaz, takč storijo tudi drugi, ki se prištevajo k s taro češ ki stranki —- in potem se vsi Staročehi združi- mo z M1 a d o č e h i. Zapomniti si, d a t i -1 e gospodje (pri tem pokaže na mladočeške klopi) niso še n a j r a d i-k a 1 n e j š i zastopniki n ar o d a č e š-k e g a. Pri nas na Češkem mora se javno mnenje spoštovati. Prosim vas, gospoda, naj vam nikar ne pade na um, da bi te gospode (t. j. Mladočehe) slabili ; krepiti bi morali vsako njih pozicijo, kajti na Češkem razvijajo se odnošaji hitreje nego kjerkoli drugod. Moglo bi se kaj prigoditi kar čez noč, kajti narod češki je vročekrven. Poslanec Plener vskliknil je pred dvemi leti: „Ne tirajte nemškega naroda v breznadejnost!“ — jaz pa pravim vam: „Ne tirajte naroda češkega v obupnost!" (Viharna pohvala med češkimi poslanci.) Imenovani Staročeh je žel za svoj izvrstni govor živahno odobravanje v zbornici in potem med celim češkim narodom. Po njegovem govoru je bila razprava pretrgana; predsednik dr. Smolka določil je nadaljevanje za z večerno sejo. Ker so pa levičarji postali razburjeni vsled izbornih čeških tožnikov in vsled zagovora Schon-burnovega, kateri jih ni zadovoljil, in ker so hoteli obširneje odgovoriti, predlagali so, naj se nadaljevanje odloži na naslednji dan, kar se je tudi zgodilo. * * * Drugi dan je bila zbornica enako napolnjena, enako radovedna na konec zanimive razprave. Prvi je govoril dr. Vašaty, krepko in brezozirno, kakor je njegova navada. — Za njim se je oglasil Dalmatinec B i a n k i n i, ki je govoril hrvatski. Bian-kini utemeljuje svoj korak, da je podpisal češki zatožni predlog, s slovansko uzajem-nostjo in ljubeznijo. Slovani moramo drug drugega podpirati v pravičnem boju, kajti danes potrebujejo Čehi naše podpore, jutri bomo potrebovali mi njihove. Podpisali smo rečeni predlog in bomo zanj tudi glasovali, ker s tem hočemo izjaviti gospodu pravosodnemu ministru nezaupnico, ker se niti v Dalmaciji niti v Istri ne briga za naše narodne pravice; ob enem hočemo s tem izjaviti svojo nezadovoljnost celemu sedanjemu vladnemu sistemu, ki je nam Slovanom sovražen v celoti in posameznostih in ki očitno deluje v našo gmotno in narodno pogubo. V Dalmaciji, v Istri, na Goriškem in v Trstu polaščuje vlada grofa Taaffeja tako, kakor da bi hotela te zemlje kar naravnost darovati Italiji. V ostalih deželah slovanskih pa dela tako, kakor da bi jih hotela odstopiti Veliki Germaniji. Toda mi Slovani nočemo postati niti Italijani niti Nemci. Ostati hočemo to, kar smo in kar so bili naši predniki: zvesti člani te države, katero smo ustvarili, varovali in ohranili s svojo krvjo skozi viharna .stoletja, da bi se v tej državi mogli mirno razvijati ter obvarovati si vsa svoja narodna in politična prava. Vlade, katere enako današnji uničujejo omenjena naša prava, ter spodrivajo ob enem temelje države, zaslužile bi še mnogo več nego le da bi b i 1 e p o s t a v 1 j e n e na zatožno klop. Kajti, velecenjena gospoda, ne pozabite, da Slovani hočemo narediti to državo veliko in močno, ne pozabite pa tudi na to, da Slovani postanemo raje vse drugo prej nego Italijani ali Nemci ali pa njih sužnji ki. — Češki in nekateri jugoslovanski poslanci so živahno odobravali govor poslanca Biankinija. Za njim je prišel k besedi dr. Masa-ryk, ki je stvarno in mirno utemeljeval češki predlog. Živahno veselost je pa zbudil z opombo, da je grof Taaffe med govorom pravosodnega ministra zaspaučkal ter na tak način predočeval „slepo justico in speči parlamentarizem". — Na predlog poslanca Eosenstocka je bila na to razprava sklenjena. K besedi sta prišla edino le še glavna govornika dr. Plener in dr. Ile-rold. Dr. Plener zopet opravičuje pravosodnega ministra ter predlaga, zbornica naj preide o predlogu posl. Tilšerja in tovarišev na dnevni red. Zašli bi predaleč, ako bi hoteli podati le najvažniše misli iz govora zadnjega govornika dr. Herolda. Le toliko naj omenimo, da je jedrnato in krepko zavrnil vse razloge pred njim govorečega Plenerja. Končal je z besedami: „Morete, gospoda, predlog naš sprejeti ali pa preiti o njem k dnevnemu redu; o češkem uprašanju pa in o naših zahtevah ne morete preiti k dnevnemu redu, kajti teh zahtev ne brani le 40 slabih poslancev, marveč brani jih celi narod češki. — Storite, kar hočete, eno pa je gotovo: pravdo češkega naroda in Slovanstva proti gospodujočemu sistemu pa — k o n e č n o dobimo !“ — Sledila je dolgotrajna pohvala med somišljeniki; z galerij in lož, ki so bile natlačene s češkim in slovanskim občinstvom, zadonelo je viharno ploskanje in klicanje : „Slava češkemu narodu! SUva dr. Heroldovi!“ V celi zbornici nastal je grozen nemir; levičarji so upili: „Tiho na galerijah ! Ven ž njimi! Galerije naj se izpraznijo !“ — na desnici so se pa upirali takim zahtevam. Naposled so bile galerije z veliko silo izpraznjene. Sledili so nekateri stvarni popravki, na kar je predsednik stavil predloga na glasovanje. Po opravilnem redu ima prednost Plenerjev predlog, naj zbornica preide o predloga dr. Tilšerja na dnevni red. Proti Plenerjevemu predlogu so glasovali vsi Mladočehi, nekateri Staročehi iu trije Jugoslovani ; zanj pa so glasovali Nemci, razun 25, Poljaki, razun 12, nekateri češki veleposestniki, Coninijevci in od Slovencev — Klun in Globočnik. Vsi ostali Jugoslovani, mnogi Poljaki, Eusini, Nemci in drugi so pa pred glasovanjem zapustili zbornico. * * * S tem je bila končana dvodnevna viharna razprava, ki sicer ni dosegla zaže-ljenega uspeha, kar je bilo z gotovostjo pričakovati že naprej, ki je pa pridobila češkemu narodu in njegovim zastopnikom veliko moralno zmago. Ta razprava je dokazala, da o češkem uprašanju in o zahtevah naroda češkega nikakor ne bo mogoče preiti brez slabi kar na dnevni red. Cel6 levičar dr. Jacques je v „Neue Fr. Presse" priobčil članek s svojim podpisom, v katerem je poudarjal veliko nadarjenost, politično spretnost in posnemanja vredno odločnost sedanjih zastopnikov naroda češkega. Tako priznanje iz onega taborja, ki je sicer navajen le smešiti narod češki in njegove zastopnike, je gotovo uvaževanja vredno, posebno pa za nas ostale Slovane, ki smo vendar krv iste krvi s slovanskimi brati ob Veltavi, Moravi in Labi. Češki narod, ki je najzavednejši, najdelavnejši in najodločnejši v Avstriji, gotovo doseže svoje pravične namene; mi ostali Slovani pa glejmo, da takega naroda ne odbijamo od sebe, da ga celo pri vsaki priliki vabimo k sebi, kajti treba je, da se s češkim uprašanjem ob enem reši tudi narodnostno uprašanje na jugu. Mi smo prepričani iz pojavov, ki se ponavljajo dan za dnevom, daje slovanska uzajemnost in ljubezen med češkim narodom tako globoko ukoreninjena, da nam ob vsaki potrebni priliki prihiti na pomoč z vso svojo mogočno silo, prfid katero se bodo prej ali slej morali ukloniti ter razbiti se v prazen nič vsi sovražni napori. Uvažujmo to dejstvo najbližje prihodnosti, po njem uravnajmo svoje delovanje in nehanje in — dobro nam bode! O tej „beli vrani" na polju političnega življenja avstrijskih narodov smo že večkrat govorili in prepričani smo, da imajo naši čitatelji o nji precej jasen pojem. Znana je prožnost našega tiskovnega in kazenskega zakona, po katerem je lahko vsaka naj-nedolžnejša kritika vladinih naredb že prestopek ščuvanja (§. 