^.vsakdan razen sobot, nedelj *** in praznikov. i-ued daily «««P* Saturday!. Sunday« Holidays YEAH XXXIV. Cena listo Je $6.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE m» ■ « —Iii i ■ Uiodnllkl in upravnliki prostori: 2007 South Lawndale Ava. Office of Publication: 2657 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4904 ■••»»«l-cU« »etter January I«. 1SSS, at Cm past-otnca at Chicago. IUlnote. under the Act o< Contrats ot March S. ISTt. CHICAGO. ILL* PONDELJEK. 14. SEPTEMBRA (SEP. 14). 1841 Subscription $6 00 Yesrly STEV.—NUMBER 111 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for ia section 1103, Act of Oct 3, I0IT, authorised on June 4. 1916. i brambovci še vedno odbijajo napade na Stalingrad SB ČETNKI PORAZILI ITALIJANSKE (ETE t BITKI Kljub temu oe nacijoke horde bolj in bolj za-grizavajo v obrambne postojanke velikega I f*,*, ruskega industrijskega mesta ob Volgi. Mo- tK&JSM&S&^k^ • Braziliji tisoč angleških letal napadlo nemško industrijsko mesto Duesseldorf ob Renu in ga iz- premenilo v razvaline gijski, danski in holandski, znaša okrog 200,000 ton. na osiščne Vojaška posvetovanja v Rio de Janeiru Moskva, 13. sept,—Pojačana emška pehota je danes pod po-¿valom velike plohe bomb iz nka spet nekoliko napredovala »pram Stalingradu z južnoza-pdne smeri, dočim so ruski rambovci odbili vse napade di-jktnoz zapada. Tako se glasi ccojšnje uradno poročilo vrhovna sovjetskega poveljstva, anci so nocoj vrgli sveže re-rve v boj pred Stalingradom, ida Rusi so jih odbili s furioz-imi bajonetnimi protinapadi. ieh skupaj je bilo v zadnjih 24 fih odbitih trideset nemških ipaduv na ruske postojanke pdno od Stalingrada. Moskva, 12. sept.—Sovjetske tte, ki branijo Stalingrad, ln-Bstrijsko središče ob reki Vol-, so se odločile za boj do konca roti ogromni nemški armadi, tler je vrgel milijon vojakov hitko za posest (tega mesta. To največja bitka vseh časov. Sovjetske čete so odbile na-kde nacijskih oklopnih kolon, mbnikov in pehote na svoje »cije na zapadni in južnoza-kdni strani Stalingrada in za-sovražniku težke udarce, ni komunike pravi, da so razbili 51 nemških tart pobili več sto vojakov. Prvič Rusi ustavili prodiranje nem-kolon proti Stalingradu z dne strani. V zadnjih dneh ie morali Rusi štirikrat umak-i na tej fronti pod pritiskom ažnika. iusi so izvršili uspešne proti-iskoke na južnczapadni strani ilin^rada in vrgli Nemce na- i Florianapolls, Brazilija, 12. sept.—Policija je aretirala več Britske čete so okupirale na-l^^ agentov v dr£avi s^ daljnja tri P^niščna mesta ^ k gQ nemike ob zapadni obali Madagaskara, \ francoskega otoka v bližini Afri- naselbine' V navalih na stan°-ke. Ta so Majunga, Morondova vanj« ie zasegla orožje, streli in Nosy-Be. Diego Suarez, glav- vo in tiskovine z naoijsko pro-no otoško luko, so Angleži oku- pagando. Dve tajni radiopostaji, pirali pred nekaj meseci. kateri so operirali Hitlerjevi Melbourne, Avstralija, 12. sept. agentje, sta bili odkriti. -Prodiranje japonskih čet pro- _ radionostaia ae ie nahala-ti Port Moresbyju, zaveznUki ^^io^J mornarični bazi ob obali Nove * V ^n^ ^ ... ... . ,. T I San Bentonu, druga pa v nem-Gvineje je bilo ustav^eno. J«- ( ^ vH*Bi ponc 50 doepeh do toike kl Je Duhovnik Antho ciondlclc J. oddaljena od baze samo 40 milj, L. j gretjran in tam so obtičali. Prodiranje so ustavile avstralske čete v so- Rev. Francis Demann, drugi teski gorovja Owen Stanley. nemški duhovnik, je bil tudi Glavni stan generala Dougla- aretiran, ker je izključil več kaša MacArthurja, vrhovnega po- tolikbv zaradi udeležbe v proti-veljnika zavezniške oborožene nacijakih demonstracijah, sile, poroča, da so ameriški le- M0nt#Tld#0( Urugvaj. 12. sept talci bombardirali enote l«»^- ^, Marcelino Bergalli ske bojne mornarice v. bližin» w armadn^a štaba, in polkov obrežja Nove Gvineje. Dve ja- lik ^ Gestido> direktor vo_ ponski krizarki sta bili poško- ja|ke letalfike iole> ^ ^^ dovant v napadu. vala v Rlo de janeir0t Brazilija Čungklng. Kitajska. 12. sept. U j er bosta konferiraU z brazil —Kitajske čete so naskočile ja- fkimi vojaškimi voditelji o ob-Donsko vojaško posadko pri Jo- rambnih načrtih. Brazilija je kovu, provinca Hupeh, in ubili napovedala vojno Nemčiji in Aristo eOVretwfhmr, prart Ititfj| in mnenje prevladuje, da uradni komunike. Istočasno soj ji bo urugvajska vlada sledila. Japonci napadli Tangjang, kitajsko trdnjavo, a so bili vrženi I nazaj. Komunike dostavlja, da se lju-| te bitke nadaljujejo zapadno od' fCinhwe, glavnega mesta pro-| vince Čekiang. Kitajske čete ob-egajo to mesto, v katerem je zbrana močna japonska vojaški j sila, že več dni. ih Rusko poveljstvo je priznalo ik vojaških Čet iz Novorosi-i mornarične baze ob Črnem ju, po večdnevnih ljutih bit Bitke se še nadaljujejo pri itumu in Turpsi. Vojne operacije so se obnovile (fronti med reko Volkov, Le-agradom in jezerom Ilmenom. nekem sektorju te fronte so ¡»si naskočili nemške pozicije 1 zavzeli in reokupirali več ljudenih krajev. Nemci so iz Mi 26 tankov v bitki z Rus er,crn sektorju te fronte. Ru.sko poveljstvo poroča < P^ili v bitkah z naciji pri ""doku pri reki Terck. Nem-I vojaške enote, ki so prekosit to reko, so bile zdroblje-1 I}va t'sne Nemcev je padlo b|tki z Kusi v zadnjih dneh tankov je bilo razbitih London. 12. sept —Skoro tisoč W«*kih bojnih leUl je vrglo F lfNi.»»00 razstrelilnih in zaži r,;h mb na Duesseldorf ' "lustrijsko središče liombe so porušile l"\ arn in zanetile ogrom P"zarc. ^mbni riapad na Duesseldorf ■ umerja onim ns Ko-in Bremen. Trsjsl jc * Fas ŠltJJ k Ut ' Reorganiziranje vladnih agentnr Di jaki bodo pozvani v armado Stimson naznanil odpravo izjemsein i»* a r.i K ir.r it. Ir V du Duesseldorf iti orožno sredi-krog 540.000 prebi- ^Ijivr^a vira pravi, Laval, načelnik udal nacijskc-! Unija ADF preklicala stavko Vladni odbor izravna konflikt Easi Alien. III» 12. sept.—Unija kemičnih delavcev, včlanjena v Ameriški delavski federaciji, je preklicala stavko proti Western Cartridge Co. in pozvala vse stavkarje, naj se vrnejo na delo. Stavka je bila oklicana zadnji pondeljek v znak protesta, ker je kompsnljs brez vzroka od-Washington. D. C.. 12. sept.-1-lovila Frsnciss Bunzyjs, predvojni tajnik Henry L. Stimson Uednika unije je v razgovoru s časnikarji izja- William Green, predsednik vil, da so bile vojaške izjemšči- ADF, je osebno spelirsl ns uni ne za dijake odpravljene, ker j0# prekliče stavko, zaeno pa armada potrebuje več vojakov. je zapretil z odvzetjem čarterja, Vsi dijaki, ko dosežejo starost ^ bi unija ignorirala apel. Go-20 let, bodo podvrženi vojaški Verner Dwight Green je prej za-službi. gCl>zil, da bo poslal državno mi- Stimson je dalje rekel, da bo- nco v iUvkovno okroije, če se do tudi oni, ki so v rezervi, po- unjja ne bo podala, zvani v aktivno službo. Ti so suvka je bila preklicana na rezervisti redne armade, mor- masnem shodu unije. Federalni narice, letalske sile in člani dr- Lojnodelavski odbor je zagoto-¿avnih milic. Vsi ti so bili do- vil unij0f da bo on Izravnal spor slej izvzeti od aktivne službe iz med nj0 jn kompenijo. zaeno pe razloga, ker morajo skrbeti za Lc odredil zaslišanje. To se bo odvisne osebe. | pričelo 21. septembra Vojni tajnik jc naznanil ustanovitev nove ženske enote za, ». pomožno vojaško službo. ČlanU ¡Japonski VO jaške ce te bodo dodeljene grupi, ki I ^(g/lZl/O zbrane prevaža letala iz tovarn v letal- Uiiini Sibirije ska oporišča. Za načelnico te enote je bila imenovana Nancy H. Love iz Hastingsa, Mich. Napadi na ijpjaike posadkm o Bali ji in Boliviji ODPOR PkOTI OSI-SCU NA^ASCA London. 