Katollsk rerkren lis«.
Danica izhaja vsak petek 11» celi poli, in veljA po pošti z* cel« leto 4 gld. 60 kr., ca pol let« 8gl«». 40kr.. r.n četen let* 1 gld. 80 kr. V tiskarni c i sorejeraana na leto 4 gold., r.a pol leta 8, gold., /.a četert leta 1 gold.; ako zad<-i.» 11» ta dar prasnit . itide Danica __dan poprej.
Te6a| XXVII.	V Ljubljani 25. vinotoka 1872.	List 43.
i?ati Martk,
škof, patron več cluhovnij po Slovenskem.
Fara! svetega Martina,
Varha svojega spoštuj; Dan njegovega spomina
Kakor praznik posvečuj, a) 0 glej, da ga častiti Nikolj ne opustil, In prav Bogu služiti, Od njega se učiš.
Sin roditeljev nevčrnih, ')
Star še komaj desčt lčt, Hodi v družbo pravovernih, Med kristjane je sprejčt. Že vnčmajo ga želje,
Da bil bi ranih krotak; Pa veže ga povelje, 2) Postane mlad vojak3).
Grešne se boji norosti,
Vestno gleda le na to, Da spolnuje prav dolžnosti, Služi z mečem še nebo. Na časno se ne veže,
Ves milega serca — Od plajša kos odreže, Ga revežu poda. 4)
Nčkaj Ičt cesarja služi;
Čas vojaštva je konč&n, S škofom se Hilarjem druži, 5)
Zvoli si duhovski stan. 6) Skerbč ga starši — pride, ")
Kerstiti jih želi, Sovražnikom odide, 9) Panonjo zapusti.
Pride vbčžen do Milana,
Pa pregnan je od ondod; Gre spred škofa arijami '")
Na samoten morski brod. — 11) Omagal ni v skušnjavi,
Nikolj privolil v greh; Pa posti se v pušavi, Leži na golih tleh.
Z Bogom, otok Galinarja!
Martin, od ljubezni gnan, Spet do škofa gre Hilar ja, —
Žene ga le v samostan. — 12 i Turon življenje krasno
Njegovo dobro ve: Vsi s silo ga in glasno Za škofa razglase. 13)
Zdajci vse okrog se čuje: Martin dober je pastir;
Sveto vero oznanuje,
Čuda delo, seje mir. — u)
Obudil tri merliče Z močjo je iz nebčs;
Ti so nevernim priče, Da, k4r uči, je rčs.
Z mašuiki prebiva v družbi, 1S) Gospoduje le krotkčst; *•)
K/ikor soince, v Božji službi, Sveti škofova krepčat.
Jih vodi v nograd sveti Gospodnjo čedo past;
Vse serca iše vneti, Povikšat' Božjo čast.
Star je, želen že umreti, Iti k Bogu v avcti raj;
Pa voljun le je živeti, Če je še potreben kaj .
Sveto na prahu umira, Proti še satanu,
V nebesa se ozira, Zroči duha Bogu.
Večno slast Martin okuša
V družbi zdaj nebeških trum; Gor bo tudi tvoja duša,
Upaj,---!b) pa razum':
„Gor' boš, če ga posnemaš, Če t' norski svet ni všeč, Ce mlad in star se vnemaš Povsod za Božjo reč".
Glej, ovčice tvoje čede,
Svet" Martin! te vso časte; Gledati na tvoje zglede,
Jih posnemati žele. Prav zvesti varli te fare Nam bodi vsaki čas! Ti vodi mlade, stare. Ti vari. uči nas! c)
a) Kjer ni patron, se utegne ta odstavek b) Kjer ni patron, se reče: vernik.	cj Ta odstavek se opusti, kjer sv. Martin
tako-le peti :	nj tar„i patroii
Vernik! svetega Martina, Varha zvestega spoštuj; Dan njegovega spomina Bogoljubno posvečuj.
') Rojen je bil v 4. stoletji v Sabariji (Sainbolet) na Ogerskem v nokdanji Panoniji. 0<V- je bil imeniten vikši vojak, rimski tribun. *) Sinovi starih vojšakov so mogli po rimski postavi na vojsk., iti. s) 15 let star. Amimskih mestih vratih na Francoskem. Bil je takrat 18 let star in ni bil se keršen. Kmalo potfm se je dal kerstiti še kot voiak. Sv. Hiiarij je bil šk<.f v mestu Poiters-u (Poatj§), tudi na Francoskem. •) Prejme kmalo perve a.»tl.< posvečenja, postane ekaorcist. TJ K staršem v Panonijo. Mater je spreobernil očeta ne. 9) Krivoverskim arijanom. Namenjen je bil k sv. Hilariju iti; ker je pa bil tudi sv. Hilarij iz svoje škofije pregnan, gre
VMMM. MLrli — zastara prare sr obode.
,,Ako vas Sin osvobodi, boste res svobodni". Jan. 8, 36.
Naj černejše pregrešenje in oskrunjenje človeštva je brez dvombe sramotna sužnost, v ktere jarmu je bridko zdihoval velik del ljudstva pri predkristjanskih narodih, in zdihuje se tudi poslej v tistih deželah, kamor solnce svetega evangelija se ni prisijalo in kterih si ni še podvergel nauk svetega križa. Sužnost ali robstvo je tak stan podložnosti, da je v njem človek — suženj prosto imetje druzega človeka — gospoda, kteri ga ima za golo reč, ter z njo delati more popolnoma prostovoljno, kakor dela z živino svojo. Suženj mora brez vsaktere osebne svobode služiti tako, kakor nerazumna žival (n. pr. konj ali vol) edino gospodu svojemu za orodje k izpolnjenju njegove volje, k izveršenju kterega koli naloženega opravila; brez svoje volje se mora ravnati le po volji svojega gospoda. Pač grozen stan, v kterem se nahaja taki suženj! Tam glej nad njim stoji neusmiljeni strežej s povzdign jenira korobačem ali bičem, ter ga prigan ja velikrat skor v kervavem potu opravljati
Gospodar njegov vlada nad njim neomejeno, ga more po volji biti, tepsti, postiti, kadar se mu ljubi, drugemu gospodu prodati, tudi brez kazni oči mu izdolbsti, izžgati ali ga celo ubiti. In ako mu dovoli oženiti se, so otroci iz takega zakona tudi le blago njegovega gospoda, prihodnji sužnji njegovi; ob kratkem, s takim ubozim suž-njikoin se ravna kakor z nespametnim govedom. In kdo bi verjel, da človek more človeka potisniti v tako revni nečloveški stan, pahniti v tako grozno v nebo vpijočo krivico? Bogu bodi potoženo, storil j.e to in še dela od Boga odpadli človek! Tako nagnjusno robstvo so imeli in imajo še vsi poganski narodi od nekdaj. O Jož«-t'u se bere v svetem pismu, kako so ga lastni bratje prodali in je prišel v sužnost k Putifarju v Egipt; Feničani so kupčevali s sužnjimi, kakor se kaže iz pesem Homerovih že pred 300<1 leti; enako je bilo to pri Asirskih, Babilonskih in Peržanskih, sploh pri vseh tudi slavnih ir. za svobodo vnetih narodih, kakor pri Gerkih in Rimljanih. Kavno ti so imeli neizmerne množice suž-njih, zla»ti Rimljani, kakor njih zgodovina spričuje, da je v rimski svetovladni deržavi vladalo tudi robstvo na vse strani, ter pomenljivo segalo v družinsko in celo deržavno življenje. V stareji dobi suženj ni imel celo nobenih pravic: gospodar je mogel storiti z njimi, kar hotel, prodati ga ali ubiti. Suženj ni imel nobenega svojega premoženja, ni >mel ženiti se, ne pred sodnijo pričati, iu do druge puniške vojske ni smel za vojaka služiti: dostikrat pa ie bil žertva divjih strast svojega gosj»odar|a. kteri jih je kakor Vedij Pollio za neko neznatno zadolzenje vse svoje sužnjo pomet.iti dal v ribnik,
kjer >o |ili ribe požerle: ali pa se je moral korvožej-neimi občinstvu na radost boriti z divjimi zverinami. Tudi pri Nemcih se je vgnjezdilo robstvo precej zgodaj razviv>i - i/. «;ru/.iiekih razmer boj«-v nega naroda, jiri kt« r. in >e «• , rit • i tudi tako imei ovaui fev lalizem (pod iožni-ivo -.o-ji i-tv« inN no lom germanskim so za Mi/iiji ;.»>:.i; ,»» bito n.» v.,,-ki vj-ti Slovani, ia to slavno
eSl l.\\
:i le itak
an.l. shiv n.. ra ki n:
. .. . lah), li t ran c.