300) ali pa motenje javnega miru, kar daje seveda povod, da se časopisi vsak hip plenijo iu s tem gmotno močno oškodujejo. Pogoste zaplembe in finančni koleki so največja ovira blagodejnemu razvitku nezavisnega časnikarstva v Avstriji. Zato dobiva pa vlada takim načinom lože več denarnih sredstev, da podpira svoje iu sebi udane časopise, ki potem delajo med narodi javno mnenje po vetru, ki pihlja iz vladnih in drugih visokih krogov. Da bi se odpravile take nezdrave in za vsako civilizovano državo nečastne razmere, podala sta Mladočeh dr. Pacak in Nemec dr. Forreger v jesenskem zasedanju zakonska načrta, s katerima bi se korenito premenil naš sedanji tiskovni zakon v svo-bodomiselnejšem duhu. Našim čitateljem je znano, da so bile vse stranke v državnem zboru unete za enako spremembo; znano je pa tudi, kako neprijazno se je izrekla vlada o teh načrtih v tiskovnem odseku, tako da ni upanja, da bi kaj kmalu prisijali lepši dnevi našemu časnikarstvu. Pri nas v Avstriji je namieč ustavno življenje vse drugačno nego v drugih državah; tudi v ouo-stranski državni polovici (na Ogerskem) je v tem oziru vse drugače, vse boljše. Pri nas pa ima zbornica narodovih zastopnikov jako malo moči, da ničesa ne more pravo-veljavno storiti in skleniti, čemur ni naklonjena vlada; ona ne predloži sklepov kroni v po-trjenje, pa je konec besedij. Tako bi se zgodilo tudi z načrtom novega tiskovnega zakona, ako bi se sprejel proti volji visoke naše vlade. To je uzrok, da ostane v tem oziru morebiti še dolgo časa vse pri starem, vkljub temu, da je cela poslanska zbornica uneta za spremembo tiskovnega zakona v svobodnomiselnejšem duhu. O takem vedenju visoke naše vlade pisali so z začujenjem vsi uplivnejši časopisi po širokem svetu. Mnogi časopisi so pisali o tej zadevi dolge in ostre članke, v katerih so dokazovali, da vele-vlast, kakoršna je Avstrija, bi ne smela ovirati svobodnega izraževanja in s tem o d-kritosrčnejšega sodelovanja vseh državljanov za napredek in razcvit posamičnih državnih delov in s tem tudi celote. Tudi časopisi v drugi državni polovici so se mnogo pečali z nameravano spremembo našega tiskovnega zakona, katero so zagovarjali z jako zgovornimi in čestokrat z jako prepričevalnimi in tudi ostrimi besedami. Med drugimi časopisi objavil je „B u-d a p e s t e r T a g b 1 a 11“, ki je glasilo narodne madjarske stranke, članek, ki je zbudil v naši državni polovici precej pozornosti, tako da so ga ponatisnili ali v prevodu objavili mnogi nemški, češki in poljski listi. Tem potom je prišel tudi nam pred oči, pa ne upamo se, podati ga v slovenskem prevodu tudi našim čitateljem. Ob;i predloga, Pacakov in Forregerjev, bila sta izročena tiskovnemu odseku, v katerem je bil izvoljen za poročevalca dr. Ja-ques. Ta je oba predloga proučil ter za odsekovo sejo, ki se je vršila zvečer 6. t. m., podal naslednje predloge: 1. Varščina ali kavcija za izdajatelje perijodiških časopisov se odpravi. 2. Poseben davek na perijodiški tisk s časnikarskim kolekom se ne nalaga. 3. Kolportaža tiskovin dovoljuje se pod posebnimi zakonitimi pogoji. 4. Tiskovine se morejo začasno pleniti zaradi usebine le v naslednjih slučajih: a.) Kedar se ščuva proti osebi cesarjevi. b.) Ako se naznanjajo take vojne vesti, ki so izrecno prepovedane, ali take, ki bi škodovale državnim koristim, ako pridejo v javnost. c.) Ako se ščuva proti narodnostim, veroizpovedanjam ali družbam. d.) Ako se vspodbuja k nenravnosti in k prepovedanim činom. e.) Ako se pregreši proti nravnosti. Posl. dr. Forreger soglaša z nazori poročevalca, le to si želi, da bi se možnosti zaplemb le še bolj omejile, in predlaga, naj se preosnova tiskovnega zakona predloži poprej posamičnim klubom, da se izrečejo o njej, predno pride v zbornico. Češki posl. E i m soglaša s Ferreger-jem; on je za popolno odpravo časnikarskega in koledarskega koltka ter za dovolitev kolportaže, t. j. da bi se časopisi mogli prodajati po ulicah, kakor na Laškem. Zaplembe bi se morale še bolj omejiti. §§. 65., 300., 302. in 305, bi v obče ne smeli veljati za zaplembe. Na polovici ceste ne smemo ostati; prav ničesa se ne sme pustiti samovolji državnih pravdništev. Govorniku ni po volji poročevalčeva četrta točka o zaplembah. Kaj je to „vspodbujanje“ k prepovedanim činom? Definicija ni določena; državni pravdnik bi prav tako lahko plenil, kakor doslej. Govornik predlaga, naj bi se držali doslovno nemškega tiskovnega zakona, kjer govori o zaplembah, ali pa Pa-cakovega predloga. Perijodični tisk bi se do sodnijske razsodbe sploh ne smel pleniti, ter predlaga, naj bi poročevalec popravil svoje predloge v zmislu, kakor je bilo razprav-Ijano v odseku, da bi se ves načrt še v teku tega zasedanja spravil v zbornico. — Z Kimoni soglaša tudi dr. Pacak. Posl. S c h o r n je odločno proti odpravi varščine, ker to bi pospeševalo raz-vitek „revolverovega“ časnikarstva. Kolek naj se odpravi le pri manjših časopisih, večji pa naj se po razmeri kolkujejo. Govornik je tudi proti kolportaži in proti zrušenju objektivnega postopanja. Posl. Rutowski in Pernerstorfer sta za predloge dr. Jaquesa. Ministerski svetovalec Froschauer pravi, da časnikarski kolek daje 1,400.000 gld. dohodka, katerega vlada ne more opustiti. Vendar pa priznava, da ta kolek ni pravičen davek. Dalje so zopet branili svoje prejšnje izjave poslanci Forreger, Rutowski in Schorn, na kar je bila seja na predlog posl. Eima sklenjena. Radovedni smo, kaj bo iz te moke. Kakor je videti, je tiskovni odsek jako unet za pravično spremembo našega tiskovnega zakona. Tudi večina poslanske zbornice je enake misli, vendar iz vsega tega ne pričakujemo še nič dobrega za avstrijsko časnikarstvo, ker se bo takim spremembam upirala vsemogočna naša vlada, ki si bo gotovo znala pridobiti večino proti