v VITANJU ODKRILI STARE FRESKE strokovnjaki Zavoda za spo- joeniško varstvo v Celju so jineli minuli teden spet sreč- po roko. Sondirali so obok prastare župnijske cerkve 5V Petra in Pavla v Vitanju, in res — njihovo pričakovan. je se je uresničio. Izpod re- centnih beležev so se pričele prikazovati na dan pisane t)arvne lise — znamenje fre. sk. Preuranjeno je še ugo- tavljati, kakšna je barvna po- slikava, ki jo skriva gotski prezbiterij, mogoča so vsa- kršna presenečenja. 2e v ob. dobjiu med obema vojnama so bile namreč v ladji odkri- te kar dve plasti fresk, prva iz prve polovice 14 stoletja in druga iz druge polovice 15. stoletja, vsa jxelikana s srednjeveškimi slikarijami pa je tudi južna stena ladje. Prezbiterij, ki so ga zdaj sondirali, izvira vsaj iz za- četka 15, stoletja, verjetneje pa je, da je še nekaj deset- letij starejši tako da utegne tudi še njegova poslikava izvirati še iz 14. stoletja. Vitanjski prezbiterij bodo v naslednjih mesecih pod strokovnim vodstvom sporne, niške službe sistematično ob- novili. Najprej bo na vrsti odkrivanje polihromiranih gotskih kamnitih členov, med njimi zlasti reber, kjer je bi- lo ugotovljeno, da je prvotna poslikava še zelo dobro ohra- njena. Istočasno bo podrob. neje ponovno preiskan tudi obok, kar zidaj, ko še ni bilo odra, ni bilo mogoče. Vzpo- redno bodo prei5.kajne tudi stene, nato pa bo v vsem prostoru v stari gotski teh- niki obnovljen tudi omet, če pa se bo pokazalo, da je tudi ta kje poslikan, bodo stara poslikana mesta seveda tiidi prezentirana. Ce bo mogoče zagotoviti potrebna sredstva, namerava Z&vod preiskati tudi tlak prezbiterija, da bi u.gotovil prvotno romansko obliko tega prostora, kar bo nedvomno dragocen prispe- vek k znanstveni problema- tiki, ki jo odpira še dokaj slabo raziskani zgodnji sred- nji vek. Z. S. Leon Mlinarič, direktor Tkanine, je na tiskovni kon- ferenci pred otvoritvijo sa- mostojne razstave akadem- skega 'slikarja Avgusta Lav- renčiča med drugim tud)i povedal, da smatra, da je smotrno podpirati tudi li- kovno ustvarjanje. »Smatra- mo, da bi morala vsaka kul-, turna ustanova imeti svoje- ga mecena, ki bi ji na tak- šen ali drugačen način po- naagaJ pri delu. Da pomaga- mo prav Avgustu Lavrenči- ču smo se odločili zato, ker je naš dolgoletni sodelavec, ker je Celjan in ker cenimo njegovo delo.« S tem so podprli njegovo deio, ga popularizirali in še bolj približali ljudem — lju- biteljem likovnega ustvarja- nja. To ni prva poteza Tka- nine, da pomaga neki kultur- ni ali športni prireditvi, ven. dar je prva med celjskimi delovnimi organizacijami od- Kar je bila ustanovljena kul- turna skupnost. Prav tu pa so še nove možnosti za na- daljnje sodelovanje med go- spodarstvom in kulturo. Prav t^ možnosti začela praktič- no izvajati Tkanina. O samem delu Avgusta La- vrenčiča je bilo že mnogo povedanega, končno oceno bodo izrekli kritiki, pozna- valci likovne umetnosti in Lavrenčičevega dela. Po la- ičnih ocenah pa lahko brez kritikov zapišemo, da razsta- va, na katero se je Avgust Lavrenčič pripravljal inten- zivno dve leti, pomeni osve- žitev v kulturnem življenju celjske sredine in dejanski premik v kvaliteti avtorjeve- ga ustvarjanja. Avgust Lav- renčič, mnogi ga imenujejo edinega svobodnega slikarja, katerega dela razumejo, je pripravil dobro razstavo. T. VRABL PRVA LIKOVNA RAZSTAVA Z otvoritvijo likovne raz- stave učencev celjskih os- novnih in srednjili šol (odpr- li so jo v ponedeljek popol- dne v foyeru Slovenskega ljudskega