•Iiiavo, rum. s ;lab:t . To Efez. 3<
se je godilo konec osmega stoletja, kar je poleg nemškega pisatelja Vossa najprej pri Nemcih, potem pa v deželah romanskih prišlo od tod, da so Franki v božjih s slovanskimi plemeni polovljene Slovane prodajali Judom, ti pa so po južnih deželah kupčevali z njimi ter jih na ptuje kraje prodajali v sužnost ali robstvo (prira. ŠafaHka Starožitnosti §. 35. 4 in §. 26.) Neprosti taki Slovan se brez privoljenja svojega gospoda Nemca ali Juda ni smel oženiti, ni smel za se kaj pridobiti, nobenega posestva ne imeti; lase je imel ostrižene, orožja ni smel nositi; ravnalo se je ž njim kot s tovorom ali govedom. Zastavljal, zamenjeval, prodajal ga je gospodar, po svoji volji ali potrebi, in če ga je ubil, ni imel za to nobene kazni, razun tč, da je imel enega sužnja manj (prim. Dahlmann Geschichte von Danemark 1. 161). Grozno je to tem bolj, ker so Franki in Nemci tedaj bili že kristjani imajoči nauk svetega križa, in vendar so počenjali s Slovani kot s sužnjimi, kar se je pozneje še sem ter tje dogodilo, kakor bode iz naslednjega popisovanja k našemu lastnemu osramotenju očitno.
Po vsem svetu je bilo nekdaj razširjeno nesramno suženjstvo in kupčevanje s sužnjimi, in grozno žalosten je bil stan ubozih sužnjev brez vsaktere osebne svobode. Tedaj pride Jezus Kristus na svet, da bi s svojim nebeškim naukom in s svojo smertjo na križu odpravil vsaktero duhovno in telesno sužnost, da bi razlomil in raztergal gerde spone vsakterega robstva ali suženjstva in povzdignil nas k časti „svobodnih otrok Božjih". Tako je; edino učenju Sina Božjega, nauku svetega križa gre hvala, da ni ga več na zemlji, dokler sega blagotni nauk svetega križa, keršČanskega naroda, keri bi v sužnost deval ljudi in kupčeval s sužnjimi: nauk svetega križa je zastava in podlaga prave svobode.
Nauk svetega križa še le nas uči in nam jasno spričuje, kaj da je tukaj na zemlji naš poklic iu naš namen. Po Božji podobi stvarjenira, z razumno, svobodno in neumerljivo dušo obdarjenim, odločil nam je Bog med vsem svojim tukajšnjim stvarstvom naj bolj srečno osodo, da si pomagajmo v nebeško slavo in večno zveličanje, in v ta namen je „Bog človeku pustil prosto voljo, dal mu svoje zapovedi in povelja; ako jih boš spolnoval, te bodo ohranile; postavil je pred te vodo in ogenj; po čemur hočeš, stegni svojo roko". (Sirah 15, 14.) In stvaril je Bog neživih in nerazumnih reči mnogo le za nas in nam v prid, da bi jih kot pripomočke vživali in obračali v njegovo čast in v svojo korist; nam samim pa je pričujoče življenje odločil, da bi se v njem pripravili in duhovno povzdignili v svetosti, ter postali kedaj deležniki nebeškega kraljestva, kjer ga bomo vidili, kakoršen je, in bomo njemu podobni, sveti in presrečni vekoma (I. Jan. 3, 2.)
Pa dasiravno se je nehvaležno človeštvo po napčno rabljeni svobodi obernilo od svoje naj veči dobrote, od Boga, se vendar Bog ni obernil od nas; ,,t.ako je Bog ljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sinu, da, kdor koli vanj veruje, se ne pogubi, temuč ima večno življenje" Jan. 3, 16.) O kako prečudna in nebeška se po teiu takem kaže čast in vrednost človeška!
a) Edinorojeni Sin 1 »ožji sc je velovečil. s svojo božjo uatoro sklenil našo človeško; on je jiostal Sin človeški, mi pa siuo postali otroci, sinovi Božji: ker ,,ni prišel angeljem na pomoč, ampak Abrahoveinu zarodu ji- j »ris t d na pomoč, in zato je v vseh rečeh podoben 'ni''»iti svojim bratom, ki smo udj - nje^ove^i telesa, od njegovega iiiesa in od njegovih ko.-ti Ileuvj. J, lo. 11.

i a trs
-o|>»-t ■< > •	c t: ;« i*
•in. :> C'u-i j t- d.»: 1 »udi j ]>:
l;i:i \ .!: -.;i: j> . j 1 v \< mi .V <<i" Al vi.i' / v i O' !. (I. li!i.»rij;. j' v Tir« 1 i.; » \ js t • l»/<» i t »t ni l>il šl.ol.
s. i:<- a '<• da. nui iii i). <*. i< «d oiidod jiu- .nai. 1 > Na otok Oali-i:sj:. :n it.<.rji iu s> z<iai iiiKiiiijt '.-»ni-. d* A i I •• • i. ^ ^. li) Ko ,« /. -del, da sta l'.»;t"r--H v san.u <li> sn.<>tl «>•*' 'i iTninn (T<Ur.<J je m sto iii* jc- s u o! ii. nu» L. h'«-, i ol-.aš. nje njegjvu p/c-ti lli -kciju.
b)	Obdarjeni z razumno, svobodno, neumerjočo dušo, za ktero, da bi ne bila pogubljena, je Sin Božji umer! na drevesu svetega križa, smo poklicani tudi k svobod-nosti in neumerjočnosti pri Bogu.
c)	Nedopovedljiva je pač ljubezen, v kteri je Sin Božji za nas usmiljeno terpel naj hujši britkosti, da bi nas rešil dušne sužnosti ter pripravil spet v stari svobodnih otrok Božjih. „ Vedite, da niste odkupljeni s stroh-ljivim zlatom ali srebrom, ampak s predrago kervjo neomadežvanega jagnjeta Jezusa Kristusa; — kupljeni ste za drago ceno; častite in nosite Boga v svojem telesu!" (I. Petr. 1, 18; 1. Korinč. 6, 20.)
d)	Tako so udje našega telesa tudi hram ali tempelj svetega Duha, in ta Duh sam pričevanje daje na šemu duhu, da smo otroci Božji; ako pa otroci, smo tudi deleži Kristusovi." (I. Kor. 6, 19; Rimlj. 8, 16.)
e)	In ta Gospod naš Jezus Kristus bo premenil naše revno telo, ker ga bo upodobil svojemu častitljivemu telesu po moči, s ktero si tudi zamore podvreči vse reči. (Filip. 3, 21.)
O kako veiika in visoka je toraj čast naša, k kteri smo poklicani od Boga, ktero smo tudi hvaležno pri-poznavati, braniti in čislati dolžni. Sveti križ nam to veliko dostojnost vsegdar stavi pred oči, ter nam vedno kliče : Za veliko ceno ste odkupljeni; nikar ne bodite sužnji ljudi." (I. Kor. 7, 23.)
Po tem nebeškem učenji svetega križa imajo pa vsi ljudje brez razločka ravno tisto visoko dostojnost in tisti nebeški poklic od Boga vesoljnega Očeta ; toraj je razvidno iz tega, kako grozna krivica se godi, ako človek človeka rabi le za sredstvo, in ravna z njim kakor s kako golo rečjo ali neumno živalijo. Noben človek ne živi za druge tako, da bi jim služil le za samo orodje, za golo sredstvo kakor nespametna živina, temuč vsi smo stvarjeni za Boga, za našo vzajemno naj viši dobroto, in — „Bog hoče, da bi k spoznanju resnice prišli in zveličani bili vsi ljudje." (I. Tim. 2, 4.)
(Dalje slčdi.)