12. sept.—J ugoslovsn-ska četniška armada pod poveljstvom generala Oraže Mihajlo-viča je izvršila več uspešnih napadov na vojaške posadke v Ita liji in Bolgariji« je izjavil pred stavnik jugoslovanske vlade \ Londonu. V bitki, ki se je vršila v bližini Banje Luke, sto milj južnovzhodno od Zagreba, so četniki ubili 400 ftalijanskih Vojakov. V tej so četniki razbili tudi štiri italijanske tanke, za segli velike kohdine municije in se umaknili^proden so Italijani ojačili svojo oboroženo silo. Druga v London dospela pet ročila pravijo, da ao četniki izvršili veliko število uspešnih na valov na ozemlje sovražnika Udrli so v italijanske kraje, napadli vojaška taborišča, jih za žgaii in pobili mnogo vojakov V navalih na bjolgarsko ozemlje so četniki ubili 300 bolgarskih vojakov in 4oč policajev. V bližini železniške postaje pr Rumi so četniki napadli vojašk vlak, ga vrgli iz tira in pobil dvesto vojakov, Ido so izstopili iz vagonov. Poročila o naraščanju odpora proti osiŠču prihajajo v London tudi iz drugih dtožel, katere so okupiralo nemš» 4ote. ***** V Copenhagenu so saboterj zanetili jx)žare v dveh avtnih tovarnah, na pomolih in v lesnih sklsdiščih. V Utrechtu, Holand-ska, je bilo aretiranih 48 Holand-cev na obtožbo sabotaže in kršenja živilakih regulacij. Vsi so bili postavljeni pred nscijsko sodišče, ki izreče kazen. Pospešitev produkcije umetnega kavčuka Waahingion. D. C.. 12. sept.— spolno reorganiziranje vladnih agentur v smislu priporočil posebnega odbora, čigar načelnik je Bernard M. Baruch, glede iranitve kavčuka, je na vidiku. Predsednik Roosevelt je dejsl, ds bo upošteval priporočila tega odbora. Doznava se, ds bo novs divi zija. za kavčuk ustsnovljena v področju odbora za vojno produkcijo. Načelnik tega odbora je Donald M. Nelson. On jo is< javil, da bo prevzel vso odgo vornost za pospešitev produkcije umetnega kavčuka, toda oblast glede izdelovanja kavčuka, konstrukcije tovarn in obrata bo poveril načelniku divizija za kavčuk. Nelson se je Izrekel za cen tralizirano kontrolo produkcije umetnega kavčuka v smislu pri poročil Baruchovega odbora. V načrtu je rastegnitev industrijo umetnega kavčuka, da se pove* čs produkcija na milijon ton letno. Kavčuk bo šel za armado, ne za civilno rabo. Amerika pošlje » misijo v Indijo Laborit obsodil staliiče Churchillov« vlad« Slovenski kongres se vrši v Clevelandu Čungklng, Kitajaka, 12. sept zanesljivih virov so prišla poročila, ds je 75 jeponekih vo-jeških divizij zbranih v Mandžuriji, Zunanji Mongoliji in ae-vernih kitajskih provincah in Naciji pritiskajo na belgijskega kralja London, 12. sept.—Sem dospela poročila se glsse, da so nscij-ske avtoritete povečale pritisk na belgijskega kralja Led^olda, naj se izreče za poglobitev kooperacije. Več visokih nemških vojaških čaatnikov ja obiakalo kralja v gradu Ueken, v katerem se nahaja kot jetnik od kapitulacije Belgije pred Nemčijo v maju 1. 1040. Doznava se, ds so Nemci že večkrat ponudili Leopoldu svobodo, če bo formi ral novo vlado in kooperiral i Nemčijo, kar pa je odklonil. ItoJijani spoznani za krive sabotaie C ris to bal, Panama, 12. sept.-Julijanski častniki in mornarji so bili na obravnevi pred sodiščem spoznani za krive aabota-le na pemlku Conte Biancamv no. Obtožnica jim je očitala, da so poškodovali j>amlk po naročilu Julijanskih vladnih uradnikov v marcu preUklega leU, Obtoženci, ki ao zanikali krivdo, ao kapiUn Giuseppe Ferrers« glavni inženir l^iigl Roaato in mornarja Salvatore Piccaluga in Eueebio Ceccrelli. Letalo treščilo na tovarno Buffalo. N. Y., 12. sept.-Go-|da ee prlprevljajo za invazijo Sl- reee letalo brez piloU. ki se je birije. Japonci bodo udrli v Si- sTst 1 na tla s padalont je tre- birijo, če bodo Hitlerjeve legije IčUo na tovarno Curtisi-Wrlgh| .trle sovjeUko oboroženo silo v Airolane Co in ubilo šest dela v- Evropi. Jepcmske avtorlteU so pa je bilo Ganjenih. Tri- mobilizirale 30.000 klUjskih de- • i/ročitve'per-1Je izmed^teh bodo najbrU pod ^ v^ndžuriji.» prisUns i interniran? v Lh ^kcKlbam Pilot J. B dels pri »Mjnstrukcijl trdnjevake internirani v legli piiškodbsm po porszu Burnell je dobil le Uhke opekli-'" ju. Skupna to- ' ne. preden se je s padalom spu-"J katerimi so bel- stil ns tla. črte ob rekah Amur in Usuri ns meji med Mandžurijo in Slbi ri jo. _ . _____ ^. Pomanjkanje delavcev v Nemčiji Waahlngton. D. C.. 12. sept,— Amerika bo kma^u poslala mi sije Industrijskih inženirjev Indijo, da bo tam pomagala pri raztegnit vi vojnih induatrij. To bo storils kljub nspetostl med Veliko BriUnlJo in vodiUlji Vse-indijskega kongreaa, stranke ns-cionsllstov, ki je nast#la kot posledica Gandhljeve kampanje civilne nepokorščine. Gandhi.in več drugih voditeljev nacionalistov so briUke svtoriUU sreti-rsle. Zs načelnika misije je^bil Izbran Henry F. Grady, bivši pomožni državni Ujnik. Misijo bodo tvorili priznsnl Industrijski vešča ki. Državni department je dejal, da se člani misije ne bodo vmešavali v konflikt med Veliko Britanijo in indijskimi naclona listi, Njlhovs nsloga bo pospe šiUv preureditve indijskih indu atrij zs produkcijo vojnegs materiala. London. 12. sept.—Laborit Ar thur Greenwood, bivši član brit skegs vojnega kablneU, je Obso dil deklaracijo premierja Chur chllla glede Indije, v kateri je naglasil, da je njegovo sUllšče napram Indiji nespremenjeno Premier je uderil tudi po vodi< Uljih indijskih nacionalistov In jih obdolžil neUnjs revolte in zveze z jsponsklml petokolonei "Obžalujem, ker je Churchill zaprl vreU za obnovo pogsjsnj z Indijskimi vodiUlji," je rekel Greenwood, "Vedeti moremo ds so narodi, ki kritizirajo stali šče Churchillov« vlade napi am pod jarmi jenim ljudstvom. Chur chill bi bil mors I pokazati voljo za kooperacijo." L. S. Amery, Ujnik za Indijo je zagovarjal sUlišče Churrhil love vlade nepram Indiji. Me< drugim je dejal, da skuša Vse-Indijski kongres parslizKati britske vojne napore. Chicago.—Zadpjo soboto, dne 12. septembra, Je v prostorih SNPJ spet zboroval JPO-SS In je zaključil, da se skliče slovenski narodni kongres v Ameriki dne 6. decembra v Clevelandu. Vse priprave za to zborovanje bo vodil pomožni odbor sam. Reprczcntacija kongresa bo najširša, kl si jo moremo misliti; čisto vse slovenske organizacije ln ustanove lahko pošljejo delegata. (Podrobnosti o tem bodo v zapisniku.) Ožji odbor, ki je bil izvoljen 7. junija t. L v Clevelandu, Je bil razpuščen, Sprejeta jc bila tudi pomembna izjava, na podlagi katere bo sklican slovenski kongres. Ta .izjava bo objavljena v vsenr našent tisku še ta teden. Konvencija SDD Cleveland.