Leto iT!!, štev. 99 Ljubljana, sobota 1. maja 1921 Poštnina pavSaiirana. ss l«haja ob 4. xjutraj. =3 Stane mesečno Din as —; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo i Ljubljana, Knafiova ulica Stev. 5/L Teiefon štev. 72, ponoči tucM Stev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnlStvo: Ljubljana, Prejemov« ulica št 54 — Telefon št «6 Inseratnt oddelek 1 Ljubljana, HreScr-nova ulica 5t 4. - Telefon 6t 49» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. ». — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem fek. /avodu ; Ljub-jana št. 11.841 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 10^.141. Današnja številka obsega 24 strani in stane 3 Din. Prihodnja redna številki izide v torek. Ljubljana, 30. aprila. Leta 1889. je internacionalni kongres delavstva sklenil, da se 1 maj po vsem Svetu praznuje kot praznik, na katerem jiaj proletarijat na manifestanten način t?ovdarja svoje razredne zahteve, obenem pa tudi zahtevo do svetovnem miru. Od tedaj je preteklo malone že štirideset let. med tem pa je proslava 1. majnika dobila že veliko drugačno obeležje. V več državah je ta dan uveden kot zakonit splošni praznik. Prvi maj že dolgo ni samo zadeva razrednih delavskih organizacij. V praznovanju tega dne leži globlji pomen, ki se razteza preko razrednih interesov na interese vsega delovnega ljudstva. Na češkoslovaškem je prvi maj narodni praznik. Na ta dan se ves narod klanja delu, ki je bistvo in gonilna sila vsesa življenja. Edino oni ima prav. ki se zaveda, da je produktivno delo vir zadovoljstva in veselja do življenja in da le vztrajno delo prinaša narodu napredek ter blagostanje. Stremljenje po brezdelju je degeneracija. Le v ljubezni do dela se pokaže zdrav in dober človek. V zmoti je oni. ki misli, da je dobro opravil svoj posel, če je na dan prvega maja vstvaril nerazpoloženje in mržnjo do dela. Svetovna vojna je socijalne probleme neizmerno zaostrila. Koncem vojne je skrajno krilo hotelo odstraniti dosedanji družabni red potom socijalne revolucije. Voditeljem tega ekstremističnega krila ni šlo za izboljšanje neznosnih razmer, pod katerimi je trpelo in še trpi človeštvo, potom postopnih soci-ialnih reform, temveč oni so hoteli brez prehoda nadomestiti potom revolucije stari družabni red z novim, komunističnim, v katerem naj bi si bili vsi enaki. Socijalna revolucija je uspela samo v Rusiji in prinesla tej nesrečni zemlji vse strahovitosti državljanskih vojn. brezposelnosti. lakote in brezpravnosti Sreče in zadovoljstva pa ruskemu narodu in tudi njegovemu delavskemu sloju ni prinesla, ker tega nasilna revolucija nikdar prinesti ne more. Dasi revolucija v drugih državah ni uspela, vendar so se z ozirom na raz-voi socijalnega mišljenja evropejskega ljudstva, a tudi pod pritiskom socijal-nih revolucionarjev morale začeti tudi drugod izvajati socijalne reforme, ker je povsem nemogoče, da bi struktura in namen človeške družbe po dogodkih zadnjega decenija ostal isti. Dalekovid-ni državniki spoznavajo, da je treba iskati in najti pot do ozdravljenja današnje družbe, ker sicer pride neizogibno do cepljenja na dva tabora, do medsebojne borbe. Nevstrašeno preko vseh ovir in predsodkov moramo predvsem dvigniti smisel do dela in odstraniti vse. kar zastavlja pot do tega cilja. Hočeš, nočeš: današnja družba je dolžna storiti vse. da dobi vsak delovni človek za svoje delo zadostno, človeškemu življenju dostojno plačilo. Nevzdržno je in ne bo se držalo, da kupičijo poedinci bogastva na račun delovnih množic, brez katerih ni gospodarskih dobrin. Vsaka prva in zadnja delovna moč mora spoznati, da ne dela samo za enega, ki ie nad njim. ampak prav tako zase in za svojo družino. Eksistenčna sigurnost mora biti za vse, ki delajo, enaka in naj je gospod ali delavec. Delovni čas mora biti tako urejen, da ostaja delavcu dovolj časa za odpočitek. za družino in za izobrazbo. Le tako je mogoče, da dvignemo narod kot celoto. Tem samoobsebi razumljivim zahtevam se pridružuje še ta. ki pravi, da ima vsak. ki hoče delati, tudi pravico do dela. Pomanjkanje dela in odpusti delovnih moči so problemi, za katere bi moral biti družbi privzgojen čut odgovornosti. kako zaposliti brezposelne. Kdo bi se čudil, če ob pomanjkanju vsakdanjega kruha, če ob joku nedolžnih otrok in obupanih mater, zabrede brezposelni oče v položaj, da postane nekoristen član družbi, tako v svoji miselnosti kot v svojih dejanjih? Zmaterijalizirana in egoistična je po večini današnja družba; brez srca in duše. Odstranimo vse te nečedne lastnosti. ki so v posmeh človečnosti in ki preprečujejo vzajemno življenje. In ker prekvasenja družbe ne dosežemo z nasilno revolucijo, skušajmo ga doseči z revolucijo src. Ne z ubijanjem drugih, ampak z ubijanjem vseh nečednih lastnosti v samem sebi ustvarimo novega človeka, kateremu bo brat dejstvo In solidarnost resnica. Velika je razlika med bogatim ;n siromašnim človekom, toda mnoso večja je razlika med zlobnim in dobrim človekom. Le združitvi dobrih ljudi iz vseh slojev, le skupnemu naporu vseh teh ljudi je mogoče doseči sociialni napredek, novo. boljšo človeško družbo. V Jugoslaviji je prvi majnik obvezen in oficijelen praznik menda samo za » zmagujemo in naš čas prihaja!" Poslanica Svetozarja Pribičeviča svojim prijateljem za pravoslavno Veliko noč. — Politika sedanjega sporazuma je politično razsulo, politika rusitve države. — Naša država se mora vrniti na linijo narodnega edinstva, ako koče ostati država. Beograd, 30. februarja, p. Današnja | stvn. Ideja takozvanega sporazuma vodi do političnega in plemenskega trializma. To je v temelju ideja federacije. Naj-glavnejše v tem sporazumu je to. da nihče ne ve, kaj naj napravi s tem sporazumom. kakšne metode ima in kakšne cilje. Naša država se mora vrniti na linijo narodnega edinstva, ako hoče ostati država. Politika narodnega edinstva se ne more voditi brez nas. ki smo tej politiki ostali zvesti od prvega početka do danes. Politika narodnega edinstva je edina politika ustvarjanja in ona se mora vrniti, ona mora priti, in sicer hitro. Politika sedanjega sporazuma je politično razsulo, politika rušitve države. in zato se mora s to politiko sporazuma hitro končati. Naša moč je v narodu In ta narod ie lahko velik, ako ie eden in nedeljiv. Niti ena stranka sedaj ne more v narodu vršiti takih manifestacij, kakršne moremo vršiti mi. Mi zmagujemo In naš čas prihaja! V tem globokem prepričanju pozdravljam v njihovi težki borbi vse prijatelje, tovariše in sodelavce. Svetozar Pribičevič. beograjska «Reč» objavlja v lepo opremljeni velikonočni številki članek Svetozarja Pribičeviea pod naslovom: «N'aš čas prihaja*. V tem članku se Pribičevič spominja svoje izjave o Božiču, ko je dejal, da se šarlatanska politika sporazuma nahaja pred krahom in da ta krah pomeni triumf politike SDS. On je v svoji božični izjavi in pozneje imenoval politiko sporazuma katastrofo in sedaj je ta politika katastrofo dejansko doživela. Dalje piše o vseh peripetijah politike sporazuma, za katerega sta se toliko zavzemala Pašič in Radič. To politiko sporazuma sta Pašič in Radič ibaugu-girala preteklo leto z velikim bobna-njem, sedaj pa razni politiki poskušajo, da bi se ta politika obdržala še dalje Med tem. ko je v začetku bila potreba za politiko tega sporazuma, da sta Pašič in Radič v vladi, se je to naenkrat spremenilo in sedaj govorijo, da za izvedbo politike sporazuma ni treba v vladi niti Pašiča niti Radiča. Samostojni demokrati so edini, ki niso skočiti v meglo tega sporazuma in ostali zvesti brezkompromisnemu narodnemu edin- Vladi napovedujejo konec najkasneje 5. maja Sam predsednik Uzunovič pravi, da bo šele 5. maja videl, če ima večino. — Poostrena borba med radikali. — Tudi zopetne jeziksvosti Stjepana Radiča se boje. — Zakaj je g. Pucelj tako silil za ministra. Beograd, 30. aprila p. Po objavi tretje vlade s. Uzunov;ča je danes nastalo splošno popolna zatišje, ker so odšli skoro vsi na Pašiča in ga prosil odpuščanja, sedaj še poostreno nastopa proti šefu NRS. Današnji »Narodni Glas« glasilo Ljabe Jovanoviča, politiki domov na praznike. Tudi predsed. objavlja izredno Ijut ;a Pašiča, v ka. i nik vlade Uzunovič je odšei Prtu svojim odhodom ie še posetil Pašiča v stanovanju ter dalje časa konferrral z njim. Na pov-raiku v predsedstvo vlade je dejal: »Jaz sem popotnik Danes potujem v Niš. kjer preživim praznike v krozu svoje družine. Bil sem pri šefu stranke, da mu čestitam za praznike.