gledališča) so v Ce- lju pričeli praznovati mesec mladosti. Ce, izvzamemo sicer skromno udeležbo razstav- Ijalcev in pa dejstvo, da or- ganizacija ob otvoritvi raz- stave ni bila najboljša, saj ob precejšnji zamudi tudi otvoritvenega govora Draga Medveda spričo otroškega živ-žava skoraj ni bilo mogo- če slišati, je ta prva likovna razstava, povezana z Našo besedo, vsekakor lep kultur- ni dogodek. Zelo zrei je bil tudi nastop učencev tretje in četrte celj- ske ter vojniške osnovne šo- le, ki so zatem nastopili na odm SIX3 z recitali iz par- tizanske lirike, s Prešernovo proslavo in recitalom iz Me- nartove poezije. Letošnja Naša beseda za razliko od prejšnjih sicer ni imela tekmovalnega značaja, kljub temu pa tx) republiška žirija izbrala najboljšo sku- pino od osnovnih in sred- njih šol (ki bodo še nasto- pile) za zaključno republiško prireditev v Ljubljani. IZ DNEVNIKA SLG CELJE Tiidi slovensko ljudsko gledališče bo v letošnjem jubilejnem letu sodelovalo na •prireditvah, posvečenih pra- znovanju našega ljudstva. Po- leg recitacij, ki jih bodo iz- vajali posamezni člani gle- dališča. bosta 27. in 28. ap- rila, obakrat ob 20. uri, u- prizorjeni v počastitev OF in 1. maja prvi dan GALEBI Ignaca Kamenika, drugi dan pa Župančičeva VERONIKA DESENIŠKA. Vstopnina bo po zelo znižanih cenah. Obe uprizoritvi sta pri občinstvu lepo odjeknli ne samo v Ce- lju. pač pa tudi na številnih gostovanjih. 3. aprila smo gostovali z Galebi v maribor- ski Drami. Obisk je bil zelo lep. publika pa je delo, ki mu je zavzeto sledila, nagra diUi z dolgotrajnim aplav- zom. Veronika Deseniška pa bo imela že 48. ponovitev v letošnji sezoni! Te dni je jn'islo v študij zo.dnje delo v letošnji se- zoni, Plautova komedija Hi SNI S RT AH, ki bo tako kot zadnji klasični deli prvikrat uprizorjena na Slovenskem. Originalni naslov tega dela je Mostellaria in pomeni de- lo, v katerem nastopajo stra- hovi. Kot literarno zvrst bi torej komediji lahko rekli tudi »strašljivka«. V odlič- nem prevodu dr. Kajetana Gantarja, naslednika preva- jalca Antona Sovreta, jo re- iira Zvone Sedlbauer. Računamo, da se bomo lahko razveseljevali ob //ž.š- nem strahu že 14. maja. S io zadnjo premiero v letoš- nji sezoni kajpak delo v gle- dališču še ne bo prenehalo. ^se do konca meseca jtmi- ia bodo trije režiserji in an- sambel pripravljali že na- slednjo sezono, ki naj bi z Velikim delom iz sodobne gledališke literature, z UMO- ROM V KATEDRALI Tho- ^asa S. Eliota odprla vrata gledališča že 24. septembra, ^rnor v katedrali pripravlja Režiser Franci Križaj. Poleg mogočnega dela, ki bo Pnyikrat na Slovenskem, bo ^vone šedlbauer že načei ® vajami za noviteto Dušana Jovanoviča NORCI. Vzpored- no z obema bodo bralne va- je za SNAHO D. H. Lawren- ca, slovitega avtorja I/xdy Chaterly in Sinovi in ljubim- ci. To delo so šele pred kratkim na novo odkrili in je doživelo velik uspeh. Snov je iz rudarskega življenja. To je popolnoma neobteženo gledališče, preprosto, vsakda- nje, daleč od poiskanih is- kanj in ekshebicij. Režiral ga bo Žarko Petan. Trije av torji torej, katerih imena nam obetajo lep uvod v naslediijo sezono. Kulturna prizadevanja Pl!