—Danes zjutraj se odpre deseta redna konvencija Slovenske dobrodelne zveze. Vrši se v dvorani Slovenskega doma na 20713 Recher Ave. v Euclidu in bo trajala teden dni. Včeraj se je vršile prva konven cija ali sesUnek mladinskega oddelka SDD, člje delokrog je omejen na državo Ohio. Veeii a farm Sheldon, Wia.-Joaeph Zeitz, član društva 273 SNPJ, ki je umrl 2. t. m., kakor šmo poročali v Prosvetl 0, t. m., zapušča ženo, dve hčeri In enega sina ter tri vnuke. Clan SNPJ je bil od leU 1000. Prizadeti družini Ukreno soUlje,—Dne 2. t m. se Anton Divjak podal v bolniš nie» v Chippewa Falls In ja bU operirsn ss kilb, Zdrsvje se mu hitro vrsčs in upsmo, ds so kms-vrne domov.—Dne 7. t. m, sta šla na zdravniško preisksvo Milwaukee mladeniča Lucas Dernovšek ml. in Joseph Plahu ta, par dni pozneje pa John Au guštin, kajti vee tri je poklical v svojo službo Stric Sam. 2oll mo jim srečno vrnitev. . Is Mlnneeote Eveleth, Minn.—Mary Lenič (prej Smoltz) je U dni postala že četrtič sUra mati, ko se je njeni hčeri v Detroitu rodil kre->uk sinček.—V bolnišnici St, ttarys v Duluthu se zdravi ¿ouis Turk, član SNPJ, njegova žena ps se je pobila na roki In se zdravi doma. Rojak Turk je načelnik požarne brambe na Chisholmu. Is I & W nr London, 12 sept.—Radijsko poročilo Iz Berns, ftvlca, pravi, da ee vrši konferenca v Berlinu, natateri nadjski vodiUlji raz-pravljejo o akutnem pomanjkanju deUvcev v Nemčiji. Na konferenco ao prišli dr Robert Ley, načelnik necijsk« delavske fron-U, Albert Spe«-r, minister za orožje in munirtjo, inf Alfred Rosen berg. komisar okupiranih vzhodnih pokrajin. Štirje delavci ubiti pri eksploziji HacketUtown, N. J., 12, sept —Atirje delavci so bili ubiti, t<'«t pe ranjenih pri eksploziji, ki se je pripetile v tovarni Pesen Hp« cia!ty Co. Uradniki kompsnije niso pojasnili vzroka eksplozije Državne avtorlteU ao odredilo preiskavo. Is Clevelende Cleveland__Dne 0. t. m. se je smrtno ponesrečil pri delu v tovarni rojak Anton Žele, star M let in doma iz Slavine pri fit Petru na Krasu, po domače Zar-šinov, Bil je član društva l&K SNPJ ln tukaj je bival M let Zajiušča ženo, štiri sinove ln dve hčeri ter brata Josipa, zna nega slovenskegs pogrebnika, in eno sestro. Njegov sin Fred, ki je narednik pri vojakih v Ft Knosu, Ky„ je bil poročen prej šnjo soboto in se je naslednji dan vrnil v Uborišče.—Istega dne je umrl Jakob Agros, star ftH let in doma Ir. Selo na Gorenjskem, ot koder je prišel v Ameriko pred .V) leti. Zapušča prt fieatork. Unija zavrgla protikomunistično resolucijo Cleveland, O., 12. sept,—Reso-ludjs manjšinske grupe, da zs varne. Nastala Je dobra volja In medsebojno zaupanje, kar Je "J** več vredno kot vse drugo. V tem razpoloženju bo lahko delavcem "JJ®- dobiti mezdne priboljlke ln druge ugodnosti. Vsžno Jc pa to: JJJ»» T™ z® je Vae kale, da ae skupni delavsko-upravni odbori raztegnejo na vse industrije, ne samo na one, ki danes proizvajajo za vojno in zmago Amerike, marveč tudi na podjetja, ki ao ie v civllu, kajti praktičnost teh odborov je bila demonstrirana na vaej črti ln korist je obojestranaka. Kooperacija navadno korlatl vaem, ki kooperirajo. Če je kooperacija v tovarnah zvišala produkcijo, Izboljšala produkt ln znižala atroške popravljanja atrojev, tedaj to pomeni ne aamo več dobička za družbo, temveč tufjl več plače za delavce. Nobenega razloga nI, zakaj ne bi ta kooperacija v industrijah. mjnut ostudi po vojni SsjI Je v mirnem času prav tako važno da ^^ 1 ČMtnik ^--- teče produkcija vsakdanjih potrebščin gladko in brez ovir, kakor L Upraševatl, kakšen namen je v vojnem čaau smo imeli. Naa* Ja najprej vpra Mi ne vemo, kaj vse pride po vojni v ekonomskem tn aoclalnem ^ ^ znamo nemški ln Ja za življenju Amerike Morda pride radikalen preobrat ln v tem P^ ¿¡^itamlko govoriti. Ni hotel, da meru bi ae Iz dobrega razpoloženja v okviru današnje kooperacije K . Italijani vedo, kaj «ovori. izcimila nadaljnja stopnja koo)>erlranja v kontroli Industrij. 1 ^ Zadnja leta je fMJstalo jasno, da je kontrola bolj važna kot je lastnižtvo. Gospodar je oni, kdor kontrolira, ne oni, ki Ima laat-ninako listino — ln če se bodo znale ameriške delavske unije a avojim vplivom kooperacije prikopati do kontrole v upravah Industrijskih podjetij, do tiste kontrole, ko bodo lahko soodloče-vale v upravah prenehanja alt nadaljevanja obratov, bo vprašanje hiezpuaelnostt kmalu rešeno. Razume se, da sodelovanj«* pri kontroli pomeni tudi soodgovornost. To bo dobro. Nsjvečji povzročevalci anarhije v ekonomiji so oni podjetniki in one delavske organizacije, ki hočejo vae )>rivilegtje tn nobenih odgovornoati. Bai današnja kooperacija v tovarnah je za delavce dobra šola. Vadijo ae v odgovornosti! To značl, da bodo ti delavci prej dozoreli za kooperativno goapodaratvo. kakor pa oni, ki padejo v alužbo podržavljenih podjetij. Vprašajte povprečnega poštnega delavca, koliko mu Ja pri srcu blagostanje njegovega državnega l«Kjjrtja in odkrili boata. da sr briga le za avojo plani — prav za prav ne pozna razlike med javnim tn privatnim podjetjem. Kooperacija vodi do odgovoru« *tl in oboje vodi delavca v ekonomsko demokracijo. Ekonotmlut demokracija — sistem bodoče družbe — ne pride kot ploha, pač pa mora polagoma rasti Is drobnih k< retunic. Iz takšnih skromnih bilk je zraala tudi politična demokracija v zadnjih dvastn letih. Delavec ao mora osebno zanimati za podjetje, v katerem Je u-P«»ftl«Tv a to bo to toda j. 6e ar bo čutil odgovornega zanj. Delavec se mora naučiti, da brtl odgovornosti ni materialnih korlatl, ni nobenih pravt^ Val oni. k^ prepuščajo odgovornost drugim — pripravljajo pot diktatorjem » JUpodarstvu kakor v politiki. ?o moji smrti ne Včasih Igralka Yvette Dare sabava vojake v taborišču prt Las Vegasu. Nevada. tudi mi nismo imeli ve- di vas čerje . . Pozneje so nam prinesli nekaj sira, salame in kruha. Tako smo sedeli do devetih. Kar naenkrat je nastal vrvež med halijanl. Kmalu prikoraka notri kakih deset oficirjev in general. Mož Jo bil veliko bolj v straAu kot mi. Stopili ao pred nas in začeli izpraševati. Jaz sem bila za tolmača. General se je ves tresel, ko nas je izpraše-val, zakaj smo to napravili. Odgovorila sem, da mi smo Slovenci ln hočemo ostati Slovenci in biti pod Jugoslavijo. Rekel je, ali me ni sram, da govorim italijanski, toda dolam proti Italiji. Odgovorila sem, da jaz sem Slovenka, moj jezik je alovenaki in italljanakega sem 86 samo naučila. Potem je rekel, da za ženake nI politika, žensko delo da je pletenje nogavic in kuhanje. Zadnja postaja za naa dekleta Jo bila, da ao naa odpeljali v šo- lo, ki je bila le nekaj korakov proč in kjer je bil nekak glavni stan. Tam so nas še nekaj iz-praševali in pisali, kar se pa več no " spominjam. Bilo