prepričanju in željam večine. To so uzroki, da bomo najbrže še dolgo dolgo — ako ne pride umes kaj nepričakovanega — čakali tisto belo vrano, kateri časnikarji pravimo — tiskovna svoboda. DOPISI Z Vipavskega, 9. maja. — Dva sestavka v zadnji »Novi Soči“ sta posebno razveselila vse prebivalce naše Vipavske doline. Prvi je peticija odsekov ljudskih shodov na Goričici pri Rebku in v Dornbergu, katera je bila poslana visoki c. kr. vladi za železnico po naši dolini. Hvala lepa imenovanima odsekoma, ki tako skrbno vršita naloženo nalogo. Le naprej! Čujemo, da se merodajni krogi čedalje bolj zanimajo za vipavsko železnico; Bog daj, da bi to zanimanje napredovalo ter konečno uresničilo naše vroče želje! Druga vest pa, ki nas je jako ovese-lila, bilo je poročilo, da je mestni zastop goriški dovolil 100.000 gld. v nakup delnic za imenovano železnico. S tem je za zdaj določenih že 200.000 gld. To je seveda še jako malo, pa začetek je storjen; drugo se tudi še dobi, ako se dobš pravi možje, ki to prevažno zadevo vzamejo v roke. Goriško mesto se lahko z vso pravico prav živo poteza za vipavsko železnico, v kateri dobi nagrado za vse škode, katere mu bo delala železnica po Furlaniji; zato je celo naravno, da hoče pripomoči k uresničenju te železnice z doneskom 100.000 gld., ki bodo, tako vsaj upamo, naloženi le na obresti, ker sodimo, da vipavska železnica ne bo pasivna. V Furlaniji so mnoge občine obljubile, da pokupijo tudi nekaj delnic. Naše občine po Vipavski dolini niso bogate, a morebiti bi vendarle utegnile spraviti skupaj nekaj tisočakov. S tem pokažejo merodajnim krogom svoje zanimanje za to železnico. Ta nasvet naj zvesto prevdarja vsaka občina, morebiti bi se dalo kaj storiti. Vsekakor pa treba pomisliti, da denar, kateri se porabi za nakup delnic, ne bo zavržen, marveč naložen na višje ali nižje obresti, kakor bo železnica donašala več ali manj dobička. Toliko v premislek. Iz Kozano, 8. maja. — Kakor je poročala „N. S“., zapustil nas je naš dosedanji učitelj gosp. Hrabroslav Volarič ter preselil se v Devin ob bregu naše Adrije. V zadnji številki poslal nam je svoj pozdrav. Hvala mu za to! Da, tudi mi, kar nas je zavednih Kozancev, se bomo vselej spominjali vrlega gospoda Volariča, kije od 1. 1886. deloval med nami za naš vsestranski blagor in napredek. Bil je goreč in vesten učenik našej mladini, a tudi zunaj šole delaven za naš duševni in gmotni napredek. Za njegovega tukajšnjega bivanja je cvetelo naše „Bralno društvo", ki je prirejalo veselice, katere so bile Kozani in celim Brdom v čast. Naš pevski zbor je prav dobro izuril, da smo Kozanci ponosni nanj. Namesto laškega „kvakanja“ razlegajo se zdaj pri nas lepe n&rodne pesmi. To je zasluga Volaričeva. Dasi jako delaven za naš blagor, vendar je moral preživeti veliko neveselih ur v naši sredi. Njegovo rodoljubno delovanje pridobilo mu je sovražnikov — kakor povsod. Nehvaležnost je plačilo tega sveta! Nekateri ljudje niso imeli večjega veselja nego kako bi mu mogli greniti življenje. Mož je proslavljen glasbenik, a v Kozani se mu je odvzelo orgijanje ter dalo neveščaku; toža-rili so ga na levo in desno — a vselej se je dokazala njegova nedolžnost. Skoda, da obrekovalcev ni doletela zaslužena kazen! Zaradi tega si je mož pomagal od nas proč in konečno preselil se v prijazni Devin. Šel je od nas, a mi se ga bomo še dolgo spominjali; celo večina njegovih nasprotnikov je spoznala, da mu je delala velike krivice. In to mu bodi najboljše zadoščenje! Čast takim možem in blagor občinam, v katerih delujejo! Orgijanje v cerkvi, od kar je v novih rokah, vedno bolj umira. V maju in v adventu in pri mnogih prilikah se kar nič ne orgija v cerkvi, petja pa ni prav nikakega! Ali ni to žalostno? In ktlko plačo dobiva organist za svojo „umetnost“?! I/, Loga pri Bolen, 12. maja. — Ta teden nas je zapustil č. g. Simon Gregor-č i č mlajši ter preselil se na svoje novo mesto na vikarijo v Sedlu v kobariškem Kotu. Ker je bil jako priljubljen gospod, bilo nam je slov6 prav težko , vse ljudstvo žaluje po dobrem gospodu. Bil je jako skrben za naš dušni in gmotni blagor, kar mu ohrani v naših srcih do zadnjega diha hvaležen spomin. V cerkvi je mnogokaj popravil in napravil, ne da je Občinarje kaj stalo. Po njegovem trudu in prizadevanju se je popravila tudi kapelica na pokopališču, ki je bila pred par leti slovesno blagoslovljena. S tem je ustregel posebno spodnjim Ložanom. — V šoli je bil skrben učenik, ki se je trudil mnogo več nego je bil zavezan; otročiči so ga radi imeli, ker je tudi on kazal veliko ljubezen do njih: — Še le zdaj, ko nas je zapustil, živo čutimo, kaj nam je bil in kaj smo ž njimi zgubili. Zato si ne moremo kaj, da bi se častitemu gospodu tem potom presrčno ne zahvalili za njegov trud in za njegovo dolgoletno skrbno delovanje za naš vsestranski blagor. Bog Vam povrni, častiti gospod, in daj Vam srečno in zadovoljno pastirovanje tudi v kobariškem Kotu. Z Bogom ! Zadnja „Nova Soča“ nas je jako razveselila z dopisom iz Ozeljana, iz katerega smo razvideli, da smo v novem č. g. vikanju Slokarju dobili gospodu Simonu Gregorčiču vrednega naslednika. Ložani se smemo srečnim prištevati radi tega dogodka. Zato kličemo novemu gospodu vikariju presrčui: dobro nam došli ! Ložani. Politični razgled Notranje dežele. Dežele češke. — Staročeh dr. Z tičk er svaril je vlado v državnem zboru z izjavo, katera zasluži, da bi si jo visoki dunajski krogi prav toplo vzeli k srcu. Dejal je namreč, kakor razvidno iz prvega današnjega članka, da se na Češkem mora spoštovati javno mnenje, da na Češkem razmere hitro zorijo, ker narod je zaveden in vročekrven, in da bi utegnilo kar čez noč nastati nekaj, ker bi za marsikoga na Dunaju in drugod ne bilo posebno prijetno. — Da je Staročeh dr. Z u c k er govoril čisto resnico, spozna prav dobro vsak pozoren motrilec čeških odnošajev, kar je pa mogoče le tedaj, ako čit-a vseh barv češke časopise, ne pa da opazuje narodno gibanje med češkim narodom iz kalnih — nemških virov. Kdor čita torej češke časopise — žal, da je takih Slovencev le malo! — pritrditi mora, da razmere na češkem res nenavadno hitro zorijo, ter priti do prepričanja, da ta bratski nam narod stoji morebiti na najvišji stopnji politične dozorelosti. To je treba opazovati, Icako plane po koncu ves narod, ko se mu zgodi od k a t e r e k o l i strani kaka krivica. Vsa društva in občine kar po vrstiprotestujejo proti korakom nasprotujočih činiteljev. Pravo politično gledališče pa se nam kaže zadnji čas, od kar je minister Schonborn