Slovenski glasnik.
191
Čim novejša je pesen, tem dovršenejša je, misel jej je jasnejša, obzor širši, čuvstvo mirnejše in globokejše. V tej zbirki nahajamo odmevov z gor, z morja, povesti srca, balade in preloge iz najbolj poznanih pesnikov. — Glavni ton teh pesnij je lirsk ; vse je zdelano v dovršeni, skrbno izbrani in vedno prijetni obliki. — J. I. Kra-szewskega ,,Wilczek i Wilzkowa", povest iz XVIII. veka, izšla pri Gebethnerji in \Volffu v Varšavi, odlikuje se s humorom in filozofično satiro, kateri sta posebno svojstveni povestim Kraszewskega sploh. Isti pisatelj je izdal v Varšavi delce „0 pracy" (o delu), v katerem skuša priprostemu poljskemu narodu v lehki in umljivi obliki podati pravi pojem o delu in veliki ceni njegovi. — V Varšavi je izšel na novo tretji zvezek poezij Czeslawa in poezije Hajote. — Jan Zacharvasie-wicz je izdal pri Gubrynowiczu in Schmidtu v Lvovu dve noveli: ,Jedna krew' (kri) in ,,Pomylka srca" („Zmota srca"). Obe povesti se citata jako lehko in zanimivo, posebno druga, katera slika ljudi in čas v dobi napoleonskih vojsk. Stil je živ in bujen, pri tem pa še naraven in prijeten. — J. Bohdan, v Parizu živeči Nestor ukrajinskih pevcev, piše o zadnjič omenjeni povesti Henryka Sienkiewicza (gl. „Ljub. Zvon" IV. 65) v zasobnem pismu tako-le : „Povest ,,Ogniem i m ieczem" (Z ognjem in mečem) čitam z nedopovedno radovednostjo. Ne da se oporekati, da je (Sienkiewicz) pripovednik in pesnik prve vrste! Koliko tvoriteljne moči je tu, kako krasna je kompozicija, viteška in ob jednem mojsterski izvedena. Kaka glo-bočina narodnega mišljenja! kako pridno in razumno je pesnik proučil najžalost-nejšo in najtemnejšo dobo zgodovinsko. Domišljija, v resnici čarovna, odseva in kaže nam prekrasen kraj, običaje, postave in značaje staroslavnih naših vojakov . . . In kako krasna, prekrasna je ta poljščina! . . . Sveža, pestra in priprosta; neprenehoma bliskajo po njej misli, ki užigajo, in izrazi novi, kateri s svojo primernostjo vzbujajo naše začujenje.    Bog   daj srečo   pesniku na vspeh, narodu  poljskemu na
slavo....." — Kako zelo se vse poljsko  občinstvo zanima za ta roman,   kaže
posebno to-le: Varšavske gospe in gospice so pisale Sienkiewiczu pismo, v katerem ga prosijo, naj sklene povest za junaka in junakinjo srečno! Pesnika se ve ta prošnja najlepših žen na svetu ne bode motila; on uboga in da se voditi samo umetelj-niškemu svojemu geniju! — Zagrebški „Vienac" je počel v hrvatskem prevodu prinašati jedno najinteresantnejših povestij Sienkiewiczjih ,,Na marne" (Uzalud). Kedaj se bo Slovencem podala kaka povest tega izvrstnega pripovednika?             — r—
Ruska književnost. A. Pisemskij. Sočinenija. Posmertnoe polnoe izda-nie. Spbg. Pod tem naslovom izhajajo zdaj zbrana dela glasovitega romanopisca, lani umršega, čegar slava se je razširila že tudi zunaj domovine njegove. Do sedaj sta izšla dva zvezka. —Zapadnoe vlijanie v novoj ruskoj literature. Sravniteljno istoričeskie očerki Alekseja Veselovskago. Moskva. Članki v tej knjigi podani, bili so s prva natisneni v „Vestniku Evropy" 1. 1881—82; zdaj pa so bolj dopolnjeni in dovršeni. A. Veselovskij preiskuje rusko literaturo za poslednjih dveh stoletij. Že za Petra Velikega je bila v Moskvi velika nemška kolonija, ki je mnogo vplivala na tega reformatorja ruskega. Tedaj so že počeli potovati na zapad. Kar se je pod Petrom in prvimi nasledniki njegovimi stvarilo, bilo je večinoma vplivano od zapadnih literatur, nemške, francoske, angleške. Celo čisto narodna ruska literarna dela so postala po vplivu zapadnoevropskem; tako velja to o komedijah Fon-Vizina, o pesnih Krylova in o tistih možeh sploh, ki so ustvarili rusko literaturo: o Radiščevu, Najkovu, Boltinu, Karamzinu, Puškinu, Lermontovu, Turgenevu i. t. d.; še celo Gogolj, kateri ni znal nobenega zapadnega jezika, razven nekaj italijanščine, likal so je po Puškinovem vplivu.                                                 K.