je okrog 1:30 zvečer, ko so nas ženske poslali domov. Dali so nam tudi varuhe, ali ne več oborožene. Pri tem smo bile udeležene tri sestre. Fante so pa drugo jutro odpeljali z vlakom v Italijo, kjer so bili tri mesece internirani, potem pa so jih domov poslali. Nam dekletom je bilo zelo žal, ker so jih odpeljali. Drugo jutro pride pome neki deček, da me hočejo pri Kova-čičevih. Ko pridem tja, je bilo tam nekaj oficirjev in karabi-nerjev. Zopet izpraševanje. Ker smo prejšnji dan korakali od Kovačičevih, so jim hoteli za kazen vzeti pravico za gostilno in prodajalno, oziroma so hoteli zapreti. Potem je ostalo po starem. Med izpraševanjem mi pravi neki oficir: "Ma sieste coragiose, um pio di ragazze andare contro trentamilla soldati . . Odgovorila sem: "Ali 30,000 vojakov ni bilo korajžnih, ko so zbežali pred par dekleti ..." Vsi so se smejali mojemu odgovoru, tisti oficir pa je rekel: "Lei ha radio-ne," kar bi se po slovensko reklo reklo: Vi imate prav. Potem so bil? hišne, pr^sjtave za slovenske zastave. Ko je pri šel k nam vojak, da bi pretakal hišo, je moj brat stal med vrati. Italijan je bil tako v»strahu, da je komaj spregovoril: slovene .. " Moj brat ga ^ pogledal in zaupil nad njim, da se je takoj obrnil in odšel. Se danes si mislim, ako bi se bilo takrat zbralo nekaj sto Slovencev, da bi bili lahko pregnali Lahe z naše zemlje. Ali takrat je bil velik nered in zmešnjava Takrat bi bili krvavo potrebovali enega Mihajloviča, ali ga ni bilo. Taka je italijanska koraj ža. Vsak strahopetnež je nasilnež in sirovež, kadar ve, da je njegov nasprotnik mnogo slabejši od njega in kadar ima še nekoga za hrbtom, ki mu je pripravljen pomagati pri njegovih početjih Tako ima zdaj Italijan Nemca za hrbtenico. Upajmo, da pride kmalu čas, da dobita oba plačilo za zverinstva, ki jih počenjata nad slovenskim in drugimi ljud stvi. Vem, da jih je še veliko v A-merlkl, ki se spominjajo tega dogodka. Kmalu po tem dogod ku sem bila tako srečna, da sem prišla v Ameriko. Helen Cempre. 91 kllub I IHh kaše leklarno prt bo O militi in druge» j Belllngham. Waak-—Enkrat je dopis v Prosveti s podpisom Kozme Damijana. Povedal je da je bil njagoV Očfe mdtaf, ki je pobil veliko živine, a kljub temu je še vedno prihajala v velikem številu na trg. . Kate Junko piše v» svojem dopisu, naj bi iz društvenih blagajn darovali za uboge v sta rem, kraju, kajti na ta način b:t bili primorani dati tudi "Janezi Nedami". Ta metoda bi več članov odvračala od jednote. Prostovoljni darovi so po mojem mnenju še najbolj priporočljivi Siliti nekoga v nekaj, kar on ne veruje« ni dobro. Jaz o tem sploh nič ne govorim, če slučajno pri dem k Slovencem v hišo, kar bi me smatrali za vsiljivca, a pra vih prijateljev pa v resnici ni mam. Niti enega Slovenca ni tukaj, s katerim bi se razumela glede narodne in politične zavesti. O čitanju knjig, revij ali časopisov, razen lokalnih, ni niti govora, Pred oekaj meseci sem nagovarjal, mojega prijatelja, da bi tudi on naročil besednjak od No* vaka, pa mi je povedal, da ima "boljšega kot je Novakov" (ta še ni izšel) in sicer angleškega— takega, ki je za dijake, odvetnike in druge že izobražene v an leščini, katerim'tak besednjak e osvetli pomen besed v važnih zadevah, bodisi sodnijskih ali-drugih. Ampak tak besednjak našemu Tonetu al( Mihatu prav toliko pomaga kot vozu peto kolo. Zadnjič sem omenil, kako Tr-žačan titulira neke vrste ljudi, namreč "salame", Kar je po mojih mislih najbolj pravilno. Mi jim po slovensko pravimo—"goveda" ali "govedina". Seveda z zmerjanjem se ne pridobi naših ljudi in sploh nikogar. Jaz ne pravim nikomur "salame" ali "govedina". Torej naj me nihče napačno ne razume. Da so tudi med ljudmi "goveda" ali celo podivjane zverine, je pa pribito. To vidimo posebno pri nacifaši-stih, ki počenjajo razna grozodejstva v okupiranih krajih in tudi doma nad svojimi političnimi nasprotniki. Glede sedanje kampanje za pomoč staremu kraju, bi bilo po mojem mnenju najbolje, da se opusti vsako "fehtanje". To je postalo že skrajno neokusno. Tudi sem zato, naj se ne vzame manj kot dolar. AJ*o je kdo v ta ko slabem položaju, da je odvisen od tistega dotarja, naj se ga pusti pri miru. Kdor je mož, se ne srsmuje svoje mstere. Saj zato gre. Zato sem jaz dal deset dolsrjev. Materi njfem postavil spomenika na njen grob, hočem jo pa počastiti na način. Moja mati se ne sme srimovati svojega sina, niti jas svoje matere. Spoštujem Nemce, Italijane ln Madžare, kot naro|fc, predvsem pa spoštujem svojo mater!— Kdorkoli dobi tisto dolarje, me toliko ne skrbi. Imam zavest, da sem nekaj storil kot mož, ne kot šleva, čeprav bi nekateri radi označili kot tal^pa. Torej pustimo pri miru tiste, ki nočejo dati. Drugi razlog, da damo. je pa ta, da s tem pokažemo svetu, da smo tudi mi toliko izubra/števa kot narod, sicer majhen po številu, ali enako velik po duši in srcu kot ao drugi. Kdo ln kaj smo bili v življenju, bodo govorila naša dola. In to je ono. kar imam jaz pred očmi. Zdaj je čas, da nekaj storim, kar mi vest veleva. vec čaaa! »i vsiljuje vpnfc. nje, kaj bo na primer čez t*tTj soč let, ko se bo pisalo lets ^ Ampak to še ni nobena '.j Nekoč sem čital v Mladja, skem listu, da so v New Yorta v temeljnem kamnu nekega ¿1 botičnika zazidali bronasto «k medeno skrinjico, v katero * dali nekaj važnih predmet« Na skrinjici je bilo zapisano d. se ta ne sme odpreti pred't* tisoč leti, to je leta 6940. Mi danes seveda še ne sanji, mo, kakšen človeški red bo £ krat vladal in kakšna kazen l takrat za kršilce reda. Kaj neki bi rekel moj stari oče ali stan mati, če bi nenadoma prišla ^ zaj na svet? Od njune smrti je 70 oziroma 60 let, toda kakšne spre. membe so nastale v tem času! Stare matere se spominjam, t* da zelo medlo. Spominjam e le toliko, da je ležala na bol niški postelji in druge žene so stregla ob njeni zadnji uri Kako bi se čudila današnji teh-niki—radio, elektrika, avtomo-bil, letalo in drugo. Vzeti mora-mo v poštev, kakšen skok so n». redile iznajdbe ravno v tem č* su. Vsa prejšnja stoletja ni člo. vestvo toliko napredovalo v teb. niki kot v zadnjih 50 letih. Danes se sleherni vprašuje, I kako bo po tej vojni. Po zadnji je bil fiasko. In to je tudi vzrok, da nekateri aodijo, da bo fiasko tudi po sedanji svetovni vojni, kajti pravijo, da se zavezniki bo-jujejo za ohranitev kapitalizma in imperializma, kot tudi za kri. lje. Anglija, pravijo oni, hoče obdržati v svojih kleščah koloni-jalna ljudstva. Mnogi to verji» mejo, med njimi tudi Slovenci. To je njih argument in zato ne verjamejo v pomoč bednim starem kraju. To so tisti trapasti izgovori, kot se je neka dopii niča izrazila. Well, če je tako, potem se tudi Rusi bojujejo za angleškega kralja in druge kraljičke. Izgo vori nekaterih so res trapasti, češ, da se naciji borijo za nekaj boljšega. Mar se Japonci ne bojujejo za svojega Nebeškega sina" mikada? In Italijani—al! nimajo tudi oni kralja? In Hitler—ali nima on danes večje