JM fffttiu sv. MJršute in nfe svetih tovaršie•
V poduk udoin Uršulinske bratovšine za srečno zadnjo uro. (Poslal čast. o. Andrej Dolinšek prav malo dni pred svojo
smertjo *).
Velika, zares velika gnada je srečna zadnja ura; pač blagor njemu, kteri srečno v Božji ljubezni umerje, ter srečen bode vekomaj! In to mnoge, kterim je za večno srečo v nebesih resnično mar, vabi stopiti v bra-tovšino sv. Uršule za srečno zadnjo uro, kteri so sveti Oče Pij IX. zraven druzih odpustikov sosebno podelili popolnoma odpustik na smertni postelji o zadnji uri (in articulo mortis) ; komur je pa vse odpušeno, kar pomeni popolnoma odpustik v sv. kat. Cerkvi, nima nič plačevati, tedaj gre naravnost v nebeški raj! Se tolike gnade in sreče vdeležiti, je pa treba natanko in zvesto spolnovati bratovske pogoje in naloge, na ktere so odpustiki navezani, kar bratovske bukvice sv. Uršule po dolgem in širokem razlagajo, zatorej si jih kupite pri g. M. Gerbarji v Ljubljani za prav nizko ceno (po 7 grošev.) — Tukaj bodi omenjena ena pogoja in naloga Uršulinskega društva, ktera je naj važnejši, in se morda le preveč prezira, namreč: „Vsak ud, bolj brihten in podučen, se zaveže, koga svojih soudov manj brihtnega in podučenega po svoji moči in dobri priložnosti, ali kolikor je moč in priložno, v keršanski veri podučevati, hudega ali greha varovati, k dobremu vne-
Opazujte, fe te verstice, ki jih je čast. pater pisal menda Še po okolišinah zdrav, ne douijo kakor mertvaški zvon ?
mati in ga k srečni smerti pridno pripravljati". Sej poglaviten namen ali cilj in konec UrŠulinske bratovšine je, medsebojno podučevanje keršanskega nauka, ali verskih resnic, kar je sedanji čas posebno, močno potrebno, ker sv. vera pri ljudeh močno hira, pravo upanje peša in keršanska ljubezen umira. Zraven podučevanja je treba tudi buden;a, vnemanja in opominovanja k lepemu, spodobnemu zaderžanju, k pravemu keršanskemu pobožnemu življenju, kar je vedno pripravljanje za dobro smert in srečno zadnjo uro. — Spodobi se, da udje Uršulinskega društva svoje braterne patrone ali pomočnice, sv. Uršulo in nje svete tovaršice, maternice in device, posebno častijo. K temu pa ni že vse in zadosti, da njim v častv molijo vsaki dan „Oče naš — Cešena si Marija — Čast bodi Bogu Očetu" —. Saj Svetniki in Svetnice Božie vredno častiti, častiti jih njim prijetno in všečno, sebi pa pridno in koristno, se pravi njihove lepe zglede po moči posnemati. Popis djanja in življenja sv. Uršule in nje svetih tovaršie nam pričuje, da so rade molile, in sicer prav lepo in pobožno molile, ter molile so v duhu in v resnici. Ako ne moremo s sv. Uršulo in nje tovaršicami vsega zapustiti, se v ptuje napotiti, grobov svetih aposteljnov v Kimu počastiti, za Jezusa svojega življenja dati in kervi preliti; zamoremo pa po njih zgledu moliti v duhu in v resnici. Kaj se pa pravi v duhu in resnici moliti, naj nam prigodba pojasni ki bo nasledovala. — Svetim devicam je zraven molitve tudi veselje sveto petje, s kterim Boga hvalijo in častijo; tudi v tem jih lehko posnemamo, pojmo radi in z veseljem, pa vselej ne dobimo spodobnih in svetih pesem v čast Bogu in bližnjemu v dušni prid in podučenje*).
Bruinikotn sv. MMetinstvn.
(Dalje.)
Pismo Msgr. Barnaba Geson-a, škofa Bibloskega, apost. vikarja v srednjem Tong-King-u do središ-nega odbora družbe sv. Detinstva.
Število otrok ajdovskih staršev, ki so bili skozi leto 1869 tukaj keršeni, je 45,o37. Naši kristjani so pridni in veseli, in spet prosto dihajo v sladkem miru, s kterim jih je Bog zdaj potolažil. Ko so zdaj pozabili čas poskušnje, kervavega preganjanja in solz, iščejo pripomočkov, da bi pred ko mogoče svoje cerkve spet pozidali, in svoje duše poživljali s prejemo svetih Zakramentov. Akoravno si misijonarji vse prizadevajo v svoji službi, jim vender ni mogoče vsem potrebam popolnoma zadostovati zavolj pomanjkanja duhovnov. Zat<> tudi ne morejo tako pogosto, kot bi bilo želeti in bi kristjani sami radi imeli, deliti kruha besede Božje in deliti sv. Zakramentov. Kristjani so se močno namnožili, in so zdaj razdeljeni po 547 srenjah v 30 okrajih te. vikarije. Kako britko nam jc, da ravno zdaj ne moremo kaj več storiti za spreobernjenje toliko tisuč nevernikov! Po svojih malih osebnih močeh skušamo zdaj, ko je mir, napraviti po potrebah mnogotere manjši in vikši šole, iz kterih smo v petih letih 2l duhovnov pridobili: toda od poprenjih 40 jih imamo zdaj samo še -S. V latinski šoli je zdaj 2."> inladenčcv; to jc prav malo v primeri z našo potrebo. Se druge latinske šole prav potrebujemo, pa je zdaj nc morem napraviti.
Sicer pa imam zdaj, kakor sem že omenil, povsod mir in popolno prostost v opravljanji svoje službe. Kolikšno nasprotje pa je v sedanji dobi po marsikterih katoliških deželah, po K v r o p i I Mi smemo iti in očitno priti, kamor hočemo, in nam nihče narmanjši zopernosti ne prizadene. Veliki mandarini dveh okra j in Nara-
*j Kar je napovedanega, pride o drugi priliki.	Vr.
Dink in Hung-sa nikakor ne, da bi nam nasprotovali ali ovire delali, nam pri mnogih priložnostih še veliko nagnjenje in spoštovanje skazujejo. To se ve, da jim po navadi moramo kake darila podeliti, da ostanejo zadovoljni in spolnovanju naše službe naklonjeni. — Pri vsem tem pa spreobračanja nevernikov niso zdaj nič pogostniši, so še celo redkejši kakor ob času preganjanja. Neverniki po slušajo nauke naše svete vere, so od njih resničnosti prepričani, pa jih vender le ne sprejmejo po stari prislo-vici: .,Vicieo meliora proboque, deteriorase-quor" (vidim kar je boljše in tudi potcrdim, ravnam pa se le po slabšem.) Morebiti jih strah pred kakim novim preganjanjem prideržuje iu odvračuje. To bi pač tudi mislil, vender ne morem verjeti, da bi Bog v svojih neizvedljivih sodbah to nehvaležno kraljestvo narhujšemu zlegu, nesrečni dvomljivosti in vneinarnosti prepustil.
Bogočastje teh ubogih nevernikov zdaj ni ne ma-likovavstvo, ne kaka druga ver«, timveč ni druzega kot sladna mesenost in posvetna nečimernost. Naj neskončno usmiljenje Božje to nesrečno ljudstvo razsvitli in zbudi iz terdega spanja, v kterem leži, da bo že enkrat spoznalo svojega Stvarnika in Odrešenika! Ne pozabite, dragi go spodje in družniki, zanje prositi milosti od našega božjega Odrešenika. Prosite pa tudi Očeta svitlobe, da delavce v tem lepem svojem vinogradu namnoži, ki naj spreobernjene v zveličavnih vajah svete vere poterjujejo, in tudi nevernike k nji pripeljejo, ako jc, kakor verovati moramo, to volja nebeškega Očeta.	(Dalje nasl.)
Vera in hta nor i.
