i \Д i • • • » Ш £ «££ i- }; :~ЗЖ -лс^г», ; : j. Ш Х; '« - \ li 'X -i . m ÿ л4 op ЕШМШЈЕ, to je Nauki in premifhljevanja od nar imeni tnifhih refniz fvete vére. Çpifal ranjki zhaftitljivi gofpod ШЖШАЖЊ »Mil9 nektiajui ko rar v’ Novim Meftii. V’ Ljn^ijaiii. Natif n il Joshef Blasnik, 1859* Na prodaj per AD AMU HENRIKU HOHN, kuiiy.lievnvzu s1 papirjem in poglavnrrkim bukvnvenu. V’ natif téli buker fo milolllivi Firfht, GO,SPOD GOjSI’OD даадз » Ljubljanfki 4Shküf, dovolili 3i. dau Grudna 18ЗЗ. kl M C 22 (/U i) 1СШС‘ЦР(ц-^ ачвдошфтф®» iEkferzizije To nekakThno ođlozhenje od Tvetâ in pofvetnih rezhi, v’ kterim zhlo-vek Tvoje shivljenje premiThljuje, in terdne fklepe dela, de hozhe vfe nerodno in pregrefhno sapufliti, po bo- , gabojezhnoffi in Tvetofti hrepeneti, in Te k’ smirej vezhi popolnamofli povs-digovati. Morebiti de vprafhafh, kaj Tet pravi premifhljevati ? in kako zhlo-vek nar bolj prav premifhljujo? Na to ti odgovorim: Kakor delafh sa pofvetne rezhi in sa zhafen dobizhek, tako delaj tudi sa svelizhanje Tvoje duThe. V’ poTvetnim snaTh dobro premifhljevati, kaj bi naredil, ali kako bi Te trudil, de bi vezh perdóbil, de bi v’ Thkodo ne priThel, de bi Tvojiga premoshenja ne sgubil. TakoThno prémifhljevanje ti je tako ladno, in fi Te ga tako navadil, de Te ga The zlo per pridigi, per kerfhanfkim nauku, per molitvi, in per fveti mafhi ubraniti ne morefh. Ptavno tako tedej tudi to, kar je vezhno, kar flushi k’ bogabojezhnolri, in kar k’ tvoji dufhni frezlii pomaga, premifhljuj. 1. Premifhljuj in fam febe. vpra-fhaj, ali shivifh po fvetim evangelii, po nauku Krillufovim? 2. Ali je tvoje shivljenje, shivljenje brumniga in pravizhniga kriftjana? 3. Kako shivifh v’ fvojim ftanu, v1 kterim imafh fvoje pofebne opravila, fvoje krishe in fkerbf, sa-fe in sa druge tebi isrozhene ljudi? 4- Ali hodifh po poti, ktera je óska in teshav polna, pa vender v’ vezhno vefelje pelje? ali pa po fhiroki, na kte-ri ljudje le po fvoji volji, po fvojih po-zhutkih, v’pofvetnim vefelji shivé, pa je vender kratka, in zhes malo zhafa v’ vezhno shaloft, ali v’ vezhni ogenj perpelje ? 5. Ali je tvoje shivljenje plazhila ali fhtrafenge vredno? Ali florifh kaj refnizhno dobriga? Kakofhna je tvoja mifel in volja per fiorjenji dobrih del? Ali voljno, bres vfe nevolje, ter farno savolj Boga fvojimu blishnimu dobro ftorifh ? 6. Ali fi she vfe opravil, kar fi bil dolshan fvojimu blishnimu flori ti? Zhe lì komu dobro ime odvsel, zhe fi komu per njegovim premoshenji fhkodo-val, zhe fi komu k’ grehu perloshnofl dćd, ali fi popravil fhkodo? Zhe fi bil kerflni ali birmfki boter, ali fi Hierbei sa brumno shivljenje takiga otroka? Ali fi per fpovedi vfelej vie grehe perpovedoval, ali nifi nikoli nizh sakrivali Ali fi fe nauzhil, in ali snafh dobro, kar mora vlak katolfhki krifljan vediti in verovati? Ali snafh brati? Ali fi persadevafh bukve, ktere k’ brurn-nofti napeljujejo, kupiti in brati? Med kakofhnimi ljudmi lì nar raji? Ali ra-dovednofl premagujefh? Kteri je tvoj *avadin greh? Ali fi persadevafh fe ga odvaditi? Preglej federn poglavitnih grehov, kteri te nar bolj nadlegovajo. Ali nifi len k’ flushbi boshji? Ali fe ti ne sdi kaj majhniga, kadar savoljo laflne ljubesni kako andoht opuflifh? Takih rezin' bofh veliko najdel. Ali vefh, de tvoja molitev m veliko vredna, zhe sra-ven fvoje volje in laflne ljubesni ne pre-magujefh, in zhe nimafh poterpljenja v’ nadlogah? Poglej, kaj morafh vfe ^ premifhljevati. Tukaj firn ti le nekaj povedal; ali pròfi fvetiga Duha, de bi te rasfvetlil, in bofh fhe vezh drusiga najdel, pofebno kar tebe sadene. Sdaj ti hozhem pa fhe tudi povedati, bako fe-morafh per tem premifh-Ijevanji lizer sadershati. Pervizh morafh tilte dni, badar ekfer-zizije opravljafh , fainoto ljubiti; na tanko in svefto morafh fizer fvoje vfak-danje opravila opraviti, pa vfe, bar delafh, Bogü k’ zhafli Boriti. Ne govori vezh, kakor kar je prav potrebno. Zhe snafh brati, beri fvete bukve, pa ne smirej enih, temuzh enkrat nauke Tomasha Kempensarja, potem shivlje-nje kakiga fvetnika, potem Kriftufovo terpljenje, ali fveti krishevi pot, ali fedem pfalmov od pokore, ali pa kake druge lepe bukve. Sjutrej bodi vfak dan per fveti mafhi, svezher pa vero, upanje in ljubesen obudi, ter fvoje grehe refnizhno obshaluj. Zhe ne snafh brati, proti kteriga drugiga zhloveka, de ti bo kaj lepiga bral, in zhe nobe-niga takiga zhloveka ne morefh dobiti, pa fvoje ferze v’ brumni molitvi k’ Bogu povsdigni. Bog nozhe drusiga, kakor de mu dafh fvoje ferzé. Kjer m ferzé k’ Bogu obernjeno, je branje nar lepfhih bukev saltonj in bres fadü. УИ Drugizh fe morafh fkerbno varovati, de per takim premifhljevanji ne bofh od Ialine ljubesni premoten in sapeljân. Vfe premifhljevanje ti ne bo nizh pomagalo, zhe fam Tebe ne bofb fposnal, zhe ne bofh s’ veliko fkerbjo v’ febi vfiga poifkal, kar je pregréfhni-ga, in zhe fi he bofh v’ refnizi persade-val, vfe fvoje napazhnofti in hudobije is Terza fpraviti. Zhes vfe fvoje grehe morafh grevengo imeti, in de ti bo gre-venga k’ poboljfhanju pomagala, ne fmefh le rêzhi: Nizh vezh ne bom gre-fhil, ampak fe morafh vfih perpomozh-kov ali mitelnov pofiusbiti, kteri ti k’ poboljfhanju pomagajo. Terdno morafh fkleniti, vfe, kar te v’ greh sa-peljuje, popolnama saputiti, zhe ravno bi mogel savolj tega sboleti, sanizhvan biti, premoshenje sgubiti ali pa fhe zlo umreti. K’ temu dam sgled od eniga pijanza, ker ravno pijanzi fe grosno teshko poboljfhajo, sato ker farni v’ febe saupajo. Zhe namrezh pijanez v’ perloshnoll gre, sraven pa pravi: „tSej fe ne bom upijanil“, je to gotovo sna-menje, de fam v’ febe prevezh saupa. Zhe bi fe ref hotel poboljfhali, bi fe mogel perloshnofli, v’kteri fe samore vm upijaniti, ne le en teden, en mefez, enn leto, temuzh vef zhaf fvojiga shiv-ljenja ogibati. Jeft Tam fim nekiga pi-janza posnal, kteri je bil terden fklep fiorii, de ne bo nikdar vezh ne vina ne shganja pokufil. To obljubo je dvaj-fet let svefto fpolnoval. Zhes dvajfet let pa fi je v’ velikim mrasu in v’ fvoji fla-bolli rekel nekoliko shganiga vina per-nelli. Ro je tega ispil, fi je hitro fhe po drugiga poflal, in tako je potem ne-ktere dni v’ fvoji pijanofli shivel. Ko je zhes nekaj zhala s’ boshjo gnado fpet fam k’febi prifhel, fe je framoval savolj IVoje flabolli, in fe je sanaprej fhe s’ veliko vezhi fkerbjo varoval, tako de potem ref do fvoje fmertne ure ni nikdar vezh ene farne kapljize vina ali shganja pil, in ga fhe zlo poduhati m hotel. Poglejte, kako teshko fe navadni grefhnik poboljfha. To pa velja od vfih poglavitnih grehov. Ne le poshrefhnoll in pijanoft, ampak tudi napuh, lakom-nofl, nezhiftoft, in tako dalje, fo take pregrehe, de fe ne morejo drugazhi, kakor s’ vednim bojevanjem ali nafpro-tovanjem popolnama premagati. Satorej prem if hi ju j fvoje pregrefh-ne navade, in flori terden fklep, fi nik- dar tudi nar manjfhiga greha v’tifìi hudi navadi, hi fi fc je odvaditi namenil, s’ premiflikam ne perpuftiti, temuzh jo povfod s’veliko filo premagovati, in smi-rej Boga sa gnado in pomozh k’ temu profiti. Zhe bofh ta lepi nauk fpol-noval, bo tvoje shivljenje hvale in vezh-niga plazhila vredno. * * * Dobizhek, ki ga od ekferzizij ter od fvetiga premifhljevanja imamo, je prav velik, kakor bofh fhe posneje saflifhal. Dokler fo fhe v’ vfih deshelah ker-fhanftva na mnogih krajih Jesvilovfki klofhtri bili, fo uzheni in brumni Je-s vi ti 3 ki fo bili od fVojih vikfhih po-febno k’ temu isvoljeni, na vezh krajih, kamor fo bili od fhkofov ali pa od faj-mafhtrov poklizani, s’ velikim duhovnim pridam, fkos 3, 4> ali 5 dni *), per ispoftavljenim fvetim Refhnjim Te-lefu, ekferzizije imeli, per kteri per-loshnofti je bilo grosno veliko ljudi fpo- *) Pervi dan popoldne fe je ta andolit s’ nekako perprav-Ijavno pridigo in s’ molitvijo sazhela. Drugi, tretji, in y.heterti dan f0 bile dopoldne in popoldne ekferzizije, (oje, pridige, kakorflme fe v’ teh bukvah snajdejo. Peti dau (ali tudi fhe kteri dan poprej) je bila pa 1'povcd. vedanih, marfikteri kriftjan je dolgo ali fplofhno fpoved opravil, in mnogi ter-dovratni, ali pa The zlo ozhitni grefh-niki fo fe fpreobernili in poboljfhali. Veliko ukradeniga ali krivizhnigablaga je bilo povernjeniga ; veliko fovrashtva pokonzhaniga ; veliko blishnih perlosh-noft k’ grehu je bilo sapufhenih ter od-vernjenih, in fhe zlo marfikteri oterp-njen grefhnik je bil k’ pokori omezhen. Posneje, ko je (po konzhani Fran-zoski vojfki) Jesvitovfki orden fpet v’ nektere deshele vset bil, fo duhovni tega ordna, na Franzoshim in v’ drugih krajih, sopet, in fizer kakor fe bere, s’ ravno takim dufhnim pridam, ekferzizije imeli, in fo bili per Tvojim fvetim persadevanji od duhovfke in deshelfke gofpofke podperani, defi-ravno To Te jim fovrashniki kerfhan-fke vere mozhno soperitavili, in fe jim fhe soperftavijo. V’ nafhim zefarftvu, kjer fe Jesvili le na prav malo krajih snajdejo, ni vezh takih andoht, ker duhovni paftir-ji, ki fo po farah per kerfhanfkim ljudüvu, nimajo sadoftniga zhafa, de bi take andohti imeli, ampak imajo ob nedeljah in prašnikih s’ pridigami in kerfhanfkimi nauki she tako dovolj opraviti. Po fmerti ranjkiga gofpoda Mihela Hofmana m bilo v’ nafhi fhkofii nizh vezh ekferzizij. — Ta brumai in uzhe-ni mafhnik je bil korar v’ Novim Me-flu, in je bil tudi Prefekt ali prednik Novomefhkiga Gimnasija, to je 6 la-tinfkih fhól, per Patrih Franzifkanarjih. Per ti fvoji fiushbi je s’ velikim vefe-ljem lepe, fvete bukve bral, ktere fo bile v’ klofhterfki bukvarnizi f-hranje-ne, pofebno shivljenje fvetnikov, ki je v’ bukvah Bollandiftov (nekterih Jesvi-tov is mefla Antverpen) popifano, je tudi veliko lepih sgodeb in naukov od shivljenja fvetnikov Ipifal, in je sraven fhe druge nauke is mnogih bukev u-zhenih mósh perdjal. Satorej je tudi v’ bukvah ,,Shivljenje ^Svetnikov“, ki fo bile od gofpoda Franza Veriti, Hor-julfkiga fajmafhtra, fpifane in na fvit-lobo dane, gofpod Hofman s’ zhafljo imenovan. Ker je bilo pred nekoliko leti od vikfhi gofpofke fklenjeno, de ni bilo vezh korarfke drushbe v’ Novim Me-fìu, je gofpod Hofman 3oo goldinarjev vfakolelniga pensijona dobival, in fe je podal posneje k’ fvojimu prijat-lu, s’ kterim je nekdej v’ malih Jes-vitovfkih fholah v’ Ljubljani fouzhe-nez bil, namrezh k’ sdajnimu gofpo-du fajmafhtru in dehantu v’ Kranji. « Savoij fvojiga velikiga vefelja do opravil duhovniga paftirftva je fhel potem v’ Lahovzhe (v’ Zerklanfko faro), kjer je vezh zhafa prebival, in je navadno boshjo flushbo opravljal. Od tukaj je hodil y’ mnoge fare ekferzizije imet, pofebno velikokrat pa do leta 1826 v’ Kranj, vfelej s’ perpufhenjem prezha-flitiga Gofpoda Firfhta fhkofa. Od leta 1818 do leta 1826 je to andoht vlako leto imel. Proti konzu fvetiga leta 1826 je dobil dovoljenje v’ Ljubljani v’ zerkvi Patrov Franzifkanarjev ekferzizije imeti, ktere je tudi ref imel, in je fkle-nil potem do konza fvojiga shivljenja v’ klofhtru per Patrih Franzifkanar-jih oliati. Pa fmert ga je kmalo v’ boljfhi shivljenje prefelila. Prezej po dokonzhanih ekferzizijah, ko je ravno v’ zerkvi Boga sa gnado hvalil, de je samogel ekferzizije imeti in konzhati, je omedlel, in je bil zhes malo zhafa nesavéden najden. Vfe persadevanje, ga fpet prebrihtati in oshiviti, jc bilo saftonj. Umeri je mirno med Patri Franzifkanarji, in tako To bile njegove sheljé Tpolnjene, de je do Tvoje fmerti y’ kloThtru oßal. Ko je sadnjikrat is Kranjfkiga fa-rovsha v’ Ljubljano ekTerzizije imet Thel, je vfe fhrifte ali fpife.š1 faboj vsel, sunej nekterih majhinih fpifov od fvetiga roshniga branža, in jih je potem v’ kloThtru puftil. Sdelo Te mu je she mende, de sadnjikrat is tega larovsha gre. V’ neki Tkrinji, kamor je, dokler je v’ Kranji bil, Tvoje rezhi Tpravljal, To najdli po njegovi Tmerti en toljer, ki dva goljdinarja velja, kteriga mu je bil nekdo sa 4 Tvete maThe dal, in sraven je bilo od roke goTpoda Hofmana sapi (ano, po kako-Thni miTli de naj bodo te 4 fvcte maThe opravljene. To prizha njegovo veliko Tkerbljivoft, in nekako dosdeva-nje, ki ga je imel od Tvoje Tmerti. Njegovo truplo je bilo s’ fpodobno zhafìjó pokopano, in prav veliko ljudi ga je k’ grobu fpremljalo. Ta brumni in uzheni mosh je The sdaj v’ Tpominu mnogih bogabojezhih kriftjanov, kteri bodo njegove ebferzi- zi je, ki Ге v’ teh bukvah snajdejo, gotovo radi brali. Ker takih andoht, kakorfhine fo nekdej per ekferzizijah ozhitno v’ zerkvah bile, sdaj vezh nimamo, bi bilo prav dobro, de bi bile te ekferzizije odkerfhanfkigaljuddva vfaj vfako leto enkrat brane, in fizer pofìni zhaf, ali od vfakteriga kridjana pofebej, ali pa v’ sboru vezh ljudi. Sraven bi bilo pa treba tudi vfe per ekferzizijah navadne molitve opraviti (ali pa vfaj fploh kaj vezh moliti, kot druge zhafe), in fe, kolikor je mogozhe, od pofvetnih fkerbi' in opravil odterga-ti, ker gnada fvetiga Duha fe nar lo-shej v’ nekaki famoti sadobiva. Vender pa bi samogel kritìjan per takofhni andohti prav lahko vfe potrebne vfak-danje dela opravljati, bres de bi to gnado sgubil. Ta andoht bi samogla ali farno enkrat v’ letu, namrezh v’ podu pred veliko nozhjo ali pa dvakrat v’ podu in v’ adventu opravljena biti. Ker fo te ekferzizije sa tri leta fpi-fane, bodo, zhe bo Bog hotel, kmalo tudi ekferzizije drugiga in tretjiga leta natifnjene, in potem bo samogel vfa-kteri po fvojim dopadajenji sdaj ene, sdaj druge refnize fvete vere premifh- J je vati. Pa she ekferzizije eniga famiga leta !o It’ ti fveti andohti, hi je bila poprej popihana, dovolj. Kdor tedej ekferzizije perviga leta ima, li bo sa-mogel The le posneje, zhe mu bodo njegove okolifhine perpuftile, tudi ehferzizije drugiga in tretjiga leta hupi ti. * ♦ * „Is fposnanja famiga febe pride po-nishnoft, htera jemati vfih zhednoft“, pravi f. Bernard (super Cant. ferm. 36). To fposnanje fe is ehferzizij sadobiva. „Premifhljuj fvoje poflednje rezhi, in vekomej ne bofh grefhil.“ (Sirah 7, 4o.) To premifhljevanje fe v’ ehfer-zizijah najde. \ 1 ' . л' / ©в овдзшвшш. >>Ако vafha praviza ne bo obilnifhì, kakor pifmarjevin farisejev, ne poj-dete v’ nebefhko kraljeßvo.