§E: STEFAN ŽVlzEJ ŠTORE: AMATERSKO GLE- DALIŠČE »2ELEZAR« ZAPIS O PREDSTAVI »SVO- JEGLAVCEK« Tekst neznanega avtorja so- di med Isahkotna, nezahtevna (miselno) in na trenutke celo naivna dela. Nosi rahel operet- ni navdih z nekaterimi eno- stavnimi tokovi dogajanja. Ko- medija, ki ima izključno za- bavni značaj — tako so jo tu- di postavili — in želi gledalca sprostiti z malo razmišljan.ia. Zgodbo o trmoglavki sreča- mo še v marsikaterem dram- skem tekstu, toda prav v tem delu je nekaj svojstvenega — simpatičnega. Kar ni napravil avtor, je popravil režijski koncept predstave. Sicer pa to ni tekst, ki bi ga priporo- čali vsem skupinam. Amatersko gledališče »2ele- zar« Štore — Celje je posta- vilo to lalikotno komedijo z eno samo željo; zabavati gle- dalce in poživiti dejavnost no- ve dramske skupine. Režijsko je delo pripravil dolgoletni režiser Cvetko Vernik, ki je z izkušeno roko in rutino pri- peljal večinoma mlade in ne- izkušene igralce do solidnih postavitev likov. Sceno je pripravil Tone Zor- ko in je bila igri primerna ter brez nepotrebne odrske na- vlake. Spretno se je izognil spremembam. Polonca — Svojeglavček — je nosilka dogajanja. Anica Bandekova je bila prikupna, trmoglavo simpatična in tem- peramentna. Njeno obvlada- nje teksta ji je omogočilo pri- merno soigro, ki je dajala tempo predstavi. Lahko bi re- kli, da ji je bila ta vloga pi- sana na hrbet. Tone — gorski vodnik — je bil simpatičen, navihan in tudi neroden, tako pač kot so še danes marsikje kmečki fantje. Pod skrbnim vodstvom bo lahko postal še imeniten igra- lec. Potokar — gospodar m go- stilničar — je bii vitalen in na trenutke nekoliko premlad ža oddajo svoje gostilne. To- ne Zorko je vlogo odigral so- lidno. Svojstvena in tekstovno več- krat sporna je postavitev Iza- ka Kohna. Nekaterim imponi- ra verjetno namenoma popa- čen tekst, drugi so zagovorni- ki simpatične mešanice hrvat- skega, nemškega in ponemče- no-slovenskega besedila. Po originalu je to tipičen pred- stavnik degenerirane zagreb- ške male buržoazije, ki jo je hotel avtor krepko osmešiti. Postavitev Toneta Videča pa je nekoliko spremenjena, ven- dar sprejemljivejša za današ- nji čas. Igralec je doživel aplavz na odprti sceni. Hlapec Jože in dekla Čila sta bila odkritje predstave. Ne zato, ker sta skoraj ne- oporečna, temveč zato, ker sta se kot več ali manj za- četnika spopadla z zahtevni- ma vlogama. K temu je pri- pomogel, poleg lastne priza- devnosti tudi režiser Vernik. Polde Oserban m Anica Rov- šnik sta igralca, ki ju bomo lahko še velikokrat videli na odrskih deskah. Gledalci so predstavo ia- redno toplo sprejeli in niso štedili z aplaivzom. To jo končno cilj slehemeiga gle- dališkega prizadevanja. MADŽARSKI PEVCI GOSTJE ŠOŠTANJSKIH Mladinski pevski zbor Ko- daly Zoltan iz Komla na Madžarskem, ki bo letos so- deloval na jubilejnem festi- valu v Celju, bo v tistih dneh gost mladinskega pev- skega zbora na osnovni šoli »Karel Desfcovnik Kajuh« v šoštanju. šoštanjski gostite- lji bodo madžarski pevski zbor povabili na tedenski odmor v dom elektrarne v Selce, pripravili pa bodo (5. junija) tudi skupen kon- cert v šoštanjskem prosvet- nem domu. Da vlada za celjski mladin- ski pevski festival veliko za- nimanje dokazuje tudi vsa- kodnevna pošta, ki jo preje- ma Jurček Vreže. Skoraj vsi zbori pošiljajo propagandni material a prejšnih koncer- tov, gostovanj, fotografije itd. Se posebej pa se celjskega pevskega srečanja veselijo madžarski gostje. tv ZLAIA KRAŠOVliC: LJUBLJANSKA SREČANJA VASJA PREDAN Znanega kritika in publi- cista Vasjo Predana sem po- iskala v uredništvni Naših razgledov. Ko sem se po stopnicah vzpenjala v tretje nadstropje že malce starin- ske zgradbe, sem nehote pomislila, da je delo naših kulturnih delavcev naporno tudi p>o tej plati. Ali pa je to morda le skrb za rekrea- cijo? V razgovoru z Vasjo Predanom pa sem zvedela toliko zanimivega, da bi se bilo vredno pc>V7.'peti tudi v dvanajsto nadstropje. Vasja Predan izhaja iz uči- teljske družine. Zato Je i>o- sebno v otroških letih veliko- krat spreminjal kraj bivanja. Tako ni niti Petrovčan, niti Celjan, čeprav to večkrat radi poudarjamo. Rojen je bil v Viiomarcih v Slovenskih goricah. Res pa je, da se je s kulturno dejavnostjo začel ukvarjati prav v času. ko je živel v Petrovoah in obisko- val celjsko gimnazijo. 