Kazni so stanovi na svetu, pa vsak ima svoja opravila: Kmet obdeluje polje, krojač kroji in sošiva blago, zdravnik zdravi bolezni, učenik uči. Po lastni volji si zbere vsakdo stan , za kterega čuti v sebi poklie in zmožnost: stan je za človeka potreben, vendar ne spada v naravo človeško, ampak to naravo si človek povsod ohrani, dokler je človek, in ravno ta vsem, kmetu in gospodu, ncučenemu in učenemu lastna človeška narava je podlaga delovanja v vsaeem stanu.
Enako je tu, kakor pri poslopju : razne so zanj priprave , lesov je, železo, kamenje debelo, drobno; nektero kamenje pride bolj spod, drugo bolj zgor, nektero v zunanje zidovje, drugo v notranje stene, a to ni za kamenje bistveno; bistveno potrebno je le, da je zvezano s podlago, ker drugač ni nič vredno, naj je še tako lepo.
Tudi za človeka, kakor sem djal, ni bistveno, v kterem stanu živi, v nižjem ali višjem; bistveno je le, da stoji na podlagi, na kterej mora stati vsled svoje narave vsak človek, da stoji v tistem vnanjem razmerju, ki se vjeina z njegovo natoro, vjema s poslednjim namenom te natore.
Tega poslednjega človeški natori odločenega namena nam pa ne pove kmetija, ne zdravništvo, ne učiteljstvo; — ti različni stani le toliko povedo, da oni ne morejo biti ta poslednji namen, vkoreninjeni v natori človeški, ker v vsih enaka natora mora imeti v vsih en glavni namen, ne pa toliko namenov, kolikor stanov.
Tega namena ne more pokazati človeška učenost: sej človek le spozna, kar vidi, česar se zaveda v notranji svoji samosvesti in kar pozve od druzih. Vprašanje po namenu, to je, vprašanje zakaj živimo, bomo pa rešili, če vemo, kaj bo po smerti, ali je večnost, ali ne? Tega človek ne vidi, morda le temno čuti v notranji samosvesti, ktere čuti pa nikdar do jasnega spoznanja povzdigniti ne more, kar priča zgodovina in tudi drugi ljudje mu ne morejo povedati, ker njihova skušnja ne sega dalje od naše — razjasniti nam mora to vprašanje le oni, ki zre v onstransko življenje — in kdo drugi je
to, kakor Bog? Tu se nam je razodel, pokazal nam je namen, kterega moramo doseči kot ljudje, tedaj vsi, in pokazal tudi pot do njega — kar nam vse razsvit-Ijuje naša vera.
Vera nam tedaj kaže naš bistveni namen, za kterega smo vsi vstvarjeni in za kterega bomo zmožni, če rabimo pripomočke, ki nam jih vera na roko daje in sicer jih morajo rabiti vsi stanovi — ker človek v vsacem stanu ohrani svojo človeško natoro. Kdor pa zametuje te pripomočke, on ni več sposoben za svoj glavni namen, za kterega edino je na svetu, in podoben je polomljenemu vozu, ki ni za nobeno rabo, ter se mora odvreči in uničiti.
Ne sme se tedaj reči: jaz sem zdravnik, jaz sodnik, jaz zagovornik in nič druzega ne, kakoršne besede se tako pogosto slišijo, in ktere ravno so me napeljale k temu premišljevanju. Tedaj te besede so Čisto napčne, ker vera, ki edina nas more podučevati, ne pravi, da je zdravniški ali sodniški stan zadnji tvoj namen, ampak pravi, da vsi stanovi so le polja, na kterih moramo delati, orati in sejati za zvišeni poklic vsega človeštva. Pervo je, da si veren, da po veri živiš, da spolnuješ verske dolžnosti; ako tega ne storiš, bodi si potem Še tako imeniten, — nič nisi vreden. Kaj pa pomaga na videz prekrasen voz, ki pa nima koles? Kar zanič ni — in taki si ti brez verskega življenja, brez vere in njenih pravil, ktera ti morajo biti ravnilo v tvojem stanu.
Ker morajo pa vsi stanovi verske dolžnosti spolno-vati, ravnati se po postavah Božjih, svojih grehov se obtoževati, prejemati sv. zakramente, skazovati pokorščino sveti cerkvi; zato v svoji prevzetnosti radi odpadejo od vere. Pripomočke namreč za dosego nam v veri pokazanega namena dajejo duhovni, namestniki Božji -- to je pa preveč za nektere, ki se štejejo za učene, modre, ki v svoji navidezni visokosti menijo — zvezde dosegati — ne morejo se ponižati do duhovnov, da bi prejeli od njih poduk, da bi njih vodstvu sledili; odvernejo se od duhovnov in vero zataje zagovarjaje se pred lastno vestjo z dokazi, ki nimajo nič podloge, ti so podobni le senci; nočejo jasno gledati, nataknejo černa očala, da se jim vse razmere življenja drugač vidijo in gorje mu, kdor bi se priderznil ta očala jim sneti, ter jim pokazati človeka, kakoršen je! Zmerjajo ga, zabavlja jo mu, pravijo, da je lažnik, da je temen in le temo ljubi; res pa je, da le oni vse v temi gledajo, napčno vidijo, pa napčno sodijo.
Od tod pride, da zgube iz pred oči v veri razodeti namen človeški, pa si stavijo namen sami, kakoršen jim ravno bolj dopada: da je le zemeljski, to je gotovo. V megle svoje učenosti, svojega visocega stanu se zakrijejo in mislijo, da so svojo nalogo, kot ljudje že spolnili, češ, da vero naj imajo le nevedni kmetje, da ta ni za nje!
Kaj ne, kako se motijo, |kolicega usmiljenja so vredni! Taki so, kakor zunaj prav lepo jabelko; hitro in željno stegneš roko po njem, pa se ti vse červivo in znotraj gnjilo v roki zmaže. Koliko je veren človek več vreden, naj si je še tako revnega stanu — on je sposoben za svoj naj vikši namen in ga bo tudi dosegel. Na videz je sicer bolj slabo jabelko - a če ga pokusiš, ima predobro slast.
Zato pa bodimo verni — in nikar naj nas taki prevzetni reveži ne zbegajo!	A. J.
Svoboda.
Svet se naše čase neizrečeno šopiri s svobodo ali prostostjo; kdo si ve, če je kaj veliko svobodnih ter prostih tistih, kteri dolge členke o svobodi pišejo, in namazane govore o svobodi govorč? Tudi se včasi celo žensk amladina ponaša s svobodo; vprašam toraj, devica,
ktera deklica, ktera gospodičina je svobodna? Namesto odgovora bom tnlcaj postavil veljaven izgled.
O neki gospodičitu pred več kot šestnajst sto leti piše eden pisavcev, da se je s štirimi darovi skazovala: bila jc prav plemenitega stanu, prav bogata, prav zala, in prav čista.
Vprašal pa jo je neki Kvincijan : „Kakošnega stanu si?" in odgovorila mu je: „Jest sem svobodna in plemenita" (žlahtnega stanu). — Ako si svobodna in plemenita, zakaj se ne sramuješ kakor sužnja se obnašati in oblačiti." - »Ker sera služabnica Kristusova." — „Ako si svobodno-rojena in imenitna, kako sc moreš služabnica imenovati?"
Na to vprašanje gospodičina odgovori s tehtnimi besedami: „R ris tušu služiti je gospodovati; njegova služba je prava svoboda."
Kvincijan. „Kaj ? Mar tedaj mi nismo svobodni, ker križanega zaničujemo, in bogove častimo?"
Devica. Kako moreš svoboden biti, ako neživim malikom služiš in svojo dušo peklu prodaš?
Na ta odgovor pa nesvobodo i Kvincijan ni vedil boljšega odgovoriti, kakor nekteri svoboduhi današnjih časov: zjezil se je, ukazal za odgovor gospodičino po licih biti in jo odpeljati v ječo.
Tu imamo dve ogledali: v pervo prave, v drugo lažnjive svobode. Prave svobode izgled je gospodičina, ki sc imenuje sv. Agata; druge, lažnjive svobode podoba pa je poglavar Kvincijan v Siciliji. Njegovo strahovito divjanje zoper devico, ker svoje čednosti, svojega poštenja ni hotla zavrt či, je ravno prav očitno pričanje, kakošen suženj je bil ta človek. Ker je bil tako strašen suženj mesnosti, zato je bil tudi suženj svoje jeze, suženj vsih hudih prehudih strast.