“ Mat. 5, 20. je nam toliko she na tem leshezhe, de bi fe nam na tem fvetu , v’ nafhim kratkim shivljenji, dobro godilo, koliko verdi mora nam fhe le na tem leshezhe biti, de bi fe nam na unim fvetu, v’ vezhnobi, dobro godilo! Debi fe nam na tem fvetu dobro godilo, premiflimo vezhkrat, kako in kaj bi boriti, kam fe ober-niti, kteriga dela bi fe lotiti mogli. Torej premiflimo tudi enkrat, kaj bi boriti, in kako bi shiveti mogli, de bi fe nam na unim fvetu, v’ verdinobi, dobro godilo. Sej je ja na vezh-nim shivljenji tavshentkrat vezh leshezhe, kakor na tem kratkim , zhafnim shivljenji. Zhe pa she sa to zhafno shivljenje takofhno fkerb imamo , koliko vezhi fkerb bi mogli fhe le imeti sa vezhno shivljenje? Miflim bzer, de vii, kar vaf je tukej, sa fvoje svelizhanje fkerb imate ; ali lega fe bojim, de bi per marlikterim ta fkerb ne bila pre-majhina. Leto, zhe ni nafha fkerb ss vezhno svelizhanje premajhina, bo vfakteri ismed raf v’ prizhijozhih fvetili ekferzizijah lahko fposnal. Danf , kakor v’ perpravi k’ fveliin ekferzizijam, ram bom le farno lo li h o pokasal, rie alio nafha praviza, nafha hrumnoft, nafha p;erb sa svelizhanje ne bo obilni/hi, kakor je bila praviza, brumnojt in Jkerb pifmarjev in parise-jev, ne borno prifhli v’ nebefhho kraljejico. Ali preden vam to fkashern , vam moram nar poprej povedati, kaj Po ehferzizije, in ha ho ho-rijtne ali naznePo elperzizije. Profim poterpile. PERVI DEL. Ekferzizije fo nar boljfhi perprava k’ vrednima prejemanju fvetili sakramentov. In ker sdaj o velikonozbnim zhafu je fleberniga krift-jana dohhnod fvete sakramente prejeti, torej je ravno sdaj nar perpravnifhi zhaf, fvete ek-ferzizije opravljati, de bi fkos nje perpravljeni s’ vezhim pridam fvete velikonozhne sakramente prejeli samogli. Nar pervo, I«ar gre k’ dobri fpovedi, je, de zhlovek fam febe fposné, de fposnâ, kaj in koliko je grefhil. To fposnanje nam je potrebno, ker bres njega bi fe ne mogli per fpovedi zhitto obtoshiti. Pa, o kako veliko ljudi je, kteri ravno tega fposnanja nimajo , ker vezhi del fvojo veli le prav flabó in po verhu ispra-fbujejo ! Ali v’ ekferzizijah bomo Ivojo veft bolj na tanko pregledali ; v’ ekferzizijah bomo * pregledali fvoje sbivljenje, zbe je tako, de sa- Лushi s’ nebefhkirn vefeljem poplazheno bili. V’ tem premifhljevanji bomo morebiti marfi-kaj slo napzhniga nojdli, na kar popred nilmo veliko porajtali. • Drugo , kar gre k’ dobri fpovedi, je ref-nizhna grevenga. Tudi k’ grevengi ekferzizije veliko perpomorejo, ker v’ ekferzizijah fe nam neisrezheno velika hudobija vfakteriga greha pred ozhi podavi. Dokler grefhnik ne fposn.v , in lì prav k’ ferzu ne vsame , kako Ura fimo hudo je greh, tako dolgo je njegova grevenga le na jesiku, in ne v’ ferzu. In satorej takrat njegova fpoved nizh ne velja. Tretjizh je potreben k’ fpovedi terden fklep poboljfhanja. Pa tudi k’ temu ckferzizije napeljujejo , ker ekferzizije ti k’ poboljfhnnju shiv-ljenja nor perpravnifhih perpomozhkov ali mi-telnov poifhejo, in ti tudi voljo, fe teh perpomozhkov poflushili, omezhé. In tako tedej, ker ekferzizije zhloveka k’ fposnanju fvojih grehov, k’ pravi grevengi, in k’ terdnimu fklepu ali naprejvsetju napeljujejo, fo v’ refnizi nar bolj-fhi perprava k’ dobri fpovedi. She to farno, ker ekferzizije zhloveka k’ dobri fpovedi per-pravljajo, je veliko perporozhenje té andohti. Pa ekferzizije nam fhe vezhi dobizhek per- nefejo, ker v’ njih je grunt poloshen k’ brum- iiiinu in sa réf kerfhanfkinui shivljenju. V’ ek- ferzizijah fe namrezh sgolj take refnise osnanu- * jejo, 1;tere fo grunt ali fundament nafhe frete vere. Zhigar ferzâ fe bodo te refnize prav per-jele, temu fmem she sa naprej frezho vofhiti, ker on fe bo gotovo greha varoval, bo fvoje shivljenje fpreobernil, bo brumrio sbivel, in bo v’ nebefhko kraljeftvo perfhel. To je kaj pa de velika obljuba, ali tega ne obljubim le jeft fam, ampak to obljubijo fploh fvetiozhaki, in to obljubi tudi fveli Duh, ki pravi : ,,Premifli, o zhlo-vek, fvoje poflednje rezhi, in vekomej ne bofh grefhil.“ (Sirah. 7, 40.) Ravno to nam terdijo tudi fveti ozhaki, kteri pravijo, de tilti gotovo brumno shivi, kdor fmert in fodbo premifhljuje; de kdor fe pekla prav boji, ne bo perfhel v’ pekel; in kdor ima refnizhne shelje do nebel, bo tudi perfhel v’ nebefa. Nafproti pa, de je na fvetu tolikanj greha, de ljudje tako hudo shivé, de jih tolikanj pride v’ pekel, od tega fveti ozhaki in fveto pif-mo ta urshoh dado, ker ljudje poglavitnih ref-niz nafhe fvete vere ne premifhljujejo, ker fe jih premalokdej fpomnijo. „Sato,“ pravi fveti Duh po Jeremii preroku («2, 11.), „sato je na fvetu toliko hudiga, ker lì nobeden (poglavitnih refniz fvete vere) prav k’ ferzu ne vsame“, ker jih sadofti ne premifhljuje. Ja ni mogozhe, pravijo Iveti ozhaki, ni mogozhe, de bi tifti brumno sbivel, in nekdej v’ nebefa perfhel, kdor te poglavitne refnize posabi, kdor jih nikoli ne premifhljuje. Pa bi saniogel morebiti bdo rêzhî, kakor je neki fajmofhter fvetimu Vinzenziju rekel : Sej fe vfe te refnize, ki jih ljudje v’ ekferzizijah flifhijo, tudi v’ drugih pridigah osnanujejo j zhemü fo tedej ekferzizije? Pa temu je fveli Vin-zenzi odgovoril : Ali fe pa ne snajdejo v’ vafhi fari, med vafhimi poflufhavzi, tudi taki, kle-rim vafhe pridige zlo nizh k’ ferzu ne gredo.3 kteri po toliko in toliko tudi prav lepih pridigah fe nizh ne poboljfhajo ? kteri she vezli let smi-rej enako v’ pregrehah tizhé ? Ali hozhete lelé puftiti v’ pekel iti? Ali ni nafha dolshnofl fi po v fi m ozili persadevati, de dufhe pred vezhnim pogubljenjem obvarujemo ? Zhe je pa to, povejte mi, ako velie kteri boljfhi perpomozhek, kakor fo ekferzizije, de bi fe s’ njim takim d rifila m pomagalo , per klerik navadne pridige she nobeniga fadu vezh ne perncfó. Pref je, v’ ekferzizijah fe nam nizh takiga ne bo osnanovalo, kar bi v’ navadnih pridigah morebiti sbe flokrat flifhali ne bili. Ali koliko naf je pa takih, kteri bi fi pridige prav v’ fvoj prid obernili? Ali naf ni le prav veliko takih, ktere tudi nar lepfhi pridige nizh ne poboljfhajo? Ali kar fe per navadnih pridigah ni sgo-dilo, fe ho sgodilo, kakor imam upanje, v’fve-tih ekferzizijah. Upanje namrezh imam, de vam bodo v’ fvetih ekferzizijah osnanovane poglavitne refnize bolj k’ ferzu fhle, kakor pa, kadar fo Tlim bile ojnanovane v’ navadnih: pridigah. In to upam is teh urshohov: 1. Ekferzizije fo prav pofebna andoht, kte-ro malobdej imate. Vfe pa , bar je pofebniira, zhloveba bolj samerbljiviga flori, hahor to, bar je navadno, bar fe vfabo nedeljo in vfab sapo-vedan prašnik opravlja. Sravdn tega je per ebferzizijah zerbev otemnjena, fveto refhnje telo je bres sagrinjala vim poflavljeno, in tudi govorjenje pridigarja je nebolibo drugazhno, kakor per navadnih pridigah. Vfe to je kaj po-febniga, bar zhloveba k’ bolj sveftimu poflu-flianju obuduje. 2. De navadne pridige tabo malo fadii per-nefejo, to fe sgodi sato, ker jih vez hi del ljudje nizh ne premifhljujejo, in jih satorej tudi kmalo posabijo. Ali v’ ebferzizijah fe vam pa premifh-1 je vanje tega, kar fle flifbali, pofebno perpo-rozhuje. Kdor ekferzizije opravlja, ima dolsh-noll osnanovane refnize prezej tukaj v’ zerbvi, in potem tudi doma, dobro premifliti; in jih vef zhaf fvojiga shivljenja v’ fvoje poboljfhanje in v’ fvoj prid obrazhati. K’ temu dobite per ebferzizijah tudi pofebno napeljevanje in pod-uzhenje. Zhe tedej to florite, fe bodo gotovo osnanovane refnize vafhiga ferzd prijele, in bodo obiln fad pernefle. 3. Nafha k’ hudimu nagnjena volja je ter-dovratna, de fe vezhidel ne vda prezej per eni farni pridigi, ampalt jo je treba modino, po goüo, in fluirà j bres prenehanja fpodbaclali, preden fe refnizhno od hudiga oberne, in k’ do-brimu nagne. V’ navadnih pridigah je ref inar-fikterikrat sdaj ena sdaj druga poglavitna refniza osnanovana. Kadar fe lo sgodi, gre lizer leta refniza zhlovekii k’ ferzu, in tudi njegova volja je nekoliko omajana in omezhena : ven- der pa ne tako , de bi fe p reze j in popolnama poboljfhal. Tako, podavim , fi marfikdo ferz-h-noft vsame in pravi: Ja, sdaj hozhein fvojo hu-tlo navado sapu (liti, od sdaj na dalje fe hozhein nevarne perloshnofti ogibali, sdaj hozhem novo shivljenje sazheti ! Ko bi takrat, dokler je ferzé fhe gorko, in volja fhe nekoliko omezhena, ko bi takrat tak zhlovek fhe dalje, s’ fpet drugimi, in fhe mozhnejfhimi refnizami fpodbodovau in k’ fpreobernjenju opominjan bil , i>i fe lincio upali, de fe bo s’ pomozhjo boshje gnade ref fpreobernil in poboljfhal. Ali preden pridigar fpet drugo nedeljo kakofhno tako poglavitno ref-nizo, ktera bi ferzé pretrefla, osnanuje, je ferzé she sdavnej omersnilo, poprejfhnja refniza je is fpominja sginila, in volja je sopet she tako ter-da, kakor de bi zhlovek poprej osnanovane ref-nize nikdar flifhal ne bil. Drugazhi pa je per ekferzizijah, klere je fveti Igriazi tako, sverdii » de fe v’ njih poglavitne refnize hitro ena sa drugo osnanujejo in ljudem k’ premifhljevanju pred ozhi poftavljajo, salo, de Ге v’ pervim ali drugim premifhljevanji ogreto ferzé, preden omersne, v’ tretjim in zheterlim premifhljeva-nji fhe bolj vname in ushgè. Tako tedej pridigar per ekferzizijah zhlovefhko voljo, ktera je she per pervim premifhljevanji nekoliko orne-zhena, preden fe fpet uterdi, sapóred in s’ smi-rej mozhnejfhimi refnizami nagiba in maja, tako dolgo, de fe popolnama vda, de fe fpreoberne in flanovitno poboljfha. Is tega, kar firn vam sdaj le ob kratkim povedal, samorete she fposnati, kaj fo ckferzi-zije, in kako dobre ali nuzne fo ekferzizije. Ali k’ temu , de ekferzizije fvoj velik fad per-nefejo, ni sadolli le farno k’ njim hoditi, ali pa jih fhe tako svelto poflufhati. To fhe ni sadolli ; zhe jih famo poflufhate , vam ekferzizije, kakor tudi druge pridige , nizh pomagale ne bodo; ampak ho treba, kakor firn vam she popred na snanje dal, bo treba to, kar fe vam ho povedalo , she prezej tukaj v’ zerkvi, in potem tudi doma, dobro premifliti, in te tri dni, kar bodo ekferzizije terpele , nektere nauke fpolnovati, ktere vam bom na sadnje povedal. Te tri dni, o moj kri lija n ! fhenkaj fvoji dufhi. Le farno te tri dni poloshi vfe fvoje pofvetne fkerbi, kolikor ti tvoj lian perpulli, na Hran; sderslii fe prašnih in nepotrebnih pogovorov, de bofh loshej vfe fvoje mifli v’ nar potrebnifhi delo obernil, kteriga sđaj s’ ekfer-zizijami s’ pofebno gorezhnofijo sazhnefh, nam-rezh v’ ofkerbljenje fvoje dufhe, in v’ fyoje poboljfhanje. Premifli, de to vender nikamor ne kashe, smirej brcs prenehanja le sa telo in sa zhafne rezhi fkerbeli-, sa fvojo dufho in sa veshnoft pa fkoroj nizh ne fioriti. Odtergaj fé te tri dni od fhundra fveta, in vsami lì vender enkrat toliko zhafa , de bolli samogel bres smot-njav in rastrefenja premifliti: Kteri kraj me zhaka, nebefa ali pekel? Kakofhno je rnoje shivljenje ? Ali shivim tako, kakor dobri in brumni kriftjani shivé , kterih fhtevilo je maj* hino? Ali pa tako shivim, kakor shivé pofvet-ni Ijudjé , kterih je veliko? Ali hodim po óski poti, ktera v’ nebefa dershi? Ali pa firn med trumo tiflih ljudi, ki gredo po fhiroki poli v’ pogubljenje? — To fo ja sa premifliti filno potrebne rezhi, ktere te vezhno frezlmiga, ali pa vezhno nefrezhniga fiore. Pa vem, de je veliko takih ljudi, kterih fe vfe to , kar fe jim k’ svelizhanju njih dulhe fvetova, zlo nizh ne prime. Te fi bom per-sadeval sdaj v’ drugim delu , zhe bo mozh , pregovoriti, de bi vfaj to andoht, ktera nizh vezh , kakor tri dni, ne terpi, fvoji dufhi k’ svelizhanju , tako kakor bodo poduzheni in na-peljevani, svefio opravili. Profim poterpite. DRUGI DEL. Dvojni ljudje fo, Meri tega , kar fe jim Ц’ svelizhanju njih dufhe perporozhi ali fvetova , ne fpoinijo v’ djanji, namre di : predersni ali ferbeshni, in obupni ali zâgovni. Oboji fo v’ Alno sholoflnim ličinu, ber lako dobro preders-noli, kakor obnpnoft v’ pekel pelje. Predersni nimajo firabu boshjiga , obupni pa nimajo sa-upanja. Satorej je obojim prav slo potrebno, de fe sdaj v’ fvetih èkferzizijah prenaredé. Predersne ali ferbeshne imenujem vfe lille, kteri Azer pofhleno pa vender pofvetno shivé, in sraven upajo, de bodo she tudi s’ takim shivljenjem v’ nebefa prifhli. To njih upanje je predersno upanje, in fe Alno motijo. JNi sadofti, de kdo pofhteno in po miflih pofvet-nih ljudi bres graje sbivi, ampak mora tudi kerfhanfko shiveli, zhe A bozhe nebefa saflushiti. P’ariseji in pifmarji fo po miflih ljudi pofhteno, in fhe zlo fvetó shiveli 5 pa je vender Jesuf rekel : ,,Ako vafha praviza ne bo obilni-fhi, kakor pismarjev in farisejev, ne pojdete v’ nebefhko kraljeftvo.“ Te befede bi mogle marAklere krilljane isbuditi in prellrafhiti, kteri, ker tudi pred ozhmi drugih ljudi pofhteno shivé, she menijo, de samorejo savolj svelizha-nja bres vfe fkerbi bili, de jim je nebefhko liraljeftvo gotovo. Ker jih fvet sa dobre ima , tudi fami mifiijo , de fo réf dobri, dc nimajo nobeniga ta biga greba, savolj kleriga ])i pokore ali fpreobernjenja potrebovali. Ali tudi pif-marji in fariseji fo tako miflili. Oni fo bili v’ pravi veri, nifo bili taljé, nifo bili ubijavzi, fo fhe marfiklere dobre dela delali, fo veliko molili, fo fe ójitro pollili, fo vbogajme dajali, in vender njih praviza ni ijila Bogu dopadljiva. O varuj (e, krifljnn! de ne bofh fa m febe sa-peljeval, de fe ne bofh pravizhniga miflil, kadar niti ! Jesuf'Kriftuf vfe drugazhi fodi, kakor ljudje fodijo. Pofvetni ljudje od kerfhanfke pravize fhe praviga sapopadka nimajo. Satorej, ako ravno te pofvelni ljudje sa fhe tako dobriga, sa fhe tako brumniga imajo , ne bodi savolj tega bres flralui, ampak poglej fvoje slavljenje per luzhi fvetiga evangelija; tamkaj bofli vi dii, ali je tvoje slavljenje saref dobro, ali pa ne, tamkaj bofh vidil, kaj ti fhe manha. Pofvetni ljudje le nektere grehe tadlajo, na veliko grehov pa nizh ne porajtajo, veliko jih fhe zlo ne fposnajo, in marfihfere pregrefh-ne rezhi sagovarjajo, in jih sa dobre imajo. Kdor ni ubijavez, ni goljuf, ni tat, ni pre-fhefhtnik, ni vóhernik, in ni pijanez, ta she po mi.flih pofvetnih ljudi nizh hudiga ne flori. Na pregrehe, ktere fe s’ miflimi flore , in kte-rih je neisrezheno veliko; na grehe, kteri fe ltoré s’ befedami; na ptuje grehe; na grehe, hi jih fiorimi) zhes dolshnofti fvojiga kami; na tolikanj grehov samûde dobrih del; na grehe, hi pridejo is pomankanja prave shive vere in terdniga saupanja v’ Boga, ali pa is poman-hanja prave Ijubesni do Boga in do blishniga: na vfe te pregrehe pofvetni ljudje nizh ne po-rajtajo, jih ne fposnajo sa kaj hudiga, in fhe ne verjamejo, de take rezhi kaj v’ febi imajo, zhe fe jim ravno pové. Ali li tedej nefpame-ten, de bi pofvetnim ljudem verjel, kadar ti pravijo, de nizh hudiga ne Itorifh? Ravno tako krive sapopadke imajo pofvetni ljudje tudi od zhednok. Oni lizer tudi zhed-noki hvalijo in perporozhajo; pa kakofhne? Samo sunajne. Zhe je kdo le sveli v’ fvojih opravilih, perljuden, pokreshljiv ; zhe je sraven lepiga sadershanja, in tudi nektere sunajne dela kerfhankva fpolni: je po miflih pofvelnih ljudi she prav dober in vfe hvale vreden. Ali neki pregovor pravi: Ni vfe sialo, kar fe fveli. Take fo bile tudi zhednoki farisejev; pa Bog jih je savergel , sato, ker fo bile le is pofvet-niga zilj in konza ftorjene, ne pa savolj Boga. Fariseji fo s’ fvojimi molitvami, poki in dobro-delnoftmi bolj fvojo , kakor boshjo zhaft ifkali, ter fo le sheleli, od ljudi videni in veliko ob-rajtani biti. Ravno tako bo Bog tudi nafhe zhednofti savergel, kadar bo vidi!, de nifo to- Ulto is ljubesni do njega, kakor savolj fréta ftorjene. Bog ne gleda, kakor ljudje, le famo na sunajno delo , ampak on gleda vfelej na ferzo, kakofhna ljubesen de ferzé k’ temu ali unimu dobrimu delu nagiba , ali ljubesen do Boga , ali ljubesen do tega fveta. Ti fi ref sveli v’ B ojim delu. fi perljuden, fi pollreshljiv ; pa sakaj ? Morebiti le sato, de fe ljudem perku-pifh, de vezh prijatlov dobifh. 