« Na vprašanje, ima zaupanje radikalnega kluba, je izjavi'*: »Tega ne vem. Videli bomo a. maja. Nocoj Je od p o. toval tudi predsednik skupščine M. Trifko-vič v Skaplje zunanji minister dr. Ninčič pa na Sušak. Minister Pucelj, ki je šele sinoči ob 8. položil kot minister prisego, se je požisril naročiti salonski vagon, s katerim se je odpeljal v Slovenijo. Med znane! g. Puclja kroži vest, da Je zato tako si 71 k njvetmi »sporazumu* in na ministrski stolec ker mu manjka samo še 8 dni ministrovanja, da si pri Kbl pravico do Ministrske pokojnine. Dva dni je sedaj že pridebil in vprašanje je, če bo dočakal kot minister vseh 8 zaželjenih dni; kajti v političnih krosih nihče ne smatra rssno, da ba vlača preživela S. maj. čim bližje je ta dan, tem bližji je popolni razkol radikalne stranke, ki bo nujno povzroči3 tudi padec vlafcle. Današnja novinska kampanja med radikali ;e bila predmet živahnih komentarjev. Zlasti se je opazilo, da Ljuba Jovanovič navzlic temu, da je opravičeval in obžaloval na glavnem odboru NRS svoje napade terem označuje njega Ki>ž glavnega, krivca današnjega starta v državi očitajoč mu starost, neznanje in grd značaj, ki da se je popolnoma pokazal v njegovem postopanju na zadnji seji glavnega odbora. »Narodni Glas« napoveduje, da bo Ljuba Jovanovič sedaj, ko je prost vseh obvez še bolj energično pobijal PaSiča ter zbral okoli sebe vse. Ta članeSt se srr.atra kot zelo težka provokacija s težkimi posledicami. Vsekako velikonočni prazniki za radikale niso tako slovesni, kakor so on; to pričakovali. V ostalem pa tudi razmerje med g. Uzu novicem In St Radičem d posebno pover-Ijivo In pomirljivo. Današite »Vrem-s« piše, da se nahaja predsednik vlade Uzunovič pred rešitvijo problema, kako eliminirati in onemogočiti vse Beprilike neodgovornega postopanja in govorov St. Radiča ter njegovih evcntuainih napadov. Od tega, kako bo rešen ta problem Je zavisno, ali bo imela obnovljena koalicija potrebno življenjsko silo in vse pogoje, da pride do polnega izraza njsna konstruktivna delavnost, ali pa bo obsojena na brezplodno tavanje y zvez) z istočasnimi resnimi prstresijajl. Videti Je da ne preti novi vladi opas-nost samo od strani notranjega razkola NRS. marveč tudi od strani jezikavosti St. Radiča. Po dosedanjih Izkušnjah je morda poslednja opasnost vendarle še vefl.a kot prva, dasi, je ona neizbežna in velikanska. Tudi na stranskem bojišču huda bitka Glasilo g. Ninčiča krepko reagira radi napovedane interpelacije in pritožbe pri kralju. — Krsta Miletič vstraja pri obtožbi. — Beograd, 30. aprila r. V radikalni stranki se borba energično nadaljuje »Vreme«, ki js stigmatizirano za osebni organ zun. ministra dr. Ninčiča navaja, da so radikali zelo ogorčeni radi zanih obtožb Krste Mllettča proti dr Ninčiču in Boži Maksimoviču. Najzanimivejša it: navedba »Vremena«, da tipografe in novinarje. Na intervencijo narodnega delavstva, združenega v «Narodno strokovni zvezi« je gerentski svet ljubljanske mestne občine odredil, da praznuje letos ta dan tudi mestni magistrat. Iz nerazumljivih razlogov Da omejujejo proslavo Drvega majnika — dasi zato ni danes do odstranitvi komunističnega gibanja nobene potrebe — policijske oblasti. Videti je. da je vladni gospodi nekako neprijetno, da bi narod pri njenem brezdelju častil praznik dela. Ce tudi ni rožnat letošnji jugosloven-ski prvi maj. je vendarle med delovnim narodom živa vera v boljše čase. Ogromnega naravnega bogastva naše zemlje ne morejo zapraviti politični avanturisti in korupcijonisti, kakor tudi ne morejo preprečiti, da bi ne prišla v najkrajšem času do pravega spoznanja vsa jugoslovenska javnost ter do poštene in odločne besede volja pridnega in delovnega naroda. je bil Miletičev intervju (pa menda tudi čla nek prejšnjega dne) Inspirlran od strani z. Pašiča, da b; se opravičil nezadostni uspeh šefa NRS pred glavnim odborom stranke. Kajti situacija g. Pašiča [zgleda drugače, če se navede, da se ie v prilog Llabe Jovanoviča zlorabljalo tudi kraljevo ime in da se Pašič ni boril samo z Jovanovičem. Če se stvar tako postavi, tedaj se izid glasovanja mora smatrati kot mnogo pcvoljneišL Medtem pa — pravi »Vreme« — večina resnih ljudi smatra, da ta intervju more Pašiču samo škodovati... Krsta Miletič navzlic vsemu uporno vztraja pri svoji obtožbi in je napram novinarjem zatrdil: »Vse le tako, kakor j« objavila »Politika«. Jaz tega msem In ne bom deman tirali Kar se pa tiče dr. Ninčičeve Izjave, je to saimo dokaz, da se v hiši obv šenca ue sme govoriti o vrvi. Interpelacij proti Ninčiču in Maksimoviču bo sestavljena t« dztL Vse drugo bomo videli!« Celo mesto pogorelo Praga, 30. aprila, k. Mesto Mlkulor a« Moravskem je postalo danes žrtev požara. 48 hiš je pogorelo do tal. Pri 64 hišah so pogorele strehe. Reševalna dela so bila vsled pomanjkanja vode zelo otežkočena. Pri gašenju je sodelovalo nad 30 požarnih bramb. iz Moravske in Avstriie. Dr. Beneš o rusko-nemški pogodbi Včeraj je podal dr. Beneš v senatu daljši ekspoze o položaju v Evropi. — Mala antanta in Zveza narodov. — Proučevanje berlinske pogodbe v Parizu in Londonu. Praga. 30. aprila, s Na današnji seji zunanjega odbora v senatu je postavi] sena-txjr dr. Brabec (nar demokrat) zunanjemu ministra dr. Benešu razna vprašanja o položaju v Evropi. Minister dr Beneš je v kratkem očrtal dogodke od zadnjega zasedanja Zveze na. rodov in naplašal, da Je bilo ob vstopu Nemčije v Zvezo narodoT sproženo vprašanje konstrtueije Zveze narodov te nj(*nega 8ve. ta. Nekatere države so čakale šwt let. da so postavile svoje zahteve Slo je za vprašanje svetovne organizacije to bilo bi ma. tenkoetno, če bi presojali ta težki problem samo z vidika, ali Je fcdo za Nemčijo ali profcf njej. V septembru se bodo pojavile bržkone zopet iste težave. O uspehu pripravljalne komisije, ki se sestane 10. maja. Je težko kaj refi. O delu te komisije obstojata dve naziranji Nekateri menijo, da bo samo krpala to da ne bo rešila nobenega političnega problema, doti™ so drugi nasprotnega mnenja, ki bo najbrže obveljalo. Razpravljalo se je tudi o temeljnem vprašanju, aH naj bi se odpravila stalna mesta v Sveitu. Za rešitev tega problema najbrže ne bo mogoče do. seči soglasja. Zelo važno je tudi vprašanje, a/Ii se odpravi sklep Sveita, k) daje vsaki državi možnost veita tn sabotira® ja kakršnihkoli pogajanj. Tudi o tem vprašanju se domneva, da ga ne bo mogoče reSiti. Prišlo bo najbrže do kompromisa. Češkoslovaška zastopa stališče, da se je treba o tem sporazumeti. pri čemer zasleduje cilj, da Mala Francosko-ameriški sporazum o vojnih dolgovih Francoski dolg Ameriki znaša 6847 milijonov dolarjev. - Francija bo piačevala prve dve leti po 30 milijonov dolarjev, pozneje pa postopno do 128 milijonov letno. Pariz, 30. aprila 1. Iz Wash;ngtona poročajo, da se je dosegel sporazum v vprašanju konsolidacije francoskega vojnega dol. antanta ne izgubi svojega dosedanjega po. ložaja v Zvezi narodov. Glede na nemško - rusko pogodbo je za vzela češkoslovaška vlada po izjavah zunanjega ministra rezervirano stališče. Nemčija to Rusija se lahko za medsebojno sodelovanje red mita po lastili uvidevnosti Kot članica Zveze narodov ,n Sveta Zveze narodov pa je češkoslovaška zainteresirana In dolžna čuvati, da ni nobena pogodba kake države v nasprotju s temelji besedila in duhom pakta Zveze narodov. Ist0 velja tudi o nemško . ruski pogodbi. Razen teria je Rusija pokazala pstre tendence proti Zvezi na-odov. To nasprotstvo povzroča dvome in prav tako so se pojavili dvomi, ali bi se ne dalo besedilu posameznih členov in besedilu not. ki odobravajo pogodbo, oporekati s pravnega stališča. Sedaj se vr. Sljo v Parizu In Londonu obširna juridična proučevanje besedil pogodbe. Mi vztrajamo, je izvajal dr. Beneš. na'svoji politiki, ki smo jo zastopali v vprašanju vstopa Nemčije v Zvezo narodov. To je vse. kar morem reči Na vprašanje o morebitnih gospodarskih posledicah nemško - rusko pogodbe za Evropo, je izjavil minister, da je mogoče, da bo prišlo med obema državama do ožjega gospodarskega sodelovanja, da pa raz širjenje medsebojnih stikov z oziram na druge države ne bo večje, kot so bili rezul. tati neanško - Tuskih gospodarskih od noša. jev v predvojnem času. ga. AmeriSka senama komisija je zaključila svoje delo hitreje nego se je pričakovalo. Včeraj je prejel francoski veleposlanik B6-renger zadnje instrukcije svoje vlade. Opoldne je naznanil amer. zakladni miniier. da se sestane komisija ob pol treh. Raznesla se je senzacijcmaJna vest, da so pogajanja dospela tik do sporazuma. Minister Mellc« ie potrdil to govorico in izjavil, da posvetovanja izvrstno napredujejo. Seja komisije je trajna eno uro. Vsi Člani komisije so Hato odšli k predsedniku republike Coolidgeju to mu predložili načrt sporazumaT Coolidse je sporazum odobril. Načrt določa višino francoskega dolga na 6 milijard 847 milijonov dolarjev. Prvi 2 letni plačili bodo znesli po 30 milijonov dolarjev, naslednla leta bo Francija plačevala po 32 in pol milijona. Ta vsota bo postopno naraščala do 128 milijonov. Ves dolg se mara plačaa v 62 letih. Obresti teko od konca leta. Za prvih 10 let znašajo 1 odst. in bodo dosegle h koncu 3.5 odst. Francoska želja, da se v pogodbo vstavi klavzula, da bo Francija plačevala le v primeru, če Nemčija ne ustavi reparacij, ni bila sprejeta. Pač pa bo Amerika vpošteva-la vsakokratno plačilno zmožnost Francije, pri čemer pripada nemškim reparacij skic. dajatvam eotovo velika važnost Pred splošno rudarsko stavko v Angliji Po zadnjih poročilih se zdi, da je rudarska stavka, ki se ima pričeti danes, neizogibna. ~ Strokovne organizacije so obljubile rudarjem svojo podporo. London, 30. aprila, s. Vlada je ves dan na delu, da bi našla izhod iz kritičnega po» ložaja in preprečila ustavitev dela. Ministr. ski predsednik Baldwin se od 8. zjutraj stalno posvetuje z rudniškimi posestniki in rudarji Položaj je zelo resen. Sklican je bil poseben odbor kabineta, ki ima zvečer sejo. London, 30. aprila. L Zastopniki rudar* jev so odklonih spremenjeno ponudbo rud' nišklh lastnikov. Kakor poroča stal, da v primeru preloma pogajanj začne s simpatijsko stavko. lA>ndon, 30. aprila, k. Kakor se izve, ju izšla vsled možnosti usta\'\tve