ustanovil sodnijski okraj v Teplicih. Občine kar zaporedoma protestujejo proti ministrovi naredbi; enako vsa politična društva ter nebrojni volilni shodi, na katerih se vrhu tega odobruje delovanje narodnih poslancev čeških, kateri se poživljajo, naj proti sedanjemu vladinemu sistemu nastopijo še hujšo, cld najskrajnejšo opozicijo. Poslanci, ki imajo tak narod za seboj, si pač lahko marsikaj upajo, na kar marsikdlci drugi ne morejo misliti. Zadnje dni so se vršili mnogi volilni shodi, o katerih bi prav radi obširneje poročali svojim čitateljem, da bi jim predočili sliko pravega političnega gibanja med zavednim in dozorelim narodom. Zal, da so meje našega tednika preozke, da bi mogli poročati o vseli takih pojavih takd, kakor bi si želeli. Za lHenerjev predlog, naj poslanska zbornica o češkem zatožnem predlogu, preide na dnevni red, glasovali so tudi trije slovenski poslanci. Ljubljanski „Slovenecu opravičuje to ravnanje s stališča nekake narodne samouprave. 'Toda to je po našem mnenju napačno stališče o presojevanju čeških odnošajev, kajti nikdar ne smemo pustiti izpred očij, da ves Češki narod z vsemi svojimi zastopniki kakoršnekoli politične barve stoji kot skala na stališču Češkega drža v n e-g a p r a v a, katero zahteva nedotakljivost dežel češke krone, Vrhu tega imajo Cehi mnogo pisanih zakonov in važnih pravic, katerih mi Slovenci nikdar nismo imeli; za nas velja v prvi vrsti čl. 19. ustavnega zakona, dočim se Čehi opirajo še na mnoge druge zakone in določbe, ki varujejo njih koristi nasproti centralističnim naporom dunajskih krogov. In ker ves češki narod stoji na stališču takih pravic — in lahko je ponosen, da /ih ima! — menimo, da nam Slovencem ni treba postavljati se mu za sodnika, marveč da sodbo o tem, kaj je zanj prav ali napačno, bolje ali slabše, prepuščamo njemu samemu. — Tudi zadevo s tepi iškim sodiščem nam je soditi s stališča, na katerem stoji češki narod, kateri sam prav dobro vč, kaj mu je v korist ali škodo. Po sedanjih določbah je češčina v celem kraljestvu enakopravna — vsaj morala bi biti! — z nemščino. Zdaj pa hočejo kraljestvo razkrojiti v dva dela: v nemško zaprto ozemlje in v češki del. Ta razdelitev se pa vrši povsem krivično za češki narod, ker v nemškem zaprtem ozemlju bi bilo na stotisoče Čehov, ki bi bili popolnoma brez narodnih pravic, dočim bi bi bila v češkem delu nemščina enakopravna s češčino. To je gorostasen razloček! Cehi se upirajo takej razkrojitvi, in prav imajo ! lep-liško sodišče je ustanovljeno proti obotoječi postavi, čemur se je narod ceslci uprl. Pravica je na njegovi strani. Ali je pa ta upor nj^mit samemu v korist al škodo, o tem soditi ni naša naloga. Zdi se nam, da vsakdo sam najbolje ve, kje ga čevelj žuli. Danes teden je bil volilni shod na Žo-Jinjskem otoku v Pragi \ udeležba je bila ogrom- na. Govoril je dr. Herold, ki je bil viharno pozdravljan. — F nedeljo je bilo več enakih shodov. V Taboru je govoril poslanec Brd- l ik. V Caslavi je govoril poslanec dr. Pod-lipnf. V Libeznicih je govoril dr. Julij G regr. Krotke slovenske dušice bi pretresel kar strah, ako bi lečitale te govore, taki odločno in brez-ozirno branijo pravice naroda češkega. Na tak način se češki narod vzgaja in pripravlja za — srečnejšo prihodnost! — V N g m b h rk u je poročal tudi Staročeh dr. Mat tuš pred svojimi somišljeniki v tamošnjem političnem društvu. Vstop je bil omejen; ustopnice so dobili le znani Staro-čehi, o katerih je bilo že naprej znano, da dr. Mattušu ne zagrenijo onih par uric, katere preživi med svojimi „volilciu. Na tak način je bilo pri shodu le kakih petdeset oseb. Dr. Mat-tuš je poročal o političnem položaju in je konečno dobil od navzočih volilcev — zaupnico. — Na Moravskem se razvija živahna agitacija proti onim poslancem, ki niso glasovali za obtožbo proti pravosodnemu ministru. — Enako se godi na Češkem proti dvema Staročehoma. Posl. Pollak je dobil že nezaupnico, dr. Z ti c ker pa zaupnico. Mi poročamo teden za tednom prav obširno o razmerah na češkem. To je naravno, ker češko uprašanje je zdaj najvažnejše v Avstriji ; oci vseh politikov obrnjene so na Češko; v državnem zboru vrše se najburnejše razprave le o čeških homatijah. Treba je torej, da imd tudi slovenski narod jasne pojme o razvitku političnih odnošajev na Češkem, ker to je za nas najboljša politična šola. Domače in razne novice Prihodnja številka „Nove Soče“ izide en dan pozneje, t. j. v soboto 21. t. m. ob navadni uri, ker urednik odpotuje drevi na Dunaj, da si ogleda gledališko in glasbeno razstavo, o kateri bi rad poročal v „N. S.*‘ Osolme vesti. — Avskultant grof J. Coronini, sin našega deželnega glavarja, imenovan je sodnijskim pristavom v Gorici, kamor je premeščen tudi sodn. pristav pri trgovinskem in pomorskem sodišču v Trstu Karol Kovačič. „Goriška Čitalnica" priredi jutri svojo povelikonočno veselico. Spored, ki je priobčen nekoliko niže, je prav izbran in zanimiv. Kdor neudov želi udeležiti se te veselice, oglasi naj se pri kakem odbornikujali društ-veniku. K plesu je potrebna posebna vstopnica od odbora. »Slovenska Čitalnica v Gorici" priredi v soboto dne 14. maja t. 1. »Besedo“ s plesom z nastopnim sporedom: 1. C. M. Ziehrer — „Visoko in nizko", stopaj, svira orkester. 2. A Nedved —»Nazaj v planinski raj!“, poje mešani zbor. 3. R. Blanquett — Uvertura k operi „Zvono- vi Cornevill-ski“, svira orkester. 4. Volarič — „Slovenskim mladenkam1*, poje ženski zbor z orkestrom. 5. Resch — »Skrivna ljubezen “, gavota, svira orkester. 6. A. Foerster — „Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesni“, poje sopran, alt in možki zbor z orkestrom. 7. Igra: »Kdor se poslednji smeje!“, gluma v jednem dejanji. 