7’voje sader-shanje je ref pofhteno, pa morebiti le sato, ker miflifh, de bofh na tako visho nar goto-vifhi k’ vezhi pofvetni zhafii perfbel. Ti da-jefh vbogajme, pa morebiti le sato, ker ti je berazh nadleshen , de fi ga hitro od glave fpra-vifh , ali pa, de bi te ljudje ne imeli sa fko-piga in voherniga zhloveka. Ti molifb, pa fej ti je tudi kmalo dolg zbaf per molitvi, in sa torej fi sraven tako lahko raslrefen. Ti ho-difh v’ zerkev, pa ali sa kratek zhaf, ali salo, ko tudi drugi hodijo, ker je she tako navada. Ti prejemafh fvete sakramente, pa sadofti nerad, morebiti le sato, de ljudje vidijo, de fi kriftjan, in de bi menili , de fi brumen, Vfe te urshohe Bog dobro, in bolj, kakor ti fam vidi ; dobro vidi , de v’ tvojim ferzu ni prave ljubesni do njega. In zhe to per tebi vidi, fo mu tvoje zhednofti soperne, ker nifo boshje, nifo kerfhanfke, ampak le pofvetne zhednofti, Icakorfhne fo imeli in jih fhe imajo ajd j e ali neverniki, lei Boga ne posnajo. Talce zhednofli sadobé fvoje plazhilo , na tem fvetu, pa ne v’ nebelih. Pofvetni ljudje veliko, vfalcimu kriftjanu j>rav potrebnih zhednoft fhe ne posnajo; ja jih savershejo in fovrashijo. Nafproti pa she farno na febi pregrefbno rnehlco shivljenje, hrepenje-nje po zhafni vifokofti, in vshivanje pofvetniga vefelja hvalijo in veliko obrajtajo. Kaj vedo talci ljudje od ponisbnofli, od pokore, od ljubesni do fovrasbnikov, od ftanovilne in gorezhe molitve, ali pa od premagovanja in sateranja fvoje posheljivofti? In to fo vender ravno tifte zhednofli, po kterih fe pravi krifljan od moloprid-nih nar bolj ,rasIozhi. Ja, pravijo pofvetni ljudje, Icaj je vliga tega treba? De fe le poglavitnih grehov varujefh, in fe lizer lepo pofhleno sadershifh, bofh she v’ nebefa perfhel. Tako je tudi miflil bogati mosh , od Icteriga govori fveti Lulcesh (16,19.). Ta fe je varoval, de ni nikomur krivize fiorii, de ni padel v’ nezhiftoft, in s’ eno befedo , de ni v’ nobeni ozbiten poglaviten greh dovolil. S' tem, je miflil, de je she sadofli fiorii, in je bil sraven vcfel, li je vfc, kar je bilo pozhut-kam prijetno, pervolil, je bil s’ fhlcerlatam in tanzhizo oblezhen , in je vfak dan imenitne pojedine imel. Pofvetni ljudje per njem nifo zlo nîzh fvarljiviga najdli; on je l>i 1 pofhten in oïl vfih veliko obrattnn mosh. De fi je tako dobro difhati dal , tega mu ljudje nifo le nizh same-rili, ampak fo mu fhe prav dali, in go hvalili, rekozh : Prav imafh, de Tvoje blago vshivafh, salo ti ga je Bog dal. Ti fvoje rezki pofhleno k’ dobrimu obrazhafh. Tako je prav. Ja, tako fo miflili pofvelni ljudje; ali kako je pa mifiil Bog? kako fe je temu po miflili ljudi pofhle-nimu moshu na dalje godilo? Sveto pifmo (Luk. 16, 22.) pravi: Bogatin je umeri, in je bii v’ pekel vershcn. Pa saka j? kaj je liudiga fiorii? Po rniflih pofvetnih ljudi ref nizh, ali po boshji rasfodbi veliko hudiga. On namrezh ni nizh dobriga, nobenih zhednoft nad. faboj imel. Le na tem fvetu je fvojih nebéf ifkal , sa druge tiebefa ni nizh fkerbel. Satorej mu je ozlie Abraham rekel : Sin! pomifli, de fi fvoje dobro slie v’ fvojiai shivljenji prejel. Tako je tedej. Ne le famo sa prefhefhtni-ke , sa krivizhne, in sa ozhitne, velike hudob-nike je pekel, ampak tudi sa tifte, kleri po pravih in refnizhnih zhednofiih ne hrepene. Sveti evangeli pravi, de ne bo le farno krivizhni, ampak tudi leni in malopridni hlape/, hudo f h trafan. Naj kako drevo fhe tako lepo perje ima, zhe pa sraven ne obrodi dobriga fadii, bo pofekano in v’ ogenj versheno. Sdai vidifh, moj krifijan, kako fe goljfafh. zhe miflifh s’ Tvojim, defiravno poThtenim, pa vender popolnama pofvetnim shivljenjem v’ ne-befa priti. Po Todbi tega fveta pofhten zblovek biti, je lahko; takofhen samore biti tudi hina-vez, nejevernih , in vfak pofveten zhlovek. Ali per tebi, o Bog! je drugazhi; ti gledafh na Terze, in vidifh giobozhino ter vTe kote Terza. Nikoli ne boTh nikogar svelizhal, kdor reT dober ni; in zhe ti nad manoj pregreho najdeTh, kaj mi bo pomagalo, ako ravno me Tvet sa dobriga ima? Ali Te bo mar ta Tvet pred tvojo Todbo sa mene poganjal, ali me bo tamkaj is-govarjal ? Ja pazh de! mar bo Tvetu takrat same! Kaj mi bo Tlepez pomagal, kteri bo s’ manoj vred v’ jamo padel? O JesuT! ti bofh takrat moj Todnik, in me ne boTh po krivih sapopadkih fveta, ampak po naukih Tvetiga evangelija Todil. Takrat Te ne boTh dal nizh pre-profiti, ali sdaj Te pa per tebi The guada in miloft najde. Torej Ti hozhem sdej v Te persa-devati, in tako shiveti, de mi potem tvoja Todha ne bo k’ pogubljenju, ampak k’ svelizhanju. Nikar Te tedej, o kritljan , na Tvoje, defl-ravno po miflih pofvetnih ljudi pofhteno shiv-Ijenje ferbeshno ali presdersno ne sanafhaj; ampak preglej sdaj v’ Tvetih ekTerzizijah Tvoje shiv-Ijenje, in bofh morebiti veliko napazhniga nad faboj najdel, kar bo treba popraviti, zhe ho-zh-efh v’ nc-befa priti. Druge forte ljudje, Itteri tega , kar fe jim k’ svelizhanju potrebniga pove, ne fpolnijo, fo obupni ali zagovni. Tem je vfe preteshko, kar koli bi mogli sa nebefa koriti. Ne morem, ne morem ! to pravijo smirej. Ne morem fe fvoji. hudi navadi odpovedati, ne morem te ali une perfhone sapuftiti, ne morem temu, ki mi je krivizo fiorii, dober biti ; moje hudo nagnjenje je premozhno, ne morem ga premagati; fej je meni farnima sopemo, de fi m tak, pa ne morem drugazhi. Kdor je tako obupen in zagoven, mu sdaj le ob kratkim povem: Ja, fam is fvoje mozhi tega ne morefh, to je ref ; ali s’ hoshjo po-mozhjo bofh pa vfe to fiorii, in lahko bofh fiorii. Satorej le v’ Jesufa klizhi, in ga pomo* zlu profi. — Sej firn profil, bofh morebiti rekel , fej firn molil , pa nifim bil uflifhan. — Profi pa fhe sdaj, in sdaj bofh uflifhan, ker Bog je po preroku Isaii (4<)» 8) tako govoril in obljubil: Ob prijetnim zbafu te bom ufli-fhal, in v’ dan svelizhanja ti bom pomagal.— Pa bofh vprafhal: Kdaj pa je ta prijetni zhaf? „Glej, sdaj“, pravi fveii Pavel (2. Kor. 6, 2.), „ravno sdaj je prijetni zhaf“; sdaj v’ fvetih ek-ferzizijah je morebiti lifti prijetni zhaf, v’ kte-ritn te bo Bog uflifhal , in tudi sdaj kmalo ho prifhel dan svelizhanja, tifti sa naf frezhni dan, ko je Sin boshji sa nafhe svelizhanje tvojo 3 refhnjo lo ; je Cl lega ne morem vediti. Pief je ; pa fi vender tudi ti vfaj domifhljevati samorefh, kakofhna bo tvoja fmert. Ker je fmert taka, kakorflmo je shivljenje, to-i'ej le povej : Kakofhno je tvoje shivljenje, ali dobro, ali hudo, in is tega potem fkleni, ali ho tvoja fmert dobra ali huda. , Zhe is zeliga ferza Boga ljubifh , in fvoji-ga blishniga kakor fam fehe ; zhe fe greha bolj bojifh, kakor ftrupeue kazhe ; zhe fi v’ frojih krishih poterpeshljiv in v’ hoshjo voljo vdan zhe vezhi fkerh imafh sa nebefhke, kakor sa posemljifke rezhi, o potem le potolashen hodi, freæhno in vefelo fe bofh is tega fveta lozhil. — Ali oh! tako potolashen ne morem biti, moje shivljenje ni tako. Mersla je moja Ijubesen do Boga, in fhe merslejfhi do blishniga. Vfe moje persadevanje in vfe moje fkerbi fo le sa zhaf-no; na vezimo grosno malo miflim. Bres prave gorezhnofii sa zhaft hoshjo sbivim le pofvet-tto, kakor de hi ne bil sa nebefa, ampak le sa ta fvet uftvarjen. Oh ! sa takim shivljenjem ja ne more dobra fmert priti. Zhe v’ tem kanu umerjeni, bom ja nefrezhen na vekomej. Ko hi me Bog prezej sdaj pred fvojo fodbo poklizal, kako nefrezhen hi bil vfe vezhne zha-fe ! In to Bog lahko flori; morebiti ho tudi to v’ kratkim zbafu fiorii. Morebiti ho she to lóto, morebiti fhe zlo dnnafhnji dan fmert p<5- » M» me pollai, in me pred-fe poklizal. INizh lo-shej kakor to. V’ njegovih rokah je moje shiv-ljenje. Jeft fi ga eno famo uro podaljfhati ne morem. Kadarkoli ho Bog rekel: Pridi! bom per ti prizhi is tega fveta fhel, rad ali nerad, perpravljen ali neperpravljen. Mogel bom iti. Smeri me ne bo vprafbala: Ali Л perpravljen umreti? ali hozhefh sdaj na uni fret iti? ampak fmert me bo popadla , in ko bi trenil me bo pred boshjiga fodnika podarila. Zhe je pa tako, o kako lahko samorem per fvojim flabim , lenim, pregrefhnim shiv-1 jen j i nefrezhno umreti! Nefrezhno umreti pa vender le nozhem. Kaj mi je tedej fiorili ? Nizh drusiga ne, kakor: Zhe hozhem frezhno umreti, moram brumno sbiveti. In ravno to hozhem tudi ref fioriti. Sdaj je moj fklep ftorjen : Svoje shivljenje hozhem fpreoberniti. Pief je fizer, de brumno shiveli, fvoje shivljenje fpreoberniti, bo sa-me kaj teshavniga ; marfikterikrat fe bo treba premagovati. Pa nizh ne dé; biti mora, ker hozhem frezhno umreti in v’ nebefa priti, naj ho teshko , kakor hozhe. O moj Jesuf! ti vefh sa moje sclaj tukaj vprizho tebe ftorjeno naprejvsetje ; ti vidiih moje ferzé, de saref hozhem prezej danf novo shivljenje sazheti. Ali vidifh pa tudi mojo fla-boft. in posnnfh mojo nefianovitnofi. Bres tvoje gnade in pomozhi nizb ne opravim. Satorej le profim fkos tvoje britko terpljenje in tvojo grenko fmert: Pomagaj, pomagaj mi to fvoje na-prejvsetje ferzhno fpolniti, fvoje shivljenje fprc-obernili, in tako frezhno sadnjo uro sadobili. O Marija, pofebna pomozhniza umirajo-zlnii, boj mi takrat na brani, kadar fe bo moja uboga dufha od telcfa jela lozhiti. Vsami jo v’ fvoje miloftljive roke, in isrôzhi jo fvojimu ljubesnivimu Sinu Jesufu Kribufu. Amen. ¥11. Od poflednje fodbe. trafhnó je fizer, pa render grosno dobro in potrebno, poflednjo fodbo premif bijeva ti , ker ftrah savolj te fodbe je rnozhna bersda , ktera zhloveka od greha nasaj dershi. Satorej kozhem sdaj s’ vami ravno' to fodbo premifh-ijevati , in rezkem 1. Strafbno bo sa grefhnika konzhanje fveta. 2. She ftrafbnejfhi bo sa-nj vftajenje rnefa. 5. Nar brafhnejfhi bo pa sa-nj fodba, per kteri bo vprizho vlili ljudi fojen. O ufmiljeni Jesuf! daj nam velik brali pred tvojo fodbo . de naf bo ta brali perganjal in Pilil tako shiveti , de bomo vredni fposnani na fod.11 ji dan med isvoljene na tvojo defno bran pobavljeni Jjiti. Ozhc nafb i. t. d. Zbefhena k Marija i. t. d- PERVI DEL. Strafhno bo sa grefhnika konzhanje fvetà. Kadar fe bo fodriji dan blishal, in fvet h’ konzu pojde, bodo, kakor pravi Jesuf Kriftuf (Mat. 24, ai — 29. Luk. 2i, 26.) taki hudi zhail, in taka britkok na semlji, kakorfhine ni bilo od sazhetka fvetâ, in je ne bo do konzhanja fvetâ. Nebefhke mozhi fe bodo gibale, to je, folnze, luna, svesde, invfe, kar je pod neham, fe bo sazhelo mefhati, semlja fe bo sazhela majati in treki, morje bo sazhelo krafhno vreti in fhumeti. To bo tak krah po vfim fvetu, kakorfhniga k sdaj fhe mifiiti ne moremo. Zhe fmo she sdaj v’ krahu,'kadar sazbne hudo trefkati in fe blifkati, ako ravno nam blifka-nje in gromenje ni nizh nesnaniga; zhe fe she sdaj tako hudo ukrafhimo p o tré fa , ognja, povodnje, in drugih takih hudih rezhi: kakofhen krah bo fhe le takrat ined ljudmi, kadar bodo vidili, kar fhe nikoli vidili nifo, svesde od neba padati, folnze in luno fvojo fvetlobo sgu-biti; kadar bodo vode is fvojih krajev vun kopile, kadar fe bo sazhela vfa semlja treki! Ljudje, kakor k to lahko miflimo ,. bodo takrat od krahu na pol mertvi medleli in koperneli, 1er bodo trepezhi zhakali, kaj bo vfe zhes njih in zhes vefvoljen fvet perfido. In ker rasdjanje fveta smirej le dalej na- prej pojde, bo folnze otemnelo, luna ne bo dala vezh fvetlobe, svesde bodo od neba padale. Vfa semlja fe bo na vfih krajih unela. Ogenj fe bo po vfi semlji, kakor ognjeno morje, raslih V’ li ognjeni povodnji bo vfe, kar koli na semlji shivi, umreti moglo. Ta ogenj bo vfe niella , vfe vafi , vfe gradove, vfe hifhe tako pokonzhal, de fe fhe po-snalo ne bo, kje je to ali uno metto Halo. Ta ogenj bo posbgal vfe gojsde in borfhte, vfe verte, vfe drevefa, vfe zvetiize ali roshe, in vfe sélifha. Ta ogenj bo rastopil in k’ nizh koril vfe sheleso, vfe frebro in flato, vfe dnar-je, kar jih bo na semlji. Sgorele bodo vfe lepe in drage dela ljudi ; sgorele bodo vfe lepe skidane oblazhila; sgorele bodo vfe zhlovefhke lepote! sgoreli bodo vb fhazi. S’ eno befedo, vfe, vfe, kar koli pofvetni ljudje sdaj veliko obrajtajo in ljubijo, vfe to bo sgorelo , ter fe v’ prah in pepel rasfulo. In tako bo zeli fvet shaloftno in ftrafhno pogorifbe. De fe bo s’ fvetam tako flrafhno godilo, to ni le zblovefhko domifhljevanje, ampak to je nefkonzhno refnizhni Bog fam rasodel. Tako namrezh govori fveto pifmo: „Perfhel bo pa dan Gofpodov (to je, fodnji dan) kakor tat, ob kterim fe bo nebo s’ velikim grome-njem poderlo, elementi fe bodo od vrozhine og- nja rastopili, in semlja in rfe dela, ktere fo na nji, bodo sgorele.