Kdor v resnici Kristusu služi, nečimernost in praz-nost vsega svetnega spozna in se temu odpove-, kdor svoje strasti berzdd in se je s polnim zaupanjem izročil Jezusu: ta je v resnici svoboden, ako bi bil tudi v že-lezju; ta je zares plemenit iu mogočnisi od kralja, tudi ko bi imel perteno obleko.
Le poglejte, kako so prav bogati in imenitni po-svetnjaki dostikrat silovito nepokojni, polni skerbi, činerni in nezadovoljni; naj revniši posli pa so polni miru in sladkega veselja, ker imajo v sercu mir.
Gospodičine in deklice, veste, da Kvincijanov je veliko in ne manj malikov v raznoterih suknjah in suknjičih? Varujte se jih! Nobena lepa lastnost ni prej pokopana, kakor svoboda, plemenitost duha, in lepota serca!
IPfjied po Siorenoftem in ttovioi.
Iz Ijllhjjnnf. Prašanja pri zadnji duhovski poskušnji. Quaestiones e jure canonico: 1) Qualis sit oportet relatio inter civitatcm et ecclesiam, ut alterutra verae natnrae suae genuinoque lini suo respondere valeat?
2)	Quos effectus producit suspensio? 3) Exponatur tenor et ambitus verae affinitatis juxta varias ejus species, designeturque relatio inter Annam et Pctrum, et inter Franciscum et Lucam in sequenti sel u; mate . . . — E theologia morali: 1) Quibus regulis nuinerica peccatorum distinetio, ad integritatem confessionisrequisita, definitur? 2) Spes christiana comparetur cum spe mun-dana terrenave. 3) Rationes, quibus officium restitutionis ob laesa fortunae bona faciendae cessat, exponantur. E dogmatica: 1) Num ecclesia potest facere nova dogmata? an speciatim dogma infallibilitatis Pontificiae novum dicendum est? 2) An in Christo vera natura humana eaque necessaria ad redemtionem faciendam?
3)	Quaenam conditiones requiruntur ad indulgentias lucrandas? — Ex exegesi bi b lica: Paraphrastico modo proponantur pericopae: 1) Evangelii s. Joannis cap.
15. inde a versu 12. usque ad finem; et 2) epistolae s. Pauli ad Philippenses cap. 2. a versu 1. usque ad 11. inclusive. — Iz duhovnega pastirstva: 1) Zakaj se tudi v cerkvenih govorih rabijo počutenski nagibi? 2) Ali je spovedna pravica potrebna k veljavni podelitvi zakramenta s v. pokore? V kterih prigodkih jo Cerkev na-domestuje? 3) Ktere dolžnosti do ljudske šole ima duhovni pastir v sedanji dobi? - Naj se napravi pridiga v dveh delih za dvajseto nedeljo po binkoštih po evangelii sv. Janeza 4, 46-53. Vpeljava in sklep naj se popolnoma izdelata; izpeljava pa naj se samo osnuje. — Naj se vprašaje razioži za učence 1) razreda ljudskih šol resnica: Človeška duša je po Božji podobi vstvarjena.
Iz Ljubljane. Letno sporočilo dobrodelnega odseka katoliške družbe za 1. 1S72. Zimski čas se čez dalje bolj bliža in kdor koli more, si preskerbi gorko obieko. Pa mnogi siromaki bi morali prezebati, če bi se jih dobrotniki ne usmilili. Pretečeno zimo je katoliška družba s pomočjo miloserčnih gospej in radodarnih ljudi 40 dečkom in 40 deklicam vso novo in gorko obleko preskerbela, da jim je bilo moč v šolo hoditi. Podpisani odsek se vsim dobrotnikom v imenu obdarovancev priserčno zahvaluje, ter jim ob enem podi račun pretečenega leta:
Dohodki:
Od več dobrotnikov po g. grofu VVurmbrandu 95 gl. -- kr. Od neznanega pod naslovom: „stori dobro'1 50 „ --- „ Od milostlj ivega knezoškofa . . . . . 5u ,, — ft
Od hranilnice...........50 „ — „
Od g. barona Antona Zoisa.....25 „ — „
Od druzih dobrotnikov....... 222 „ 40 kr.
Skupaj 4lJ2 gl. 40 kr7
Gospodje Češko, Terpinec, Sovan, Mali, Petričič, Heidrih, gospa Homanova in gospodičina Smrckarjeva a so darovali mnogo blaga in druzih potrebšin, tako a nam je denarjev še nekaj ostalo.
Izdalo se je namreč:
Za primanjkljej 1. 1870.......5gl. 41 kr.
Za obutala...........133 „ 63 „
Za blago k obleki......... 260 „ 21 „
Krojaču............15 „ — „
Za raznotere stroške........6 ,, — ,,
Skupej 420gl. 25 kr.
Po odbitih stroških nam je tedaj ostalo gotovine 72 gl. 15 kr., ktero smo v hranilnici naložili, ter jih porabimo letos. Za ostale stroške pa se zopet obračamo do blagodušnih dobrotnikov, ki so to dobrodelnost do-sihmal tako krepko podpirali. Gospe obleko za 5< > dečkov,in za 50 deklic že pridno izdelujejo ter jo bodo boje dodelale do sv. Nikolaja. Darove sprejemata predsednik katoliške družbe g. grof VVurmbrand in gospod stolni kaplan Kluu.
Ob enem podpisani odsek objavlja, kar je za podporo domačih revežev in siremaških družin to leto storil. Od 1. janvarja 187^ je v ta namen nabral 467 gl. 76 kr. Pri eni in dvajsetih sejah je po miloserčnih gospeh, ktere k revežem na dom hodijo, ter se o siromaštvu vsacega prepričajo, razdelil 461 gl. 34 kr. in kakih 40 obnošenih oblek. Premože ija mu tedaj za razdelitev ostane 6 gl. 42 kr. in pa nekoliko obresti.
Tudi to napravo vsim dobrotnikom prav priserčno priporočamo.
V	Ljubljani oktobra 1872.
Dobrodelni odsek katoliške družbe.
V	Smarlmi pri Kranji je bila v nedeljo 13. okt. obletnica katol. politične družbe. Zbralo se je obilno udov in počastili so domačine s svojo nazočuostjo tudi štirje gospodje iz Ljubljane in eden iz Kranja.
Gospod pervomestnik so začeli zborovanje in so v tehtnih besedah razložili stan katoliške vere po evropskih deržavah. Za njimi je razvijal {društveni tajnik gosp. Lah zgodovino in povdarjal politični pomen katol. zavedanja, ki ga je treba dan danes, ako hočemo, da se nam katoličanom vgodne postave dajejo v deželnem in deržavnem zboru. Po jasno in jedernato razloženem zgodovinskem pregledu je gosp. dr. Sterbenc, predsednik ljubljanske polit, besednice, razlagal p< men društva, ki naj je pred vsem katoliško, in potem ko se kot katoliki zavedamo, naj svoji katoliški zavednosti primerno in možato se poganjamo za katoliške pravice in katoliški veri primerne prijazne postave, in to je, zakaj je društvo ne samo katoliško, ampak tudi politično. Povedal je gosp. tudi razmere ljubljanskega društva. — Za njim je prijel besedo v. č. gospod korar P. Urh; z živo, natančno in določno zgovornostjo je pojasnoval revni stan bolne Evrope in razkladal, kako se mnogo zdravnikov glasi, da pa pravo izdatno zdravilo svetuje le katoliški shod v Vratislavu. Živa hvaležnost je sledila tehtnemu govoru. Tako se je končala perva obletnica, ki naj tekne v korist Cerkvi in domovini.
Poziv. *)
Ustanovila sc je podpiralna zaloga za revne slovenske dijake , vpisane na graškem vseučilišču.
Slavni akademični senat poterdil je določila o o-ske rbovanji z odlokom 19. junija t. 1. št. 694; dijaki slovanski sami zavezali so se, da podare na semester po 50 krajcarjev revnim svojim bratom. Ali ti doneski niso zadosti, treba bolje podpore, da se zlaiša težko breme, ktero ovira slovanskim dijakom pot do izobra-ženja. Zato prosi podpisani oskerbovalni odbor vse rodoljube slovanske, da pripomorejo po svoji moči mladenčem, kteri se hočejo posvetiti po končanem svojem učenju zdravništvu, pravništvu ali podučevanju mladeži.