8. Ples. Pri besedi in plesu svira goriški orkester. Vstop je dovoljen le društvenikom in povabljenim gostom. Pričetek ob 8. uri zvečer. »Goriški Sokoltt imel je v nedeljo svojo povelikonočno veselico s plesom. Za zadnjo številko nismo dobili vabila, zato tudi sporeda nismo mogli naznaniti. Pele sta se dve pesmi »Hrvaticam11 in »Žalujoča sestri-ca“; zadnja s spremljevanjem orhestra. I-grala se je tudi znana češka igra »Blaznica v prvem nadstropju11. — Udeležba je bila prav obilna; zlasti pa je bilo izredno, kolikor še nikoli doslej, zastopano slovensko razumništvo, dočim je bilo navadnega občinstva manj. Izmed slovenskega razumništva smo videli cel6 take, katerih doslej pri »Sokolu* še ni bilo. To je prav! Razloge smo navajali in poudarjali že o marsikaki priliki. — Od nekih stranij se je mnogo rovalo proti jutrajšnji veselici »Goriške Čitalnice*. Obila udeležba slovenskega razumništva pri »Sokolu14 smatraj se kot — najboljši odgovor. Radodarni doneski. — Prav veselo znamenje narodne zavednosti in požrtovalnosti pri nas na Goriškem so redno dohajajoči radodarni doneski za učne in vzgojevalne zavode v Gorici. Pri vseh mogočih prilikah zbirajo se darovi posebno za »Slogine“ zavode, da mora res pravo veselje napolniti vsako slovensko srce. Ni ga tedna, da bi ne izkazali lepih svotic, darovanih v rečeni namen. Ako se je kak otrok rodil, zložili so veseli kumi in drugi nekaj grošev za naše slovenske otročiče v Gorici; ko se kdo ženi, ko je izvoljen za župana, ko poklada račune, ko dobi kako stavo ali pravdo, ko se pravdi ogne s primerno pogodbo ali dogovorom, ko se sploh drugače snide v veseli ali žalostni družbi s svojimi prijatelji, vedno se zbirajo doneski za vzdrževanje naših šol v Gorici. Naši izkazi so za to najveljavniša priča. To je dokaz, kak6 živo čuti naše ljudstvo potrebo slovenskih šol v Gorici. Brez šol ni prihodnosti! Ako bomo imeli dosti šol, ne bo se nam bati za prihodnost, ki je v naših rokah. Zato naprej po dosedanji poti, delajmo in žrtvujmo se za svoje potomce ! Za »Slogine1* zavode je došlo v zadnjih osmih dueli: V prijateljski družbi pri odhodu č. g. A. Slokarja iz Šempasa nabra- lo seje 4 gld. 21 kr. — » Cerkljanski prav-darji“ poslali so 8 gld. Čast takim prav-darjem, ki končajo s tako plemenitim činom! — Preč. g. J. G. v Kožb. 5 gld. — Gg. prof Anton Šantel in dr. Jos. Jakopič v Gorici vsak po 1 gld. Za žensko podružnico sv. C. in M. je poslala neimenovana gospa iz Mirna 1 gld. — Za možko podružnico: V pušici pri Likarju 78 kr., pri Urbančiču 28 kr. Vderansko društvo bo imelo v nedeljo ob 3. popoldne svoj občni zbor v dvorani »Goriškega Sokola11 v gostilni „pri zvezdi“ na starem trgu. Čujemo, da nekateri življi, ki nam Slovencem niso posebno prijazni, bi radi uprizorili neko zmešnjavo. Zato priporočamo veteranom slovenske narodnosti, naj se nikar ne puste preslepiti in naj volijo dosedanje načeluištvo in dosedanjega predsednika gosp. A. Jako bij a, ki je Slovencem naklonjeni in pravičem mož. Mostno volitve so bile razpisane na 24., 27, in 31 t. m. V velikonočni številki smo povedali, kako nezakonit je ta razpis slavnega našega magistrata in kako grozno bije v obraz mestnemu Statutu. — V istem zmislu napravila je „Sloga“ tudi utok ali ugovor na c. kr. namestništvo, katero je vso reč poslalo v rešitev našemu magistratu. V sredo se je posvetoval o „Sloginem“ utoku pravni odsek ter soglasno sklenil, naj se volitve preložijo v zmislu podanega utoka. Učerajšnji „Corriere“ ima obširno in natančno poročilo o „Sloginem“ utoku; dobil ga je gotovo naravnost iz mestne hiše. Ta list je že napovedal dneve, kdaj se bodo vršile preložene volitve, namreč 1., 7. in 11. junija. Nekateri starašine pa so baje predlagali, naj bi se volitve vršile še le v juliju. „Corriereu se je lmdo zrepenčil nad slovenskim »Sloginim14 utokom in se je čudil, zakaj ga naš magistrat ni zavrnil ter zahteval italijanskega prevoda, češ, da italijanščina je uradni jezik v mestni hiši. O tem bomo obširneje govorili v prihodnji številki. Dostavek. — Mestno starašinstvo je v sinočini seji sprejelo „Slogin“ utok v celem obsegu; zato mora volilno postopanje začeti spočetka. Z razglasom današnjega dneva razpoloženi so volilni imeniki zopet skozi 4 tedne do 10. junija; po tem roku določenih je 8 dnij za reklamacije. Volitve same pa bodo 5-> 8- i'i 12. julija, ne pa koncem maja. To „zmešnjavo“ v mestni hiši je naredila „Sloga“. Jeza v Izraelu je velika! Mestna godba goriška je bila povabljena na neko slavnost tržaškega dobrodelnega društva „Previdenza.“ Ker je pa naše mesto v vedno hujših denarnih stiskah, sklenilo je mestno starašinstvo, da godba ne pojde v Trst. — Proti temu sklepu so nekateri »Corrierovci* začeli ropotati in spisali so prošnjo, katero je podpisalo celili 230 meščanov, naj bi starašinstvo razveljavilo svoj prejšnji sklep ter sklenili', naj bi godba šla v Trst. — O tej prošnji je bila v predzadnji seji kaj rezka razprava. Ivonečno se je prošnja izročila v pretresovanje in poročilo finančnemu odseku in onemu, ki nadzoruje našo mestno glasbo. — Gorica ima pač premalo denarja za take izlete v Trst, od katerih naše mesto ne more pričakovati prav nikake koristi! V istej seji je bil imenovan nadzornikom naše mestne godbe — Don Jakob Toma-nin, vodja zavoda zapuščenih otrok. Slovenski stariši v Gorici, ki zaman pričakujejo odgovora na svojo lansko prošnjo za slovensko šolo, dasi je vlada trikrat krepko potegnila se za lije, so že siti čakanja; zat6 so v zadnjih dneh storili krepek korak naprej v dosego svoje pravične zahteve. Naredili so namreč novo prošnjo naravnost na ministerstvo; prošnjo pa so vsi podpisali ali podkrižali pred c kr. notarjem gosp. Jos. Kavčičem, tak6 da nihče ne bo mogel dvomiti o pristnosti podpisov in prošnje same. Podpise na prvi prošnji je preiskoval naš slavni magistrat — pa kako?! To si pač lahko sami mislimo! — V lanski prošnji so stariši izkazali 348 otrok, v letošnji pa 437, torej za 89 več od lani. Ako bi bili prišli podpisat prošnjo vsi tisti slovenski stariši, o katerih vemo, da imajo otroke za šolo, bilo bi podpisanih nad 600 otrok Pa poreko, da je malo Slovencev v Gorici! — Prošnjo izročita naša gg. državna poslanca naravnost v roke ministru Gauču. 0 vipavski železnici razpravljala je tudi „Trgovinska in obrtnijska zbornica v Gorici41 Ta zbornica se je pečala prav obširno in temeljito s tem uprašanjem že 1. 