“ (II. Petr. 3, io.) Pa šakaj bo Bog na fodnji dan vfe, kar je on fam tako lepó na fvetu uAvaril, tako Ara-fhnó konzhal? Savolj'o greha! Na fodnji dan bo Bog vef fvoj ferd, vfo fvojo jeso zhes greh rasful. Té Avari fizer, semlja, »bivali, đreve-fa, hifhe, sidovje, svesde, folnze, luna, vfe te Avari fo fizer nedolshne, in nifo nikoli greha Aorile ; ali zhlovek je savoljo Avari veliko greha Aoril. Stvari fo zhloveku, defiravno ne pro-Aovoljno, vender pa perfiljeno, k’ grehu flu-shile. Zhlovek je Avari bolj ljubil, kakor Boga, fvojiga Avarnika, in sato bo Bog vfe re-zhi na semlji konzhal. Kakor kak mogozhen kralj tiAo hifho, v’ kteri fo fe puntarji zhes-nj fpuntali, poshgati in pokonzhati sapové, ravno tako bo tudi Bog ta fvet, na kterim fe je zhlovek zhes Boga fpuntal, in vfe Avari, ktere fo zhloveku k’ grehu perpomogle, poshgal in po-konzhal. Ohîkakofhna Arafhna hudobija mora te-dej greh biti, ker bo moglo savolj greha vfe, kar je vidniga , pokonzhano biti. O kako ne-isrezheno vender Bog greh fovrashi, kteri bo fvoje tudi fhe tako lepe posemljifke Avari po-konzhal, farno sato, ker jih je zhlovek s’fvojo pregreho ogerdil , ker fe jih je poflushil k’ boshjimu rasshaljenju. Ker fe bo pa she ne- dólshnim posemljifkim (Ivarém, ktere Boga ras-shaliti fhe mogie nifo, vender le savolj nafhih pregreh na fodnji dan tako hudo godilo, kalio fe ho godilo fhe le tebi, o grefhnik, kteri Bogu popolnama proftovoljno v’ fvojim sliiv-ljenji nili hotel pokoren hiti! Zhes-te, zhes-te fe bo fhe le jesa boshja s’ vfo fvojo tesho rasfula. Kmalo potem, kadar ho Arafhni ogenj she vfe na fvetu pokonshal, in ho velika tihota ter vfe prašno po semlji, ho eden od vikfhih ange-Ijev v’ trobento satrobil, in s’ velikim glafam savpil : Vftanite mertvi, in pridite k’ fodbi ! In prezej per ti prizhi bom jeft, hote vi v fi, bodo vfi ljudje, karkoli jih je kdej na fvetu shivelo, is semlje vitali, s’ ravno temi lelefi, ktere sdaj imamo. Pa premiflimo sdaj nar popred le farno to, kako fe bomo takrat savseli, kadar borno fvet tako prašen in rasdjan vidi li. Kamorkoli bomo takrat fvoje ozhi obernili, ne bomo nikjer nizh od tega vidili, kar naf je popred v’ nafhim shivljenji vefelilo. Takrat bomo prav dobro fposnali nizhemernoft in ma-lopridnoft fveta; prav ozhitno bomo vidili, kako filno fo fe goljfali vfi tifti, kteri fo le sa pofvetne rezhi fkerbeli, le pofvetnih dobrot, le pofvetne frezhe ifkali. O kako fe bodo ultrafhili, kako fe bodo grimali vfi sdaj v’ ta fvet saljubljeni grefhniki! O kako bodo takrat per Arafhnim pogledu ras- djaniga fveta vfi lifli shalovali, kteri fo popred v’ fvojim shivljenji bolj temu fvetu, kakor Go-fpod Bogu flushili! Kaj? ali je to tifti fvet, bodo v’ britkofli fvojiga ferza sdihovali, ali je to -tifli fvet, kteriga fmo toliko obrajtali, tako slo ljubili? ali je to tifli fvet, kterimu fmo bolj, kakor Bogu, fvojimu ftvarniku, dcpafii sheleli? ali je to tifli fvet, kterimu fe sameriti fmo fe bolj bali, kakor fe Bogu sameriti? ali je to tiki fvet, v’ kterim fmo fvoje frezhe ifkali, od kteriga fiuo miflili, de naf bo frezhne fiorii? 0 kako nefrezhue, na vekomej nefrezhne naf je fiorii ta nizhemerni, goljufni, sapeljivi fvet! Tako bodo shalovali in zagovali vfi pogubljeni. De tudi ti, moj krifijan , nekđej tako skalo val in sdihoval ne bofh, torej sdaj v’ tem shivljenji, ko fi fhe pomagati samorefh, sdaj fpreglej, kako nizhemern, kako malopriden je fvet. Sdaj fi v’ fvojih miflih prav ta fvet pred ozili pollavi, tako, kakor ga bofh takrat videl, kadar bofh per vfiajenji mefd is groba perf-hel. Sdaj ogleduj, in premifhljuj veliko in shaloftno pogorifhe fveta , tako in s’ takimi miflimi, kakor ga bofh takrat ogledoval, in ifhi, kjé je vfe to, kar fi dofihmalo toliko obrajtal, tako mozhno ljubil. Ifhi v’ tem pepelu tifiih me-fenih in pofvetnih lepot, ktere fo tvoje ferzé dofihmalo toliko na-fe vlekle; ifhi fvoje tako lepo sidane hifhe; ifhi fvojiga s’ tako velikim trudam vkup fpravljeniga premoshenja; ifhi Tvojih The vzhafu s’ goljfijo perdobljenih dobizh-kov ; ifhi vfiga tega. Ali sadonj je vfe ifkanje ? vfe je sgorelo, vfe Te je v’ dim rassgubilo. Sdaj, o moj kridjan! ker shalodno pogo-rifhe fveta ogledujefh, te vprafham : Ali ti ta tako rasdjani fvet The dopade ? ali The miflifh , de bi te fvet samogel frezhniga doriti. Vidifh sdaj, moj krilljan, kako nefpameten fi bil, de fi dofihmalo per fvetu fvojc frezhe ifkal. Prava, refnizhna, Ilanovitna frezha fe nikjer ne najde, kakor farno v’ nebelih ; in sa to frezho pa nifi nizh fkerbel! zhe bi ravno do fodnjiga dne na fvetu shiveti, in vfe dobrote tega fveta vshivati samogel, kaj bi ti to pomagalo, ker bo pa takrat fvet s’ vfimi fvojimi dobrotami gotovo kon-zhan. Kje bo tedej potem fkos zelo vczhnoft tvoj trofht, tvoje vefelje, tvoja frezha? Oh! ne daj fe flepiti od blifhobe pofvet-nih dobrot, ampak mifli, kadarkoli te bo fvet k’ febi vabil, ali kadarkoli fe bo tvoje mefó, tvoja Ialina ljubesen, tvoje nagnjenje, nevarniga, pofvetniga ali pa zlo pregrefhniga vefelja polak-nilo, mifli takrat vfelej : Vfe to fe bo hitro sgubilo, kakor dim , in drusiga bi mi od tega ne odalo, kakor teshka ved. Sdaj to vefh in fposnafh, sdaj fi prepri-zhan, de ne fvet, ampak le Jesuf Kriftuf te samore frezhniga dorili; satorej sapufti ta fvet, in podaj fe к’ Jesufu, ter rezi s’ sgrevanim ferzam : Ja nefpameten lim bil, o moj Jesuf, gros-no lim bil nefpameten , de fìm malopridni in nizhemerni fvet tako ljubil, ga toliko obrajtal. Kaj mi bo pomagala kratka, pofvetna frezha ? Kaj mi bodo pomagale vfe prijetnofli in krat-kozhafnofti tega freta? Kaj mi bodo pomagali moji gruntje, moje premoshenje, moje bogaft-vo, ker bo rfe to nekdej konzbano, ker bo vfe pogorelo? Ali ni tavshentkrat boljfhi, o Jesuf! sdaj kratek zhaf v’ tvoji flushbi ponishno, tiho, poterpeshljivo shiveti, in potem vezhno fre-zho sadobiti? Kaj je she, zhe tudi sdaj fvoji-mu gerlu, fvojimu jesiku, fvojim ozhém, fvojimu shivotu ne dovolim vfiga, kar fe mi prijetno sdi ; kaj je she, zhe tudi sdaj kaj maliga poterpim, fe mi bo pa potem toliko bolje godilo. Boljfhi je kratek zhaf kaj terpeti, in potlej fe pa vezhno vefeliti, kakor kratek zhaf fvojimu gerlu, fvojimu sbivotu, fvojimu nagnjenju vfe dovoliti, potem pa vezhno v’ peklu goreti. Satorej hozhem sazheti sdaj vfe dru-gazhi shiveti; polerpeshljiv hozhem biti, sma-fen hozhem bili, s’ dobrimi deli fe hozhem previditi, in ii hozhem tako bogaftvo vkupaj fpravljati, kteriga bom samogel s’ faboj na uni fvet netti , in ga tamkaj vezhno vshivati. Ali, o moj Jesuf! ti vefh, kako nevaren fovrashnik moje duThe je fret, kako Te mi per-lisuje, in kako lahko hi me fpet sapeljal. Torej varuj me s’ fvojo gnado, de Te pofvetna ljubesen ne ho nikdar vezh v’ meni vnela; varuj moje Terze, de Te na poTvetne rezili veth ne bo natreslo. DRUGI DEL. She ftraThnejThi bo sa greThnika vftajenje meTâ. Vftajenje meTâ je gotovo. Gotovo je , de bodo vTi ljudje nekdaj s’ ravno tem teleTam, kteri-ga To v’ shivljenji imeli, od mertvih vftali, ker Bog je to povedal, Bog naT je tega sagotovil Bog mora nekdej trupla vfìh ljudi is grobov poklizali, ker je neTkonzhno pravizhen. Njegova praviza ga bo tako rekozh permorala vTe mertve k’ shivljenju obuditi in Todbo imeti. Ker namrezh je v’ tem shivljenji vlakteri zhlovek s’ dufho in s’ truplam dobro ali pa hudo delal torej mora tudi s’ duTho in s’ truplam ali po-lonan, ali pa poThtrafan biti. Sdaj trupla is-voljenih nimajo nobeniga vefelja , in trupla pogubljenih nobeniga terpljenja. Ali to ne more smirej tako biti. Boshji pravizi bi ne bilo sa-dofti ftorjeno, ko bi trupla pravizhnih, ktere To v’ shivljenji toliko poftov, toliko bolezhin , toliko teshav in nadlog, ali pa The zlo hude in ftraThne martre savoljo Boga terpele, ko bi bres vfiga plazhila vedno v’ Tvojih grobih olla- i 24 le; kakor l>i ji tudi ne bilo sadofti ftorjeno , bo bi trupla pogubljenih, btere fo bile v’ lem sbivljenji smirej le zerklane, kterim fe je na tem IVefu dobro godilo, in ktere fo bile nar vezh urshoh , de fo dufhe pogubljene , ko bi te trupla zlo nobeniga terpljenja ne imele. Kako bi mogel tedej Bog perpuftiti, de bi fe tru-plam isvoljenih ravno tako na unim fvetu godilo, kakor truplam pogubljenih? Satorej bo Bog po fvoji ncfkonzhni pravizi in s’ fvojo vfi-gamogozhno befedo ravno te trupla, ktere v’ fvojim sbivljenji imamo, sopet vkupej foflavil, in k’ shivljenju obudil. In to fe bo sgodilo na fodnji dan. Takrat bo eden od vikfhih angeljev, od Boga na fvet poflan, s’ glafno trobento vfe mertve sbudil, jim bo voljo boshjo osnanil, in jih k’ fodbi poklizal. Te trobente glaf fe bo raslegal po vfi semlji, po vfih nebefih, po vfim peklu. Ta glaf bo imel tako mozh, de kakor hitro fe bo saflifhal, mu bo vfe pokorno. Per ti prizhi fe bodo vfi grobje odperli, in vef prah she sdav-nej ftrohnjenih in rasdjanih zhlovefhkih trupel, defiravno bi bil fhe tako delezh okoli po fvetu rasnefen , bo kmalo vkup perfhel, fe vkup fo-ßavil, in trupla bodo vfo fvojo nekdajno ali poprejfhnjo podobo sadobile. In ravno tako hitro, kakor bo semlja vfe v’ nji sakopane merl-ve trupla is febe dala, ravno tako hitro bodo tudi nebefa, vize, in pekel vfe dufhe, ktere fe Lodo tam snajdle, na semljo poflale, in vlaka dufha fe bo prezej s’ fvojim poprejfhnjim truplam ritienila, in ga fpet oshivila. O ubogi nejeverni in hudobni modrijani, It Ieri üe fe popred s’ fmertjo trofhtali, in Ite miflili, de bo fmert rafhe trupla in vafhe dufhe honzhala, in fe salorej greha nifie nizh bali, her fte upali, de po fmerti nobeniga sbiv-ljenja vezh ne bo; oh! na fodnji dan vani ho nesvelta fmert ozhi isbrifala ! Na trobente glaf ho fmert vafhe trupla sapuftiia , in vi bole s’ dufho in s’ teiefam, s’ vfimi frojimi hudobijami pred boshjiga fodniha poltavljeni. Takrat ho fmert premagana, takrat bo fmert konzbana. Le do fodnjjga dneva ima fmert trupla v’ fvo-ji oblafti. Na fodnji dan ji bo vfigamogozhni glaf boshji vfe trupla odvsel, in potem nikjer nikjer ne bo vezh fmerti, ne v’ nebelih, ne v’ peklu. Povfod bo vezhno shivljenje. O kako fe hote fvojiga shivljenja ultrafhili, kteri fe sdaj s’ konzhanjem fvojiga bitja tolashite. Pa ne famo neverni modrijani, ampak vfaki vfaki grefhnik fe bo tilte trobente, ktera ga bo k’ fodbi poklizala, neisrezheno uftrafhil, ker takrat grefhnik ne bo tako delal , kakor sdaj dela. Sdaj grefhnik boshjiga glafu ne poflufha , in na befedo hoshjo, ktero mu pri-digarji osnanujejo, ne porajta; ali takrat bo mogel glaf trobente poflufhati, in ga tudi u-Lógati. V fi vii, flari in mladi, kralji in njih nar flabfhi podlostmi, bogati in revni, uzheni in neuzheni, v h enako bodo mogli f’ trobento osnanjeno sapoved bosbjo ubogati, v h bodo is Tvojih pokopalifh vun filli, in vil pojdejo k’ fodbi. Ali, o kako teshka, kako ftrafhna bo ta pokorThina vfim tiftim , kteri sdaj v’ Tvojim shivljenji boshji befedi nozhejo pokorni biti! In o koliko jih je takih, kteri, kadar jih Bog ali Tkos natranji glaf, ali pa Tkos Tvoje nameft-nike klizhe, rekozh: Vflanite, sapuftite pregreho, in podajte Te k’ Bogu, tega miloftljiviga boshjiga klizanja The fiifhati nozbejo. Sdaj Te grefhnik s’ vfe Torte isgovori boshjimu povelju odteguje; ali na Todnji dan ne bo nobeniga isgovora. Defiravno bi pogubljena dufha tav-shentkrat rajlbi v’ peklu gorela, kakor pa pred bosbjiga fodnika Thla , Te bo vender, tudi soper Tvojo voljo in k’ Tvoji nar vezhi martri, po boshjim povelju s’ Tvojim poprejfhnjiin te-lefam Tklenila, in bo k’ boshji Todbi perfida. Oh! sdaj sdaj, moj kriftjan, bodi boshjimu glafu, kteri le k’ pokori klizhe, pokoren, de Te ti drugiga glafu, kteri le bo k’fodbi klizal, ne bo treba uftrafhiti, Pojdejo tcdej na flrafhni glaf trobente vfe dufhe, naj bodo isvoljene ali pogubljene, vfa-ka k’ fvojimu truplu; pa o! s' kakofhnim ras- lozhkam pojdejo lje! Isvoljene pojdejo rade in vefele, pogubljene pa nerade in grosno shaloftne. 0 bako fe bo isvoljena dufha fvojiga trup la rasvefelila, bo ga bo tabo lepiga in zhabit-Ijiviga najdla! ber trupla isvoljenih bodo po Trojim vbajenji ravno tabo zhabitljive in fpre-menjene, kakor je bilo telo Jesufa Kribufa potem bo je od mertvih vbal. Pervizh bodo trupla isvoljenih neisrezheno lepe in fvetle, in njih podoba bo enaka podobi Jesufovi, v’ kteri fo ga trije apobeljni Peter, Jakob in Janes per njegovim fpremenjenji ridili, bo fe je njegovo oblizhje fvetilo, kakor folnze, in bo fo njegove oblazbila bele bile, kakor fneg. To nam pove fveti Pavel, kteri pravi: Jesuf Kriftuf bo nafhe revno telo fpremenil, in ga bo fvojimu zhabitljivimu telefu enakiga boril. (Filip. 3, 2i.) Pa vender isvoljenih trupla ne bodo vfe enako lepe, ampak kolikor brumnifhi je kdo shivel, toliko lepfhi in fvetlejfhi bo tudi njegovo truplo, kakor to tudi fveti Pavel uzhi, rekozh : Kolikor je ena svesda fvetlejfhi, kakor druga, toliko bodo tudi po vbajenji mefâ ene trupla lepfbi, kakor druge. (I. Kor. i5, 4i.) Drugizh bodo trupla isvoljenih nebrohijive in neumerjozhe; nobene bolezhine, nobene te-shave, nobene britkobi ne bodo vezh obzhutile. Tretjizh bodo trupla isyoljenih lahke in ur- ne; bitrejfhi, kakor vfaktera pti’za, bodo sa-mogle priti, kamorkoli bodo botle. In zhetertizh bodo trupla isvoljenih tako fpremenjene, de bodo duhovam nekako podobne, in torej jim nobeni sid, nobene duri ne bodo ubranile, de bi ne mogle fkosi priti, kadar bodo botle. Tako shlahtno truplo bo tedej dufha vfa-1;Ieriga isvoljeniga najdla. O kako fe ga bo ras-vefelila! kako velelo ga bo objela! O pridi, pridi, ljubo moje telo, bo rekla dufha, pridi, de bova vkupaj vsbivala nebefhko vefeije. Ti, o moje telo, fi mi k’ nebefam pomagalo, fi fe pollilo, fi bolesni, kriške in nadloge, ktere je nama Bog pofhiljal, voljno nofilo : hvala ti bodi salo. Blagor vam, moje ozhi, de fe nille s’ ne-fràmnimi in rasujsdanimi pogledi pregrefbile, de Ile fe vfelej tako rade satifnile in odvernile od pofvetne nizhemernofli. Blagor vam moje roke, de nille, ne po nefpodobnih rezhéh, ne po krivizhnih dobizbkih fegale, ampak He rade ubogim kaj podelile. Blagor tebi, moj jesik, de fi bil tako voljan k’ molitvi, de fe nifi pregrel bil s’ tadlanjem, s' opravljanjem, s’ prepiri, s’ sdrasbbami. Vem fizer, ljubo telo, de ti je bilo teshko fe eni ali drugi grefhni navadi odpovedati; vem, de ti je bilo teshko sapuftiti ofhtarije, fvoje malopridne tovarfhe , hifhe ali .. perfhone, ki fo ti bile nevarne; teshko ti je bilo vfo fvojo oftudnoft per fpovedi rasodeli; veliki-ga premagovanja ti je bilo treba. Réf je to ; ali premagala fva, Bog nama je pomagal, te-shava je hitro minila, in sdaj bova sa najino bratko in majhino terpljenje vezhno plazhilo v’ nebefih vshivala. In lako fe bo dufha s’ trup-lam fklenila, bo velelo Aleluja sapela, in bos’ truplam vred vefelo sletela fvojimu svelizharju in boshjimu fodniku naproti. Ali vfe drugazhi bo vftajenje pogubljenih. Pogubljenih trupla bodo bino bolezhe, teshke, neukrelne, gerde, fmerdljive, in she sa pogledati nagnjufne. Kadar bo dufha od hudizhev k’ temu fvojimu truplu perpeljana, o kako fe ga bo uftrafhila! Kaj ? bo takrat savpila, ali v’ tako fmerdljivo in oftudno truplo bom sdaj mogla iti? ali v’ taki gerdobi bom mogla vfe vezhne zhafe prebivali? ali je to tifto mefò, kteriga firn toliko ljubila? ali je to tifto truplo, kterimu km toliko ftregla, in mu vfe, kar je hotlo, dovolila? O nefrezhno truplo, savoljo kteriga fi m nebefa sgubila ! Ti ß me od dobriga sadershe-valo, ti fî me v’ pregreho sapeljeralo. Prekleto vefelje, kteriga fim ti perpuftila ! preklete sa-Ijubljene ozhi! prekleti opravljivi in togotni jesik! prekleto v’ jedi in pijazhi nesmafno gerlo! prekleti vfì udje, kteri fte mojiga pogubljenja krivi ! Tako bo pogubljena dufha fvoje telò klela, kteriga je popred zerklala in neumno ljubila. 