2e ta- krat se je zanimal predvsem za literaturo tn dramatiko. Sodeloval je v takratnem gimnazijskem glasilu Iskra, v Petrovčah pa je osnoval dramsko skupino, ki Je kas- neje dosegla največji uspeh z uprizoritvijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Vasja Predan je igral naslovno vlo. go In tega se mnogi Se da- nes zelo živo spominja.jo. O izbiri svojega študija je Vasja Predan povedal, da se Je želel vpisati na AGRFT — oddelek za dramaturgijo, vendar je na sprejemnem iz- pitu padel, ker takrat še ni zjial francoščine. Odločil se je za študij slavistike, ki ga je izredno pritegnil. Po diplo- mi pa je p>ostal asistent prav na AGRFT, kjer prej ni nare- dil sprejemnega Izpita. Ker Vasja Predan kot gle- dališki kritik redno spremlja tudi delo celjskega gledali- šča. je zanimiva njegova oce- na razvojne poti SLG Ce- lje: — Gotovo je celjsko gle- dališče po voJnl ubralo i>ot najbolj dinamičnega in k\'a- lltetnega (čeprav z nekateri- mi oscilacijami) razvoja. Starosta tega gledaliSča Fe- dor Gradišnik Je že takrat, ko je bilo gledališče še ama- tersko, znal ustvariti ozračje, k-i je pripomoglo, da je gle- dališče v času, ko je postal Lojze Filiplč njegov drama- turg, postalo osrednje in naj- pomembnejše gledališče • Sloveniji In celo T Jugosla- viji. To obdobje gotovo lah- ko Imenujemo zlata doba celjskega gledališča. Nobeno naklučje nI, da so se takrat priznani gledališki delavci iz Ljubljane vozili v Celje na premiere. Čeprav tedaj Celj- sko gledališče nI hnelo naj- večjih možnih umetniških po- tencialov med igralci, se mu je z neizmerno vitalnostjo In pogumnim umetniškim vo- denjem posrečilo Tistvariti dominantno pozicijo v slo- venskem gledališkem prosto- ru. Veliko predstav tega gledališča je pomenilo prava umetniška doživetja. Menim, da Je to gledališču us.pelo zato ker je imelo zelo nekonvencionalen reper- toar (prvo je naši publiki predstavilo dela modemih za- hodnih avtorjev), ki ga je kombiniralo z umetniško vi- talnostjo. Po t«m času je celjsko gledališče stagniralo in se spet dvignilo po dra- maturškim vodstvom Herber- ta Grüna in zadnje čase do- živelo «jvojo revitalizacijo pod vodstvom Bojana Stiha. O tem, kaj meni o današ- nji repertoami politiki celj- skega gleališča, pa je po- vedal: — V tistih velikih evrop- skih mestih, kjer dela večje število gledališč, je možno, da imajo ta gledališča zelo profilirane repertoarje. Ostala gledališča i>a so neizogibno vezana na eklektičen reper- toar. Takšen repertoar pa je lahko dober le takrat, ka- dar Izbira na temelju kvali- tete v najširšem razponu — od lo'udske igre do poskusov avantgardne drame in zelo hermetičnih tekstov. Kadar gledališče zmaguje z ekstrem- nimi deli zaradi njihove kva- litete, opraviči svoj reper- toar. Menim, da ima spored celj- skega gledališča v zadnjih le- tih, odkar gledališče vodijo Stih, Zmavc in Križaj, pro- fil, ki jasno kaže, zakaj je kakšno delo uvrščeno vanj. Tak repertoar je upravičen in c^eljska praksa ga je po- trdila^