ob-lasti, kot vsi kralji ii) cesarji skupaj? In Če on zmaga, bo tudi mikado njegov sluga, kakor jc italijanski kraljiček, kajti Hitler stremi za vladarja vsega sveti Moji "prijatelji" so mnenja, d bi Amerike ne mogel zavzel četudi zavzame Rusijo in Angli jo. Yes, tudi to je trapssto go vorjenje. Rusija bi mu dala v«, kar mu Se primanjkuje—surovi ne in delavce, v Angliji pa N dobil ladjedelnice za gradnjo brodovja. V takem primeru bi odrezal Ameriko od vseh njenih zaveznic. V Kanado bi pa pri« preko Berinške ožine z velikim aeroplanl—tako kot je zavzel Kreto in še prej Grčijo. Resnica je, da bi se te Hitlerjeve nakane prav gotovo uresničile, če bi sedel v Beli hiši človek, ki ne zna dovolj presodi« položaja kot sodijo kratkovidni ži. Ker pa je alučajno tam mot ki ve, kako bo, ako ne podvxan* energičnih korakov, da prepred pravočasno grozečo nevarnost so Hitlerjeve nakane obledelfc Churchill je pa tudi prvi poW vae predsodke proti Rusiji, ko P je proglasil kot prijateljico An- Tako ae je kolo Hitlerjevi« pohodov začelo zavirati. Nj^0" vi računi ae ne vjemajo vecj^ siji je napovedal, da bo v št* mesecih ali celo šestih tedni premagana. Od takrat Je ie w mesecev in Rusljs še ni gana. Zdaj je jasno, d® bo padel, bo izgubil zadnjo b* (Dalje na >. strani.) h Pred dvajsetimi leti (Is Prosveta, 14. "P^V^ Donate veatL V Cantons ** je na posledicah operacija « kletni Anton UJČic Iz Va^-J Je liana h clan V Chkafi ■ brda pri še vedno vrše legalni boji <** injunkcije proti šelesnišk*»^ lavcem. f ^ luna—slrr Liga nar ANO THAT... 5 A.M. is TNI MOfT COMMON HOUR Wk TfcUCMk AttlCP ACCftlMIS. pacts iNivtnuAi. HiAiTM cNAMirry# ^tbk. 14. septembra testi z jugoslovanske fonte Poroči'3 Jugo»lovw»»k»ga informacijskega [entra in drugih wov i®j v Sloveniji. Kljub temu, da ,m,io ieškoče tudi v ^ Albaniji ; L^va 29. avg. (ICN). - Po ff o gerilskih bojih v Alba-so prispele v Genevo, i-¡fttfE "daj v tej deželi L j 8 divizij- V poteku zad; Tveh mesecev so bili torej jjtnl primeram, da s jre™ ¿trni ojačijo svoje zasedbe-Se katerih glavno oporišče r^ani. Albanski gerilci pa g, temu cesto podirajo mosto-jn zažigavajo zaloge italijan-, grmade. f „esecu avgustu se je geril-četovanje razvilo prav v B„i dežele, v okrajih Tirane jbasana. Največje bitke, v jih so imeli Italijani velike tbt so divjale v neposredni Di' komaj 18 kilometrov od pe. Laško armadno povelj-, je moralo odposlati v to o-jlje topniška ojačenja. Šele U so se gerilci umaknili v „je gozdove. alijani so izgubili v teh bo-200 vojakov in častnikov, mr-, in ranjenih. Gerilci so se j utrdili v gozdovih in nada-ejo svoje napade na zavoje-pe. Gerilski oddelek, ki je o-t sovražnikovem zaledju, je Irgal na več krajih telefoniji brzojavno zvezo med Ti-t in Dračem in celo prodrl tel v Tirano in tam ubil več ih vojakov in častnikov, bližini Elbasana so gerilci ali v zrak velik most in pre-važno laško cestno zvezo, iki oddelek, ki je stražil je bil v kratkem spopadu p popolnoma uničen — geril-pobili 17 vojakov in enega in jih ranili 30. • V...— gerilci osvobode aretirane Hrvate in Slovence kva, 28. avg. (ICN). — Ra-staje Svobodna Jugoslavi- oddala sledeče uradno po- je dejansko situacija v nekaterih pogledih še hujša, prinašamo, ta članek in,extenso: London, 21. avgusta. — Upor je na novo zgplamtel v Sloveniji, To pripovedujejo vesti, ki so jih prejeli tukajšnji slovenski krogi; to potrjujejo tudi Članki v laškem časopisju. Slovenija je neie najmanjši od treh delov, ki sestavljajo Jugoslavijo, temveč je bila vse do zadnjega, odkar je revolucionarni preobrat privedel Jugoslavijo v vojno ob strani zaveznikov, tudi široki javnosti najmanj znana. !<*> Jasno pa je zdaj, da Slovenci strašno trpe. Najmanj 200,000 jih je bilo iztrganih iz njihove dežele in pognanih že takoj v začetku v južne predale Srbije. To izseljevanje so izvršili tfemci v cilju, da ojačijo nemško manjšino, ki je že dolgo let živela v Sloveniji in katero je Hitler porabil zato, da privede Nemce zopet vJ bližino Jadranskega morja in tako popravi u-mik v južni Tirolski, ki ga je izvršil po domeni z Duceom, ko ; e izselil Nemoe iž te pokrajine. Med tem ko Nemci marljivo izseljujejo Slovence in jih zamenjavajo z Nemci, so posvetili I-talijani vse svoje sile uničenju slovenske kulture. Posledica je bila, da so se razvili resni nemiri, ki jih osišče imenuje včasih komunizem, včasih angleški deti nar. Mnogo je dokazov zato, da se vstaja ne širi samo po nekdanjem jugoslovanskem ozemlju, temveč da zori tudi že v prej i-talijanskih provincah Istri in Pri-morju, v katerih imajo Slovenci večino. Zanesljiva poročila potrjujejo, da so Lahi od meseca marca sem namenoma in br$z potrebe porušili in požgali, yeliko število vrhovnega poveljstva ge- slovenskih krajev in pOlovill irf in prostovoljske armade z i. avgusta: 1. avgusta so liški gerilci i z velikim uspehom ita- ;o motorizirano kolono, ki ila od sto tovornih avto- v bližini vasi Gerovo. lanski tovorni avtomobili spremljani od tankov, ki ižili ta prevoz ujetnikov, 'ornih avtomobilih je bilo č zbasanih preko 2000 hr-i in slovenskih četnikov, ki polovili v mesecu juliju in ij vozili v koncentracijsko le. >d je bil dobro pripravljen *den. Kljub svojim tankom 'ojevalci zašli v zmedo in mogli organizirati močne-dpora. Gerilc> so izvrstno zmešnjavo in v teku par osvobodili 430 aretiranih 'ljubov, povečini Hrvatov, ilci so uplenili tudi nekaj m streliva. Osvobojenimi gerileem, neizmerno h" in po večini želeli ta stopiti v vrste osvobodilne ^' ^^hp Nižini Vrhovine so liški ge-Ipognali v zrak vlak poln ■'m ustaških vojakov; 30 več laških vojakov je ftrtv>h. V tem spopadu so |uplcni!i precejšnje koli Vf)jaške opreme. M1 krvavih spopadov ikm' ilcem^^^^h an». uspelo predas.- 1/ kraja Podlapac in ■vast V teh bitkah so uj« l< 150 ustašev, upleni- s,r"jn»c, 150 pušk in veli Ftone druga vojne opreme, ■■f» oddelki, ki operirajo ^ Kordune, so zasedi ' karr*nieo, zajeli 78 ao-¡t u'j»kov m osvobodili iz ""va ujetništva dva jugoelo-jt5,rtnika. k. i j >t-ta na in po- ^ toju J k porazili ustaški ^ušal priti na po- 2 ti'jateljam. V __ ^ * » Slovani» so širi ' Scions» Monitor Ji t« vilki od 21. '. «vsr.