9 Glej, шој krifijan! na té dve vishi Lodo vfi ljudje, bar koli jih je she, ali pa jih fhe le bo na fvetu shivelo, na fodnji dan od Tmerti vllali. Vfaka dufha bo takrat ali neisrezheno sha-lofina, ali neisrezheno velela, ko Te bo s’ Tvojim truplam fklenila, in tudi mi vß, kar naf je tukaj, bomo gotovo, na eno ali na drugo visho, vefelo ali shalofino, od mertvih vfiali. Moje oblizhje, moje roké, in zelo moje telo bo takrat ali neisrezheno lepo, fvitlo in zhaftitlji-vo, ali pa neisrezheno gerdó, fmerdljivo in nag-njufno. Ali kaj bi bilo, o grefhnik, ko bi tako ftrafhno gcrd med toliko ljudi k’ fodbi boshji priti mogel ? Ti shenfka, ktera sdaj toliko Tvojo lepoto obrajtaTh, Te liThpaTh , Te TnashiTh, in toliko dnarjev sa lepe oblazhila prozh daTh, de bi le The bolj ljudem dopadla, kaj bo, zhe bolh takrat tako gerda in ofiudna poThaft? In nizh Te ti loshej ne sgodi, kakor to. KakorThno je namrezh tvoje slavljenje, takoThno bo tudi tvoje vfiajenje od mertvih. Ko bi Bog tukaj na semlji ljudem oblaft in inozh dal, de samore vTakteri Tvojimu teleTu tako podobo in take laftnofti dati, ter ga tako Tpre-meniti, kakor ga hozhe vTakteri Tam imeti , ali bi fi pazh kdo persadeval Tvoje telo bolehno , pokvezheno ali gerdó fiorili? ali bi fi ne isvolil veliko vezh sdrnvo, lepo, terdno in zhafiitljivo telo imeti? Ali glejte! v’ nnlhi oblafti ni Tvojim telefam kalfe druge laftnofti ali drugo podobo dati. Dokler je zhlovek na fretu, mora v’takim telefu okati, kakorfhniga mu je Bog dal. To pa fi «amore zhlovek sbrati, kakofhno telo hozhe v’ vezhnofti imeti, zhe hozhe namrezh imeti lepo in zhaftitljivo, ali pa gerdo in nagnjufno truplo. Sdaj tedej, o moj kriftjan ! kaj fi sberefh? Kakofhno, hozhefh, de bi bilo tvoje truplo v’ vezhnofti? Ali hozhefh, de hi bilo tvoje truplo lepó, fvitló in zhaftitljivo, ali pa, de bi bilo gerdó, fmerdljivo in nagnjufno? To je v’ tvoji ohladi. Sdaj le fam pomifli, kaj ti je ljubfhi. Premifli to dobro, ker dofihmalo fi tako shivel, kakor ko hi bil she fklep fiorii, de hozhefh raji v’ pekel iti, kakor v’ nebefa. Sdaj tako sbivifh , de fe ne more drugazhi mifliti, kakor de per vftajenji mefa hozhefh raji gerdó in nagnjufno truplo dohiti, kakor lepo in zhaftitljivo. Sdaj namrezh «mirej le farno na to gledafh, de bi fe tvojimu truplo v’ tem sh iv ljenji dobro godilo; mu vfe dovolifh, kar koli hozhe, ter ga neumno ljubifh in zerklafh. Ali ravno to, zhe fe ne poboljfhafh, bo fiorilo, de bo vftajenje mefa sa-te ftrafhnó, de bolh dufho in truplo vezhno pogubil. Oh! fposnaj vender fvojo nevarnoft, in sazh-ni fam febi dober biti. Sazhni fvojo pamet po-flufhati, in ne ravnaj fe po sheljah fvojiga mefa. 9 * Melo ne ve , Itaj nui je fhkodljivo. Zhe bofh po volji fvojiga mefâ shivel, pravi fveti Pavel (Rimi. 8, 12.), bofh pogubljen. Ni drugazhi, fvoje telo morafh krotiti in pokoriti, zbe ga hozhefh frezhniga fiorili. Bres premagovanja fe ne sadobé nebefa. Sdaj fi samorefh fhe pomagati, ni fhe samujeno, fhe fi samorefh vefelo vflajenje mefâ saflushith Pa le nikar ne odla-fhaj, ampak prezej fvojimu méfu gofpodarfivo vsemi. Dufha naj telefu sapoveduje, ne pa telo dufhi. Dufha naj fvoje telo v’ oblafti in v' po-korfhini ima, in tako bo febe in fvoje telo k’ vezhnimu shivljenju perhranila. In to hozhem sdaj ludi réf fiorili. Poshe-Ijenje mefâ mora premagano , mora ukroteno , mora krishano biti. Ali ljubo moje telo ! nikar ne mifli, de bofh smirej pod tako ojftroftjo. Kadar te bom sdaj pokoril, kadar ti tega, kar bi rado imelo, ne bom dovolil, kadar ti prijet-noft in vefelja tega fvetâ ne bom perpuftil, kadar te bom k’ molitvi, k’ poftu, k’ premagovanju filil, morafh vediti, de to le sató fiorim, de hi te vezhnih peklenfkih marier obvaroval, in ti vefelo vflajenje od mertvih, ter vezhno nebefhko vefelje perdobil. Per fvojim vftajenji od mertvih mi bofh , o moje telo ! gotovo toliko vezhi hvalo vedilo, kolikor bolj te bom sdaj k’ delu sa nebefa perganjal. Marfikteri-krat ti bo fizer premagovanje in terpljenje te- shavno; ali bodi potrofhtano, to ne bo dolgo terpelo. Tega prizhijozhiga shivljenja bo fko-rej konz, plazhilo pa tvojiga terpljenja bo ve-zhno. Satorej vdaj fe, moje telo, in nikar fe ne brani óske poti, ktera v’ nebefa pelje. To, o moj Jesuf, je sdaj moj terden fklep. Ali k’ temu potrebujem tvoje gnade in pomó-zhi. Satorej te profim , pomagaj mi, daj mi mozh, de bi fam febe satajil, in po tvoji fveti volji brumno in fpokorno sbivel. TRETJI DEL. Nar Ilrafhnejfhi bo pa sa grefbnika fodba^ per kteri bo vprizho vfih ljudi lojen. Strafbna bo iizer pofebna fodba prezej po nafhi fmerti ? flli fhe ftrafhnejfhi bo poflednja fodba na fod-nji. dan; ker per pofebni fodbi je farno dufha fojena, per poflednji fodbi bo pa tudi zhes telo fklep ftorjen, in bo vfakteri zhlovek s’ du-fho in s’ telefam ali v’ nebefa vset, ali pa v’ peklenfki ogenj pahnjen. Per pofebni fodbi je vfak zhlovek pofebej fojen, per poflednji bodo pa vfi ljudje fkupaj fojeni. Pofebna fodba je tako rekozh na fkrivnim, poflednja bo pa ozhit-na, ker bodo vfi ljudje, kar jih je kdej shivc-1°, ali kar jih fbe le bo, vkupaj sbrani, de liodo vfi vidili, kako modro je Bog vfe rezki tta fvetu ravnal, in kako pravizhno vfe dobro plazhuje, in vfe hudo fhtrafuje. Kadar bodo îhe vfi ljudje k’ fodbi vkupaj prifhli, in bodo angelji boshji pravizhne od hudobnih odlozhili, ter ene na defno, druge pa na levo ftran podavili, fe bo snamenje Sinil boshjiga, (to je, fveti krish, na kterim naf je Çin boshji odrefhil,) v’ veliki fvetlobi na nebu perkasalo, in potem bo Jesuf Kriftuf na fvitlim oblaku, od veliko tavshent milijonov angeljev obdan, is nebef k’ tem vkupaj shranim ljudem v’ nar vezhi zhafti prifhel. Med temi ljudmi bofh tudi ti, moj krift-jan. Kaj menifh, kako ti bo takrat per ferzu? Isvoljeni na defni ftrani fe bodo rasvefelili; grefhniki na levi ftrani fe bodo pa fvojiga fod-nika neisrezheno uftrafhili, ker vfakteri is med njih bo sa fvoje hudobije vedil, in bo satorej miflil: Ta je tifti, kteriga lim tako velikokrat rasshalilj ta je tifti, na kteriga sapovedi lim tako malo porajtal, kterimu sameriti fe nizh bal nifim. Ta me bo sdaj fodil. Oh kako fe mi bo godilo? Nobeni zhlovek fi ne more sdaj mifliti, kako bo ubogi grefhnik pred fvojim v’ tako veliki zhafti pridejozhim fodnikam trepetal, kadar bo fodnik fvoj ferditi pogled va-nj obernil. Kadar fo bratje Egiptovfkiga Joshefa pred njim ftali, kteri je vifoko zhaft in oblaft zhes vfo deshelo imel, in kadar fe jim je Joshef fposna-ti dal, rekozh: Jeft firn Joshef, vafh brat, ktc- riga Ile v’ Egipt prodali (f. bukv. Mojs. 45? 4,) fo fe tako preftrafhili, de ni nobeden kar be-fedizet pregovoriti mogel. Kako fe bo tedej fhe le grefhnik uflrafhil, kadar mu bo boshji fod-nik v’ fvoji zhafti in oblaki rekel : Jeft firn Je-suf Kriftuf, kteriga fi ti preganjal, kteriga fl sanizheval, kterimu fi s’ fvojim shivljenjem tako veliko nezhaft delal, kteriga fo tvoje pregrehe na krish perbile in umorile. Kaj bi bilo , moj kriftjan, ko bi ti Jesuf Kriftuf to rekel? Kaj bi pozhel, kam bi fe djal ? Pa morebiti miflifh: O meni Jesuf Kriftuf ne porezhe tako ; jeft bom ftal na defni ftrani. Prav je, moj kriftjan ; kakor fam febi, tako tudi tebi pervofhim , de bi te angelji na defno ftran poftavili. Ali od tega nifva preprizhana ne jeft, ne ti, ker boshja fodba bo tanka, in en farni fmertni greh, zhe ga bofh nad faboj imel, bo she sadofti, de bofh na levo ftran med hudobne poftavljen. Satorej fo fe fodbe boshje fhe nar vezhi fvetniki bali. Çveti Hieronim je per vfim fvojim brumnim in nedolsh-nim shivljenji, kakor fam pifhe , is ftrahu pred fodbo, v’ pufhavo sbeshal, kjer je ojftro pokoro delal. Ali je mar tvoje shivljenje brumnifhi in fvelejfhi, kakor je bilo shivljenje fvetiga Hieronima, de bi fe ti manj treba bilo fodbe h&ti, kakor fvetimu Hieronimu? Oh le salo fe lalto malo fodbe bojifh, ber Д Пер , ber fvojih grehov ne fposnafh. Ti le famo na fvoje dobre dela gledafh , na fvoje molitve, ali zhe fizer fhe babo .dobro delo Itorifh ; na fvoje grehe pa posabifh, in salo fam febe sa prezej dobriga imafh. Ali drugazhi je miflil fveti Job, bteri je rekel : Abo bi ravno kaj pravizhniga nad faboj imel, fe ne bom mogel isgovarjati, ampak bom obliai in fposnal, de firn brivizhen , in bom fvo-jiga fodniha sa odpufhanje profil. (Job 9, i5.) Tudi bralj David je fposnal, de bi fe mu per fodbi hudo godilo; satorej je Boga profil: O Gofpod! nibar ne imej fodbe s’ manoj, fvojim hlapzam; ker pred tvojim oblizhjem ne bo nobeni shivi zhlovek pravizhen najden. (Pf. 142,2.) Sdaj fe v’ fvojih miflih sa pravizhniga imafh ; pa fhe pravizhnifhi je bil kralj David, fhe pravizhnifhi je bil poterpeshljivi Job , kteri pa vender pravi : Ako fe bom hotel per fodbi pravizhniga delati, me bo moja veli drugazhi pre-prizhala, in abo fe bom hotel nedolshniga delati, me bo moj fodnik preprizhal, de firn hudoben. Kdo namrezh je tilli, bteri bi Gofpod-Bogu ròzhi samogel: Zhill firn. (Job 9, 20.) Kdo samore rêzhi : Moje ferzé je zhillo , ni ga madesha nameni? (Prip. 20, 9.) Nebteri fizer samore vzhafi s’ fvetim Pavlam rêzhi: Nizh hu-diga mi veli ne ozhila; pa mora vender prezej js’ ravno tem freti m apofteljnam sraven perfta-vili : Ali sató fhe nifim opravizhen. (I. Kor. 4» 4*) in tako ima vfakteri prav veliko urshoha fe fodbe bati, in s’ fvetim Davidam profiti: O Gofpod, nikar ne imej fodbe s’ fvojim hlapzam, ker pred tvojim oblizhjem ne bo nobeni zhlo-vek pravizhen najden. Poglej le fam, koliko urshohov do imafh fe fodbe bosbje bati. Po befedah fveliga Pavla (Efes. 2, 3.) fi she od natore otrok jése. S’ greham fi she na fvet prifhel, in fi bil she v’ fvojim pervim sazhetku vezhniga pogubljenja vreden. Skos fveti kerft fi bil fizer ozhi-fben, in fi prejel pofvezhujozho gnado boshjo ; ali kdaj fi jo she sgubil ! Komaj fi prav k’ pameti pcrfhel, fi she shlahtni fhaz nedolshnofti sapra vil. Oh kolikokrat fi she po fvetim kerft ti fvojo dufho ognjufil, v’ fmertne grehe dovolil, in pekel saflushil! In tako fi fhe veliko vezhi grefhnik pollai, kakor fi bil pred fvetim kerftam. She verjamem, de fi fe vfih fvojih grehov zhifto fpovedal ; pa te vprafham : Ali pa tudi sa fvoje grehe pokoro delafh? Ali samorefh boshjimu fodniku vreden fad pokore fkasati? ali morefh rêzhi, de saref fpokorno shivifh ? Zhe pa tega ne morefh, fe pazh nimafh urshoha na fvoje fpovedi veliko sanafhati. Pa de bi fi tudi tvoja pokora taka bila, kakorfhina je bila pokora fvetiga Hieronima, ali drugih ljudi, kteri fo fkos pokoro Cvetniki pollali, bi mogel vender savoljo fvojih pregreh Che «mirej v’ fkerbi biti, kakor fo tudi oni per vfi fvoji ojftri pokori smirej v’ fkerbi bili, in fo fe fodbe bali. To namrezh ti je dobro snano, de fi Boga s’ fmcrtnimi grehi, in fhe velikokrat, rasshalil. Zhe je pa tvoja pokora refnizhna bila, zhe je bila sadofti velika, zhe fi she per Bogu *opet gnado sadobil, tega ne vefh gotovo. Bog ti je vezhkrat prav velike gnade dal, te je od snotraj opominjal, te je rasfvetlil in k’ dobrimu napeljeval; pa teh gnad fi nifi hotel v’ fvoj prid oberniti, ampak fi jih savergel. In zhe fi tudi vzhafi kaj od tega fiorii, k’ zhemur te je Bog klizal, k’ zhemur ti je gnado dal, fi pa fiorii le grosno malo. Tvoje ferzé je tako nerodovitno, de fe Bog lahko zhes-te pertoshi, kakor fe je pertoshil per preroku Isaii (5, io.): Defet johov nograda pernefe eno farno flafhizo vina, in od tridefet mernikov pofejaniga shita fe perdelajo famo trije merniki. Od vfiga tega bofh mogel per Bogu rajtengo dati. Pa nifi le farno len k’ dobrimu, ampak «raven tega ftorifh fhe tudi vfaki dan veliko hu-diga. Vfaj veliko majhinih grehov ftorifh vfaki dan s’ fvojim jesikam, s’ fvojo nepoterpeshlji-voftjo, s’ fvojo nesmernoftjo ali nesmafnoftjo v’ jedi in pijazhi, ter v' fvojim pesheljenji. Pa ko bi ravno vfaki dan vezh dobriga, kakor hudiga fiorii, fo tvoje dobre dein vender .grosno malo, ali pa nizh v5 perglilii s’ dobrotami, btere vfa-bi dan od Boga prejemafh. Te majhine dobre dela, bar jih vender florifh , fe ti pa baj prav velibiga sde, imafh satorej fam nad faboj do-padajenje, miflifh, de fl boljfhi, babor fo drugi ljudje, in morebiti fhe zlo na fbrivnim zhadi pred ljudmi ifhefh, ter fhe to pobasifh, bar dobriga florifh. Pa podavim, de bi tvoje shivljenje sdaj ref tabo bilo, baborfhino je bilo shivljenje fvetni-bov, ali pa vefh, de bofh do sadnjiga smirej tak odal? Na semlji fhe med fvetnibi ni nobeden nefpremenljiv. (Job i5, i5.) Prav lahko samorefh fhe velik hudobnik biti. Glej tedej, zhe nimafh ref prav veliko urshoha fe fodbe boshje bati. Pa morebiti porezhefh : Bog bo per fodbi she baj fpregledal, ne bo vfiga tabo na tanko vsel. Tudi v’ tem fe grosno goljfafh. Bog je sgolj fvetod, in vfo hudobijo nefkonzhno fovra-shi, satorej bo vfe tako na tanko preifbal in pregledal, de zlo nizh omadeshvaniga v’ nebefa prifhlo ne bo. (§kr. ras. 21, 27.) Sam Jesuf pravi: Vii bodo vidili, de hm jed tidi, bteri ledje in ferza preifbuje in pregleduje. (§br. ras. 2, 2З.) Kar boli bo on hudobniga najdel, bo vfe ojdro fhtrafal. Satorej je rekel: Hitro fe fpravi s’ Tvojim sopernibam, dokler fl s’ njim na potu, de te sopernik ne isdâ fodniku, in de te fodnik ne isdâ flushabniku, in de ne bofh v’ jezho vershen. Refnizhno ti povem , ne pojdefh vun-kej od ondod, dokler ne plazhafh sadnjiga vinarja. (Mat. 5, 26-26.) Yidifh sdaj, kako tanka bo rajtenga? Sdaj le fam pomifli, sshe ni-mafh urshoha fe fodbe boshje filno bati. Oh kaj pa de, moj Jesuf, veliko veliko urshoha imam fe tvoje fodbe prav slo bati, ker hm od v lih Hrani krivizhen. Oh! kako bom pred tvojo pravizhno in ojttro fodbo obliai, pred ktero fo fe fhe fvetniki, in veliki fvetniki tref li. O kako lini bil flep, de fe nifim Itra-fhne poflednje fodbe nizh bal, de na-njo fhe zlo miflil nihm. Satorej je bilo moje shivlje-nje tako nemarno, leno in hudobno. Sdaj vidim kako potreben mi je Urah boshji, Urah fodbe, Urah nefrezhne vezhnofli; in fhe velik Urah mi je potreben, tak Urah, kleri samore mojo lenobo pregnati, in me k’ pokori, k’ sa-doflenju sa ftorjene pregrehe obuditi. O moj Bog ! ufmili fe me, in daj mi pravi Urah pred prihodno fodbo, kteri nobeden oditi ne more. Prebodi s’ fvojim Itraham moje mefó (pf. 118, 120.), de fe bom tvoje fodbe