dela v rudnikih proklamacija, ki daje vladi za izred= no krizo vso polnomoč. Istočasno se nada» ljujejo razgovori med ministrskim predsednikom in zastopniki obeh skupin. (Glej tu« di londonsko pismo na 2. strani. Ur.) Slabi izgledi mirovne konference v Udždi Danes poteče premirje in se prično zopet vojne operacije, ako Rifovci ne sprejmejo mirovnih pogojev. Pariz, 30. aprila, s. Kakor poroča Havas, 90 se vršile danes dopoldne zadnje seje, da bi prišlo do sporazuma med francoskimi, španskimi in rifovskimi delegati, ker Rifov. ci dosedaj niso sprejeli niti enega izmed štirih španskih in francoskih pogojev. Pre» mir je bo s 1. majem poteklo, če do tedaj pogajanja ne bodo zaključena. Udžda, 30. aprila, s. Nogues, ki je pri* ->pel semkaj iz Feza, je imel z geneiaiom Simonsom in micisterijalnim ravnateljem Ponsotom daljši razgovor o ukrepih, ki bi prišli v poštev, ako se pogajanja izjalovijo. Pariz, 30. aprila, k. Vojni minister Pain« leve je izjavil danes pc razgovoru z Briau. dom, da je vlada pozvala Rifovce zadnjič naj se razgovori jo z Abd el Krinrtm in na) dajo končnoveljavni odgovor. Viharna seja italijanske zbornice Zbornica odobrila kolonijalni proračun. — Fašistovske demonstracije proti komunistom. — Ogromne vsote za fašlslovsko policijo. — Poslanik Balugdžič prevzel svoje posle. Rim. 30. aprila, o. Na današnji seji J« po-slaniska zbornica odobrila proračun za po-tHo-roo dobo od 1. julija 1926 do SO. junija 1927. to sicer za kolonije TripoUo, Cire-naiko, Eritrejo in Somalijo. Komunistični poslanec Bentini je izjarvil. da bo komunistična skupina pri raspravj o proračunu zunanjega ministra pojasnila svoje stališče naipram italijanski koloorolni ekspanzij'. Radi te izjave so fašistevski poslanci dvignili velik hrušč in trušč In izžviigalj komu. nistline poslance. Nato je zbornica pričela razpravo o proračunu notranjega ministra Ta proračun predvideva ogromne vsote za organizacijo novega policijskega zbora. Jutri X. ma-ja se sestane ministrski svet Mussolini ob i »orača! ministrom o svojopi potovanju v Tripolis ter zahteval, da odo. brijo izredno postavko v znesku 1 milijona lir za poljedelska dela v Libiji. Iz Berlina je dospel semkaj jugosloven-stoi posla®»k Živojto Balugažič ter je prevzel poslauiške po6le od dosedanjega +u>ro slovenskega poslanika Antonijeviča. Angleško-italijanska pogodba glede Palestine Nove koncesije za italijanske naselbine v Palestini. Rim, 30. aprila 1. Časopisje poroča Iz Londona, da se je italijanskemu poslaniku markizu Della Torretta posrečilo po dalj. šib pogajanjih dciseči z britansko vlado sporazum. po katerem se omogoči italijanskim naseljencem v Palestini živahnejša trgovska delavnost. Smeli bodo ;udi ustanavljati iasine šolske zaverf? in verske koagregaci- le. Pogodba, ki bo "podpisana v nekaj dneh. ie dokaj slična sporazumu, ki sta ga Anglija in Italija sklenili v aprilu 1925 glede Mezopotamije. S tem bodo urejena v korist Italije vsa vprašanja, ki so se tako dolgo razpravljala med Anglijo in Italijo glede dežel, nad katerimi ima Velika Britanija man. dat Pogodba se oredloži zvezi narodov. K likvidaciji Zveze slov. kmetskega ljudstva Sedmina v Celju po pogrebu SKS v Ljubljani. Po likvidaciji Sam. kmetske stranke bo jutri sledila tudi likvidacija Zveze slov. kmetskeea ljudstva. Jutri se bo v Celju praznovala sedmina po-pogrebu SKS v Ljubljani. Navzoča bo sama »se-ljaška« gospoda izbranih delegatov, ki bodo prikimali vsemu, kar jim bo minister .Pucelj povedal. Da bo predlog o likvidaciji Zveze slov. kmet. ljudstva in o osnovanju nove radičevske »kmečkč« stranke sprejet več ali mani »soglasno«, je štab ljubljanskih generalov že pravočasno preskrbel. Kmetje pri tem seveda ne bodo prišli do besede. Nagrado za likvidacijo SKS in Zveze slov. kmetskega ljudstva je posl. Pucelj že prejel — postal je minister. Čez teden dni bo goden tudi za toliko zaželjeni ministrski penzijon. Pristaši bivše SKS. ki so Puclju pri tem pomagali, pa bodo imeli odslei to neprijetno dolžnost, da bodo morali še nadalje zagovarjati radičevsko politiko sporazuma, ki nam je prinesla le ogromno povečani državni proračun in samo kopo praznili obljub. Zakaj obljube bodo ostale tudi nadalje samo obljube. Ako politika sporazuma RR ni prinesla vidnih uspehov v času, ko sta sedela oba voditelja vladnih strank v vladi, bo prinesla še manj uspehov sedaj, ko sta oba zunaj ter lahko veliko bolj odkrito ruieta drug proti drugemu. Janez Pucelj je to pot zafural »samostojnost« svoje stranke pod komando zagrebške gospode. Pred očmi je imel zgolj ministrski penzijon. ki bo morebiti nasitil njega samega, ne bo pa zadovoljil zahtevam slovenskega kmetskega ljudstva. Nikdar ne bo mogel dati Sloveniji nazaj, kolikor bo morala več plačati na podlagi proračuna, za katerega je glasoval s svojo stranko v Narodni skupščini. Pristaši ministra Puclja sr> bili prevarani že preteklo leto obstoja vlade sporazuma RR, prevarani pa bodo ostali tudi v bodoče, ker more biti politika Uzunovičeve vlade samo nadaljevanje dosedanje politike. Sedanja vlada ni vlada sporazuma, ampak medsebojnega nezaupanja, v katerem bo skušal vsakdo prekaniti drug drugega, da si ustva- ri ugodnejše, postojanke za volitve, ki morajo priti prejalislej. Na drugi strani je očividno, da ne bo vlada tudi v najugodnejšem položaju — tudi, če bi imela v skupščini zagotovljeno večino — mogla izvesti do poletnih počitnic vsaj najnujnejše zakone. Parlamentarni odbori ves čas od od-goditve skupščine niso ničesar delali in niso pripravili nobenih zakonskih načrtov za skupščino, delala pa seveda tudi ni vlada, ker je bila ves čas v krizi- Ista vlada bo stopila pred Narodno skupščino popolnoma nepripravljena, praznih rok. Brez dvoma ie tudi, da interpelacij-ska razprava o korupcijskih aferah, s katero se bo otvorilo zasedanje Narodne skupščine, ne bo blažilno vplivala niti na razmerje v vladnih strankah niti na politično slavo g. Puclja. Pralo se bo ob ti priliki umazano perilo na stroške ljudstva in tudi na stroške Puclje-vih volilcev. Prav nič ni rožnata bodočnost, ki čaka slovenskega Janeza iz Velikih Lašč v vladi. Cena. za katero ie definitivro zapeljal svoje ljudi v radičevski tabor, je zelo pičla. Veže pa ga pri tem še dolžnost da bo moral kot radičevski minister zagovarjati pred skupščino radičevske korupcijske afere, ki so se dogodile pod prejšnjim režimom. Delegati bivše Sam. kmečke stranke bodo praznovali jutri v Celju sedmino pogreba samostojnosti svoie stranke. J. Pucelj pa bo do enoletni zaroki praznoval poroko s Prepeluhovo radičevsko stranko. Mi nismo ne pogrebci in ne svatje, zato pa lahko tudi objektivno motrimo in presojamo komedijo, ki se bo izvršila v Celju. Dvomimo na podlagi vseh dosedanjih Pucljevih političnih doživljajev, da bo njegov novi zakon srečen, četudi ga bo menda blagoslovil sam St. Radič. Kakor privoščimo g. Puclju, da si ie z ministrsko pokojnino preskrbel sicer nerožnato bodočnost, ne moremo pa privoščiti njegovim pristašem razočaranje, ki ga bodo nad Puc-ljem doživela še prej, kakor si to mislijo. -SJ- Politične beležke Kaj pričakujemo od ministra Janeza Puclja? Posl. Pucelj se je doslej izgovarja!, da doslej niso mogli radidevci v vladi nioesaT doseči, ker so jih ovirali radikali, dasi je St. Radič sam trdil, da se vrši vse sporazumno. Novopečeni slovenski minister J. Pucelj je na zadnjem občnem zboru likvidirane Sam. kmetijske stranke tudi trdil, da pomeni novi državni proračun izlivanje Sl-ovencev in Hrvatov, ker daje Srbom vse, nam prečancm pa ničesar. Sedaj ima minister Pucelj priliko, da pokaže kot član vlade Slovencem in Hrvatom, v koliko je ta proračun, za katerega je sam glasoval v skupščini, res izzivanje, ker lahko odpre za potrebe Siovenije in Hrvatske vire vseh tistih tajnih fondov, ki bi si jih pustila vlada RR vdirati, v kolikor ne bodo zadoščale ostale postavke 13 milijardnega proračuna. Minister Pucelj ima sedaj priliko pokazati, da se iz sporazuma RR ne cedita med in mleko samo v korita in grla radi-čevskih voditeljev, ampak tudi med one Slovence in Hrvate, ki so v težavnejn gospodarskem pnlcžaju pod režimom RR plačevali doslej samo osromne davke, zanje pa niso ničesar dobili. Klerikalni odgovor na Pucljevo ponudbo Po svojem imenovanju za člana vlade je minister Pucelj izjavil dopisnikoma »Jutra« in »Slovenca«, da se bo potrudil, da vstopi v vlado tudi večina Slovencev, :. j. klerikalni Jugoslovanski kl-ub, ki ima večino slovenskih poslanskih mandatov. Dasi se klerikalcem zelo slabo gcdi in se jim po vladnih koritih že dolgo časa cede sline do tal, vendar pa se Pucljevega sporočila niso nič kaj posebno razveselili. Žalostne Pucijeve slave pri sodelovanju v vladi »sporazuma za medsefcijno prikrivanje korupcije« nočejo biti deležni niti klerikalci, ki tudi niso preveč tankovestni na državni upravi, kadar gre za njihove strankarske koristi, kakor kaže znana afera z železniškimi tovornimi listi in nešteto drugih afer. Dasi je včerajšnji »Slovenec« beležil Pucljevo sporočilo klerikalcem, vendar pa ni pokazal nobene volje SLS, da bi sprejela Pucljevo po- nudbo. Predvsem ugotavlja, da je Uzumo-videva vlada povsem začasnega značaja, nato pa piše, da g. Pucelj odslej nima nobenega izgovora več, da se je vsedel v vlado, ki »se Izogiba boja zoper korupcijo in nima drugega programa, kakor tega, da hoče nadaljevati Paši6evo politiko brez Pa-šida, politiko centralistične vidovdanske ustave, izžemanje prečanov in znanih metod v upravi.