1889.; takrat je bila dogotovila tudi potrebne načrte in preudarke. — Deželni zbor naročil je dež. odboru, naj oskrbi vsa potrebna dela za to železnico. Pri tem poslu mu bodo veliko pomagali načrti trgovinske zbornice. Vsekakor je želeti, da se oni načrti uporabijo, kajti vsako delo je drugič popolnejše nego prvič. — Imenovana zbornica je sklenila v zadnji seji, da se v tej zadevi pridruži deželnemu odboru in da bo podpirala vse njegove korake v izvrševanju naloge, katero mu je v tem oziru naložil deželni zbor. Zanimanje za vipavsko železnico kaže se torej vsestransko! II Iliniiovaniento. — Izšla je 3. št. tega lista, ki je za nas Slovence jako zanimiva. Med drugim objavlja tudi interpelacijo dr. Gregorčiča in tovarišev zaradi Spinčičeve zadeve. V prihodnji številki objavi mladočeško interpelacijo v državnem zboru. Dalje je priobčil iz časopisa „Oesterr. Volksfreund“ članek „La politica austriaca a riguardo degli Slavi (Avstrijska politika z ozirom na Slovane)11, v katerem se izborno šiba i iredentizem, kateri podpira avstrijska politika proti zvestim slovanskim državljanom. — Dalje ima članek, v katerem opisuje znani dogodek, da celjski magistrat inora odslej slovenske razsodbe tudi reševati v slovenščini. Na koncu pa pravi: „Kaj poreko naši niesuii očetje, ko bo tukajšnji magistrat prisiljen reševati in odgovarjati tudi v slovenščini, in sicer tukaj toliko bolj, ker velika večina deželnega prebivalstva je slovenske narodnosti, in ker je neoporečno dokazano, da živi dobrih 7000 Slovencev v našem mestu11. List, pisan v italijanskem jeziku, ki tako zagovarja naše koristi, vreden je podpore od slovenske strani. Ker so se pa enaki poskusi, da hi se ohranil v Gorici list s podobnimi nameni, že večkrat ponesrečili, zavladala je neka nezaupnost med naročniki. No, kdor noče naročati se za več časa naprej, naroča naj se le od četrtletja do četrtletja! Z drugo polovico leta izhajal bo vsak teden za isto ceno, namreč 4 gld. na leto. Enakopravnost. — Novi predsednik višjemu deželnemu sodišču dr. Pečk poslal je, kakor nam pripevedujejo, vsem podrejenim sodiščem okrožnico, v kateri je po-vdarjal, da se iuia strogo paziti na to, d a se izvršuje načelo narodne enakopravnosti. Ako je to res, se gotovo kmalu pokaže v dejanjih, katerih narod slovanski na Primorskem pričakuje od novega predsednika; potem bo mogel spremeniti svojo črno sodbo, katero si je bil ustvaril o njem iz časnikarskih poročil. Mi bi nič srčnejšega ne želeli nego to, da bi dr Pečk s svojimi čini postavil na laž vse svoje dosedanje nasprotnike. »Slovenski Narod11 je prinesel kratko poročilo o „goriških razprtijah11, katerim pa imenovani list pripisuje preveč važnosti. Goriški Slovenci so si takoj naredili zdravo sodbo o teh »razprtijah" in vedo prav dobro za uzroke, ki osebne mržnje nosijo celo v društva. Mi smo od vseh strauij napro-šeni, naj bi o teh rečeh nič ne pisali, ker bi nekaternikom preveč škodovali — ne toliko radi njih, ampak radi drugih, za katere jim je skrbeti. Iz tega tizroka smo potrpeli že marsikaj, potrpimo tudi še to, toda pri prvi bodoči priliki povemo jasno in razločno, kakor je. O grožnjah in načrtih, katere so pošiljali nekateri naši znanci »Slov. Narodu", pa kar z lahkim smehljajem preidemo na dnevni red. Piedimoute. - Goriški „Corrierovci“ se dosledno drže te lahouske skovanke. Kjer le morejo, rekajo Piedimoute namesto Pod-gora. — Te dni smo videli neko dopisnico, katero je pisal odvetnik dr. Marani v Piedimoute, a dostavil je tudi Podgoro, da dopisnica ni bila zavrnjena na pošti. Tako dosledni so naši laški sosedje! — Kaj storiti, da bomo Slovenci kolikor mogoče^ rešeni takih spletk? Pretrgajmo s „Corrierovci“ vsako zvezo, pa bomo varni pred takimi in enakimi pismi. V Podgori so imeli v nedeljo s e j m sv. Gotarda. Po dolgem času se je nebo zopet zjasnilo iu majnikovo solnce je pokazalo svojo moč. Meščani in okoličani od vseh stranij so privreli v Podgoro ter na prostem veselili se lepega dneva. — Goriški „Corriere“ je v soboto zatrjeval s prav resno besedo, (la letošnji sejni sv. Gotarda v Podgori bo prazen, češ, da Goričani ne pojdejo tjekaj vsled znanega pretepa 29. novembra 1891., v katerem so nekateri Goričani bili kamnjani. Revček, kako se je osmešil! h Ajdovščine nam poročajo, da so bile lanske občinske volitve te dni ovržeue. Eno celo leto je že preteklo od lanskih volitev, a naposled bo treba še le zopet voliti! To gotovo ni prijetno nobeni stranki, občini pa ne v korist! Zato bi bilo le želeti, da bi se nove volitve dovršile tako, da bi proti njim ne bilo ugovorov, katerih rešitev bi trebalo morebiti čakati — zopet eno leto. V ta namen bi bilo vsekakor potrebno s p o r a z u m 1 j e n j e med tamošnji-mi veljavnimi možmi, da bi si pri novih volitvah ne stali v dveh taborjih odločno nasproti. Mi iskreno želimo, da bi se volitve mirno dovršile, kar bi bilo prijazni naši Ajdovščini le v splošno korist. — Tako je naše mnenje. Sicer pa nočemo mešati se v te zadeve, toda svoje odkritosrčno prepričanje javno povedati smatrali smo kot svojo dolžnost. Gosp. Vatroslav Holz, uradnik banke „Slavije“, zdaj stalno bivajoč v Trstu, imel je v tamošnji Čitalnici zanimivo predavanje o znamenitih pokojnih Slovencih; podal je mnogo krasnih črtic o njih življenju, mišljenju, delovanju in značaju, kakor jih je sam spoznal v svojem občevanju ž njimi. Med drugimi so prišli na vrsto tudi pokojni Erjavec, Hribar in Jenko, ki so živeli in umrli v našej Gorici. Posebno zanimive in povsem dobro podane so črtice o pokojnem Jenku. To predevanje objavlja »Edinost11 V podlistku. Važna razsodba ža č. gg. vikarije — Dne 2. maja priznalo je državno sodišče vikarijatu na Srednjen samostojnost z letno plačo 600 gld. Gospoda vikarija č. g. Antona Berlota zastopal je znani dunajski odvetnik dr. P o r z e r. Ministerstvo je ugovarjalo, da vikariju ne tiče nikaka plača iz verskega zaloga, ker ni podal f a s i-j e o pravem čas u, to je v teku dveh mesecev. Toda državno sodišče je bilo drugačnih misli j in je razsodilo: 1. Vikarij na Srednjem je samostojen dušni pastir; zato mu tiče plača 600 gld. 2. S tem, da ni podal fasije o pravem času, ni še zgubil pravice do plače iz verskega zaloga, marveč do tistega dne, dokler ni podal fasije, t i-č e mu plač a 400 gld. kakor e k s-p o s i t u, od dneva podane fasije pa popolna plača samostojnega duhovnika. — Ako torej kateii gg. duhovnikov ni še podal la-sije ter s tein ne še zahteval samostojnosti, naj to čim prej stori. Novoimenovani gg. vikariji naj pa fasijo vsekakor podajajo v teku dveh mesecev, da ne bodo imeli škode. Kedar potrebujejo odvetnika na Duna-naju, obračajo naj se vsekakor na dr. Por-z e r-ja, ki dobro pozna vse naše razmere in poti, po katerih pride do zaželjenega cilja. Poštni urad pri Robiču otvori se 15. t. m. Poštni voz bo odhajal iz Kobarida skozi Robič v Podbonesec ob 10. uri zjutraj ; ob isti uri bo odhajala pošta tudi iz Čedada v Kobarid. Voznina za osebo iz Kobarida v Čedad bo znašala le 82 kr. — Več v prihodnjem dopisu. „Matica Slovenska11. — Od poverjenika te naše družbe na deželi dobili smo naslednje vrstice: „Do konca maja je čas za upisovanje v „Matico Slovensko11. Ker ta družba izda letos knjigo, ki bo opisovala našo deželo — spisal jo je profesor Simon Rutar — bilo bi potrebno, da bi število društvenikov v naši deželi naraslo. Kdor ženi torej pristopiti, oglasi naj se pri pove: -jenikih. — Toda pri tej priliki nam je opomniti na neko razvado pri društvenikih, da namreč večina njih ne plačuje lulnine naprej, ampak še ie pri sprejemu knjig. Treba je torej plačati udnino že pri oglasil«, kajti poverjeniki ne morejo za vse ude plačevati iz svojega žepa naprej, a potem čakati, kdaj dobijo svoj denar povrnjen. Toliko požrto-valnosti se ne sme tirjati od poverjenikov11! V Divači bo v nedeljo popoldne otvor-jena in svečano razsvetljena tamošnja ogromna podzemeljska jama, ki se zove »Cesarjevič - Rudolfova vileuica", kakor smo omenili že v predzadnji številki. Kdor more, potrudi naj se v Divačo, ne bo mu žal! Na &v. Višarje napravljajo se že zdaj romarski vlaki s Kranjskega in Štajerskega, kakor čitamo v kranjskih in štajerskih časopisih. Kakor druga leta začne tudi letos ta božja pot svoje delovanje o Binkoštih. Letos bo pri otvorjenju mnogo romarjev od blizu in daleč. Kranjsko. — V Ljubljani seje poročil slovenski državni poslanec dr. A. Ferjančič z g.