bal, in she sdaj vfe tifto popravil, kar bi me per ftrafhni fodbi pogubilo. O moj Jesuf! sdaj klizhem k’ tebi s’ Jeremijem prerekam : Ne bodi mi k’ flrahu, o moje «panje, v’ dan hude nadloge. (Jer. 17, 17.) Sdaj fe fhe fprofili dafh, satorej te profim : Spreoberni in ozhidi moje ferze, in daj mi rnozh tako shiveti, de bom vreden podal na dan lodbe med isvoljene na tvojo defno dran podavljen biti. O fveta deviza in milodljiva mati Marija! fprofi mi lifti potrebni Urah pred fodbo, kteri je she tavsbent in tavshent grefhnikov li’ pokori in k’ poboljfhanju shivljenja napeljal, de bom tudi jed s’ ravno tem draham sbujen, fpokorno in pravizhno shiveti sazhel. Amen. VISI. Od pekla. Zhe fe , o moj kridjan! pekla bojifh , boj fe nar popred greha, ker nizh drusiga zhloveka v’ pekel ne perpravi, kakor farno greh. De fe bofh pa greha prav bal, premifli. kam greh pelje, kako greh zhloveka nefrezhniga dori. Premifli 1. Kaj je v’ peklu, to bofh saflifhal v’ pervim delu 5 2. Kdo bo perfhel v’ pekel, to ti bo povedano v’ drugim delu danafhnjiga premifhljevanja. O moj Bog! rasfvelli moj um, de bom v’ premifhljevanji tvoje ojdre pravize greh, kteri-ga tako drafhno v’ peklu fhtrafujefh, sa nar vezhi hudo na fvetu fposnal, ter fe ga is vfe fvoje mozhi bal in varoval. Ozhe nafh! i. t. d. Zhefhena h Marija! i. t. d. PERVI DEL. Kaj je v’ peklu? — Marlikteri grefhnik, de fvojo nepokojno veft nekoliko potolashi, mifli: Morebiti pa vender v’ peklu ni zlo tako Ludo, kakor fe nam perpoveduje. Sej fhe ni nobeden is pekla na ta fvet nasaj prifhel, de bi nam bil povedal, kako fe tam godi. Ja, ko bi kdo is pekla na ta fvet nasaj perfhel, bi mu she hotel verjeti, kar bi mi povedal. Ali kdor tako mifli, mifli prav neumno. Bog ni mertvih, ampak je le shive v’ nafhe uzhenike isvolil. Imamo katolfhko zerkev, imamo duhovfhino , imamo pridigarje; té moramo poflufbati, njim moramo verjeti. Tako hozhe Bog. Veliko mertvih je bilo lizer od Jesufa Kriftufa in od fvetih mosh k’ shivljenju obujenih ; pa nobenimu ni bilo to nalosheno, de bi nam mogel perpovedovati, kar je na unim fvetu vidil, in tudi nobeden ismed njih tega perpovedoval ni. Akoravno bi pa tudi kteri od teh, ki fo k1 shivljenju obujeni, hotel, bi nam vender ne mogel dopovedati, kako fe v’ nebelih ali v’ peklu godi, ker nimamo takih befedi, s’ kterimi bi fe to povedati moglo. Sveti Pavel je bil v’ tretje nebo samaknjen, on bi bil rad povedal, kaj je v’ nebelih vidil, pa je vender le rekel, de nobeno oko ni vidilo, nobeno uho flifhalo , in de nobeno zhlovefhko ferzé tega sapopafti ne more, bar je Bog tillim perpravil, bteri ga ljubijo. Tudi pogubljeni bogati mosh ni mogel od pekla vezh povedati, kakor le toliko, kolikor she lizer is fvetiga pifma od tega firafhniga kraja vemo. Ker pa le shelifh od kakiga pogubljeniga flifhati, kako fe v’ peklu godi, poflufhaj, kaj pogubljeni bogati mosh, od kteriga govori fve-ti Lukesh (16, 19.), od pekla pove. Kaj tedej pravi pogubljeni bogati mosh od pekla? Pravi, de je pekel kraj terpljenja, kraj marter, in fam od febi pravi : Oh jeli grosovitno terpim v’ tem Arafhnim ognji. Glej moj kriA-jan! ta, ki je bil popred s’ fhkerlatam in s’ tan-zhizo oblezhen , je sdaj vef s’ ognjenim pleme-nam obdan. To gotovo ni majhina martra. Pa glej, kaj ta pogubljeni bogati mosh v’ peklu dela. §veli evangeli pravi : Kadar je on she v’ terpljenji bil, in je peklenfke martre fchutil, je fvoje ozhi proti nebefam povsdignil. Tam je videl o J délezh Lazarja, kteriga je popred sanizheval, v’ narozhji Abrahama. In je is pekla vpil, ter rekel : Ozhe Abraham ! ufmili fe me. Pa kaj hozhe , kaj proli ta pogubljeni od Abrahama? Nizh drusiga, kakor le eno farno hap]ji7,0 vode, s’ ktero bi nekoliko fvoj gorezhi jesik ohladil. In fhe té fame kapljize vode ni sadobil. O bako mu je moglo takrat britko per ferzu biti Î In potem , ko je vid.il , de v’ peklu ni u-fmiljenja, de ni nobeniga tudi nar manjfhiga polajfhanja, in ko je sraven tudi svedil, de salo sdaj take ftrafhne martre terpi, ker je bil hudoben, in je she v’ fvojim shivljenji Tvoje dobro prejel, ker je fvojimu gerlu, fvojimu nagnjenju, fvojimu shivotu vfe prijetnofli dovolil, je sazhel neisrezheno shalovali in Te kefati, kakor Te The sdaj kefâ, in Te bo vekomej kefal in grimai. Sdaj tedej vefh, moj kriftjan, kako Te v’ peklu godi, vefh, kaj je pekel. To ti Jesuf Kri Huf v’ fvetim evangelii pové, in to ti pové tudi pogubljeni bogati mosh. Vezh ni mogel povedati; in ko bi bil tudi kaj vezh od peklen-fkih marter govoril, bi ga mi ne saftopili. Pa kaj? ali ni to, kar je povedal, she sa-doki krafhno? Kaj samore krafhnejfhiga biti, kakor kraj terpljenja, kraj marter, kraj ognja, v’ kterim ni nizh ufmiljenja, in v’ kterim Te The ena Tama kapljiza vode k’ ohlajenju jesika ne dobi? De je vfe to v’ peklu, nam pove pogubljeni bogati mosh, in nam pové fveti evangeli. Tema dvema bofh mende vender verjel. Zhe jima pa ne verjamefh, bofh verjel takrat, kadar bofh pekel fam fkufil. Oh! ne pojdi tako delezh v’ fvoji hudobni flepoti, đe bi pekel pofkufhal. Pekel m sa fku-fhati, ker kdor va - nj pade, ne pride vezh na-saj; ampak Je verjemi, de je v’ peklu neisre-zkeno hudo. Boj fe tedej pekla, in le prav slo le ga boj, ker nifi bres nevarnofti, de bi v’ pekel ne perfhel. Dokler fi na tem fvetu, fi smirej v’ nevarnolli vezhniga pogubljenja. Bodi fi, kdor koli hozhefh, v’ pekel samorefh priti, m le fhe prav lahko samorefh v’ pekel priti. K’ temu, de v’ pekel pridcfh, ni drusiga treba, kakor pekla fe nizh ne bati, ter bres brailli in bres vfe fkerbi po fvojim nagnjenji shiveti. Tako je tudi bogati mosh , od kteriga firn popred govoril, v’ pekel perfhel. On ni miflil, ne na nebefa, ne na pekel, ampak vfe njegove mifli in fkerbi fo bile Je na pofvetne rezin in na zhafno shivljenje obernjene. De fe mu je le na tem fvetu dobro godilo, je bil shc dovoljin; dalje na uni fvet ni nizh miflil. To mu fhe v’ mifli ni perfhlo, de fi s’ takim lenim, mehkim, pofvetnim shivljenjem ne bo ncbef saflushil. Tako je umeri, in je bil v’ pekel pokopan. Moj kriftjan ! pomifli, ali ni tudi tvoje shiv-ijenje tako mehko, leno pofvetno shivljenje? Ali nifo tudi tvoje mifli in fkerbi le farno na pofvetne rezili obernjene? Ali samorefh rêzhi, de )e tvoje shivljenje vredno s’ nebefhkim vefeljem poplazhano hiti? Oh! premifli to dobro, in 10 zhe najdefh, de troje slavljenje m nebefhkiga plazhila vredno, ne bo drugazhi, kakor de bofh tudi ti v’ pekel perfhel, zhe Ге kmalo ne fpre-obernefh. Ali pomifli pa tudi, zhe per tem fvojim mehkim, lenim, pofvetnim sbivljenji oflanefh, kako fe ti bo v’ peklu godilo. Ali ti bo mogozhe peklenfki ogenj in peklenfke martre preterpeti? Le premifli, kakofhno pofireshbo bozbc tvoj shivol imeti. Tvoj shivot hozhe imeli jed , liozhe imeti pijazho, in fhe prav obilno in dobro ; bozbe imeti pozhitek . hozbe imeti mehko pofleljo, hozhe imeti oblazbila , in fhe tabe oblazhila hozhe imeti, klere fe mu povfod prav perleshejo j ako ga luknja le kólizhikaj kje leski , mora she bersh prenarejena biti. Pa kdo ho vfe israjtal, kakofhno pollreshbo fhe sraven tega tvoj shivol imeti hozhe? Vfe to, pravifh, mora hiti, vfe to je potrebno. Ali kako bo pa v’ peklu, kjer od vfiga tega nizh ne bo? Kako ho tvoj mehkushni ali raszerklani shivot ftrafh-no shejo in lakoto prellal? Kakofhen pozhitek bo imel v’ sherjavzi ? Kdo mu ho tam kaj poltregel ? Premifli, kako teshko sdaj she kako maj-hino bolezhino, kako majkino bolesen terpifh ; kako hitro pomózhi in sdravila ifhefh. Pa kaj fo vfe bolezhine , vfe bolesni tega shivljenja proti peklenfkim martram in holezhinam ? Zlo nizh nifo. Sdaj il tako mehak, de fe she ene ifkre, kadar ti neprevidama v’ o bras, ali na robo pade, uftrafhifh, in jo bersh od febe bcrsnefh. Ali kaj bo pa v’ peklu, kjer bofh vef v' ogenj pogresn jen, in bofh vef, po vlili udih, od sunej in od snotrej gorel? Kako bofh to terpel ? Oh! sdaj fe ti nemogozhe sdi vfe lelo tudi eno uro dolgo terpeti; v’ peklu bofh pa fhe neisrczhe-no vezh zelo vezhnoft terpeti mogel. Kadar bofh peklenfke martre she zhutil, in te bo ogenj she pekel, takrat bofh lizer tudi ti, kakor pogubljeni bogati mosh, is pekla fvoje gorezhe ozhi proti nebefam povsdigoval, m v' boslije ufmiljenje klizal ; ali vfe preposno. Ar’ peklu ni ufmiljenja. V’ peklu ni od nobene plati nizh trofhta, nizh upanja, nizli tudi nar manjfhiga polajfhanja. Oh! kakofhno ftraflino terpljenje ho to ! Ali, kar je pa per peklenfhim terpljenji fhe le nar bolj Itraflmo, je to, de je peklenfko terp ljenje vezhno. Naj bi le bile peklenfke martre bude, kakor koli hozbejo; ko bi pa enkrat konz imele in jenjale, bi vender pekel fhe ne bil zlo tako flrafhen. Ali terpeti, in vezhno terpeti, bres vfiga polajfhanja, bres vfiga pozhitka , smi-i'cj in bres prenehanja terpeti, oh! to je sa obupati ali fzagati, to ni sa preterpeti. Bolnika lahko s’ tem potolashimo in potrofh-hiino , kadar mu povemo : Kmalo, kmalo bo Kolj- Hii, kmalo bofh popolnama osdravel. Ali kadar * l o pa sđravnib pravi : Moj ljubi ! tvoja bolesen sa-more dva, ali tri leta, ali pa fbe dalje terpe-ti, — o babo fe ubogi bolnib preftrafhi ! babo sdihuje in joba, badar sve, de bo njegova bolesen tabo dolga! Kabofhno grimanje mora tedej fhe le v’ peblu biti, bjer pogubljeni vedo, de njih martre niboli, niboli jenjale ne bodo! Zhe zhloveb babo fhe tako majhino bolesen dolgo zhafa ima, podavim zhe ga en farni perd, ali en sób boli, pa smirej in bres prenehanja, fe mu to she grosno teshkó sdi, tabo, de lì vzhali rajfhi da perlt odrejati, ali pa sób isdreti, babor de bi smirej bres braja in bonza nepoboj imel; ber vedna, de fi lih majhina bo-lezhina fe velibo teshej terpi, babor huda, pa bratba bolezhina. Pa baj bom od bolezbin govoril. Sej fhe baj prijetniga, badar predolgo terpi, sopemo in teshbo podane. Naj bi bilo bomu fhe tabo prijetno v’ mebbi podelji leshali , ali naj bi kdo fhe tako rad plefal ali igral, zhe bi pa mogel en zeli teden nepremaknjeno v’ mehki podelji leshati, ali zhe bi mogel zeli teden bres po-zhitba plefati, ali bres prenehanja igrati, o ba-hofhna huda martra bi bilo to sa-nj! Zhe fe pa zhloveb she baj tabiga, bar prav rad ima, in b’ zhemur ga njegovo nagnjenje mozhno vlezhe, zhe fe, pravim, zhloveb she kaj tabiga navelizha, in isnebili sbeli, kadar filno dolgo terpi, oh! haj morafh fhe le od peklen-fkiga ognja in od drugih peklenfkih marier mifliti ? Teh, teh fe bofh navelizhal, ko jih hofh mogel smirej in kres prenehanja lerpeli. O moj krikjan! v’ peklu ni mehke pohelje, na kteri hi nepremaknjeno leshati mogel, ni lepe prijetne musike, ni prav nizh taziga, kar te sdaj vefeli. Pa ko hi prav take rezhi tam hile, hi fkorej vender ne hilo sa prekati, zhe hi zelo vezhnoft terpele. Ali tvoja pokelja, na kteri hofh nepremaknjeno leshal, ho ogenj ; tvoje igre in kratkozhafnolli bodo martre in bo-lezhine, in fizer tako krafhne, tako hude, de jih tukaj v’ tem shivljenji nehena zhlovefhka pamet sapopaki ne more. In take martre, lake holezhine bofh, o grefhnik! zhe fe k’ pokori ne podafh , ne fkos ko let, ne fkos ko tavshent let, ampak smirej, bres konza in kraja, fkos zelo dolgo vezhnok terpeti mogel. To le mifliti, she zhloveka vfiga pretrefe. Ker je pa she fama niifel na te vezhne peklen-fke martre tako krafhna, kakofhno ho fhe le ohzhulenje, kadar hofh v’ peklu she gorel, ter yfe te martre zhulil in lerpel ? Oh! kako hofh takrat rjiil in s’ sohmi fhkripal, kako fe hofh trefel, kako neisrezheno te ho bolelo ! Tukaj na tem fvetu bolniku vzhafi neklere ure kolesen odleshe, in holezhine odjenjajo, ali pa fe vfaj pomanjfhajo, tako, de fe bolnik nekoliko ispozhije, ali pa fhe zlo nekaj zhafa safpi. Ali v’ peklu tega nikoli ne bo ; v’ peklu ni zlo nobeniga prenehanja, nobeniga pozhilka; smirej smirej fo vfe bolezhine enako velike. Tudi tega nikar ne mifli, de bi fe pogubljeni fzhafama fvojiga terpljersja kaj perva-dil, kakor fe zhlovek na tem fvetu fvojih kri-shev in nadlog pervadi, de jih potem loshej terpi. V’ peklu tega ne bo. Peklenfke bolezhine fo tako velike , de fe jih pervaditi ni mo-gozhe. Zhes tavshent in tavshent let bo pogubljenima peklenfki ogenj ravno tako drafhno pekel in martral, kakor ga je pekel in martral prezej pervo uro , kadar je v’ pekel perfhel. Pa sraven tega ftrafhniga ognja je v’ peklu fhe druga, ravno tako ftrafhna martra, kakor ogenj, namrezh zherv, kteri ferzé pogub-Ijeniga vedno grisé in gloda, od kteriga Jesuf Kriftuf trikrat sapored pove, de ga nikoli konz ne bo, ker od pogubljenih pravi, de „njih zherv ne umerje, in njih ogenj ne ugafned* (Mark. 9, 43.) Ta zherv je ozhitanje hude vedi, ter grimanje in zagovanje , s’ kterim po-pogubljeni fam febe martra. Ni ti mogozhe sapopalli, kako pogubljeni-ga to grise in martra, kadar mifli, de bi bil lahko v’ nebefa prifhel, pa fe je fam vezhno nefrezhniga ftoril. Snano mu je, kako dobro je v’ nebefih, pa tudi zhuti, kako hudo je v’ pel;lu. Клј mi je bilo Ireba, pravi fam per febi, v’ tifto hiflio, v’ tifto rlrufhino bodili, tifte prepire ali pravde sazhenjati , v’ tifte nevarne perloshnofti fe podajali, Itjer fini fi tabe ftrafhne martre saflushil ? Kaj imam sdaj od tega, de firn fvojimu gerlu, frojimu mé-fu, fvojimu nagnjenju, vfe, bar je hollo, dovolil? O jeft neumnesh! haj firn miflil, de lìm vezh obrajtal brat ko pofvetno frezho, nizhe-merne pofvetne dobrote, gerdo nezhifto vefe-Jje, kakor pa lepe, vefele nebefa? Oh sakaj ni-bm pridigarjev in fpovednikov ubogal , kteri fo me tako lepó k’ pokori in k’ fpreobernjenju mojiga shivljenja napeljevali ? Drugi fhe vezhi grefhniki fo jih ubogali, fo fe fpreobernili, in fo v’ nebefa prifhli. Oh ! sakaj nifìm ludi jeft tako borii ? Tako sdihujejo, zagujejo, terpé in gore pogubljeni smirej bres prenehanja, bres vfe tolnshbe, bres vfe pomózhi, fkos zelo vezbnoft. Oh! kako hudó, kako ftrafhnó shivljenje je v’ peklu! In v’ ta kresen, v’ta prepad terpljenja in zagovanja verske zhloveka greh. O nefre-zbni, prekleti greh, ki sa nebefa uftvarjeniga zhloveka tako nefrezhniga ftorifh ! O moj kriftjan! ko bi prav premiflil, kako-fhno ftrafhno terpljenje, grimanje, in zagova-nje je v’ peklu, bi ja ne bilo mogozhe, de bi nad greharn flie dopadajenje imel. Nikoli no- beni zhlovek, in tudi hudizh fam bi le ne mogel v’ greh sapeljati, bo bi vezhkrat premifhlje-val, v’ babofhno ftrafhno terpljenje greh perpelje. To fo fkufili Dioklezijan in drugi ajdorfki zefarji, kteri fo fi na vfe vishe persadevali, kriftjane v’ greh perpraviti. S’ lepo in s’ gerdo fo jih pregovarjali, fo jim dnarjev obetali, vfa-ke forte pofvetne dobrole ponujali, in kadar s’ perlisovanjem nizh opraviti nifo mogli, fo fi nar firafhnejfhi martre ismifhljevali, in fo jih s’ martrami filili greh fioriti. Pa vfe je bilo saflonj, rajfhi fo krifljani v’ nar hujfhih mar-trah fvoje sbivljenje Bogu v’ dar dali, kakor pa, de bi bili v’ greh dovolili. In sakaj to? Sato, ker fo vedili, de je tavshentkrat loshej, vfe, kar koli fi bodi, na tem Ivetu terpeti, kakor v’ peklenfkim ognji goreti. Ravno tako bi gotovo tudi ti miflil, ko bi fi peklenfke martre prav k’ ferzu vsel. Tudi tebe bi nobeno perlisovanje, nobene dobrole, nobena saméra ljudi, ja fhe zlo martre in fmert ne mogle k’ temu perpraviti, de bi v’ greh dovolil, zhe bi le kólizhikaj sapopa-del, kakofhno ftrafhno terpljenje je savoljo greha v’ peklu. O mifli, mifli, moj kriftjan ! vezhkrat na pekel; pofebno, kadar ti kaka fkufhnjava pride, ali kadar te tvoje mefó, tvoje hudo nagnjenje v’ grefhne perloshnofti vlezhe, takrat mifli, hakofhne ftrafhne martre fi greh saflushi, in hoj fc pekla, prav slo fe ga hoj, ker zbe fe bofh pekla hal, fe hofh hal tudi greha, in zhe fe hofh greha prav hal, tudi v’ pekel perfhel ne hofh. Sej fe ja toliko in toliko rezhi na fvetu bojifh; fe bojifh samćre ljudi, fe bojifh rev-fhine , fe hojifh holesni, fe hojifh fmerti, fe bo-jifh vfake forte nadlog in teshav. Oh! greha, greha fe hoj, ker le famo greh te samore na vekomej nefrezhniga fioriti. Ali oh! neumna moja flepota! Ravno greha fim fe nar manj bal. Vfih drugih hudih rezhi na fvetu fim fe hal, le farno greha ne, in sato, ker fe greha nifim bal, oh! kolikokrat firn fi pekel saflufhil! Kje bi bil sdaj , ko hi mi bil ti, o moj Jesuf! po mojim saflushenji fiorii! Sdavnej she hi bil v’ peklu, in n ir. h vezh hi Л pomagati ne mogel. Le tvoja ne-fkonzhna persanefljivoft je fiorila, de fim fhe tukaj, in de samorem per tebi fhe gnado in miloft sadohiti. Ja upam tudi, de fe me hofh fhe ufmilil, mi moje grehe odpuflil, in mi fvojo gnado dodelil; ker, zhe hi fe me ne hotel ufmiliti, hi mi ne bil tako dolgo slavljenja perhranil, hi ne bil tako dolgo mojiga fpre-obernjen ja zhakal, bi me ne bil tako dolgo h’ pokori bližal. S’ tem terdnim saupanjem v’ tvoje nefkon- zhno ufmiljenje fc verskem pred tabo) na kolena, in profim : Odpuki mi moje grehe! Silno mi je shal , de firn tebe, fvojiga Gofpoda in fvojiga Boga tolikokrat in tako hudobno ras-shalil. Sdaj hozhem vfe drugazhno, novo shiv-ljenje sazheti, in firn tudi perpravljen k’ sado-kenju sa fvoje pregrehe, vfe kar koli hozbefh, na tem fvetu terpeti ; le na unim fvetu me nikar ne fhtrafuj, v’ pekel me nikar ne versi. DRUGI DEL. Kdo bo perfhel v’ pekel ? — Od ajdov ali nejevernikov, od Judov, krivoverzov, in tudi od tikih , kteri fe med nami katolfhkimi krik-jani snajdejo, pa vfo smefhano vero imajo, kteri le toliko verjamejo, kolikor fe jim poljubi, in fhe farni prav ne vedo, kaj bi verjeli, od vfih teh ni tukaj govorjenje. Sadoki nam je vediti, kar fveto pifmo govori, de „bres vere ni mogozhe Bogu dopaki“ (Hebr. 11, 6.); de ,.kdor ne veruje, je she fojen“ (Jan. 5, i8); de „kdor ne veruje, bo pogubljen.“ (Mak. 16, 16.) Od takih tedej, kteri prav ne verujejo , ni tukaj govorjenje; ampak govorjenje je od krikja-nov, kteri fe v’ pravi svelizhanfki veri snajdejo. Od teh je vprafhanje, ali bodo tudi ismed njih mariikteri pogubljeni ? Oh! kaj pa de, in le fhe veliko od katolfh-kih krikjanov bo prillilo v’ pekel. Sakaj ? kako jelo? Sato, ker jih tudi veliko v’ flanu fmert-niga greha umerje. Kdor koli tudi le s’ enim farnim fmertnim greham obloshen na uni fvet pride, je pogubljen; naj bo kdor koli hozhe, naj bo duhovni ali deshelfki, gofpofki ali kme-tifhki ; na to fe zlo nizh ne gleda; ampak vfa-kimu , kdor je fmerten greh fiorii, in feni ref-nizhno fpokoril, bo boshji fodnik rekel : Poberi fe od mene v’ peklenfki ogenj ! To fizer vfi vemo, vfi to verjamemo, in vender, o kako malo fe greha varujemo! Ljudje fvoj pot pregrefhno na fvetu shivé, pa nobeden ne mifli, de bo v’ pekel perfhel. Ko bi vfe grefhnike eniga sa drugim vprafhal, rekozh : Kaj miflifh', ali hofh s’ fvojim shivljenjem v’ pekel prifhel? mi bo vfaki odgovoril: 0! jeft ne, jeffc ne! Kleri fami febe prav ne fposnajo, in po miflih fvetâ pofhteno shivé, bodo sraven perftavili in rekli : Sej nizh pofebno velikiga hudiga ne fiorimi). Drugi pa, kteri prav ozhitno pregrefhno shivé, poreko: Ref je, grefhniki frno; pa fej fmo fe she veliko grehov fpovedali; kte-rih fe fhe nifmo, fe jih pa bomo. In tako mi-flijo vfi grefhniki, de ne bodo v’ pekel, ampak v’ nebefa prifhli. Ali, o! kako fe goljfajo! kako s’ fvojim predersnim saupanjem fami febe flepé! Ja ko bi bilo s’ fpovedjo she vfe opravljeno, ko bi k’ sadobljenju odpufhanja grehov nizh drusiga ne bilo treba, kakbr fe fpovedati, bi ref le malokleri v’ pekel perfhel. Kako malo jih je namrezh takih med nami, kteri bi hres fpovedi umerli ! Sej fe fhe taki na sadnje fpo-vedó, kteri druge zhafe nifo k’ fpovedi hodili. Ali odpufhanje grehov fe ne sadobi tako lahko. S’ fpovedjo mora tudi fpreobernjenje slavljenja fklenjeno biti. Kjer tega ni, fpoved nizh ne velja. Ali ravno fpreobernjenje slavljenja je tifto, kar fe per grefhnikih vezhi del ne najde. In sa to jih pa tudi tako veliko, ako ravno fe fpo-vedó, v' pekel pride. Naj ii le pofvetni ljudje per fvojim malopridnim shivljenji nebefa obetajo, kakor liozhe-jo , naj fe le fami tolashijo rekozh : Ne bomo ne v’ pekel perfhli ; vender ne bo tako , kakor Ii sdaj domifhljujejo. Ljudje ne bodo farni febe fodili, ampak Jesuf Kritluf jih bo fodil, kteri vfakimu v’ ferze vidi, in kteri vfe, naj bo fhe tako fkrito, na tanko fpregleda. Ta bo rasfo-dil, kdo fi je nebefa, in kdo pekel saflushil. Njega vprafhajmo; on vé, zhe jih bo veliko ali malo v’ pekel prifhlo. On pa pravi: „Veliko jih jepoklizanih, malo pa isvoljenih.“ (Mat. 20, ib.) Pa sakaj jih bo le malo v’ nebefa, veliko pav’ pekel prifhlo P Ne sato, kakor de bi ljudje ne hotli k’ fpovedi in v’ zerkev hoditi. To katolfhki kriftjani fploh delajo. Ampak sató, ker nozhejo brumno shiveti, ker nozhejo po óski poli hoditi. Ta urshoh nam Jesuf Kriftuf pové, ker pravi: „Pojdite noter fkos* óske vrata; šakaj fhiroke fo vrata, in proftórna je pot, ktera v’ pogubljenje pelje, in veliko jih je, k Ieri'po nji noter hodijo. Kako óske fo vrata, in têfna pot, ktera pelje v’ shivljenje ! in malo jih je, kteri jo najdejo.“ (Mat. 7, x3-1 4*) Tako govori Je-suf Kriftuf, in ravno tako je govoril she popred Bog po preroku Isaii, „de je pekel grosno fhi-roko odpert, in de jih lilno veliko noter pada.“ (Isaj. 5, 14.) Sdaj moj kriftjan, komu hofh bolj verjel? Jesufu Kriftufu, vezhni refnizi, ali pa sapeljivi-mu fvetu, kteri te lashnjivo trofhta, in pravi: Ne hofh, ne bofh v’ pekel perfhcl. Çej tudi drugi tako shivé. Ali bodo mar vfi pogubljeni? O moj kriftjan! ne daj fe sapeljati, in nikar ne glej na druge. Ne glej na to, kako ljudje vezhi del na fvetu shivé. Neisrezheno veliko je takih ljudi v’ peklu, kteri fo fe s’ tem trofhta-li, ker fo rekli: Çej tudi drugi tako shivé; pa ravno s’ tem fo fe flepili in sapeljevali. Zhe bofh s’ veliko trumo hodil, bofh s’njo v’pekel pcrfhel. Le óska in tefna pot, po kteri malo ljudi hodi, pelje v’ nebefa. Zhe hozhefh tedej vediti, kam bofh per-Ihel, ali v’ nebefa, ali v’ pekel, le glej, po kte-1-1 poti hodifh, ali po fhiroki, ali po oski poti. De bofh pa to prav fposnal, morafh dobro 'editi, klera je fhiroka in ktera óska pot; mo- rafh tifte posnati, kteri po fhirolsi poti hodijo, de fe k’ njim ne perdrushifh, in s’ njimi vred po eni poti ne hodifli. Satorej poflufhaj sdaj, in samerkej fi, kteri po fhiroki poti hodijo, de jih ne bofh pofnemal, de fe jim ne bofh enakiga fiorii. Po fhiroki poti hodijo vfi tifii, kteri le sa zhafne in pofvetne rezili fkerbé, delajo in fe trudijo; kteri le zhafne frezhe ifhejo; le na to gledajo, de bi fe jim na tem fvetu dobro godilo; kteri fvojimu gerlu , fvojimu shivotu , kar koli morejo, vfe dovolijo. Na fhirokim potu ljudje na duflmo frezho in na vezhnoft malo, ali pa zlo nizh ne porajtajo, ampak le po tem hrepene, kar bi njih shivotu sdaj v’ tem shiv-ljenji prav pril lilo in prijetno bilo. Kaj je boshja volja, ali kaj je Bogu bolj prijetno, sa vfe to jim ni veliko mar. De le kak dobizhek ali kako pofvetno vefelje sagledajo , fe ga prezej po-lakomnijo in polafté, kakor jih njih sheljé napeljujejo, naj ho to Bogu prav ali ne. De bi fvoji volji ali fvojim sheljam savolj Boga kaj odrekli, in fe premagali , to jim nikoli na mi-fel ne pride. Po fherokim polu je prav lahko hoditi, ker je prav lahko v’ posabljivofti na Boga, v’ posabljivofii na vezhnoft, v’ posabljivofti na fkerb fvoje dufhe shiveti; ker je prav lahko famo sa telò in sa zhafne rezhi fkerbeti; ker je prav lahko vfe to miflili, govoriti in fioriti, kar in kakor fe nam poljubi. In ravno sato, ker je po fhirokim polu hoditi tako lahko in pozhulkam dopadljivo , je neisrezheno veliko ljudi, kteri po njem hodijo. Od velikiga drenja fe ljudje na tem potu pehajo in trudijo , ker vfak hozhe druge sadej pu-fliti. Na tem potu vii eden drugimu pohujfha-nje dajejo, ker, zhe ravno vzhali komu na inifel pride, de ta pot ne pelje v’ nebefa, in satorcj hozhe to pot sapulliti, ga kmalo drugi pregovore, ko pravijo: Ali menifb, de bomo vil pogubljeni? Ali ne vidifh , de vii tako shivi-lno ? Ali hozhefh le ti fam fvetnik biti? S’ takimi befédami fe vezhidel fhe tifti, kteri nekoliko fposnajo , de nifo na pravim potu, premotiti dajo, de tudi oni s’ drugimi vred na lahkim in pozhutkam prijetnim fhirokim potu oftanejo. Ali oh! kako je leta pot, klera fe pozhutkam tako lepa in prijetna sdi, vender flrafhna in nevarna! Ta pot je polna temote, in tihi, kte. vi po lqti poti hodijo, ne vedo, kaj delajo, ne vedo, kam gredo; ne vidijo grabnov in jam, v’ ktere bodo kmalo padli ; ne gledajo naprej, kam ta njih pot pelje ; ja fhe ne verjamejo, de ta pot, po kteri tako urno hodijo, pelje v’ pogubljenje, v’ pekel, v’ vedine martre. Na ti poti nobeden ne vidi in ne fposnd, kaj bo «ekdej , ker po hefedab fvetiga pifma je pot hudobnih temna, de ne л*Jijo, le miflite, sdaj lifte, ki ne hodijo s’ vami, ampak po oski poti, sanizhujele, fe is njih nor-ze delate, jih imate sa priprofte, jih fovrashite, jdi preganjate. Ali kakor hitro bote na konz fvojiga pota in v’vezhnoft prifhli, bote vfe drugazhi govorili. Takrat bote tifte hvalili, in jim hote prav dajali, ktere fte popred tad lai i in sa-nizhevali. Takrat bote, po befedah fveliga pifma (Modr. 5, 2.). od grosniga ftrahu vfi prepadeni, 111 fe bote zhudili, kako fo uni zhes vfe vafhe llpanje svelizhanje dofegli. S’ velikim kefanjcm 11 in s’ britkoftjo ferzâ bote fami per febi sdihovali in rekli: To fo lidi, kterim Imo fe nekdaj po-fmehovali, in lino jih v’ saframljiv pregovor imeli. Mi neumni fmo imeli njih shivijenje sa nefpamet, in njih konz sa nezhaft. Glejte, kako fo sdaj perfhteti med bosbje otroke , in njih del je med fvetniki! Sgubili fmo tedej refnize pot, in luzh pravize nam ni fvelila. Po sgolj hudih in fhkodljivih polih fmo hodili, sa Gofpodovo pot pa nifmo vedili. O! ko bi pazh sdaj v’ tern shivljenji lidi, kteri po fhirokim polu hodite, tako sdihovali, dokler fi fhe pomagati samorete! Pa nikar ne mifli, o moj kridjan ! de fo na fhirokim potu famò goljulje, prefhefhtniki, pijanzi, in taki, kteri prav velike, ozhilne pregrehe dopernafhajo. Sej takih vender ni prav veliko med nami. Ampak po fhirokim potu hodi nar vezh takih, kteri po miflih fvetâ pofh-teno shivé. Satorej nikar fe ne moti, moj kridjan , de hi, ker prav tako ozhitno velikih pregreh nad faboj nimafh, de bi savoljo tega she prezej miflil, de nifi na fhiroki poti, ampak de fe na pravi poti snajdefh, ktera v’ nebefa pelje. Oh to fhe ni oska, svelizhanfka pot, na kteri ljudje po miflih fvetâ pofhteno shivé, in fe le prav velikih ozhitnih grehov varujejo ; ampak ta pot je velikovczh tida, od ktere govori fveli Duh, rckozh: Ena pot je, ktera fe zhIoveku prava pot sđi, I) O moj Jesuf! ki lì mi s’ fvojim britkim terpljenjem nebefa saflushil , o pomagaj mi, de bom ref, in tudi kmalo k’ tebi v’ nebefa perfhel. DRUGI DEL. Kaj je v’ nebelih ? Povsdigni fvoje ozhi v’ kaki jafni nozhi proti nebefam, in premifli, kako zhaftitljivo in lepo je she nam vidno nebo s’ bres fhtevila veliko fvetlimi in migljajozhimi svesdami ozirano. In is tega /kleni, kako lepo mora fhe le v’ pravih, nam nevidnih nebelih hiti. Tako je tudi fveti Ignazi v’ jafni h nozheh nebo ogledoval, in fkos to fe mu je ta fvet tako perftudil, de je vfe pofvetne rezhi sanizheval, in s’ vfo mozhjó le sa nebefa fkerbel, le sa nebefa delal. Ti pa, moj krifljan, fl vef v’ ta fvet saljubljen, in nimafh nizh vefelja sa nebefa kaj delati. Od kod to pride? Od tod, ker ne vefh , kako lepe fo nebefa. Zhlovek le tako dolgo kako rezil ljubi , dokler sa nizh boljfhiga ne vé, in nizh boljfhiga ne fposna. Kakor hitro hofh prav fpbsnal in saref verjel, de je nebefhko vefelje tnvshentkrat vezh vredno, kakor vfe dobrote in prijetnofii tega fveta, bofh gotovo tudi vfe vefelje tega fvetâ sanizheval, in s’ vfo mozh-jo nebefhlo sgledu pofvetnih ljudi ravnafh, shivifh tako, kakor vezhidel ljudje na fvetu slii-vé , fe nozhefh nizh premagovati, fvoje telo, kolikor morefh, zerklafh , in potem pa vender mi-flifh v’ nebefa priti. O! kako fe goljfafh! Tukaj pofvetno vefelje vshivati, polem fe pa v’ nebelih vefeliti, to kratko in malo ne gre vkupej. Ni drugazhi, zhe hozhefh v’ nebefa priti, morafh sa nebefa tudi kaj terpeti. Pa nikar fe te befede: terpeti, ne uftrafhi. Sa nebefa delati in terpeti je veliko loshej, in veliko pri-jelnifhi rezil, kakor sa ta fvet delati in terpeti. Ker fe pofvetni delavzi per fvojirn tesbkirn delu s’ tem trofhtajo, de imajo dober saflushik, in salo radi delajo, koliko bolj bi moglo tebe per tvojim delu in terpljenji sa nebefa, nefkonzh-no veliko nebefhko plazliilo potrofblali ! Nebefa namrezh vfe tudi nar tesbji dela pokore neisre-zheno obilno plazbajo. Veliko fo fizer fveti apo-deljni sa nebefa delali, veliko fo fveti marier- ni Ui sa n e lie fa terpeli, velilìo fo fveti pufhavniki, fvele devize, in drugi fvetniki sa nebefa fiorili ; pa vfi sdaj fposnajo, de njih deio proti nebefh-l zhifh, v’ djauji f kasali fl persadevali ; de bodo po ti fleti veri vedno na tanko shiveli, in tako v’ vezhno shivljenje priti saflushiii. V. De fovrashnike fvoje fvete zerkve po-nishafh : O. Te profimo, ufi if luì nafî O Gofpod! per fvojim rojftvu fl li ljubi mir na fvet pernefei, in fl ga po fvojih ange-ljih vfim ljudem osnanil. 