« Nadalje pravi klerikalno glasilo, da bo g. Pucelj nosil vso odgovornost za režim, ki s strahovitim proračunom od 13 milijard tira državo v še večjo finančno in gospodarsko stisko, kakor jo že zdaj tare. in pristavlja: »G. Pucelj je prejel ministrski portfdj — ne bo mu prinesel slave. Dal je za to svoj zadnji politični kredit.« Klerikalci so sicer izgubili tud; že skoro ves svoj poli ični kredit, tako daleč pa vseeno nočejo kakor g. Pucelj. Mislimo, da je za ministrovanje g. Puclja več kot dovolj značilno dejstvo, da celo klerikalci odklanjajo njegovo ponudbo za vstop v vlado. Iz demokratske stranke Iz okrožnega tajništva SDS za Notranjska Stari trg. V nedeljo, dne 3 maja, se bo vršila plenarna seja krajevne organizacije SDS ob 2. popoldne v gostilni gosp. Ben-čime, kaftere se udeleži okrožni tajnik gosp. Pavlovčič. Muslimanski kongres v Kairu Beograd, 30. aprila, p. Naša vlada je od> klonila predlog Reis ul ulema Čauševiča, da bi se kot delegat naših muslimanov ude* ležil vsemuslimanskega kongresa v Kairu. Vlada je ta odlok utemeljila s tem, da niti Turška, niti Francija, niti Perzija na ta kongres ne bodo poslale svojih delegatov. Praktičen princ London, 30. aprila, b. Tretji sin angleške« ga kralja, Henry, je bil zaprisežen za od» vetnika. Obsodba katalonskih atentatorjev Madrid, 30. aprila, b. Razprava proti de» vetim Kataloncem, ki so bili obtoženi po» skušenega atentata na kralja Alfonza, je končana. Najvišje vojno sodišče je obsodi« lo trojioo obtožencev na smrt, ostale pa na dolgoletno težko ječo. K nedeljski ustanovitvi nove radičevske stranke v Sloveniji Odločilni dan v Angliji Če ne pride v zadnji minuti do sporazuma, izbruhne danes splošna premogarska stavka. b London, 28. aprila Petek Je odločilni dam za premogovno krizo v Angliji. Ce se niti tedaj ne najde rešitev, na katero b! lahko vsaj začasno pristali rudarji ta lastniki rudnikov, izbruh, ne 1. maja ogromna stavka, ki gotovo ne bo ostala omejena saimo na rudokope. marveč se bo raaSfcrila Se na več drugih Industrijskih panog Računati se mora z goto. vostjo na aoTMaml štrajk kovinarjev ln prometnega delavstva Velika Britajnlja bi doživela enega najtežjih socljalnih. gospodarskih in tudi političnih pretresov, kar 1ib pozna njena zgodovina. Nevarnost Je. da bi se ustavjlla vsa gospodarska delavnost tngleškega naroda Kriza bi zavzel« mednarodni obse*, ker Je rudarja luter-nadjonala sklenila onemogočit! z vsem' sredstvi dovoz premoga na Aneleško tekom stavke. Razumljivo je velikansko zanimanje ta razburjenje, s katerim čaka cela Velika Britanija usodnega dneva. AngleSka premogovna industrija boleha že ves čas po vojn! na težki krizi Produkcija premoga Je predraga ta premalo raci-Jonalna Unravne ln tehnične metode so zastarele Zato Velika Britanija vedno te?, je tekmuje s kontinentalnimi premogovnimi državami zlasti pa »o JI zmagovit tekmee severno-aimerlške Zedljijene države. Prodajo amgleSkega premoga ovira tudi vedno večja uporaba nafte ta neprestani razvoj »belega premoga*. Dana&nJI položaj v antiki rudarski ta-dustrlU je nevzdržen V tem nazlranju so si edtal delavci, delodajalci. Vlada ta javno mnenje Tndl dow»d»nJa metoda krpanja ta provjzorlčnrh rešitev se ne more več ob-neptl Ce naj ee Angina Izoene katastrofi v tej naJvitalnelSl lmd ustni'ekl panogi te dal se morajo napraviti deftaitivni, pogumni koraki Naisproti si stojita dve tendenci, dve smeri v nazlranlu. kako naj se ozdravi pre-mogarstvo Velike Br*tant1e. Tjastnlki rudnikov bi v bistva hoteli, da se zviša delovni čas od 7 na 8 ur ta obču+mo znižajo mezde Dravske orgamteacHe pa zahtevajo popolno pod ržavljen J« vseh rudnikov. Nttl do enega nI« do drugega ekstreima ne more priti brez ogromnega pretresa, brez orjaškega boja. ki se ne bi n1F razlikoval od eodlalne revolucije Vsakokratna angleška vlada se trndi. da poišče kompromis med tema skrajnosti m a. Sedanji režim v premogovni Industriji Je v veljavi od 1. 1984. PreraoeaTjI prejemajo za 33 odstotkov večje mezde kot 1. 1914. To Je takozvani državni minimum za vse d-?, lave« angleških premogovnikov. Upoštevati pa Je treba, da Je draginja v Angliji za 68 odetotkov večja nego pred vojno. Da bi s prečila premogarsko 6tavko. je lani sklenila Baldvrtoova vlada, da bo dajala državno podporo onim lastnikom rudnikov, ki tmajo pasivna podjetja, pod pogojem, da ostanejo delavske mezde iste Angleška dr žavna blaga ina Je izdala v devetih mesecih čez 24 miaijonov funtov št»rlIngov v ta na-men Jasno je. da davkonlačeva^ ne mo^e t etra bremena več prenašati Zato bi moral« državna podpora prenehati z letošnjim 30 aprilom Posebna komisija, ki je pod predsedstvom sira Herberta Samuela pro-nčfla razmere v rudarstvu. Je tedelala na Prt. ki priforoča popolno r*reosnovo angle ške preimoirovne Industrije Vlada Je ta na. črt odobrila Skleni koimistle na seveda ne zartovoMi^elo niti lastnikov nit.1 delavcev Rudniški baroni so oblavfli da bodo o.l 1 maja plačevali rndarle po znižanih tarl-fih Le v primeru, da bi d»1avcl pris+aM na zvišanje delavnika na 8 ur. bi se dosedanje mezde le prav malo znižalo ZaMevaio tudi. da se opusti enotni plačilni minimum za celo državo ta se sklene mezdno razmerje za vsako nodletle nosebel. Rudarski zaistonnjkl odklanjano obe for. muli. zlasti hočejo za vsako cen o obdržati enoten mezdni sistem za celo Veliko Brita-nljo. Dosedanja noralania so bila v bistv-i nensnešna. H končni rešitvi premogovnpga nrobleima niso privedla niti za korak bližie. Zadnle unamle. da ne Izbruhne 1. maja velikanska stavka, se stavlja v začasno podaljšanje sedanieera režima Država na1 bi še ne kaj Časa plačevala podnoro rudnikom, dokler se stranki ne nocodlta. Taka rešitev ne bi bila nobena rešitev, nroblem sam ne b1 bil odstn-rlien z dnevnega reda. London. 29. aprila, b Izredna strokovna konferenca. Id Je v imenu 5 mffliiionov organiziranih an^eških delavcev izrekla po-potao solidarnost mdariem. je sklenila navzlic zaključku zasedanja ostali še Jutri v Londonu, da počaka odločitve. Ce se ne najde v zadnji minuti izhod, bodo Jutri v petek ob dveh pooeldne Izortl vsi analeškl rudarji. Podjetniki so sedaj pristali na enotno tarifo za celo državo, če sprejmejo rudarji zvišanje dellavnika za eno uro ta ranlžamle dodatka k t)redvo*nim mezdam od 33 ene tretitae na 20 Rudarji so predlog odklonili Baldwin skuša pregovoriti podjetnike še k nadaljnemn popuščanju Danes se Je sestala konferenca delavskih delegatov, ki zastopajo čez 200 strokovnih zvez. Konferenca Je sklenila podpirati rudarje. Glede splošne stavke se še ni nič odločilo. Konferenca se je odgodila na jutri. -S3- ^EUCELJ, Pucelj: Smrt SKS je moje življenje. Politična situacija v Rumuniji Volitve v novo rumunsko zbornico so določene definitivno na 25. maja. Pričenja tedaj najživahnejši del volilne kampanje, ki naj odloči v tem. katera stranka bo v prihodnjih štirih letih gospodovala v RuiSIhiji. PredipoKoji za volitve so za naše pojme zelo nenavadni. Znano je. da je nastalo v Rumuniji splošno začudenje, ko je dobil volilni mandat general Ave-rescu s svojo ljudsko stranko, ne pa koalicija nacijonalne in aerarne stranke, kakor se je splošno pričakovalo in kar bi tudi odgovarjalo razmerju sil med volilci. kolikor se seveda o tem S"'oh da govoriti V zadnji zbornici, ki se je razšla pričetkom aprila, so imele namreč poleg 240 poslancev vladne liberalne stranke od opozicije: nacijonalna 49, agrarna 38. a Averescova ljudska stranka niti 10 mandatov. N«., aniša stranka je torej poklicana, da si ustvari za novo zbornico večino. Novi volilni zakon ji gre nekoliko na roko. ker določa, da se dodeli oni stranki, ki dobi 40 odst vseh v celi državi oddanih glasov, absolutna večina vseh mandatov Toda tudi dobiti 40 odst. vseh glasov ni malenkost, niti v. rumun-skih razmerah. Toda Averescu se je s preudarno taktiko lotil svojega posla. Prvi usneh zanj pomeni že sestava vlade. Treba je imeti namreč pred očmi. da stranka generala Averesca, ki si je pridobil kot aktivni general in poveljnik izredne simpatije med vojaštvom in ki je baš s svojo popularnostjo med rezervisti dosegel svoje prve uspehe v politiki, obstoia faktično samo v starih rumun-skih provincah, dočim je bila v novih, z izidom vojne priključenih provincah toliko kot nepoznana. Zato je bila mojstrska poteza, da je Averescu potegnil na svojo stran tri odlične člane nacijonalne stranke, vse tri Erdeljce. Goldisa. Lupasa in Lapedatuja. S tem si ie ustvaril bazo v Erdeljski in sosednih novih provincah in obenem oslabil nasprotno nacijonalno stranko. Prestop imenovane trojice k Averescu je bil tem večje presenečenje, ker so se vsi trije nahajali tudi na kandidatni listi, ki jo je nacijonalna stranka predložila kralju. Konsternacija v nacijonalni stranki je bila velika in mnogo njenih pristašev je prešlo v vladno stran za Goldisovo skupino. Ali ipak ne dve tretjini, kot se je pričakovalo. Pri tem je interesantno. da stoji za Goldisovo skupino pravoslavni del erdeljskih Rumunov. dočim so ostali zvesti nacijonalni stranki predvsem grško-katoliški Rutmmi ali unijatL Celo verski moment i?ra še vlogo v rumunski politiki. V splošni zmedi, ki jo je povzročila podelitev volilnega mandata Averescu