« k /nanega čae-¿I K '-rg llolta, poaebne-* /"'•' '««a hata, ki rno opuuje polo* internirali okoli 5000 slovenskih rezervnih častnikov ter postreli-i neštevilno talcev. Boji so bili tako hudi, da so bili Lahi prisiljeni poslati v te kraje poaebno armado od 50,000 do 60,000 mož. Z namenom in v upanju, da ustvarijo nesložnost med prebivalstvom so si Lahi poisksli kvi-zlingovca in ga našli v osebi generala F. Rupnika, ki so ga postavili za ljubljanskega župana. S posebnim poudarkom so tudi oznanjali v ljubljanskem časopisju različne , ukrepe svoje strahovlade, uključno streljanje talcev. Po zadnjih številkah je bilo po laških poročilih na ta način ustreljenih 23 talcev v mesecu maju, 54 v juniju in 18 v prvi polovici avgusta. Glede slovenskega upora so I-talijani v svojem lastnem časopisu priznali zanimiva in značilna dejstva. Popolo, d'Italia ns primer obtožuje v svoji številki od 2. junija slovenske gerilce z ns-menom, ds jim predbsci nedostojen način in značaj vojskovanja, ds napadajo in ropajo manjše italijanske posadke Tudi Regime Fascista je tiskal dne 6. junija značilno priznanje: najprej trdi, da so v začetku voj ne Slovenci z veseljem pozdravljali "dobrodušne Lahe", ki so jim bili ljubši nego njihovi nemški tovariši, potem pa nadaljujte "Prevarili smo» sami sebe in mislili, da bo prebivalstvo zasedenih predelov vedelo upoštevati in ceniti našo velikodušnost in na$o energijo pri reševanju ekonomskih, kulturnih in zdravstvenih problemov, kakor tudi naš čut rimske pravice. Za zahvalo pa imajo italijani na svojem hrbtu zdaj že skoro eno celo leto trudapolno geril-sko vojovanje. / "Te je prikrita vojna. Mnogo hujša s«go odprto vojskovanje. Sovražhik je povsod in vendar pikjer", se pritožuje laški časopis in omenja, da bi se to gtril-sko vojskovanje moglo končati takoj, v enem tednu, ako bi ljudstvo hotelo sodelovati z laškimi vojaškimi oblastmi. Dvajset let fašistovskega gospodarstva ni bilo zadosti, da se raznarodi slovenstvo v Istri j i in Primorju. Niti ne, da jih privadi rimski energiji in velikodušnosti. List zaključuje: "Napram tem slovanskim roparjem moramo nastopiti z neupogljivostjo. Napaka je bila, da smo bili velikodušni." Tako je mnenje v današnji fa-šistovski Italiji. Ne bodimo torej presenečeni, da je fašistov-sko čssopisje v Italiji pozdravilo ln odobrilo umor številnih slovenskih talcev v teku mesecev junija in julija. Od začetka junija sem je v vsej deželi prepovedano stopiti na cesto med deveto uro zvečer in peto uro zjutrsj. Nemci pa med tem v onih predelih Slovenije, ki so jih sami zasedli, kažejo z največjo jasnostjo, da bodo tam tudi ostali. "Naj nikdo ne misli, da bodo Nemci kdaj koli zapustili to deželo", je izjavil nemški gauleiter na Gorenjskem v svojem pohvalnem govoru ob pogrebu dveh nemških nacističnih uradnikov, ubitih meseca aprila od slovenskih domoljubov. '.Mesec dni pozneje pa Je priznal, da mu njegovo okrožje začasno dela preglavice, toda zatrdi! je, dS bo ta'pctelcfja nemštva trdno zasedena pa naj se zgodi karkoli hoče. Seveda ni hotel priznati, da je vzrok temu jugoslovanski patriotizem, temveč trdil, da so vsega tega krivi zločinci, katerih geslo sta srp in kladivo. Nemški namen je popolno po-nemčenje vsega tega ozemlja. V tem cilju skušajo celo prisiliti Slovence, da verjamejo trditvi, da prav za prav sploh niso Slovenci, temveč nemškega poko-ljenja. Z neverjetno predrznostjo trde celo, da je 95 odstotkov prebivsl-stva v teh krajih nekako "potrebovalo" blagoslov germaniza-cjje. Oni, ki tega ne bi hoteli sprejeti, pa seveda niso vredni, da žive še nadalje v tej "nemški deželi". To so vzroki, ki jih Nemci nsvsjajo za masivno izselje-vsnje, o katerem smo že govorili in ki je iztrgslo preko 200,000 Slovencev iz njihove prsdsvne domovine ter jih pognalo brez krajcarja v najbolj oddaljene kote stsre Srbije. PROS VE T A Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja a t. Hrani.) ko. To je danes gotova reč. Kako bo potem, ne more nihče s gotovostjo vedeti. Mnogi verjamejo v Atlantski čarter, mnogi tudi ne. Eno je gotovo, in to je, da ho vlada tudi po vojni regulirala delp in bis-nis, ker drugega iahoda ne bo, ker ne bo dela za vse, ki so Zdaj pod orožjem. Na ts način bo privatni kapital polagoma prišel pod vladno kontrolo, ali & lepše: pod ljudsko kontrolo. V nasprotnem slučaju, če bi zavezniki izgubili vojno, je jasno, da bi Hitler zasužnjil vse narode. Vsi vrednostni papirji, vojni bondi in znamke bi bile brez vrednosti ln tudi densr bi izgubil na vrednosti. Mnogi se jeze, ker morajo kupiti vojne bonde in govore, kakor ds bi bil denar proč vržen. V tem se zelo motijo. Vrednost bondov ne bo izgubljena. Na ta nsčin prihraniš denar za povojne čase. V mojem predzadnjem dopisu je bils beseda "vuole" popačena v "val". Kot pravi Tržačan: "Cos' U vol\" v pravi italijanščini pa je: "Che cosa tu vuole"— kaj hočeš, oziroma kaj se hoče od "salame". Glavni namen tega dopisa je, da se preneha s prosjsčenjem za relifno akcijo za stari kraj, ker tisti centi bodo itak malo zalegli, kajti vsa Jugoslavija bo potrebovala več milijonov dolarjev samo za prvo silo. Tistih nekaj tisočakov bo komaj kaplja v morju, k večjemu za en dan hrane pa kakšno obt^tev ali obleko. Za kakšna večja de)a, za zidanja hiš in nakup potrebnega orodja za kmetijstvo pa še od daleč ne bo denarja. George Gornik. 493. Najsanesljlvejie dnevne delavske vesti so v dnevniku "Pro-sveti." Ali Jih čUats vsak dsnf Jugoslovanske radiooddaj« Opozarjamo znovs na jugoslovanske radiooddaje Columbia Broadcasting Systepna dvakrat dnevno za Jugoslavijo ob naslednjih urah: 11(90 PM na valu 19.6 ali 15.270 kilosiklov na valu 25.3 ali 11.830 kilosiklov 9t90 PM na valu 19.6 ali 15.270 kilosiklov na valu 3U sli 9.590 kilosiklov Govornik je smerlški Jugoslovan Vaša Trivanovič. Dvakrat tedensko, v torek iH četrtek ob 3.30 PM, se oddaja vrši v slovenščini. Cenjene poslušalce prosimo, da javijo svoje vtise in želje Triv%-noviču c/o Columbis Broadcasting System. Pripomlnjsmo, da so te oddaja dobrovoljni prispevek Colum-bije vojnemu naporu Amerik^ In Združenih narodov in da družba za ta oddaje ne prejema nikake subvencije od katerekoli vlade. THAT» » • îvtw im lléht tmpusfwy * ¿ICKNfft ANO ACClWWTS iNftrASI-AMDVfetWmKYIAr PfMU M*r ATIWUSCYTÍ CUT mwnnoèwm ru***!* itn««* ¿rru lOHouw&AM 0ksomm.awiik. Angleški minister pohvalil delavke London, 10. sept. — Delavski minister Ernest Bevin je pohvalil delavke v vojnih industrijah, "Ko se bo pisala zgodovina, bo treba naglasiti dejstvo, da so ženske prispevale mnogo k zmagi Velika Britanije in njenih zaveznikov," je dejal. "One brez godrnanja doprinaiajo žrtve v vojnih naporih." Slika kale delavce o lov ar ai n Novinarske konference, ns kateri je bila otygvljena vest o smrtni obsodbi profesorja Fur-lana, so se udeležili zastopniki največjih ameriških listov in novinarskih agencij. Prisotni so bili dopisniki World Telegrama, New York Suna, New York Posta, Journal Americana, New Yofk Timesa, Herald Tribuns, PMja, Daily Mirorja, Associated Pressa itd, V teku konference so prisotni stavili prof. Furlsnu najrazličnejša vprašanja, ln njegove odgovore objavili potem v svojih listih. Glsvne točke rss-govora posnemamo v nasledi njem: Zapustil sem Jugoslavijo 24. marca 1941, ko je prejšnjs vlada kapitulirala pred Hitlerjem. Nisem hotel živeti v deželi, ki postane sodelsvec ln sokrivec nael-fašlstičnih zločinov in hotel nadaljevati borbo proti sovražnikom človeštva na strani zavetnikov. Revolucije v Jugoslaviji nisem predvideval in sem se bsl, da se bo Jugoslsvijs spremenila v drug Vichy. Ce bi bil količkaj računal z revolucijo, bi bil seveda ostal v zemlji. Tsko pa me je revolucija presenetila že daleč od domovine ln preden