čno Julijo Lenarčičevo.— »Ljubljanska Čitalnica11 se je preselila iz dosedanjih prostorov na Turijaški trg. — Slovenske obrtne šole na Kranjskem nadzorujeta dva profesorja iz Gradca, ki ne znata čisto nič slovenski. Take ljudi nam pošiljajo! — V Mokronogu nameravajo ustanoviti posojilnico. — V Vipavi bo 27. in 28. t. m. kratek tečaj za vinogradnike, ki se bodo poučevali, kako treba prenoviti opustošene vinograde z amerikanskimi trtami. — Dolenjska železnica začne se graditi še to poletje. »Delniško društvo dolenjskih železnic11 je vlada že potrdila; sedež ima na Dunaju. Štajersko. — Dr. Jos. S r n e c, odvetnik v fcCelju ima odslej svojo pisarnico v hiši »Celjske posojilnice11. — Celjski Slovenci dobe v nedolgem času svoj »Narod ni Dom“; zidala ga bo tamošnja posojilnica. Nemci se že zdaj strašno jezč; kaj še le bo! — Nemški in n emšku tarski Cel j ani se silno jeze zaradi ministerske uaredbe, da mora tamošnji magistrat slovenske uloge tudi v slovenščini reševati. Celjska »Deutsche Wacht“ je bila že dvakrat zaplenjena zaradi svoje jezice. Da bi ji le žolč ne počila! — Žalec je jako prijazen, lep, napreden ter skozi in skozi naroden trg v Savinjski dolini. Zato pa ni v milosti celjskih Germanov, katerih glasilo jih pogosto napada in sramoti. — V Slovenski Bistrici imajo hranilnico in posojilnico, pa obe uradujete nemški. Žalostne razmere! — V Ljutomeru imajo slovensko šolo, na kateri se poučuje tudi nemščina, in to celo jako mnogo, kakor sploh po celem južnem Štajerskem. Tamošnji nemškutarji bi paradi to šolo kar ponemčili. Upamo, da bo ves njih trud zastonj. — V Mariboru bo prihodnje leto učiteljski tečaj za mesčanske učitelje. — Celjski »Domovini11 poročal je nekdo od Save, da je imela tamkaj rež že o sv. Juriju klas, kar je redka prikazen. Imenovani list dostavlja, da so ime- li na Štajerskem letos prav zgodnjo spomlad. Mi v »solnčni Gorici11 ne moremo reči kaj takega. — Koroško. — Dne 27. aprila imelo je „Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem11 svoj občni zbor v Celovcu; udeležilo se ga je nad 300 posestnikov iz slovenskega Koiotana. Pri zboru je poročal predsednik Gregor Einspieler o delovanju deželnega zbora koroškega in omenjal, da slovenska deželna poslanca ne moreta sicer nič doseči, vendar sta oholim Nemcem živi priči, da Slovenci na Koroškem še žive in se gibljejo. — Tajnik deželne kmetijske družbe kranjske g. Pirc poučeval je o umnem gospodarstvu. Po zboru je bil koncert, katerega se je udeležilo nad 500 oseb. Koroški Slovenci se gibljejo. Pogumno naprej! Raznoterosti Slovanske drobtine - Slavni češki goslar Cundri ček koncertoval je pretekli teden v Biinu; na glasovirju ga je spremljala njegova soproga. Bila sta viharno odlikovana. — FrantiSek Ekert, katehet v Pragi, velik zagovornik češkoslovenskega pobratimstvi, odlikovan s papeževim križem „Pro Ecclesia", je bil v nedeljo 8. t. m. slovesno umeščen na župnijo „Matky Boži Snežne11 v Pragi. — Holu-hnva afrikanka razstava v Pragi, katero je 30. aprila slovesno otvovil namestnik grol Thuu, je slabo obiskovana Uzrok temu je sedanja politična razburjenost na Češkem. — Preradoviču, generalu in slavnemu hrvatskemu pesniku, postavi se v Zagrebu spomenik, kateri izdela znani kipar Ivan Bendi £ v Trstu. Naročil ga je doslej še neznani rodoljub, ki spomenik podari mestu Zagrebu. — Prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani. — Osnovalni odbor neumorno deluje, da čira pi'eje završi pripravljalna dela za katoliški shod. Dosedaj so imeli razni odseki dvajset sej. Dosedanjim odsekom pridružil se jenov odsek za krščansko umetnost, ker se je gradivo v tem oziru tako nakopičilo, da ga ni lahko priklopiti odseku za tisek. — Shod se bo vršil v Ljubljani in sicer na starem strelišču. Ta prostor je v Ljubljani za tak shod najprimernejši, ker ima poleg velike dvorane tudi prostorne stranske sobe, kjer bode mogoče zborovati tudi posameznim odsekom. „Domovina“. Mlinarjev ;Janez, slovenski junak ali vplemenitba Teharjanov. Drugi popravljeni in predelani natis. — Ravnokar je dotiskana knjižica gornjega naslova. »Mlinarjev Janez“ prikupil seje ljudstvu ne le na Spodnjem Štajerskem temveč po vsem Slovenskem in je bilo mnogo popraševanja po drugi izdaji, kar je napotilo založnika prirediti jo. — Knjižica je pisana v prav poljudnem jeziku in upamo, da bode dobro došla. — Cena mehko vezanemu izvodu 40 kr., po pošti 50 kr. — Dobiti je pri Dragotinu Hribar-ju v Celju, pa tudi v drugih lmkvarnah. Številke govore. — Tekom minolega leta pokradli so na Ogerskem razni uradniki in sluge silno veliko denarja, a vsem se ni prišlo na sled. Znano je, da so v tej dobi pokradli uradniki iu sluge: pri pošti 12.000 gld., pri davkarijah 87.000 gld., pri okrožnih blagajnicali 37.000 gld., pri siro-tiških in depozitnih blagajnah 100.000, pri vojaških blagajnah 21.000, pri cerkvenih blagajnah 19.000, pri občinskih blagajnah 17.000, pri carinskih in sodnih blagajnah 3.000 in pri ministerstvu 42.000 gld., — pri bankah in hranilnicah 1,383.000, pri zavarovalnicah 39.000, pri trgovcih 142.000, pri tovarnarjih 85.000 in pri zasobnikih 27.000 gld. Zdaj pa naj še kdo reče, da so na Ogerskem »dobre razmere". Pošten človek. — Leta 1875, torej pred 16 leti, izgubil 'je bil neki trgovec iz Bobatja na Gališkem na semnju v Vojnilovu denarnico, v kateri je bilo 1200 gld. Navzlic iskanju in poizvedovanju se ni moglo dognati, kdo da je našel in utaknil izgubljeni denar. Sedaj pa, po preteku tolikih let, dobil je dotičui trgovec, ki je bil izgubil denar, iz Nemčije pismo, v katerem je bilo 2300 gld. in v