Odbor biti če porok, da se bodo podpirali le res pridni in vredni dijaki.
Donesek naj pošlje vsak blagovoljno „oskerbovalne-mu <dboru podpiralne zaloge za slovenske dijake v Gradcu (Graz, UniverMtaet)" in naj izvoli izreči, želi-li, da se donesek prišteje glavnici ali da je prostovoljen donesek.
V Gradcu, 15. oktobra 1872. Prof. dr. Bi d c rman n,	Prof. dr. Krek,
blagajnik	predsednik
Fr. Hubad, tajnik.
1. 18*'0, ki se je pa umaknil, ko je Š meri ing na da prišel s svojo februarico in zapustil podlago oktoberske diplome, in ko sta Beust in Deak pozneje kovala oso-doviti dualizem.
Delegacije v Pešti so se imele skleniti do današnjega dne (24. okt.). O začetku novembra se imajo sniti deželni zbori in delati z naglico, ker še v pervi polovici dec. hočejo sklicati deržavni svet, ki bode govoril o proštevu za prihodnje leto 1873.
Iz Ljubljane. (Tagblatto v a poštenost.) V št. 241. pravi Tagblatt: Msgr. Jeran v zadnji Danici neprikrito razodeva svojo jezo nad tem, da na železničnem kolodvoru ni nobenih štatev svetnikov. — Komur se vredno zdi, naj prebere, kako je Danica pisala (št. 42, str. 338) in potlej naj sam sodi, koliko piškavih orehov je Tagblattovo poštenje vredno.
Kdor ve. da po vsem Kranjskem na dolgo in široko ni nobene ceste in boljši poti, ki ima le nekoliko dolgosti, brez kacega znamnja, križa in kaj enacega, veči
štatev svetnikov", kar nikjer rečeno ni. mo tudi novih mostov sem ter tje, in se ne sramujejo postaviti ob njih n. pr
ttasgted po »reiu.
Za Avstrijo. Bolje upanje se kaže nekaj v tem, da liberalci in vcrfassungstreuerji (dostikrat bi se morali reči ,,verfassung3dreherji"j si močno segajo med seboj v lase. in že do verha natezajo žilje zoper iederaliste in katoličanstvo, in pa da se glase moči, ki so bile pri oktober-diplomu delavne. Vstavovcrsko ministerstvo je zmagalo undan v delegacijah lc s pomočjo katoličanov, narodnjakov in t« deralistov, naj bolj divji vstavači pa so mu nar-huje nasprotovali. Madjarski grof Sennjci je med adresno obravnavo imel govor, ki velji sploh za program stranke, ki ima v kratkem zasesti ministerske stole; zakaj on je imel pos« ben delež pri vravnavi oktoberske diplome
*) Prošeni f-mo razgUsiti ta ,,P(ziv", vsled kterega strfno privešimo obili • p»>m«.č dragim mladenčem , ki so naše upanje, veselje in i>ača čast, t« da s to ne mu j ser<no željo in p<g<jem, da mladi gispooje ta vifjih šolah otUnejo Cerkvi in domovini zvesti sini.	Vr.
del pa so prav na gosto; taki se ne bode čudil izrazu „brezvčrske železnice", ki od konca do kraja dežele ja-valne imajo kako svoje keršansko znamnje, kolikor nam je znano in to je gotovo graje vredno v katoliški deželi, ne da bi zato že tirjali „po kolodvorih postavljenih
— Ali ne vidi-dotične družbe ob njih n. pr. podobe Križa-nega, razun kje Ljubljanskega mesta, ki je pač pobralo po nekterih krajih svete podobe, ni pa še dozdaj blagovolilo jih nazaj postaviti.
lz Ljubljane. Tagblattarije. - Pregledavši čez dolgo časa zopet nektere bolj poslednjih tagblattovskih listov, smo vidili, kar je že tako znano, da moloh tega lista je svoj pot otac Bizmark in maika Prusija, pa liberalno luterstvo. Žive stvari pa tako nc čerti, kakor katol. Cerkev z njenim duhovstvom in pa slovenske pravične prizadevanja, ter je popolnoma v nasprotji z našo katoliško in slovensko deželo. Tam gori kje v Schweinfurtu bi bil veliko bolj na svojem mestu, kakor tukaj med katoličani in Slovenci. V7 dokaz tega le nekoliko iz njegovega novokulturnega masla.
Kad velikim shodom naj boljših katoličanov z Nemškega v Vratislavu jo gode prav po rokonjaško, to so niu „F*natiker der Uniehlbarkeit", in kakor Bismarku tudi njemu ..Todtfeinde Deutschlands, sclnvarze Internationale", in kar je tacih že stokrat prežvečenih liberalnih žvekarij.
Novi luterani ,,alla Anton Alois" — to pa to! taki deviški reformatorji — to so Tagblattovi možje; sej odpadniki, renegati, puntarji zoper Cerkev so — čisto po tagblattovski volji! —
Toda protestanški .,Kirchentag in Halle" — ta mu jc Še le prav medeno veselje; zakaj on je za „svobodo" to je, zoper čeznatorno razodenje, kajti „bog" v šoli in zunaj šole pa v zakonu i. t. d., ta je njemu deržava. Samo „prot< stantentag" v Osnabrucku je blezo še nad une-ga, ker hoče vse Nemce speštati ,.v nemško nacijo-nalno cerkev", ktere papež naj bi bil vladar, Tag-blattov politikar pa morda kaki skutnik ali „šleptrogar" papeža. —
pa pride do nemških škofov v Fuldi, so ga zapustili vsi počutki, ako je ktere še ohranil. Kdor je spis bral, pač ve, kako sc zvija in vjeda! In kako bi ne? Sej sam tarna: Altkatoliki, protestant je in evange-liški bolj in manj „svobodni" — leže pred Bizmarkom s svojo sužnjo cerkvijo na trebuhu ,,brez pogoje": ti rudečkarji — ti škofje pa se predeznejo še kajsvobode tiriati za svojo Cerkev! O \viithende Fanatiker, le čakite, Bizmark vas bo tožil, bodete že vidili! — Pa tista škofovska .,spominica" — to je „heuchelei", — to je „unwahr-
novega nemškega Ko
heit", to je „doppelziingigkeit!" Tako gre žolčnost naprej, daje čudo, ako 9i ni pisač vsih las populil z glave.
Poslednjič na vse to je pa Tagblatt šc prerokovati začel: „Cerkvenstvo", to je, katoličanstvo je zgubljeno, ako mu policija ne pomaga! — Mi pa mislimo, daje tagblattovski prerok ravno tako bobovico jedel, kakor njegov tovarš v sovraštvu „wailend doktor Martin Luter", kteri je tudi nekaj šušmaril s prerokovanjem pevajoč:
„Des Papst's gewalt wird bald vergahn" . . .
K tistim pogretim starim lažem o navskrižji na-toroznanstva z razodenjem, o Galileju itd. na spominu hromemu Tagblattu dober tok vošimo; zakaj kteri res naravnstvo in zgodovino razumevajo, se mu bodo smejali.
V	št. 230 Tagbl. solze preliva, da so „srenje po deželi še popolnoma v rokah duhovnov". Gorje ljudem, ko bi tagblattarjem v roke se dali! Ti zagrizenci bi raji danes kot jutri ves narod zoper papeža in Cerkev shujskali in poluteranili, ko bi jih ljudstvo poslušalo. Skušnja pa uči, da se ljudstvo toliko bolj derži svojih pastirjev, kolikor bolj ga blatovski možje hujskajo.
Sploh naj opomnimo premišljene čitateljc, da naj Čisto nobenemu krivičenju Tagblattovemu čisto nič ne verjamejo. Bodi si, da piše zoper spoved, sv. mašo, zakon itd., on je lažnik, nevednež in krivi prerok. Bili so in so še možje, ki preiskujejo verske resnice, vse kaj drugač učeni kakor TagblattOvi revni priverženci, in ko bi sveta keršansko katoliška vera ne bi bila edi-do resnična: tisuče in milijone mož je bilo, in jih je, ki bi njenega bremena ne nosili, ktero je gotovo zadosti težavno. — Nič tedaj ne pomaga vaše rogoviljenjc; s tajen jem, lažmi in obrekovanjem ne boste ne Boga in ne vere odpravili, in sami sebe ne zveličali. „Qui non crediderit, condemnabitur", — tega nismo iznašli mi; izrekel je Bog sam.