v nacijonalni stranki, se je ločila od nje tudi skupina pristašev pokojnega Take Jonescu. ki so se bili že fiizijonirali z njo. Sedai se nogajajo za prestop k Averescovi vladi a doslej se še ni doseglo soglasje. K vladni stranki se ponujajo poma-gači od vseh strani; poroča se. da jo bombardirajo s ponudbami. Za novo-došle pristaše, ki jih ženo seveda mate-rijalni interesi k vladi, se ustanavljajo nova mesta, da se gospodje primerno spravijo na zeleno vejico; toži se, da se na ta način proračun izdatno obremenjuje. Toda vendar, do 40 odst. glasov je daleč. Opozicija je ipak opasna. Na eni strani je liberalna stranka, ki je vendarle »pravila lepo delo notranje konsolidacije in se po svojem gospodarskem programu ne razlikuje mnogo od Averescove. Vintila Bratianu. dosedanji finančni minister, je pričel zadnji čas s srditimi napadi na gospodarsko politiko sedanje vlade. Na drugi strani se je ostala opozicija ipak hitro znašla v novi situaciji. Nacijonalni stranki se je posrečilo obdržati na svoji strani domala ves gros; sklenila je volilni pakt z agrarno stranko in še vedno se govori o fuziji obeh partij pod imenom nacijonalna agrarna stranka. V strahu pred možnostjo, da vsled žilavega odpora opozicije kljub rumunskim volilnim metodam ne dobi zadostnega števila volilcev na svojo stran, je pričela Averescova vlada z volilnimi pakti. Pridobila ie zase narodne manjšine, ki jih je v Rumuniji med 28 odst. celokupnega prebivalstva. Sicer se za volitve ne sme računati tolike množine manjšinskih glasov, vendar je vlada z večino manjšinskih skupin sklenila volilni pakt. da sodeluje na njeni strani v volitvah hi dobijo za to določeno število mandatov na vladnih listah. Ta akcija bo imela uspeh osobito v Erdeljski. kjer se nahaja nacijonalna stranka v boju z nemško in madžarsko manjšino, ki poj-deta zato raje z Averescom Razporedba strank in frakcii za volitve pa še ni gotova in bližnji dnevi bodo prinesli šele definitivno sliko bojnih skupin, ki bodo merile svojo moč dne 25. maja. Madžarska afera Francozi bodo zaslišali Meszarosa. Budimpešta, 30 aprila, s. Bethlenova vlada se bo najbrže £e pred Binkošti rekonstruirala, ker vztraja unitari-stična stranka oa tem, da izstopita iz nje minister Rakov-ski, ki Je igral v falzifikatorski aferi slabo ulogo !n finančni minister Bud, Cigar proračunska politika ni našla pristanka privatnega gospodarstva Francoski policijski komisar Doulcet ta zastopnik francoske banke Collard . Ho-stingue sta danes dopoldne odpotovala v Carigrad, da zaslišta s pomočjo turških oblasti ponarejevalca Meszarosa, čigar izročitev Madžarski je. kakor znano, turška vlada odklonila. Politiziranje bivšega nemškega prestolonaslednika Berlin, 30 aprila. 8. Bivši nemški prestolonaslednik je izjavil dopisniku lista «Daily News» na njegovo vprašanje, aH smatra republikansko državno obliko v Nemčiji za deftaitivno, da sprejema vsa. kar Je volja to želja nemškega naroda. O-lede odškodnine knežjih rodbin se ravna po željah nemškega naroda. Upa pa, da nemSki narod ne bo pozabil prejšnjih del knežjih rodbin. Protiuslugo nemškega naroda bo smatral za priznanje bi obliž na odprto ramo Na vprašanje glede nemško-ru. Ske pogodbe Je odgovori! bivši prestolonaslednik, da je po njegovem mnenju ta pogodba najčastneiša. ki so jo sklenili zadnja leta. Ce se priključi tej pogodbi AneUJa, je svetovni mir zasiguran. Naši onstran granic p— V Kožbano v Brdih je premeščen iz Mirna nadučitelj g. Alojzij Urbančič. Od. šel je tja 22. pr. m. V Mirnu je deloval z največjim uspehom dolgih 27 iet. L čiteljica Jožica Mozetič je odšla iz Mirna v Gor. Branico. V Miren je prišel nadučitelj To. nos iz Kožbane ter učiteljici Mosettig iz Števerjana in Zorn iz Branice. p— čitalnica pri Sv. Jakobu v Trstu je imela svoj dvaindvajseti občni zbor, ki je pokazal, kako velike uspehe dosega dru» štvo z jekleno vstrajnostjo in neumornim delom na kulturnem polju. Omenjale so se številne ovire, škodujejo delovanju. S ponosom se je ugotovilo, kako naše pripro. sto ljudstvo razume žrtve v korist dobri stvari in rado poseča prireditve, čeprav n2. raščajo stroški. Čitalnica stopa v svoje tri. indvajseto leto, pripravljena na vedno šir. še delo, da bo pravo kulturno žarišče Slo. vencev na Tržaškem. p— Iz Števerjana v Brdih poročajo, da se je v razpisu službe za občinskega tajni« ka zahtevalo tudi znanje slovenskega jezi« ka, ker je občina čisto slovenska. Ali pre« fektura v Vidmu je preklicala prvotni raz. pis in odredila drugi, v katerem pa se ne zahteva več znanje slovenskega jezika. p— Občini Štor je in P ovir sta se združili s Sežano. Prefektura v Trstu je vpošteva. la dotično prošnjo, ker sta občini Storje in Povir mali ter sta si težko vzdrževali svojo upravo. p— Vpokojen je g. Filip Gabrovšek, že« lezniški postajenačelnik v Trstu. Služboval je 37 let. p— Zdravniški konsorciji. Na goriški podprefekturi so se vršila zborovanja ob. finskih zastopnikov v svrho ustanovitve zdravniških konsorcijev Združijo se dve ali tri občine v konsorcij, da se tako zni. žajo stroški za posamezna županstva. Pla» ča zdravnikom je določena na 15.000 lir na leto. p— V Ilirski Bistrici se ustanovi podruž« niča italijanskega planinskega društva. Vr« šilo se je posvetovanje, katerega so se ude« ležili tudi Slovenci. Dr. Mikuletič je ime« nom Čitalnice ponudil podružnici njene prostore in obljubil nabiranje članov, na« glašajoč, da pričakuje iz takega delovanja z dobrimi nameni utrjevanja prijateljskih odnošajev med Slovenci in Italijani. Koroško pismo Kulturna avtonomija za Slovence. — Polit lične binkošti. « 75letmca realke v Celovcu. »Koroška Domovina« (Karntner Heimat) se bavi z vprašanjem kulturne avtonomije za Slovence. Uvodoma pravi, da je «vindi* šarsko® ljudstvo na shodu v Velikovcu si« cer dovolj jasno povedalo, da se ne čut: zatirano in da bi ne vedelo kaj početi i avtonomijo, toda, čujte in strmite, koroška deželna vlada hoče kljub temu dati sloven« ski manjšini kulturno avtonomijo po že iz« delanem načrtu. Za vzorec si je vzela za= kon pruske vlade za Dance ob mejah. Kjer se zglasi 24 šoloobveznih otrok narodne manjšine se jim da ljudska šola, za usta« novitev privatne šole zadošča 10 učencev. Čisto slovenske šole bi prišle v poštev le tam, kjer jih izrecno žele pa bi jih tudi morali sami vzdrževati. Treba sestaviti na« rodni kataster. Stroški za manjšinske šole bi se krili iz deželnih sredstev, toda ako bi presegli davčne prispevke glasovalnega ozemlja, ki morala za večje izdatke skrbe« ti narodna manjšina, kar bi se godilo naj« bolje potom narodnega davka. V šolah bi se lahko gojil narodni duh ali brez zava« janja k proti državnemu mišljenju Potom posebnih odborov bi si mogli koroški Slo. venci upravljati sami vse svoje kulturne zadeve... Vidi se, da se koroški Nemci pripravljajo na to, da pokažejo na mero« dajnih mestih, kako pravično hočejo rešiti manjšinsko vprašanje v deželi. Prepleteno pa je vse s takimi določbami, ki jasno pri« čajo, da gospodi ni resno mar za izpolnitev slovenskih želja. Kdo pa je tako naiven, da bo verjel, da je za slovensko manjšino dobro to, kar hvali »Karntner Heimat«? Načrtano rešitev manjšinskega problema označajo Nemci za ^velikopotezno«, toda Slovencev ž njo ne bodo potegnili. Manj« šinska borba se poostruje. Za binkošti je napovedan velik poset nemške gospode iz Monakovega. Vsenem« ci pravijo, da bo to nacijonalen dogodek za vso Koroško, ali pri tem ne sme nikdo misliti; da pomeni ta prihod kako politično demonstracijo. Monakovci si ogledajo okra« sno nemško koroško deželo« Cclovčani napravijo z njimi izlet v »glasovalno ozem« lje», in sicer v Rož. Posebno slovesna pa bo prireditev na Vrbskem jezeru na drugi binkoštni praznik. Kot priprava za izlet se je vršilo te dni v Monakovem predavanje o Koroški... Binkoštna prilika se porabi za gojitev priključitvene ideje in sloven« ski manjšini se pokaže, kako so vsi Nem« ci enotni v pojmovanju skupnosti koroške pokrajine. Manjšinsko vprašanje napr2vlja nemške nacijonalce silno agilne, ali vsa njihova borbenost proti slovenskim pravi« cam se bo okršila ob vztrajnosti našega ljudstva v plemenitem boju za šolo. 75«letnico realke v Celovcu so proslavili pred nekaj dnevi na slovesen način. Trgov« ski in obrtni stan v Celovcu si ie pomagal prvotno tako, da je leta 1820 dosegel raz. širjenje 4. razreda normalke na dva letnika spodnje realne šole. Spodnja realka s tre« mi letniki se je odredila s ces. odlokom 2. marca 1851. Gorenja realka je bila do« voljena z letom 1854. Slovenščina je bila za slovenske dijake obvezni predmet. Pri iz« premembah na realnih šolah v letih 1867 do 1870. je ravnateljstvo predlagalo uved« bo drugega jezika kot obvezen predmet in sicer je imela slovenščina obsegati spodnje štiri razrede, italijanščina pa gorenje. 