katerem naznanja nepoznani pisec, da je on našel izgubljeni denar, da si je ž njim pomagal in da vrača zdaj najdeno svoto s 6 odstotnimi obrestimi vred. Kaznjenec — skladatelj. — V kaznilnici v Kopru peli so pred kratkim ondu zaprti kaznjenci slovesno mašo, katero je zložil star kaznjenec, ki se je muzike naučil šele v zaporu. Strokovnjaki hvalijo to glasbo prav močno. Skladatelj je bil prej natakar, v zaporu pa se bavi s strugarstvom. Obsojen je radi umora na dosmrtno ječo. Ubijalec svoje matere. — Dnč24.apriia prijeli so orožniki Franca Jerovca, posestnikovega sina iz Malega Trna, političnega okraja krškega, radi uboja svoje lastne matere Elizabete Jerovc. Sam je priznal svoje hudodelstvo in povedal tudi podrobnosti, kako se je to izvršilo. On in mati sta sla dne 18. aprila v cerkev. Na poti sta prišla do vinske kleti, podala se vanjo in tukaj začela se hudo prepirati. Ves togoten vzame sin France poleno ter udari ž njim svojo mater tako močno po glavi, da pade brez zavesti na tla. Da bi storil konec njenim mukam, udari jo še edenkrat ter odide nemudoma domu. Dne 20. aprila odpelje mrtvo truplo v hosto in je tam pokoplje. Ker pa je več ljudij videlo, da sta stopila z materjo v klet, iž nje pa je prišel sam, se je to nezaslišano dejanje kmalu zvedelo in dnž 25. aprila bila je na lici mesta posebna komisija, da je stvar preiskala. Grozna smrt. — Meseca aprila nastal je po noči požar v kajži Jožefa Bobnarja iz Lubna pri Novem mestu. Kajža je pogorela do tal. Mož, ki je spal ua svislih, zapazil je prvi, da gori in hitel ženo budit. Oba sta se rešila iz goreče hiše, kar se spomni žena skrinje, v kateri je bilo 400 gld. denarja. Mož je sprevidel, da je nevarnost velika in zato ni hotel iti v gorečo hišo po skrinjo, ampak hitel v hlev. /ena šla je sama v hišo in z velikim trudom privlekla skrinjo do praga, tu jo pa omami puli, strop se udere in pokoplje ženo iu skrinjo. Gaiiz seidene Foulards von 85 kr. bis fl. 4.65 p. Met. (ca. 450 verscli. Dessins, gestreift, karrirt, bedruckt etc. — vers. roben- lind stttck-weise porto- und zollfrei in’s Haus die Seiden-Fabrik G. Henneberg (K. u. K. Hoflief.), ZU-rich. Muster umgeliend. Briefe kosten 10 kr. Porto Štev. 192. op. Razglas. Naznanja se, da Javna dražba zastavil I. četrtleta t. j. mesecev januarja, februarja in marci ja 1891 začne v" ponedeljek, dne IS. junija 180.9 J ter se bo nadaljevala kakor navadno naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavljavnice iu ž njo združene hranilnice V Gorici) dne 10. majnika 1892. Barmim reklame I IHI lil 111111I I11 lili 1:11111I I IIIII lili I III111I IIIII ki je pred kratkim, kakor znano, umrl kot milijonar, rekel je pogosto, on se ima zahvaliti za vse svoje bogastvo le izvirnemu priporččevanju v časnikih: njegovo geslo Jot lhogaslvn pelje stoži tis- karsto črnilo" morala hi si človeška drržba vzeti k srcu in posebno mi v Avstriji morali bi s pridnim priporočevanjem po časni- kih skrbeti za razprodajo naših obrt- nih izdelkov in drugega blaga Oznananila za „Novo Sočo“ in za vse druge časnike ter koledarje na svetu oskrbuje v tu- in inozemstvu vrlo znana posredovalnica Daiekrilifjlmfpsse 7 Glavni zastopnik naj znam eni tnej- ših kursnih knjig po Evropi, kakor Conducteur-ja, HenscheTs Telegraf, Livret Chaix. Čekov in klearingov račun št. 807.074 e. kr. poštne hranilnice. Založnica PIVA IN iunu V KANALU. Podpisanec priporočam izvrstno ustano in ohlajeno goriško in štajersko IZVOZHO PIVO v sodčkih po Vg, 1/i, 1/8 liekta, kakor tudi piro v steklenicah po zmerni ceni in dobri postrežbi. S spoštovanjem Leopold Miklavčič. zastopnik Lariševega pivovarja na par v Gorici* -VEDUSTO SVEŽE DROŽI med Lahi imenovano : feco prodaja po zmernih cenah Larisch-eva pivovarnica na GoriSčeku (pri Cattarini-ju) v Gorici. Nunska ulica st. 14 v Gorici priporočata vsake vrste dvokoles (velo-‘i ____________ cipedov) za odrasle in otroke, kakor tudi šivalnih strojev novega sistema. Popravljajo se pohabljeni velocipedi in šivalni stroji po najnižjih cenah. Zdravilo iz kine in železa želodčni okrepčevalni likčr izdeluje Marna Cristofoletti v Gorici, j Pomaga v vseh boleznih, v katerih se L nahaja železo in kina. jn Napravlja tek, pospešuje prebavljanje, 4 nzroča redno pretvarjanje in hranjenje jedij, L množi rudeča telesca v krvi ter premaga brez- ji krvnost. 5| Ker je prijetnega okusa, more se uži- L vati pred jedjo. — Odrasli ga užijejo po ko- ji zarčku dvakrat na dan, otroci pa po tf kozarčka. 1 " DV* Cena izvirni steklenici 60 kr. y:xzzzzxxxxxzxx3 za m katero prireja GARRIJEL PICCOLI, lekarna „pri angelju v Ljubljani, Dunajska cesta, je mehko, učinkujoče delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, krepča želod , ter pospešuje telesno odprtje. Razpošilja jo iz-delovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic.Zabojčekz 12 steki, velja gld. 1.36, z 55 steklen., 5 Rg. teže, velja gl. 5.26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničko razprodajajo lekarne. H H N H H N H K N H H H N N u it U M 8 0} C * Sargovo zdravniški preiskano KA10D0NT Na prodaj pri lekarjih idišavničarjih Sh lid co i Priznana najboljša moderna S t K Jf A, pristna, trdna in cene vredna, za obleke in vsak namen, razpošilja proti povzetju zasebnikom in krojačem za spomladansko in poletno rabo založnica c. kr. priv. tovarnic sukna in volnenega blaga Moriz Schwarz Z\vittau (Mahren). Usa sukna za uniforme, vojaška sukna in obšitki, lodni proti dežju in lovska sukna. trni perviens in doskins za salonska oblačila; telovniki iz piketa in svile. Sukna za livreje in biljarde. Ostanki prodajajo se po ceni, toda od teh se uzoroi ne pošiljajo. Gospodom krojačem pošiljam nefrauk. posodo prav lepe knjige z uzorci. * i VINSKI EKSTRAKT. To pripoznano specijaliteto priporočam za hitro in izvrstno narejanje izvrstnega i zdravega vina, ki se nikakor ne ločimo naravnega vina. Cena za 2 kila (za 100 litrov vina) gld. 5.50 Recep t se brezplačno prilaga. Za najboljši vspek in zdrav izdelek jamčim jaz. PRIHRANITEV ŠPIRITA doseže se z mojo pokrepčcvalno esenco za žganjine, ki daje pijačam prijeten in rezek okus in ki se dobiva samo pri meni. Cena gld. 3.50 kilo (na 600 — 1000 litrov) navodom za rabo. SV* Razun teh specijalitet_ imam tudi vse esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih likerjev itd. Recepti brezplačno. Cenik poštnine prosto. Karol Filip Pollak Tvornica esenčnih specijalU r Pragi. Solidni zastopniki se iščejo._____ izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici.