■o Cena 10 h. o-

Pravilna poraba umetnih gnojil v vino¬
gradu.

Tudi vinogradniki so se povsodi pričeli zanimati
za gnojenje z umetnimi gnojili. Dan na dan prihajajo
raznovrstna vprašanja glede gnojenja vinogradov. To
nas tem bolj veseli, ker ima gnojenje z umetnimi gno¬
jili v vinogradih gotovo bodočnost, tako da ho moral
sčasoma vsak vinogradnik rabiti tudi umetna gnojila,
da si ohrani vinograde ter poveča vinski pridelek. Zato
naj v naslednjem podamo obširnejše pojasnilo, kakšna
umetna gnojila, v kteri množini, kako in kdaj naj se
dajejo, da se v vsakem slučaju doseže dober uspeh.

Ni vseeno, ktera gnojila in v kakšnem razmerju
jihje rabiti v razni zemlji. Da se pravo zadene, je treba
natančno poznati sestavo zemlje in pravo množino njenih
hranil, podnebne razmere dotičnega kraja in znana mora
biti tudi množina redilnih snovi v posameznih umetnih
gnojilih.

Z malimi izjemami se v vsaki zemlji doseže po-
voljen uspeh s porabo Tomasove žlindre ali superfosfata,
kajnita ali žveplenokislega kalija in čilskega solitra.

Če se rabijo samo umetna gnojila, se vzame na
vsakih 1000 trt:

20—25 kg  40°/ 0  kalijeve soli,

30—40 „ Tomasove žlindre,

15—20 „ čilskega solitra,

— 2

ali pa namesto teh:

50-80 kg  kajnita,

30—40 „ superfosfata,

15—20 „ čilskega solitra ali toliko žvepleno-
kislega amoniaka.

Če se gnoji vsako tretje leto, se vzame na hektar
(l s / 4  orala):

350—400 % žveplenokislega kalija,

700—800 „ Tomasove žlindre,

300 „ čilskega solitra.

Čilski soliter se ne potrosi naenkrat, marveč vsako
leto 100%, ker se naglo razkroji.

Uspeh take gnojitve je bil naslednji:

1. leto ....  1450 % grozdja,

2. „ ....  3180 „ „ ,

3. „ ....  2653 „ „ .

Torej v 2. letu po gnojitvi 1730 % grozdja več,
v 3. letu po gnojitvi pa 1203 % več.

če se rabi tudi hlevski gnoj, se vzame razmeroma
manj umetnih gnojil.

Če računamo povprečno na voz gnoja 600 %, se
vzame po Wagnerju na 1 ha,  če se dobro gnoji:

1. leto 600 metr. stotov, torej približno 100 voz

hlevskega gnoja ter

2—3 metr. stote Tom. žlindre ali superfosf.

2. leto samo 3 7*—4 metr. stote Tom. žlindre in

3. leto samo

4.  leto samo

1

3‘A-

2

1

5-6

27.-

l 1 /*

kalijeve soli.
Tom. žlindre,
kalijeve soli,
čilskega solitra.
Tom. žlindre,
kalijeve soli,
čilskega solitra.

V 5. letu se potem zopet ponovi kakor v 1. letu.

Za vsakih 100 metr. stotov ali približno 17 voz
po 6 metr. stotov prihranjenega hlevskega gnoja naj
se doda 1 /»—1 metr. stot Tomasove žlindre ter 40 — 50 %
žveplenokislega kalija ali namesto tega l l / 2  met. stota
kajnita.

Če se hoče dodati na ha  20 kg  kalija v kajnitu
več, se izve množina potrebnega kajnita, če se deli

3 —

z odstotki redilnih snovi v dotičnem gnoju. Če ima
kajnit 12'5 °/ 0  kalija, potem se potrebuje, da se doda 20 kg
kalija, 20 : 12 - 5 = 1 '6 metr. stota ali 160 kg  kajnita.

Če hočemo dodati 40 kg  fosforove kisline v 16 %
Tomasovi žlindri, potrebujemo 40 : 16 = 250 kg  Tomasove
žlindre.

Vsa ta gnojila se dobivajo pri c. kr. kmetijski
družbi po cenah, ki so naznanjene v „Kmetovalcu“.

Umetna gnojila se podkopavajo ali sama zase, ali
pa zmešana s hlevskim gnojem.

Umetna gnojila se navadno ne rabijo vsako zase,
t. j., da se navadno ne gnoji le z enim gnojilom, marveč
vedno z dvema, pa tudi s tremi in s čveterimi gnojili
v istem letu. To pa zato, ker nektera gnojila vplivajo
na tvoritev močnega lesa, druga zopet drugače.

Vsa umetna gnojila se ne smejo med seboj mešati.
V tem oziru veljajo naslednja pravila:

a)  V poljubnem času in v poljubni množini se lehko
mešajo: Superfosfat  z vsemi kalijevimi gnojili, s
solitrom in s hlevskim gnojem; Tomasova žlindra
z apnom in s čilskim solitrom; hlevski gnoj  s ka¬
lijevimi gnojili, s čilskim solitrom in s superfosfatom;
kalijeva gnojila  se smejo mešati med seboj, s čil¬
skim solitrom in s superfosfatom; čilski soliter  se
sme mešati z vsakim gnojilom.

b)  Neposredno pred rabo se smejo mešati: Toma¬
sova žlindra  s kalijevo soljo in s kajnitom ; kajnit
in kalijeva  sol  z apnom in s Tomasovo žlindro.

c)  Mešati se ne smejo: Superfosfat  z apnom
in s Tomasovo žlindro; Tomasova žlindra  z žve-
plenokislim amoniakom, s hlevskim gnojem in s super¬
fosfatom; žvepleno kisli amoniak  z apnom in s
Tomasovo žlindro.

Čilski soliter se navadno sam zase potresa.

Tro sijo in podkopavajo  se umetna gnojila tako,
kakor hlevski gnoj, t. j., da se najprej potrosijo povsem
vinogradu, ne glede na to, če pride sredi vrst ali blizu
trt, ter se sproti podkopavajo.

To je tudi najenostavnejši in najcenejši način ter
tudi najpriporočljivejši, če se pravilno podkopava.

— 4 —

Pri takem gnojenju je paziti le na to, da se gnoj
enakomerno potrosi po vsem vinogradu in da se dovolj
globoko podkoplje, in sicer vsaj 20— 30 cm,  t j, kakor
se pravilno vrši prva spomladanska kop.

Če se gnoj preplitvo podkoplje, ne basni trti, ker
ne more priti trtnim koreninam v prid, pač pa zrase
veliko plevela.

Drugače se trtam gnoji v jamice okoli trt. To se
dela le pri mladih, 1—3 leta starih trtah, V tem slučaju
je le na to paziti, da umetni gnoj ne pride preblizu
lesa in korenin, ker bi jih požgal.

Tomasova žlindra in kajnit se z uspehom trosita
po vinogradu že jeseni in pozimi, dočim je vsa druga
gnojila podkopati šele zgodaj spomladi, torej marca,
čilski soliter pa šele tedaj, ko trte prično že odganjati,
pa do konca junija. Lehko se pa gnoji tudi julija, če
se soliter prej v vodi razstopi.

H koncu naj še pripomnimo, da bo uspeh vedno
mnogo boljši, če se ne rabijo vedno samo umetna gno¬
jila, marveč da se vsaj vsako 4. ali 5. leto gnoji tudi
s hlevskim gnojem ali vsaj z dobrim mešancem.

Fr. Gombač.

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

Ponatis iz ,,Kmetovalca“. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.