1 'ved la pa se je italijanščina v spodnje in francoščina v gornje. Slovenščina je ostala dalje kot pogojni obvezni predmet. Koroški reilnošolski zakon datira iz leta 1870. Po njem je bila slovenščina obvezni predmet s»mo za one diiake. katerih starši so fo zahtevali, za druge le pogoini predmet. Pri slovesnosti so peli tudi narodne pesmi. VI vedno ueajaio. V ni:h se zrcali mehka Ijud ska duša in te pesmi ostanejo slovenska posebnost Koroške tudi v nemški besedi. Znamenje iz XVIII. stoletja na Glavnem trgu v Škof j i Loki po padcu visokega stebra z Marijinim kipom na sredi med obema svetnikoma. solnce, in ko zažare snežni gorski vrhovi, lovec še vedno stoji na snežišču, se ozira v dolino, ki se je komaj dobro prebudila iz sladkega pomladanskega sna, potem pa zopet motri divni plen, starega borca ruševca. Lep je! To divno temno, se spreminjajoče perje, krasna snežnobela lisa na korenu peroti in te divne rdeče rože nad očmi, ki žare kakor rdeč nagelj na praznični, temno modri svileni obleki vaškega dekleta. Iz bližnjega proda pa prinaša vetrič glasove premaganca, ki se je moral umakniti, a se bo sedaj gotovo povrnil in zagospodoval na glavnem gredišču in tolažil male rjaje udovlce. Lovec si odlomi dve ruševi vejici, eno si zatakne za klobuk, drugo pa položi ruševcu v kljun. Vračujoč se v dolino, si natrga šopek dišečega jegliča in nekaj nizkega sleča. in si z njimi okrasi klobuk._ VI. K- Najstarejši naš somišljenik V ponedeljek dne 3. maja praznuje g. Cvetko Vivoda, bivši posestnik v Ložu, sedaj upokojeni državni nameščenec v Ljubljani, 901etnico svojega rojstva. Težka leta, vendar je še duševno in telesno čvrst in čil. Rojen L 1836 v Kamniku, je po 121etni vojaški službi, tekom katere se je udeležil tudi vojn na Laškem 1. 1853 in 1866, stopil pozneje v službo pri okrajnem sodišču v Ložu, kjer je služboval do svoje upokojitve. Nebroj grozot in naporov je prestal v svoji mladosti, vendar je še danes izredno krepak ter poln humorja. Od 13 njegovih otrok žive še trije sinovi in 6 hčerk. Jubilant je bil vse svoje življe- stvo Samci, ki se kar ne morejo umiriti, pesedajo krog gnezd in dvorijo svojiii nekdanjim ljubicam, sedanjim drobnim ženicam. Hočeio se jim nekako oddolžiti za dneve opojnega mlado-vanja, ter jih kratkočasijo 7 lepo pesmi,o. ki jo vsako jutro in vsak vrčer kliva.i 3 v nebeško pomlad. Naš znanec, veliki divji petelin, v ni-žavah že pojenjava s svojim spevom, le tam gori v višinah, kjer se blišče posamne ozeljenjajoče bukve izmed temnih žametastih smrek, tamkaj še redno kleplje in brusi sleherno jutro. Nad njim, v višavah, kjer obupno drži starka zima svoje zadnje snežene postojanke, kjer se bije odločilna bitka med zimo in pomladjo, kjer vojščaki mlade vesne, zlati solnčni žarki, razdirajo snežene utrdbe zime, tamkaj je sedaj prav0 rajanje. Vsako jutro, še predno zažare vrhovi zora, se oglaša krivorepi ruševec, ki je mnogo bolj vročekrven in bojevit, kakor njegov gozdni polbrat, potomec prastarega rodu, veliki petelin. Dočim je petelinja pesem mirna, monotona, ki konča v trdo škripanje, mali ruševec razsaja in gruli piha in pleše po precej trdih sneženih blazinah, ki leže po prodih, na pobočjih vrhov v nebo kipečih gorskih velikanov. Je kakor vaški fant, ki vriska in izziva in kliče na boj. On kliče vrednega nasprotnika boriti se hoče, izkazati se hoče junaka. Kliče pa tudi lovce češ: »Sedaj pridi k meni, ko se ženim, pridi v svate ako upaš v gore, sedai, ko se trgajo plazovi in ko je v gorah vihar. Kdor hoče nositi simbol poguma, moje krivo pero, ta naj sedaj pride k meni in naj si ga sam pribori. Planinski lovec, prijatelj planin pozna vse neprilike in neprijetnosti gora v pomladi, ve tudi, da bo moral večkrat v višave, predno dobi pred cev krivorepca, a on se ne straši. On si želi naužiti naravne krasote, on hoče prisostvovati divnemu plesu in upa, da bo morda celo tako srečen, da vidi vitežki dvoboj, ki ga bodo borili med seboj tnali gorski vitezi, krivorepi ruševci. Ko blede zvezde, že sedi love.: tam eori visoko vrh proda, kjer samevajo zadnji, več sto let stari oguljeni me. cesni. Pred nekaj dnevi je bil v gori, prišel je malo prekasnn na zaželjeno mesto. Sneg. ki je ležal pod plazovi in v jarkih še čez meter debelo, ie slabo držal in lovec se je parkrat s krplji na nogah udri do skalnih tal. To ga je toliko zadržalo da je prišel do prodov, do petelinjega bojišča, ko je že sclnce vzhajalo, in ie od daleč prisostvoval koncertu in vitežki borb;. Od daleč, z daljnogledom je gledal borbo krivo-repcev. Ko sta odletela, je pohitel na '■ojišče in pobral par črnih peres iz petelinjega podbradka, ki so ležali na snegu. V strelni razdalji si je med ruševjem napravil kritje in položil me-cesnov štor. Sem je danes prispel še v tv-mi in tukaj sedi in čaka. Dočim je v nižjih legah pri lovu na velikega pete-1 na prisluškoval prijetnemu zvonenju, ki je prihajalo iz doline, je tukaj vse tiho. Tupatam se zasliši monotono uha-nje snežne sove, ki se bo v kratkem Preselila v svojo severno domovino. Tam doli. daleč v gozdu, je zalajal srnjak. Lovec izvleče iz žepa uri in nape-nia oči. Žveplenke ne sme prižgati, pre- | Zunanjščina cerkve je torej popolnoma pokvarjena, čeprav so bili davil dovoljeni le za poravllo po načrtih, katere je odobri! kemservater dr. Štele. Ta zadeva Je seveda stvar Skofjeločanov, ki so izvolili take vodje popravil, ranu iednolične vsakdanjosti. Po brdih j-a cveto črešnje; odete so v čisto belino: 3o kakor mlade neveste, oblečene v snežnobelo poročno obleko. Samice trtic So se narajale v prvi pomladanski C po; i i os ti in že občutijo posledice ljubezenskega plesa. Odhiteli so na gnezda in jele skrbeti za nadebnino potom- podii bi laliko krivorepca, ki v bližini nekje prenočuje in niti najmanj ne sluti, kaj da ga čaka, da najbrže ne bo več videl krasote gora, veličastnega solnč-nega vzhoda. «Pol štirih bo! vsak čas se oglasi.« Med tem je na gornjem delu proda nekaj zafriotalo in že se čujejo žabjemu reglanju slični glasovi. Prvi, ki je dospel na igrišče, je snežni jereb, bevkla. Že se je prebudil drugi pevec, gorski kos ali komat:; r. tako nazvan radi bele- Moderna kavarna v celjskem mestnem parku Mesto Celje lahko nazivam« eno najlepših mest naše širše domovine. Za povzdigo mesta deluje neumorno mestni magistrat, kateremu pomagata z veliko vnemo celjsko Olepševalno društvo in društvo za tujski promet, katero želi privabiti kolikor mogoče veliko letoviščarjev na obale zelene Savinje. Da se tujsko in domače življenje zopet poživi v prostranem krasnem celjskem parku, je občina sklenila skupno z Olepševalnim društvom, da postavi moderno kavarno v parku, katera bo po svoji zunanjosti in prekrasni legi gotovo edina v naši državL Prostor za novo zgradbo je nadvse srečno izbran. Ko stopiš na leseni most. ki vodi iz mesta v park,, te bo od daleč pozdravljala in vabila v svoje prostore nova elegantna kavarna. Mogočni zeleni kostanji bodo delili senco gostom, ter strnili stavbo in naravo v harmonično, ne-prekosljivo celoto. V paviljonu je nameščena mala dvorana, ter gospodinjski prostori za kavarno, toaleta, hladilnica itd. Iz bokov paviljona pa krožita v elegantnem polloku kolonadi ter objemata prostor okoli obstoječega vodometa. Pod tenii kolonadami bodo nameščene mize za goste tako, da se bo ves kavarniški obrat ob lepem vremenu vršil izključno na prostem. Prostor za godbo je zamišljen pod stebrovjem vhoda. Za slučaj slabega vremena se bo pa uporabljala dvorana. Načrt za kavarno je izdelal ljubljanski mestni aThitekt ing. Vladimir Šubic. Želimo, da se ta prekrasna stavba v najkrajšem času uresniči, saj bo v vsakem oziru -le kras celjskega mesta, ter nov dokaz truda in smotrenega dela mestnega magistrata in celjskega Olepševalnega društva. rali vsaj toliko zakrpati, da se ni začela podirati. Bila je res že enaka poslopju celjskega okrožnega sodišča, o katerem je »Jutro« pred kratkim pisalo. Potrudili so se zelo, da bi cerkev prenovili tako, kakor je treba spomenike pravilno ohranjevati, in poklicali so tudi strokovnjaka, konservator-ja dr. Franceta Stelčta iz Liubljane, da jih ga ovratnika, na sicer temnem vratu. Takoj mu odgovarja drugi s prijetnim jutranjim spevom. Kar pa se začuje neko pihanje. Lovec se zgane in ponovi čuden glas. In zopet: «čij šuj»! Kar se začuje gruljenje, kakor bi grulil golob. Lovec parkrat zakokodaka, kakor ru-ševka. ^Prevaral ga je!» Ruševec hiti gruleč in pihajoč proti snežišču, kjer misli, da zapeljuje njegove ljubice njegov včeraj premagani in pošteno pretepeni tekmovalec. Ko se lovec ponovno oglasi, se ruševcu tekanje po tleh zdi prepočasno in dvigne se v zrak. Kakor izstreljena granata zabuči po snežišču črna kroglja in že tudi gruli, piha in odskakuje. Komaj ruševec parferat zapleše, že poči iz ruševja strel in odmeva od stene v steno ter se končno poizgubi v prepadih in jarkih. Na snežišču pa je nekaj trepetalo. Lovec se dvigne v ruševju in stopi na snežišče ter obstoji pred plenom. Nekaj težkega, neprijetnega mu je leglo na dušo. «Ah, zopet je strto divno delo stvarstva!« Pobere ruševca in ga ogleduje. Ko premotri velike krivce, ki so krivi kakor mali srpi, se mu poleže trenotna tuga, katero nadomesti pravo lovsko veselje. Veseli se izrgdnega plena, ki ga mu je podarila mati narava za spomin na težke, a vendar krasne ure v pomladanskih jutrih. Zadovoljen pa je tudi s strelom, ki je tako hiro upihnil divni ptici življenjsko luč, da se je tre-notno, brez vseh muk preselila v večno lovišče. Ko privesla izza gora večni veslač, •VOR Danes ! Prvič v Ljubljani 1 Veliki jubilejni .Nordisk-f lm" Novo! »Ljubljenka maharadže Indijski ljubavni roman v 9 dejan|ih. V glavni vlogi slavni Gunnar Tolnaes in nadvse lepa Karinij Bell, ki jamčita za kolosalni uspeti. Vsied velikanske dolžine filma predstave ob delavnikih ob 4., pol 8. in »/410. v nedeljo ob iJrednaiiian lo: .N.