0 kako potrebni fino mi reveshi na semlji tvojiga mini! 0 Gofpod! vlij Duha edinofli in mini v’ ferza vfih ker-fhanfkih oblaftnikov in poglavarjev; fpravi in sedini njih ferza s’ fveto savejo dobriga djanja in prave ljubesni, de bodo tako vfi fklenjeni tvojo fveto katolfhko zerkev zoper vfe njene fovrashnike branili, ter fvoje podloshne fveto viìhali in zhes-nje gofpodovali. V. De kerfhanfkim kraljem in oblafini-kam mir in pravo enovoljnoft darujefh : 0. Te profimo, ufìifhi naf! O ti veliki in vezhni paftir Jesuf Kriftuf ! tebi perporozhim nafhiga fvetiga Ozheta papeška (Gregorja), tvojiga namcftnika na semlji. Vodi ga, rasfvetli ga, fióri ga mozhniga, brani ga, in podpéraj ga, de bo tvojo fveto zerkev, tvojo lepo nevefto, to sa nafbe svelizha* nje tako fkerbno ljubesnjivo mater, po tvoji fveti volji vishal. Ohrani ga, in daj mu dolgo shiveti. Stori ga frezhniga, in fovrashnikam pravizhno ojftriga na fvetu, in perpelji ga po 'revnim vojfkovanja polnim shivljenji, s’ vfo njemu isrozheno zhedo, v’ nebefhko kraljeftvo. Kleri shivifh in kraljujefh v’ edinolli fvetiga Duha , Bog, od vekomaj do vekomaj. Amen. Potém mòli petkrat: Ozhe nafh . . . Zhe-fhena fì Marija . . . Zhad bodi Bogu Ozhetu . . . * * * Kralju vezbnih zhafov, neumerjozhimu , nevidnimu» edinimu, famimu Bogu, bodi zbali in hvala od vekomej do vekomej. Amen. мжа sa vfakđanje sadershanje krifljana pred Bogara in pred ljudmi, po duhu nafhe fvete vere. 1. I er vfaki rézhi fe mora pofebno na to gledati, v’ zhém njen duh, ali njen pravi pomen obftoji. Ravno to fe samore rêadii tudi od kerfhanfke vere. Kdor le sunajne rezhi kerfhanfke vere fpolnuje, njeniga duha pa nima, ta je pred Bogam malopriden Farisej. 2. Duh kcrfhanftva je vera in ljubesen. 3. To je volja nebefhkiga Ozheta, de verujemo v’ Jesufa Kriftufa, njegoviga edinorojeniga Sina, ki ga je k’ nam pollai. 4- Pa ne vfak, kteri Jesufu pravi: Gofpod, Gofpod ! pojde v’ nebefhko kraljeflvo ; ampak kdor flori voljo Ozheta, ki je v’ nebelih, tifti pojde v’ nebefhko kraljeftvo. 5. To je nafh namen in nafha nar vikfhi zhednoft, de delamo kakor Bog', savolj Boga, in sa Boga, to je, de bi bil Bog nafhe plazhilo. 6. Ljubi Gofpoda fvojiga Boga is vfiga fvoji-ga ferzâ, in is vfe fvoje dufhe, in is vfe fvoje mifli. Ta je nar vezhi in perva sapoved. 7. Druga pa je tej enaka: Ljubi fvojiga blish-niga, kakor fam febe. V’ téli dveh sapo-vedih je sapopadena vfa pollava in preroki. 8. Ako kdo meni, deje pobóshin, pa ne bers-dâ fvojiga jesika, temuzh sapeljuje fvojfe ferzé, je prašna njegova poboshnoft. g. Zhifta in pred Bogam in Ozhetam neoma-deshana poboshnoft je ta: obifkovati firole in vdove v’ njih nadlogi, in neomadesha-niga fe ohraniti pred tem fvetam. 10. Zilj in konz vfih p olla v kerfhanfke vere je ljubesen, is zhiftiga ferzi, in is dobre vefti, in is vere bres hinavfhine. 11. Ljubesen ne ravna nipazhno 5 torej je ljubesen sapopadek vfe poboshnafti. 12. Ako bi rasdil ubogim v’ shivesh vfe fvoje premoshenje, in ako bi fvoje telo dal, de bi sgorel, ljubesni pa bi ne imel, mi nizh ne pomaga. 13. Ako nifte , kakor otrozi, ng pojdete v’ne-befhko kraljeftvo. — Bog je sopernik pre-vsetnib, ponishnim pa daje fvojo gnado. 14. Zhe ljudje od tebe dobro govore, ne povsr diguj fe, temuzh perkloni fe pred Bogam , in rezi: Gofpod! kdo firn, de bi fe povsdi-goval? Sam is febe nizh nifim, ampak vfe dobro imam le od tebe. 15. Zhe fi kakofhno frezho , ali kakofhno imenitno flushbo sadobil, ne bodi prevseten , ampak ponishaj fe pred Gofpodam, in rezi: O Gofpod! kako nevreden firn, de fi mi v’ fvojim kraljeftvu takofhne imenitne opravila isrozhil? Tvoja ljubesen me slo oframoti. 16. Zhe fi kakofhno rezh prav in dobro dodelal, sahvali Boga, ki ti je k’ tvojimu delu Tvoj shegen dal. 17. Zhe te kaj soperniga sadenc, ne godernjaj in ne jési fe, temûzh mi fi i, de te hozhe Bog ponishati ; podversi fe njegovi volji. ib. Zhe te kdo sanizhuje in smerje ali kolne, ne hudobuj fe nad njim, temuzh niifli il, de je vfe to fhtrafenga koshja savolj tvojih grehov. Piezi fa m per febi : Bog me fhtrafuje, in gotovo firn fhe vezhih fhtrafeng vreden. 19. Pokorfhino in ufmiljenje ima Bog rajfhi, kakor gunajno molitev in klavne darove. 20. Vfa zhaft gre le Bogii; zhe tedej od koga zhaft prejmefh, daruj jo Bogu. 21. JNe rezi nikoli: Krivica fe mi godi. Bog ti nikdar krivize ne dela; zhe pa Bog fhtra-fengo zhes-te priti perpufti, ii je vreden. 22. Ne povsdiguj fe savolj fvojih dobrih del, temuzh sahvali Boga, de ti daje fvojo gna-do, bres ktere bi nizh dobriga boriti ne mogel, in rezi: Gofpod ! per v li h fvojih dobrih delili firn vender malopriden hlapec, ker ne borim vezh , kokor kar (im dolsliân : savolj fvojih grehov pa imam urshoh fe ponishati. 23. Zhe fe ti tvoj blishni globoko perklanja, ne mifli, de je kaj manj, kakor ti; povs-digni ga, in bodi toliko ljubesnivfhi do njega, kolikor bolj fe pred taboj ponislm-je. Vfi fmo bratje. 24. Zhe takrat, kadar molifh, tvoj blishni pride, in te pomózhi proli, pubi fvojo molitev, in hiti fvojimu blishnimu pomagati, ker Bogii je ljubfhi, de ß ufmiljen, kakor de bi molil. 26. Kdor blishniga sanizhuje , ga pred drugimi ponisbuje, ga v’ framoto perpravlja, ga obrekuje, mu v’ nadlogi ne pomaga, in mu Jjubesen s: neprijasnoftjo povrazhuje, je nagnufen hudodelnik, in saflushi veiil:o fhtrafengo per Bogu. 26. Blishniga rasvefeliti, potolashiti, in is nadloge oteli, to naj li bo imenitnifhi delo, kakor nar vezhi deshelo v’ fvojo oblak per- 27. Ne sa m udi nobene perloshnofii, per kteri samorefh kakimu revnimu otroku pomagati, in mu vefelje koriti. Njegovo ne-dolsbno ferzé je nebefhkimu Ozhetu dopadljivo, in blagor tebi, zhe sa-te moli, shegen boshji te ne bo sapuflib 28. Kadar tvoj lovrasbnik pade, ne bodi refcl, de fe tudi tebi kaj takiga ne pergodi, in de fe ne bodo tudi drugi per tvojim padzu fmejali. 29. Zhe fe tvojimu fovrashniku hudo godi , ne rezi: Sdaj fe vidi, de je hudoben, ker ga Bog fhtrafuje. To bi bilo nafproti ker-fhanfki veri, ktera hozhe, de ne fmefh fo-diti, in de fe morafh v’ vfih rezheh po-nishevati. 5o. Kadar od fvojiga blishniga kaj hudiga fli-fhifh , nikar ga ne fodi. Spomni fe fvojih grehov in rezi: Gofpodl kdo fim, de bi fvojiga blishniga fodil? 31. Ne povsdiguj fe zhes nobeniga zhlovoka. Oblazhilo ti ne da prave vrednofti, in kdo vé, zhe dufha tvojiga revniga brata ni bolj-fbi, kakor tvoja? 32. Ne sheli, de bi nefrezha tvojiga blishniga tebi kak dobizhek pernefla. Kri in folse fo na takim dobizhku, in ti ne bo k’ frézhi. 33. Zhe te kdo kolne, moli sa-nj: zhe ti kdo hudó don, dori mu dobro. Talio bofli dober otroll nebefhkiga Ozhcta, kteri da, de folnze flje nad dobrimi in nad hudobnimi, in de desh gre nad pravizhnimi in nad grefhniki, 34» Bodi ufmiljen tudi do vfake shivali. Bog, kteri je shival odvaril, ti bo to ufmiljenje povernil. 35. Spofhtuj v’ vfakim zhloveku njegoviga dva'r-nika in odrefhenika. 36. Pokashi vfakimu zhloveku, de ti je na njegovi ljubesni veliko leshezhe, in de mozh-110 shelifb od njega ljubljen biti. S’ tem zhaftifh Ozheta vlih ljudi. 07. Varuj fe tudi nar revnifhimu otroku poka-sati, de ti je enako, ali te ljubi , ali ne. She jutri samorefh v’ take okolifhine priti, v’ klerik bi bres pomozhi tega otroka fro-je sbivljenje sgubil. 38. Zhe ti hozhe kakofhen reven zhlovek kaj maliga dati. ne sanizhuj njegoviga darii. S’ tem bi ga shalil. Vsemi njegov dar, in poverili mu ga obilno. Imej nad njegorim daram tako vefelje, kakor de bi ga bi! od kakiga kralja prejel. Ubogi ti je nam re z h fvoje ferze dal , in njegova ljubesen je bolj-fhi , kakor veliko blaga. • 5g. Zhe te dva zhloveka posdravita, kterih eden je bogat, drugi pa reven, ne fkashi fvoje nafprotne prijasnodi famo bogatimu, ampak tudi revnimu ; fizer bi revniga shalil, in bi fe njegovimu dvarniku sameril. 4o. Zhe te. kak otrok posdravi, ne posabi mu njegove ljubesni s’ prijasnodjo in perljud-nodjo poverniti, de te njegov angelj nebo per nebefhkim Ozhetu toshil, kteriga ob-iizhje smirej gleda. 'ii. Zbe samoreih komu kako vefelje napravili, napravi mu ga. Tudi Bog bo tebi takó fiorii. 42. Ako bozhefh kako vefelje vshivati, rasvefèli ’ popred kteriga ismed fvojih bratov; tvoje vefelje bo potem toliko flajfhi, ker Bog ti bo per njem frezho in Boj shegen dal. 43. Kadar samorefh fvojimu blishnimu pomagali, ne putti ga dolgo tvoje pomózhi zha-kati , de te bo tudi Bog hitro uflifhal, kadar bofh v’ potrebi k’ njemu sdihoval. 44« Kadar blishnimu kaj dobriga fiorifh, ne tirjaj, de bi fe mogel savoljo lega pred ta boj ponishevati ; fizer bi tvoje delo pred Bogarn fvojo vrednoti sgubilo. 45. Ne glej prevezli na tanko , ali je revfhina tvojiga blishniga ref velika, ali ne; de tudi tvoj fodnik ne bo s’ taboj preojftro ravnal, ampak ti savolj tvojih dobrih del persanafhal. 46. Ne mifli nikoli: ,,De(iravno firn veliko imenitnifhi, kakor moj blishni, fe hozhern vender do njega ponishati.“ Sbe ta mifel bi bila prevselnofi. Ali vefh gotovo, de tvoj biishni pred Bogarn ni vézhi, kakor ti. 47- Ne odtegni nobenimu reveshu fvoje po-mozhi, salo ker je grefhnik. Zhe bi Bog tako s’ taboj delal , kako hi fe ti godilo ? 4‘5. Ne rezi farn per fe bi : „Sdaj ne morem vezh vbogajme dajati, ker bi fizer samogel fara pomankanje terpeti.“ Ta mifel pride vezhi del is lakomnofii, in v’ nevarnofii h, de te bo Bog ravno sató pomankanje terpeti puftil, ker bolj v’ fvoje dnarjc, kakor va - nj saupafh. 49. Ne odtegni reveshu froje pomózhi, sato ker ni tako lloril , kakor je rekel. Kolikokrat li she ti drugazhi lloril, kakor fl Bogu obljubil! Kaj bi bilo, zhe bi le Bog savoljo tega s’ Tvojo pomozhjo sapuflil? 50. Zhe vidifh, de revesh proti tebi gre, no fkri Te mu, ampak pokashi Te, in pojdi mu naproti; de tudi Bog Tvojiga oblizhja ne bo od tebe obernil, kadar ga boTh profil. 51. Zhe miflifh , de te je tvoj revni brat ras-shalil, in zhe imafh savoljo tega sheljé mu Tvojo pomozh, ktere te on proli, od-rèzhi, glej, de Te tvoje Terze ne bo nad njim maThevalo, in de Te ne boTh Bogu sameril. Pomagaj takimu reveshu ravno salo, ker te je rasshalil, de Te ne boTh s' maThevanjem pregreThil. 5a. Ne bodi hud, de revesh na tvoje vrata terka. Kolikokrat v Taki dan tudi ti na vrata nebeThkiga Ozheta terkaTh ! In on po-lerpi. Pojdi, in ravno tako Ttóri. 53. Delaj smirej tako, de Tmejo tudi drugi tako delati , in de bi bilo dobro , ko bi vfi ljudje tako delali, kakor ti. Zhe pa tako delaTh, de bi ne bilo dobro, ko bi drugi tudi tako delali, je gotovo, de ne delaTh prav, in de fi dolshàn Te poboljTbati. Naj bo vTe Bogu k’ zhafti, in ljudem k’ svelizhanju. Amen. „Hvaljen bod’ Jesuf Kriftuf!44 per vfahdanjih opravilih. i. julrej kader fe sbudim Kmnl tako pregovorim : Hvaljen bod’ Jesuf Kriftuf! 2. Vftanem koj, oblezhem fe, In ferzé sdihvât sazhnè : Hvaljen bod’ Jesuf Kriftuf ! 3. Grem u zerkev niol’t Boga Rezbem narprej prav f’ ferzâ : Hvaljen bod’ Jesuf Kriftuf ! 4- Tii fe vredno Bog zhalii, Svojo miloft nam deli: Hvaljen bod’ Jesuf Kriftuf! 5. Ako padem v’ kakfhen greh , Se fpovem ga u folseh : Hvaljen bod’ Jesuf Kriftuf! 6. Grehov téshko butaro, Un odvsame s’ miloftjo: Hvaljen bod’ Jesuf Kriftuf! 7. A ho fe prav fpokorim, Sopet mir vehi dobim ; Hvaljen bod’ Jesuf Kriftuf! 8. V’ zerkvi prizho Jesu fa Poj mu neprenebama : Hvaljen bod’ Jesuf Kriftuf ! 9- Dobre dela vfaki zhaf Tir ja on ojftro od naf : Hvaljen bod’ Jesuf Kriftuf ! 10. Delam, trudim fe , lerpim , Njega vfelej pozhaftim : Hvaljen bod’ Jesuf Kriftuf ! 11. Delo mi po rokah gre, Rad befede rezhem lé : Hvaljen hod’ Jesuf Kriftuf! 12. Kader delo dokonzham , Zhaft Bogii is fòrza dam : Hvaljen hod’ Jesuf Kriftuf! 18 * 13. Malo teshe v’ feb imâ, Ako rezhem prav f’ ferzâ : Hvaljen bod’ Jesuf Kriftuf ! 14. Naj bo delo kakorfhno, Meni je odlozheno : Hvaljen bod’ Jesuf Kriftuf ! 15. Лк mi pofhlje Bog dobrot, Ga flavim salo povfod : Hvaljen bod’ Jesuf Kriftuf ! 16. Naj fe mi flabó godi, Upam vender boljfhe dni: Hvaljen bod’ Jesuf Kriftuf ! »7- Ako Bog me ljubi fhe, Bo sbe dobro sopet vfe : Hvaljen bod’ Jesuf Kriftuf! i8. §e najem , je boshji dar, Zhaft mu dam, hvaleshna ftvar: Hvaljen bod’ Jesuf Kriftuf! »9- Ko pijem , fe fpomnim rad, De Bogi! imam hvalo dàt : Hvaljen bod’ Jesuf Kriftuf ! KASALO. P ( redgovor ........ Stran. 5 I. Kaj fo ekfer/.i/.ije, ter kako mizne fo *7 H. Bngti ringhiti je delo, ktero nam je nar bolj potrebno , ktero nam da nar vezhi zbali, in nam pernefe nar vezhi ddbizliek . 35 111. Pol; brumnolii moramo prezej sdaj ferzhnó in s’ aj-fram naftopiti, ter po njem flanovitno hoditi . 55 IV. S’ fmertnim grehom zhlovek sgubt poTvezhujozIio gnado boshjo, safiushenje fvojili dobrih del, nebefa in Jinga. ....... 72 v. Pregreho je Bog ojftró fhtrafoval l. nad angelji, 2. nad pregfefhnimi Ijndnii, 3. fhe zlo nad Tvojim ijubesnjivim nedolshuim linam . . » 85 VI. (Sinert pravizbnih je frezhua; fmert grefbnikov je grosno uefrez.hna; sdaj imamo fhe zhaf, de fi lahko frezhno ali nefrezhno fmert isvolinio . 1 0 VII. (8trafbno ho sa grefìinika konzhanjc fveta; fho ftraflmejfhi bo sanj vftajenje inefà; nar ftrafh-nejfhi pa bo sa-iij fudba , per Icteri Ijo vprizho vfili ljudi lojen . . . . . . j Vili. Kaj je v’ peklu, in kdo bo v’ pekel perfhel . IX. Greflinik bo v’ peklu gros no saframovan in sa-nizhvan , bo nar hujfhi iti nar neprijetniflii dru-fltiuo imel, ter i’e bo ueisrezheno grimai in ke-f;:l, de je v’ pekel prifhel, ker bi bil vender tako lahko samogel v’ nebefa priti. . X. Kako hvaleshni bi mogli Bogu biti , de flte v’ peklu nifino, in kako grosno bi fe mogli bati, de bi v’ pekel ne prillili ..... XI. Kaj fo nebefa, kaj je v’ nebelih, in kdo pride v’ nebefa ....... Molitve per fveli malhi s’ premifhljevanjem Kriftufo-viga terpljenja ...... litanije od Kriftufoviga terpljenja . Duhovni teftament ....... Obudenje vere, upanja, ljubesni, grevenge in naprejvsetja Sank fvetiga Avgnfhtina od velikiga saupanja dufhe, ktera Boga ljubi ...... Molitev fvetiga Avgufhtina od fladke boshje ljubesni . Molitve sa sadobljenje fvetib odpufiikov . Nauki sa vfakdanje sadershanje kriftjana pred Bogam in pred ljudmi, po duhu naflie fvete vere Pefera: „Hvaljen bod’ Jesuf KrUUif“ ;Stran; 206 229 240 244- 253 2G0 262 263 2G7 274 ; ,№ s,- -pШр "v s■ ' v • ■ Г- Л . ..,■■■ r è!-; r„->< K • , ■ • : 'Ш % ■ .. " 9t / \ж,....: ; ' j 1^2 ■ ■ ». * '• • F —r uw.. T, ^ a# Slovanska knjižnica! ■H llill— li l I 6K 040647 COBISS e