sem sploh mogel misliti ns povr^tek, je bilo že vse pri krsju. Moj položsj Je bil še posebno otežkočen, ker sem zspustll Jugoslavijo pod drugim Imenom ln s potvorje-nim potnim listom In sem Šele v Jeruzalemu od naše revolucionarne vlade prejel pristni potni list s svojim prsvim lmqpom. Zločina, ki mi ga pripisuje its-Jijansko volno sodišče, nisem mogel zagrešiti, ker sem bil od solen is domovina. A dejanje, katerega me obtožujejo, ne samo, da ni zločin, marveč čast in odlikovanje. Kaj je lepše od borbe za svobodo? Biti Član fronte, katera se bori proti osvo-jevalcu in ugnjetevalcu, Je pri vilegij, in zmagi te fronta bom posvetil vse svoje sile v bodo* nosti, kakor sem jih v preteklo sti borbi proti fsšizmu, in Sicer vsakemu fašizmu, v katerikoli obliki in pri kateremkoli narodu Brez dvoma upajo, da me nekega dne dobijo v svoje roke Če se jim to posreči, bom umrl z zsvestjo, ds sem Izpolnil svojo dolžnost in padel za svobod" svojega nsroda, kakor oni brez številni tisoči, ki se dan za dn< vom borijo proti tiraniji in m< nevajo za boljšo bodočnost Ju goalavije in človeštva. Usods moje oseba, mojega 11 lesa, ni važna. Važna Je stvar, ki i mora zmagati, važna usedu generacij, ki pridejo zs nami in kaU'rim hočemo pripraviti boljšo bodočnost, Osebno se niti nsj man je ne bojim, nisem sepr<> sil zs orožni list niti za ksko po sobno policijsko zaščito. Menim, ds je vse to nepotrebno, In ds je policijske služhs v tej deželi od lično orgs nizi rana. Osvobodilna fronta je bila ustanovljen s po zasedb! Jugi» sla vije In združuje v Sloveniji pripadnike vseh strsnk, kl se borijo proti nemškim, Italijan sklm in madžarskim okupator -Jam. Za njo stojijo vse demolrrs ■ M bodejo ustvariti nov, boljši, občečloveški red, .katerem bo imela Slovenija in Jugoslavija mesto, ki ji pripade po njenih žrtvah In po načelih pravičnosti. Kakšen vik ln krik so Italija?! zagnali zaradi procesa proti sa boterjem. Trdili so, da v demokracijah ni jamstev objektivnega sodnega postopks, da je Roo-sevelt odpravil hsbeas corpui itd. Moja obsodba je primer tega, kar se v fašističnih državah dogaja dan za dnem, ssmo a to rszliko, da tam sodbe tudi is vršijo. Število naših Žrtev je strahotno. Te Žrtve doprinašajo vsi sloji naroda, odpor je prišel direktno iz narodnih mas aamih, pritisk od spodaj je orgsnizirsl akcijo.' Smešno je govoriti o nemški okupaciji Italije. Prisotnost nemških čet v luliji^e ssmo iz raz ozkega vojnags sodelovanja. Po Številu je moč nemških na pram italijanskim četam tako msjhns, ds bi jih italijanska armada lahko v par urah vrgla v morje, Če bi hotela. Ksko ps nsj 200,000 nemških čet drži v šahu več milijon tj v odlično opremljene italijsnske vojske? Sploh se italijanski vojni na por ln borbene sposobnosti itsll jsnske armsde v zavezniškem tisku zelo podcenjujejo, Jaz osebno se s tem nikakor na siri* njsm, in tsko omslovsževanje nikskor ne ustreza resnici. Dobro poznsm itslijsnsko vojsko in vem, ds rszpolaga s izvrstnim kadrom oficirjev in moštva. Ita lijanske tehnične čete pripadajo najboljšim v Evropi, prav tako Alpinl in Bersaglierl. Posebno odklanjam smešenje italijanskih vojnih in borbenih sposobnosti in vse snekdote, ki se širijo v tem oziru. Mislim, ds js za čimprejšnjo zmago podcenjevanje in omalovaževanje nasprotnika najbolj škodljiva stvsr. Da obstojljo nasprotstvs med Nemci in Italijani in ds se obe armadi ne rszumets posebno dobro, je povsem nsrsvno, To se dogaja tudi'pri drugih armadah, in mislim, da ml nI treba o tem govoriti. Tudi med prvo svetovno vojno Je bil odnos med sv-stroogrsko in nemško srmado napet, a vendar Je zavezništvo trajalo cela ŠUrl leta. Mlalim, da se bo v tej vojni ponovilo isto kakor v prvi vojni, namreč da bodo Italijani položili orožja en mesec prej nego Nemci, kakor so ga Avstrijci leta 1918. Vzroki pa so seveda povsem različni: svstroogrski zlom jo bil posledica upora slovanskih narodov, italijanskega pa bo pripisati večji inteligenci Italijanov. Ti bodo razumeli mnogo pred Nemci, In nekateri razumejo to i* sedaj, da so stavili na napačnega konja. Ne morem razumeti, kako vedno znova širi trditev, da je ves itslijanaki narod prisiljen k vojni in da Je 44 milijonov Ita M jenov v resnici na streti! za« vernikov. Samo ozka plast Izkoriščevalcev jih drži zasužnjene In jim brani, da bi ae borili na naši strani. To vse ni res Le poglejmo italijanske vojašk« uapohe. Donos vodijo borbo na* Popravljan je pomot nih registracij tnozemcev OFFICE OF WAR INFOR. MATION Waahington. D. C Inozemci, kj ao se pod zakonom o registraciji inosemcev le* ta 1040 sli ob pripravljanju za identifikacijske certifikate leta 1942 registrirali kot Nemci, Ita-lijuni oziroma Japonci, bodisi pomotoma ali proti svoji volji, smejo aedsj popraviti ali spremeniti svoje registracijske rekordu. Tiskovine za prošnje, ds se registracija spremeni v tem smislu, se sedaj dobe pri vseh po* dtužnicah priseljeniške in.nptu-rulizucijskc službo, Priseljeniški ln neturalizaclj' ski ktjmisgr Earl G. HurrJaon razlaga, ds tekom registracije inuzemcev 1. 1940 in identifikacijskega postopanju začetkomf tekočega leta so nekateri inozemci pomotoma nuvedli svojo narodnoft kot Nemci, Italijani oziroma Japonci, ker so pomotoma mislili, da so prisvojitve osišča spremenile njihovo narodnostno stanje. Na primer, nekateri Avstrijci, Korejci ln Dode-kanežcl so navedli svojo nsrod-nost kot nemško, jsponsko oziroma itslijsnsko. Inozemci, kl so bili drugačne narodnosti, kot je tiomška, Italijanska oziroma japonsks, ko so se pomotoma registrirali kot pripadniki teh treh osiščnlh držav, smejo sedaj popraviti to svojo registracijo, je rekel, ako vložijo prošnjo na tiskovini, kl Ja sedaj ns razpolago v vseh podružnicah te oblasti. Harrison je Izjs-vll, da vse te prošnje bodo skrbno pregledano ln preiskane, prodno se dovoli sprememba izvirnih registracijskih podstkov. V tej sveil jo Edwsrd J. Dennis, rsvnstelj enote v justičnem depsrtmentu, kateri je poverjena kontrola jgfVražnih inozem-cev in ki je sodelovsl pri sestavi novega postopaojs, objavil, da v slučaju ugodne relitve prošnje bo dottčni inosemec izbrisan Is sesnsms "sovražnih inosemcev" in ne bo več podvržen onim omejitvam, ki Jih je department naložil na potovanje ln drugo vedenja sovrsžnlh inosemcev. Tiskovina zs prošnjo, ki je na dveh straneh, zahteva od Ino-zemca, da navede nekatere Informacije, kot številko inozem-čeve registracije In podaike, ns podlagi katerih on trdi, ds njegova narodnost ni nemška, Itsll jsnska ozlroms JAponska. Vsaki prošnji treba priložiti ona dokazila, ki Jih prosilec ima v podporo svoje trditve._ rodi, ves narod je organiziran in vojujoča se armada je aamo njen eksponent. Toda če bi bil v resnici ves itslijanski nsrod na strani zsveznjkov, zakaj niso naredili revolucije? Če Je bilo mogoče vreči vlado v Jugoslaviji, ki Je bils v strateško neprimerno slabšem položaju nego Hslija, zakaj ne bi bilo to mogoče v Italiji, kl je trikrat