-dotakiijena ie na" pol 11. dop. in ob 3., 5., 7. in 9. imogen Robertson, Tamara, Hans Jun- predprodaja vstopnic dnevno od 10. do 12. in ktrmar.n. 0d 2. dalje. 3568 a zastopstvo ni povzpelo do energije, da ta za svoj prostor nujni dekorativni element zopet postavi v prejšnji obliki. PrftBce za to je sedaj dosti, ko vsa mesta stavijo spomenike žrtvam svetovne vojne: Spomenik naj bi se postavil v prvotni obliki, na podstavku pa bi bilo mesta dovolj za napise z imeni in spominskimi napisi«. nje vnet za narodno-napredna stremljenja in je še danes odločen pristaš sam. demokratske stranke. Številnim čestilcem se pridružujemo tudi mi. že-leč mu , da ga ohrani Bog še mnoga leta! _ ŠkofjelcčapJ za ohranitev mestnih znamenitosti Škoijeločanoon je prav všeč, če svoje mesto slišijo imenovati »slovenski Rotten-buTg na Tauberi« radi starinske slikovitosti ali pa »»slovenski Dacliau, \Vorpswede, Baibizeni, ker v Škofji Loki radi mesta samega, barvitega karr.nitnika in kTasne, valovite okolice prav pogasto bivajo slikarji, Ponosni so na svojo pestro zgodovino In brizinske škofe, na boljiše Čase in staro slavo loškega gopodstva. Tudi znamenitosti mesta radi kažejo tujcu, ker Je vse to kreditno in — nič na stane. Da bi pa svoje zanimive in lepe znamenitosti tudi čuvali in skušali ohraniti, jim ni mnogo, edino bronasti kip sv. Janeza na kapucinskem mostu so bronslrall kot bi dali svoje zlate ure — posrebriti. Imajo, pravzaprav so imeli krasno gotsko cerkev, ki Je bila znotraj in in zunaj skrajno zanemarjena, in so jo mo- poduči. Sprejeli so vse njegove nasvete skli cevali komisije, pisali zapisnike in oblasti so Jim dovolile, da se stroški za popravila namreč za pravilna popravila, kakoršna so obljubili izvršiti točno po nasvetih dr. Ste-leta, krijejo z davki. Davkoplačevalci niso godrnjab", ker so bili veseli, da dobe zopet cerkev v nekdanji svoji lepoti in zadovoljen je bil tudi župnik dr. Arnejc, ki se le za poplavilo po načrtih, ko je je odobril bolj Je bil pa z načrti zadovoljen gospod konservator, ker se mu je posrečilo rešiti prekrasen spomenik gotske arhitekture. Cerkev so res popravili, a kako, je napisal v I. zvezku letošnjega »Zbornika za umetno stno zgodovino« dr. Štele, kateremu Škofjeloški mestni očetje gotovo ne morejo očitati, da mu je poročilo narekovalo politično , sovraštvo. Dr. Štele pravi: »Prenovitev zunanjščine župue cerkve se je izvršila skrajno brezobzirno in brez čuta na njene kvalitete. Kljub natačnemu dogovoru o priliki konkurenčne obravnave o tem, kako naj se delo izvrši, posebno da naj se čuvajo beleža kameniti deli opornikov, so Izvršitelji izbrali trmoglavo nesmiselno pot, da so zunanjščino stavbe od vrha do tal brez ozira na kamen ali zid, enostavno in grobo pobelili. Žalostno ie to, posebno, ker se Je dogodilo sredi častiljivega starega irr*sta, katerega prebivalcem bi površen opazovalec, zapeljan po izredni slikovitosti in arhitektonskih mikov bogatem milje-ju, pripisoval živ čut za starino in siguren okus, ki ne dopušča neokusnosti. Značilno pa Je, da je minilo že več let, odkar je sneg podrl najlepšo miljejsko obogatitev prelepega glavnega trga tega mesta, baročni steber s ki-pom Matere božje, a se kljub ope-tovanim obljubam in dogovorom meščansko Delavska akademija (Na predvečer proslave 1. majnika, v Unionu.) Večer, ki so ga Združeni delavski pevski zbori v Ljubljani priredili v korist trboveljskim reducirancem in kot uverturo v majsko praznovanje, bi mogel biti bolje zaseden, zlasti na dražjih sedežih. Odlikovala se je na akademiji predvsem «Grafika», ki je pod vodstvom agilnega Grobmiraga zapela Zajca, Vo-dopivca in Adamiča tako zgledno (ritem in vokalizacija!), da smo je bili veseli. Ciril Debevec je izvrstno recitiral iz Seliškarjevih Trbovelj pesmi «Otroci brez mladosti« in »Naša pot» in pri drugem nastopu močno sugestivni Fran Albrechtov sonet «Moj črni brat» in njegov prevod Bezručevega Nestvo-% ra, zavedne izpovedi tega barda tlačanskega naroda. Pevsko društvo «Cankar» je dalo Adamiča. Pavčiča in Prelovca. Upoštevajoč trud. ki ga ima dirigent z neiz-vežbanimi, okornimi grli, beležimo zboru v spodbudo uspeh. Dirigent (Kristo Perko) je napravil kar je mogel. A. Zupan je prijetno zapel Skerjan-čevo Vizijo, a premalo poudarjeno in prepričajoče Grečaninovega Ujetnika. Zupanov glas se bo mogel s primerno šolo še kdaj uveljaviti. Delavsko Glasbeno društvo v Ljub-liani se ie to pot z nastopom prenaglilo. —n. Jurjevanje v Laškem Praznik mladine Laško, 30. aprila. Malo je se naših lepih narodnih običajev, ki bi se mogli ustavljati neizprosni medna« rodni civilizaciji Ena izmed najlepšh šeg, ki se je ohranila v Laškem še do današnje« ga dne, je gotovo Jurjevanje. Da pa ta le« pa slovenska navada ne propade, jo je vze» la tukajšnja šola pod vodstvom novega šol« skega upravitelja J. Kislingerja v svojo za« ščito. V soboto, na dan sv. Jurija, dne 24. apri« ls se je proti poldnevu pričel po trških uli« cah pomikati velik sprevod. Na čelu je vi« hrala velika slovenska trobojnica, za njo pa je stopal Zeleni Jurij, ki so ga spremlja« li vodniki na zelenih povodcih, zadaj pa je korakala v četverostopih blizu tristoglava množica šolske mladine. V ubranih glaso« Tih je donela po trgu Jurjeva pesem: Od hiše do hiše hodimo, Zelenega Jurija vodimo. Pomlad on v deželo prinesel je vso zemljo z zelenjem prevesil je zima, zima ajd za peč, celo leto lečI Ves sprevod je bil v zelenju. Ni bilo ne dečka, ne deklice, ki se ne bi okitil z ze« lenjem. Komaj je pesem izdonela, že se je oglasilo sviranje in trobljenje z zelenimi pastirskimi piščalkami, da je šlo skozi uše« sa tržanom, ki so pridrveli iz hiš, da obču« dujejo slavnostni sprevod. Vse je bilo ve« selo, vse se je radovalo, najbolj pa mladina. Na vsaka strani Zelenega Jurija sta stopala dečka z butaro šib. ti «Rudarskega doma». — Razširjanje taj> nega komunističnega glasila «Srp i Sekič*. Trbovlje, 30. aprila. V zaupniških krogih socijalistov okoli «Delavskega doma» in tkzv. pravovernih komunistov Gustinčičeve skupine se v zad» njem času mnogo govori o tajnih celicah one komunistične skupine, ki se je za ob< činske volitve pridružila socijalistoro. Te celice so obstojale v socijalpatriotskih or« ganizacijah že dolgo prej, predno se je komunistično krilo okoli »Rudarskega dcw ma» v svoji oportuniteti javno pridružilo socijalistom. Skriti boj med obema skupi* nama, katerega siguature so pTavkair opisa« ne celice, je zavzel te dni odločilne dimen« zije, ko govori vse le o prevzemu občine, ki se bo baje vršil 10. maja. Voditelji komunistične skupine okoli «Rudarskega doma® so namreč že pred dalj časom prišli do prepričanja, da se z ne po« mirljivo razredno revolucij on arno borbo Gustinčičeve skupine ne bo dalo tako kma« lu priti do vidnih u.-pehov. Zato so se pri« čeli razgovarjati s socijalisti, s katerimi je končno prišlo do sporazuma, na katerega pa gledata obe skupini z veliko rezervo. Zlasti zato, ker so dali komunisti parolo, naj se organizira delavstvo v socijalpatri« jotskih organizacijah, kjer jim je dana pri« lika, da pridejo lahko tudi do moči in vr« žejo s tem socijaliste. Ko se je vršila na občini volitev župana in občinskih svetovalcev, je bilo izrecno dogovrjeno med odborniki obeh skupin, da bodi župan g. Sitter, podžupan pa g. Kle« novšek. Volitev je izpadla tako, da je bil izvoljen za podžupana komunist g. Grab« nar. Jeza socijalističnih odbornikov je bi* la tolika, da so se na cesti pričeli glasno prepirati s komunističnimi odborniki, s ka« terimi so paktirali. Od pristašev te komu« nistične skupine je bilo slišati, da bodo plesali socijalisti tako kakor bodo oni godli od socijalistov pa narobe. Prvi so uteme« ljevali to s tem, da jih bodo drugače pu» stili na cedilu in da morejo socijalisti ra« čunati v tem slučaju na največ 200 glasov, socijalisti pa da jih bodo, ko bodo prevze« li po svojem županu občino, tako korum« pirali, da bo vsak njihov nadaljni odpor odveč. Eni kakor drugi pričakujejo zato z veliko nestrpnostjo prevzema občine. Računa se z gotovostjo, da bodo komunisti, organizi« rani pod socijalističnim imenom, če bodo volitve razveljavljene, zapustili socijaliste, po katerih ne morejo priti do oblasti. Ob« stoji že močna struja, da se ta ločitev že poprej izvede neglede na odločitev v ob« činskih volitvah. K temu jih sili splošen položaj v Trbovljah, in v kolikor so še na« čelni, tajno glasilo, tiskano v srbohrvašča« ni, z naslovom «Srp i čekič». Ta list pri* haja baje iz Zagreba, in sicer na tak na« čin, da je že uvedena preiskava od strani omžništva. avstrijskim prvakom najboljšim moštvom kontinenta. $ Ob vsakem vremena — igrišče IUBIJA — podrobnosti v listih. Moški fini boks, elegantni, lahki In trpežni, nizki ali visoki 3476 Edino pri Ljubljana r- v izvrstnih kvalitetah priporoča po zelo zmernih cenah tvrdka A. Kune, - IMana L. Ustanov. 1. 1879. 