V	1. 23i>, 14. okt., se je pa Tagbl. s kazal za mojstra vsih skaza-teologov. Terdi namreč, da papež Sikst IV in trienški cerkveni zbor zapovedujeta izobčiti vsacega, kteri neo madeža no spočetje za versko resnico dela. — Po teh besedah je nastavil Tagblatt strašno velik kozji rog, v kterega je blezo menil vgnati vse učene svete katol. Cerkve, in z neznansko tehtnostjo je poprašati blagovolil: „Kteri oboli papežev se tedaj ravnoslcdno mora izobčiti" — Sikst IV, ali Pij IX? Na zadnje prosi za pojasnjenje v rečeh, ki jih dosihmal ni mogel „verovati".
To pojasnjenje je prav lahko, ako se dokaže, da Tagblatt je v tej reči ravno tako neveden, kakor v množili druzih verskih resnicah. Ne Sikst IV in ne trienški cerkveni zbor namreč nikogar ne i z občuje zarad vere v ne o madeža no spočetje; oba govorita z naj večim spoštovanjem o neoniadežaneni spočetji Marije Device: trienški zbor v peti seji .,o izvirnem grehu" naznanuje, da v določilo o vesoljnosti izvirnega greha 110 namerja prištevati tudi neomadežanc Marije Device, Božje porodnice iiuimaeulatam Virginem Mariam, Dei genitricein); —Sikst IV pa z neizrečenim spoštovanjem govori ,,0 prečudneiu spočetji noomadeža-ne Device" iu odpustke deli tistim, ki ua čast Marij -nega spočetja mašnjejo ali duhovne ure molijo; z nejevoljo pa omenja, da nekteri smertnega greha 111 krivover-stva dolže tiste, ,,kteri neoniadezanega spočetja (imma-culaiae eonceptiouis) duhovne ure molijo, take pridige poslušajo" itd., toži dalje, da c-lo bukve zoper ueo-madežano ^poeeije pišejo. Dru^i zopet so tiste, ki so neomadež.iiio spoeetje tajili, krivičili s!ii"rtuegu greha in krivoverstva. Tako >0 oi!! Ineli j »r«* j ■*! in s >-vražijivosti med obema >t"a ika;n.i zarad re>uic.*, k* se je sie.:r priznaval.1, pa ne še bil 1 doioeila. Da -e tako sovraštvo odverniio, je Sikst IV pod izobčenjem prepovedal, da se t^rdivci in tajivci neomadežanega spo-
četja ne smejo eden druzega smertnega greha in krivo-verstva krivičiti, in sicer zato ne, ker to od sv. Cerkve še ni določeno (quum nondum sit a Romana
ecclesia et apostolica sede decisum).
Ne tedaj vere v neomadežano spočetje M. D,, kakor terdi Tagbl., ampak nasprotno krivičenje smertnega greha in krivoverstva je Sikst IV prepovedal, in sicer ne kakor da bi Marija ne bila brez madeža spočeta, ampak ker Cerkev te resnice ni še določila. *
Z Korenskega. Rvedka slovesnost pri čč. gg. OO. kap u činih v Škof j i loki**). Poznaš li, dragi bravec moj, prijazuo mestice Škofjo loko na Kranjsko-Gorenskem? Ako si ga že kdaj vidil, priterdil mi boš gotovo rad, - ako ga pa spoznati še prilike nisi imel, mi pa smeš na besedo verjeti, da je po svoji romantični legi in okolici, kakor tudi po svoji ličnosti in snagi eno naj lepših in naj prijazniših izmed manjših mest na slovenski zemlji. Pozidano na stoku poljanske in selške Sovre, naslonjeno ob mali homec, ter nadvladano od ponosne graščine, katera je bila 1. i)74. od Oton a II. škofom friženskim (Freisingen) v dar poklonjena, — od tod menda ime Skofja loka — kaže s svojimi cerkvami ter zalimi velikimi hišami obiskovalcu res kaj raično podobo. Lepa naravska lega, dobra voda, čisti in zdravi zrak, bližava železnice itd. pa naklon j uje mesticu tudi od leta do leta vedno več poletnih obiskovalcev, toraj se mu, ne da bi si človek hotel prilastovati preroško vednost, vender lahko z nekako gotovostjo napoveduje lepa prihodnjost. Vse to sem omenil vender le raem-grede; kajti pravi namen mojih verstic je ves drugi. Pokazal bi namreč rad bravcem naše verle „Danice" prelepo sliko, katero si je narisala Skofja loka 12. dan t. m., 2. nedeljo oktobra, v častno knjigo svoje zgodovine. Da ima to malo mestice dva samostana, nunskega in kapucinskega, pač dovolj jasno kaže, kolika navdušenost za vse pobožno, koristno in dobro navdajala je svoje dni stanovnike tega kraja; ali ta čast kratiti se jim ne sme tudi še v naših časih. Mestjanstvo, kakor tudi priprosto ljudstvo po vsi obširni okolici tako dobro pozna korist obeh samostanov, da je po duši in telesu z veliko ljubeznijo na nju navezano. Nunski samostan dela namreč obilno za poduk in dobro odrejo ženske mladine; kapucinski gg. Očetje pak so na pomoč svetnim gg. duhovnom po loški in kranjski dekaniji v mnogem oziru, od tod pa tudi izvira, da je prijateljska zveza med svetnimi in redovnimi gg. duhovniki v teh krajih resnično serčna, izgledna, vse hvale in spoštovanja vredna, ter bi se vsa obširna loška in kranjska pokrajina nekako priličiti smela eni sami veliki duhovni občini.
Naj prestopim pa k pravemu svojemu namenu, k popisu namreč dvojne slovesnosti, katera se je 2. nedeljo oktobra veršila v škofjeloški kapucinski cerkvi tako spre-lepo, da se. z lepo ne vidi kaj enacega. Obhajalo je namreč mesto vsakoletni zaobljubi jeni praznik v čast svoji v posebno pomoč izvoljeni varili nji „ Marij i Pomočnici"; — pristopili so pa ta dan tudi prepoštovani gospod samostanski gvardijan O. Ambrož Brecelnik v sredi obilnega častnega duhovskega spremstva ter veselja navzetili sorodnikov k altarju opravit po skoučenem oOletuem času mašništva Najvišjemu slovesno daritev zlate sv. maše. Ko je bila odbila omenjene nedelje jutro ura pol desetih, oglasil se je ponižni zvoaček o l ub >žno opravljenega samostanskega stolpiča: ali ta <lii njegov pohlevni 'Ion ni Ijii edini, ki je v.rci neštet" trum; po-
*) ri\. C-tu. 4-' i > • - S . .....mu. <*.!•-. IV, L S.-s-. V. t Koncu
in C. t. 1. Ki'r :v. <• • 1 n V u v: / J.	. t < •• IU. ;tH
2»>2 -Jo;
iv t ?in j tt . jos nit-stKt;. li »r ur.t nt v Kratki 1 v.-r*t can «» t--j »1 ivesaosu :,i-tu-> «»'ii 11,: •■ i<- <f»»vsn<nt /.ares rolka, toraj boitj tuli U jj>4iis <l.l»r> <!.š»l.	Vr.