večja od JugosUvlje ln tehnično neprimerno boljše oborožena? In^ italijanska meja napršm Nemčiji je sploh iie/avzetna. A Italijani so bili prav tako kakor Nemci prepričani, da Amerike ne bo stopils v vojno In da Jim ho mogoče nadaljevati politiko lahkih zmag in teritorialnih pridobitev. i Ves nsrod v Jugoslsvijl nestrpno pričekuje otvoritev druge fronte. To bi bils edlns učinkovita pomoč borcem za svobodo. Udarna sila teh bi se neprimerno pomnožile in ojačlla, in sprožila b! se lavlna, kl bi pomarv drala sovražnika. Naš narod Je prepričan, da bo druga fronta otvorjena takoj, tn opozarjati moram na nevarnost!, kl bi znale naetopitl, če bi ae predolgo odlašalo in prepuatilo borce zs svobod«) samim sebi. Vsaki dan odlašanja pomeni več trto v, ne samo onih, kl se še danee v nsšl domovini borijo, marveč več Žrtev na atranl zavezniških armad, k! bodo Izvedle invazijo. FKOSVITA OSAT (S« nadaljuj«.) "Ti!" — ae zanima. — "Kako pa, da al ae tako nanadoma pripeljal?" In le predno pričaka odgovora, rešuje vprašanje sama. "Dopuat al dobil, dopust ali ne?" In Mirtič Ji pritrdi:4 "Da!" Tih Je, vedno ml-sli nekaj drugega, kakor govori in posluša, boji ae večera, domisli ae, da se je tisto te dogodilo, da Je že zadaj, ali posledica ji hujša od dogodka. Večer je prijeten, jesenako nemiren in dobro de vročemu čelu in licu hladna aapa, ki diha nekod od severa. "Ti!" kramlja dekletce. "Zakaj pa nisi prišel v uniformi? In sablja? Kje imaš aabljo?" "Doma!!" odgovarja Mirtič in njegov glaa je ves truden in ubit. 'Tam, kjer službujem. Preokorna je na poti." Tiho je zopet in dekletu se nenadoma zdi vse drugače na svetu, kakor je bilo včaai. Prej, ko ata ae videla še vsak dan, jo Je prijel vselej, kadar fta bila sama, za roke. In vedno in vedno je bilo prijetno, zdaj pa je vae tako mrtvo in pusto in vsakdanje. On sedi na klopi pred hišo, ona stoji pred nJim in ne ve, kaj bi rekla, kaj bi počela, kam bi dejala roke. Miali predejo, ojunači ae in sede tik njega na klop. "tir prične zopet. "Mati ln oče sta rekla, da ae pojdem v mesto učit kuhati. Pravita, da ni zeta taka vsakdanja hrana, ko jo znamo pri nas pripravljati; Jaz pa trdim, da Je! Ali ni?" "Je!" pritrdi Mirtič in sam čuti, kako bi bilo treba nekaj govoriti, nekaj povprašati, povedati, nekaj prijaznega, ljubezenskega napraviti. Ali nima besed, nima zmožnosti za zaljubljeno dejanje. In Ttnica se hipoma domisli, da ae je pripetilo v Življenju njenega ljubljenca nekaj takega, kar mu je njo odtujilo. In U vidi v mislih ničemurno in našoplreno mestno gospodično, ki a« kpšati pred njim v širokem klobuku in izpodkopava njeno ljubezen in srečo. "Oh!" vzdihne. "Zdaj pa vem, zdajle aem se šala domislila, zakaj si tak!" In on, ki čuti svojo krivdo in ji ne more svoje ueode razkriti, ae vznemiri in začudi: "Kakšen, kakšenf" vpraša naglo, a dekletce že po-ihteva in pripoveduje trgoma in očitaje: "Kaka druga, gosposka te je zmotila — o! Le naj ta, le imej Jo, ja» pa se ne bom nikoli omožlla, ne bom nikoli srečna, pojdem v samostan ..." In vae tako dekliško-naivno dalje. Njemu ae Ttnica smili. Vzame njeno levico v roko, jo boža, Jo položi v svojo levico, se oklene s desnico dekličinega paaa in skloni avoje lice k njenemu. "Čemu?" vprašuje. "Čemu?" In sam ne ve, kaj hoče povedati. Težko mu Je, sladko, odurno, hladno, zoprno «- vae obenem. Bote in ln tolaži: "Nič ne miali, nič ne misli! Srečna si, Tinica, Jako si srečna!" Družba odide iz gostilne in ae smeje mladi dvojici. Doma še čujeta mati in hče^a, na mi-' si čaka starinski bokal rumenega vina, z belim prtom pregrnjena pogača in na podolgovatem krožniku zgoraj črnikasta in od načete strani sočnordečkaata gnjat. Postelja je visoko na-rahljana, da Jfc treba prilično splezati nanjo, in vae pogrnjena z belimi in bleščečimi rjuhami, ki dlše sveže ln prijetno po domačem platnu. Tik postelje je primaknjen atol in na njem ito-ji majhen avetlikaat kozarček in poleg visoka selena ateklenica, ki je napolnjena z najboljšim domačim žganjem. Zjutraj, ko ae komaj zdani, gredo moški v goro in ženski obljubujeta, da prideta popoldne aa njimi s polnimi jarbaai peciva in alanine. Solnce vzhaja, vinogradniki ao že na gori, že odpirajo bele hrame, pripravljajo stiskalnice in TISKARNA S.N.P.J sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča dala Tiska vabila za veselice in shode, vizitnicc časnike, knjige, koledarje, letake iti slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkef angleškem jeziku in drugih....... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNP DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAR* .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskani .... Cone smerne, unljako delo prva mi Pišite po informacije na naslov: SNPJ P RIN T E RY 2857-59 8. L»wnd.l. Ar.nu. . CHojo, IlllK* TEL. HOCKWELL 4104 0 gozdu in nekaterih njegovih ljadeh Dr. Hiako Dolonec (Nadaljevanja.) Pa ne samo uro, tudi vrcme-njak je nosil gobar a seboj. Togi je baje le bolj potreboval, kajti ob alabem vremenu nI bilo za gobarja nič ali pa le malo zaslužki. Najhuje ga je zadel v pomlsdsnjcm ali Jesenskem času sneg in že ime dokazuje, da se okrog Snežnika rad prikaže ta gost. Nt kazalo drugega, ko oprUU si vrečo ln Iti domov. Jeseni je romala ob taki priliki še kuhinjska oprava na svoje staro domače mesto, da aa nI toliko o* brsbtla. kakor če bi oatala v gozdu liaicam in volkovom. Za vre-menjak pa ni služil aamo Snežnik in meglica ali oblak nad njim. Sapica, ki Je pihala po tej dolini gori ali doli. Je le prej povedala, je II pričakovati eolnca a-lt slabega vremena. Ptiči, posebno strlek. taščica, slasti pa črna žolna, ao bili,iavratni vremenski prorokt. NaJbèlJ nevešča v tem oairu je kukavica. 6el pol ura, predno Je Jelo mast» je letala In kuk4)e po goedu kakor bi Imela zidan grad in v njem vae polno živeta. "Veste, go- spod", mi je rekel atarl Pirec, ki ml je pravil te reči, "ko bi tega >tiča ne gnalo le v poletnem Ča-mj doli v gorke kraje, bi ga na bilo že več na avetu, kajti pomlad ln aneg jih ugonobita na ti-aoče. Na vreme so prav nič ne spozna ln al tudi ne zna nič pomagati. Noč Jo vzame, ako je huda." Da je Istlna, kar mi Je razodeval stari Pirec, tega sem se ka-aneje sam prepričal. Hodil aem za petelinom po čubranakem Jarmovcu. Kukavic Je bilo tleto leto toliko, kolikor jih ntaem slišal ne prej ne alej. Malo aem postal pod drevoaom in pet jih je bMo v Istem času na nJem. Tri ao se kar naenkrat priteple na bukev in ae preganjale po njej. Tudi moj spremljevalec Lovro Belar. ki ja bil star M let pa ni poznal zime v naših krajih, kar je 4& let zaporedoma hodil čres zimo v šumo na Hrvaško ln Ogrsko. ml Je pravil, da toliko kukavic on ne pomni. Iz gozda me je pregnal sneg, ki Je nanadoma zapadel, pa Izginil tudi v par dneh Ko sam črez ooem dni zopet prtlel v gozd aem opazoval ln pričakoval; da ae sopet oglasijo kukavice. Pa zaman. Le daleč naokn* se Je le kaka oglasila. Ko sem šel črei par dni