božnih vernikov k duhovnemu opravilu, temuč pridružilo se mu je tudi harmonično čveteroglasje mestno-farnih zvonov, pospremljeno od grozovitega odmeva možnarskih Žrel. In če si stopil na predgvor kapucinske cerkve, vidil si okrog njene vhodne lopice pripet zeleni venec na lične mlajčike: notranja cerkev pa je bila ozališana tako, kakor se koli po naših slovenskih krajih svetišča za take in enake slovesnosti naj bolj opraviti zamorejo. Obilno šibkih mlajev ob cerkvenih stoleh, barvno papirnate spletenine vezaje jih v obširni, celo notranjo cerkev obsegajoči pas; — zali zeleni venec, višeč z verh oboka pri vhodu v presvetišče ter pripet k stranskim stenam; — obilna svečava po vsi cerkvi: vse to je razodevalo, da samostanska cerkev po vsi mogočnosti hoče dostojno obhajati slovesnost, kakoršne še ni včakala, in jo menda z lepo tudi zopet ne bo. Ljudstvo se je že dolgo pred pričetkom duhovnega opravila vse terlo po cerkvi. Proti deseti uri prižgo vso svečavo po cerkvi, in s tim je za-dobila še bolj slovesno vesel obraz. Ko pa zdajci zatim prepoštovani gospod zlatomašnik — sivobradi starček velike postave, res prava živa slika svojega patrona sv. Ambroža — pristopijo k altarju, pospremljevani od dveh p. n. gg. kanonikov ljubljanske stolne cerkve, od šestero gg. mašnikov-sorodnikov, ki so opravljali duhovsko strežbo (azistencijo), od čveterih gg. oo. kapucinov loških rojakov, od starološkega dekana, ter še mnogo druzih gg. duhovnikov (v vsem skupaj, če se ne motimo, 20), zadonijo po kratki orgelni predigri krepko-izverstni glasovi slo-večih pevcev ljubljanske čitalnice, naslednjo pozdravno pesmico:
,,Glasno naj {>0)6 zvonovi! Strel naj »trex» hrib in plan: Tisočeri naj glasovi Znnnijo veseli dnu: Da daritev tam med svati Neba zroča masnik zlati I'*
(Dalje nasl.)
Na Francoskem je vzrokoval rudeči princ Napoleon veliko govorjenja, ker je neprevidoma prišel v Pariz, kamor ga ni nihče klical. Thiers pa ga je zdajci iz dežele spravil in princ je zopet na Švicarskem, kamor ie za njim bežala tudi njegova žena Viktor-Emanuelova hči. Zoper Emanuvelovega sina Amadeja na Španjskem a ne rovarijo samo k ari ovc i, ampak tudi republikanci i so se bile vzidgnili v Ferrol-u, pa so premagani. Tako se godi na tujem otrokom kralja, kteri je toliko druzih kraljevih iz njih lastine pregnal na tuje!
Nemško. Ne davno u Fuldi zbrani katolški škofje so nemški vladi izročili obširno spominico, ki obravnava sedanjo razmero med katoliško Cerkvijo in nemško vlado. Škofje si spričevanje dajejo, da ne skupaj in ne posamezno oni niso prilike dali k sedanjemu razporu med ('crkvijo in nemško vlado; čez-nje in čez katoličane so sedanje zmešnjave prišle neprevidoma, in škofje milo vaj o ta s kola sneti prepir, ki ga kar nič ni bilo treba. Škofje bodo pri tem branili korist in pravice katoliške Cerkve, pa tudi po drugi strani vse si prizadeli, da se poverne mir med Cerkvijo in deržavo. To je namen, ki so ga imeli v svojem shodu pred očmi. Z odkritoserčnim pojasnjenjem sedanjih zopemih razmer upajo pripomoči, da se omajana pravica in mir poverne. Na podlagi pozitivne pravice in obstoječih pravnih razmer je to mogoče.
Prusko. „Moč zoper moč". Te besede ima na čelu potuhnjen spis v ,,Breslauer Ztgi.", kterega je tudi Lai-baherica zvesto prinesla; napihuje se pa zoper papeža in njegovo nezmotljivost" in zlasti zoper nemške škofe, kako jih deržava bo, te nasprotnike der deutschen
Wissenschaft, des deutschen Denkens. Pravi, da der-žavnega omnipotenclerstva dandanašnji ni več na svetu, temveč da je na njegovo mesto nastopih« „cerkeveno" omnipotenclerstvo! Pri Teutu in nemški učenosti! ta je modra: takrat je cerkveno vsemogoštvo, kadar je papež jetnik, kadar Bizmark jezuite in redovnice iz dežele tira! — Kisum teneatis. —V nekem pomenu je pa vender nemški kajfež prerok. — Cerkev je še vselej v svojem preganjanji naj veči moč skazovala in nič ne dvomim da tudi sedanjo dobo — - se bode to skazalo na Pruskem zoper Bismarkovo potuho in ošabnost.
Gospa Uozalija lloman in njena sestra ste se včeraj iz Rima srečno povernile.
nuhorske spremembe.
V	goriški nadškofiji. G. Cenčič grevDesklo; gosp. Leop. Vuk s Prebačine za vik. v Lipo; g. A. Juh iz Tomišla v Prebačino; g. Fr. Lužnik k sv. Luciji; g. Ant. C e r v iz Trente v Roč; v Trento gre g. And. U r-bančič; g. J. Mlekuž v Podberdo, na njegovo mesto g. J. Kovačič; novo-posv. g. Fr. Ziak v Moso; v Viško g. Dominik Faini.
V	teržaški škofiji Č. g. Jože Ursič, župnik v Sovin jaku, je dobil faro Novake pri Pazinu; č. g. Francišk Logar, kaplan v Opaliji, pa faro Beršec.
V	kerški Škofiji. Za dekane so imenovani prečastiti gospodje: F ranči sci Fr. za zgornjo Žilo; Ko hI-mayer P. za zgornjo Dravo; Paher Dav. za Belo dolino. Preč. g. Martinis Jož. dosed. dekanijski oskerb-nik in fajmošter v Blačah, je dobil naslov knez. škof. svetovalca; ravno tako tudi preč. g. zlotomašnik in fajmošter v Škoficah Kuhar Urban. Za dekanijske svetovalce so izvoljeni in poterjeni preč. gg. B rame r Andr. za Belak; K as ti Č Jož. za št. Lenart in Smeričnik Boš. za spodnji Rož.
C. g. K a f e r J o ž. je aobil faro Motnico, in Č. g. T r a v n Juri Obirje. Za provizorie so prestavljeni čč. gg.: Waishamer Andr. v št. Janž v Rožni dolini; Payer G. v Skofiče; Vidovi^c Jan. na Tholico; Aihholzer Fr. v Tifen; Bauer Šim. v Šmartno; Eder Jan. v Eržno; Hartlib Jak. v Požarnico; Willenpart R a j m. za eksposita na št - Janško goro. Dosedanji eksposit č. g. Markovič Mat. gre v pokoj. — Za kaplane gredo čč. gg.: Čare J o ž. iz Višarij v Bliberg; Koh Jož. v Belak; Vidrih Jan. k sv. Jemi; Wal-der Lovr. v zgornjo Belo; Sum ah Bal. v Radie; Vernig Boš t. v št. Janž naMostiČu; Angerer Hen. v K«tmarovas; Jančar Fr. na Rudo; Vedenik Mat. v Lisereg in Veršek Luk. v "VValburgen. Umerli so čč. gg: Glinšek Mark., fajmošter v pokoju; Mil ar Pavel fajm., vDiekšah; Silbernagel Jan., fajm. v Eržni, in Weter Fr., kn. škofji svetovalec in žup. v P« žarnici.
V	ljubljanski škofiji. Č. g. Kogej Jož., kaplan na Verhniki, je dobil dekanijsko in mestno faro v Idriji. C. g. Zadnik Šim., fajm. na Verhu, je dobil faro v Čatežu, in Verh je razpisan 22. okt. Č. g. Jaklič Štef., kapi. na Raki, je dobil Dolenjo vas.
Sicer so prestavljeni naslednji ČČ. gospodje: Vesel Jan., kapi. pri sv. Trojici, kot adm. in kapi. v šent-Vid pri Cerknici; K ari in Jan., kapi., s Hrenovic k sv. Trojici; Štamcar Jan. z Blok v Hrenovice; Perjatel Mat. iz Kočevja na Bloke; Rozman Juri, semeniški duh., gre v Kočevje; Fettich Frankheim Anton z Logatca na Verhniko; Zdražba Jan., novoposveč., v Logatec ; V r a n č i č Fr. iz Kamnika v Križe pri Teržiču; Kljun Jan., novoposv., v Kamnik.__
Odgovorni vrednik: Luka Jeran.— Tiskarji in založniki: Jozel Itlaznifcovi dediči v Ljubljani.