81 A i* Pride v kino »Dvor*1« Najnovejši veliki Harry Liedtke film pride v kino „Dvor" Dopisi ZAGORJE OB SAVI. Tukajšnje sokolsko društvo priredi v nedeljo dne 2. maja cb 4. popoldne telovadno akademijo, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo in vsa br. društva, da se prireditve potnoštevibio udeleže ter s tem pokažejo, da znajo ceniti požrtvovalnost telovadcev. V soboto 8. maja ob 30. uri pa se vprizori Al. Remčeva kmečka žaloigra v 3 dejanjih »Užitkarji«. VIČ. Naša sokolska deca le vsa nestrpna v pričakovanju važnega dneva. V nedeljo dne 21 maja ob 16. uri nam namreč zaigra, zapoje in zapleše srčkano mladinsko igro »Dve Marički«. Igra ie zelo pri-kupljiva in deca v svojih vlogah samozavestna in sijajna. Ves čisti dobiček se porabi izključno v prid dece. Z ozirorrt na vse :o in ker je v tej sezoni to zadnja pri reditev na odru, je zanimanje zelo živahno in priporočamo prijateljem aaSih malčkov, da si preskrbe vstopnice že v predprodaji. ŠT. VID PRI LJUBLJANI V nedeljo 2. maja zaključi Prosvetni odsek naprednih društev svojo letošnjo sezono s francosko veseloigro Sladkosti rodbinskega življenja. Igra je zelo zabavna in ima mnogo komičnih zapletljajev. Začetek ob 8. zvečer. — Zdravo! KRANJ. Naš delavni Sokol ne skrbi s svojim delovanjem le za svoje telesno in duševno delovanje med naraščajem in član. stvom, paič pa tudi za blagor ostalega občinstva svoje okolice. Dne 24. t m. je priredil lepo uspelo predavanje »O jetiki« v filmu. Predavaaje se je vršilo v tukajšnji kino dvorani, ki je bila napolnjena do zadnjega količka. Mnogo udeleiencev Je stale sledilo predavanju in žal, da je moglo mara sledilo predavanju in žal, da ie moralo mnogo občinstva oditi, ker ni bilo več prostora. Naslednji dan v nedeljo se je isto predavanje ponovilo za šolsko mladino. Predaval nam je špecijallst za pljučne bolezni br. dr. Tone Jamar iz LJubljane, ki nam Je v poljudnih besedah in nazorno v filmu predočil ves razvoj in vzroke tuberkuloze. Radi tega si šiejemo v prijetno dolžnost, da se javno zahvalimo br. predavatelju In higienskemu zavodu za prepustitev filma. Prav posebno zahvalo smo dolžni br. Fr. Ks. Sajovicu, ki nam je dal svojo kino-dvo-rano brezplačno na razpolago. Želimo, da bi nam prosvetni odbor našega društva taka in enaka poučna ter koristna predavanja še večkrat napravil. POLJANSKA DOLINA. V neddjo dne 2. maja naš obišče sokolsko društvo iz Ži-■rov ter vprizori na odru So&olsiega doma v Gorenji vasi burko »Narodni poslanec«. Komur je do smeha in lepega užitka, naj pohiti ta dan v Sokolsk; dom. Bratje Ži-rovci imajo dober tambura&ki zbor, ki nas bo razveseljeval med odmori. Po igri tudi prosta zabava. Zdravo! ZAGORJE OB SAVI. Tukajšnja podružnica Jugoslovenske Matice je imela svoj 5. redni občni zbor 10 .aprila. Udeležba Je ko-likortoliko napredovala izza dobe prejšnjih let. Odbor je bil izvoljen naslednji: predsednik g. Pelko Matija, podpredsednik g. Helmich Julij, tajnik g. Drok Rudi, blagajnik g. Jugovič Jurij; odborniki: ga. Jugo vič Marjeia, g. Motmkar Ferdo, ga. Ritter Bernardka; odbamiki-namestniki: g. Kalan Joško, ga. Lapornik Marija in g. Sumi Fra_ njo; preglednika računov sta: g. Poljšak Ferdo in g. Siepiš-nik Franjo. Delegatom za pokrajinsko skupščino so hili Izvoljeni: g. Drolc R., ga. Lapornik M., ga. Mejak Elica in g. Pelko M. Vsi na delo za blagor tlačenih! V maju sledi prireditev, o kateri bomo pravočasno poročali. NOVO MESTO. Dramska sekcija JNAD Jadran Iz Ljubljane vprizori danes v soboto dne 1. maja v Narodnem domu v Novem mestu komedijo »Favn«. Igra je na vseh odrih, kjer jo je dramska sekcija vprizorila, dosegla velik uspeh in so bile kritike o njej nad vse povoljne. Ker Je zanimanje za predstavo izredno veliko, opo-zarjamo občinstvo, da si vstopnice pravo, časno preskrbi v predprodaji pri g. Koširju v Novem mestu. Pričetek predstave ob 20. uri. Prijatelji akademske omladine vabljeni SEVNICA. Umrl je dne 29. aprila gospod Ivan Burger, bivši župan, ter član okrajnega zastopa in občinskega odbora sevni-škega itd. Vest o njegovi smrti je užalosti-la vsakogar, kdor ga je poznal. Užival Je velik ugled, bil spoštovan in priljubljen. Z njegovo smrtjo je legel v greb kremenit značaj, kakršnih je malo. Blag mu spomini Ugledni rodbini K. Cimperšek iskreno so-žalje! HRASTNIK. Trboveljska dramatična šola gostuje pod vodstvom vodje šole, višjim režiserjem kr. opernega in dramskega gledališča v Ljubljani, g. O. Šestom. denes 1. maja v Narodnem domu s Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorijanski«. Nastopijo tzvzemii g. Simoniška, samo igralci so-kolskega gledališča v Trbovljah, ki upravičeno velja za enega prvih podeželskih odrov in je zlasti Hrastnlčanom v najboljšem spominu. Pod strokovnjaScim vodstvom g. prof. šesta obeta biti nastop vrlo Umetniška prireditev m dostojna herojskega duha Cankarja, v čigar proslavo se vrši. Pričakovati je, da se bodo tudi HrastnKani zavedali svoje dolžnosti ter z mnogobroj nim posetom počastili spomin enega naj večjih sinov jugoslovensk«a naroda. Po vsej Sloveniji gre glas, le »Domovina" je za nas! Pred sodniki »Pustni torek, peipetatca; ti ostala si samica!« Veselo po jo fantje, vriskajo, tolčejo s količki po plohu ter hite skozi vas Počno pomoči je, vse je radostno razigra, no, nihče ne misli na sivo pepetaico, ki se 2e ponuja, saj se bliža poLnoočma tira. če;: polje pa koraka orožnlška patrulja, poslu, ga pesem in vriskanje t«- divje ropotai>je tn »um ee jI vzbudi: Kaj, če n.1 Izbruhnila kaka vaška vojaka baš na ta pijanski HMa npa-BOC.iaBHe Bepe : CpeTaH YcKpc! fIjyTPO". Promenada v šišk! Treba reči, da ljubljansko ajavno mne« nje» nekoliko zanemarja Šiško, klasično ljubljansko predmestje. Rade volje zato* rej objavljam naslednji informativni dopis, dostavljen na mojo adreso menda od sa» mih šišenskih deklet: i Verjemite, dragi M. A. C., da šiškarjl nikakor ne maramo več zaostajati za Ljub« ljano. Sedaj, ko imamo že tri cerkve, 30 gostiln, 27 trgovin, 11 večjih in manjših tovarn, 25 čevljarjev, 9 mesarjev, 5 vinskih trgovin, 3 brivce, torej zdaj, ko imamo že toliko lepih in dobrih stvari — pa naj ne bi imeli promenade! O! Mestna občina je preuredila Medvedovo ulica Neka čudna zver je skozi dva ted» na sopihala in tlačila to ulico, rezultat pa je ta, da je iz mečkanja in tlačenja nastal naš šišenski korzo. Pričakovati je, da še električna zadruga napelje par svetilk, pa bodo majski večeri prav prijetni. In fantje menda ne bodo več popevali, kakor doslej: Sem v Šiško v vas hodil, sem brodil vodo, je Ijub'ca tonila sem splaval po njo... Marveč morda takole: Bom šel k promenadi bom brihtal sreč... Kdor zna druga verza, jih naj pa pove! Alst'n, lep majski pozdravi M. A. C. * Naš novi poslanik v Rimu. Naš novi potnik v Rimu g. Zivojin Baiugdžlč je pred- cerajšrjjim prispel v večno m«sto ter je bil včeraj sprejet od predsednika vlade. Prihodnji teden Izroči poslanik Balugdžič kralju svoje poverilne listine. 4 Bolgarski dijaki v Zagrebu. V Zagreb ie prispela predvčerajšnjim večja skupina slušatekev in slušateljic univerze v Sofiji. Iz Zagreba pridejo v Ljubljano, kjer si ogledajo mesto in okolico, odtod krenejo v Dalmacijo In se preko Sarajeva vrnejo v Bolgarijo. * Ekskurzija zagrebške višje pedagoške šole v Slovenijo. Matematično fizikalna skupina zagrebške pedagoške šole priredi štiridnevno ekskurzijo v severno Slovenijo (Celje, Slovenjgradec, Prevalje, Mežica, Fala, Ruše, Maribor) v svrho spoznavanja slovenske tndustrjje. 25 slušateljev in učiteljic (od teh 8 Slovencev) bo vodil dekan filozofske fakultete zagrebške univerze, dr. Ladislav Stjepanek. V Celje pridejo v sredo 5. maja, v Maribor v soboto 8. maja. Domače učiteljstvo jim bo razkazalo zanimivosti naše domovine. * Državni Izpiti v Ljubljani. Absolventi juridične fakultete, Id hočeio položiti dr-žavnoslovnj izpit do konca tekočega semestra, morajo svoje prošnje vložiti pri podpredsedniku (Ljubljana, Bleiweisova cesta 10, I. nadstropje št 33) najkasneje do 15. inaja. * Iz uradnega lista. Včerajšnja številka »Uradnega lista« objavlja pravilnik o opravljan,u državnega strokovnega izpita za administrativno in praktično pomožno šumar-sko službo štrmarskih uradnikov III. kategorije; nadalje prepoved kupovanja kolkov ali taksnih papirjev od nepooblaščenih oseb ter razpis štirih novih mest pisarniških uradnikov III kategorije v območju višjega deželnega sodišča v Ljubljani. * Izpraše valila komisija za pomožne šole. Z odlokom ministrstva za prosveto je imenovana za članico izpraševalne komisije, odseka za pomožne šole, g. Ana Lebar, strokovna učiteljica na pomožni šoli v Liub liani in sicer na,mesto odstopivše članice g. Angele Vodetove, učiteljice na isti pomožni šoli. * Izpit za rez. adm. podporočnika ekon. stroke so položili v Beogradu z odličnim uspehom sledeči Slovenci: Drago Špeglič. Miroslav Milavec. France Debeljak, Hinko Šnuderl, Dolfe Magajna, France Mehle, Karel Jug, France Lah, Jamiš Gselman, Ferdo Pihlar, Bogomir Mayr in Veko Catar. Čestitamo. * Izpremembe v državni službL: Z odlokom ministra za narodno zdravje sta Imenovana dr. Fran Klar za zdravnika-volon-terja in dr Ljubica Adamovič za sekundarno zdravnico — oba pri splošni bolnici v Ljubljani. V 6. skupino I. kategorije so bili pomaknjeni veterinarji: Fran Veble v veterinarskem oddeiku pri velikem županu v Mariboru. Fran Baš pri mariborskem okrajnem glavarstvu, Peter Rfhtarič pri okraj-r.em glavarstvu v Šmarju in Fran Lobnik pri okrajnem glavarstvu v Ljutomeru, eks-poniran v Gornji Radgoni. V okrajnem hi-drctehnične.-n oddelku v Ljubljani je pripravnik Leon Knafetjc imenovan za inže-njerja v 8. skupini I. kategorije. * Razpis zdravniške službe. Razpisani sta službeni mesti pogodbenega jetniškega zdravnika pri deželnem sodišču v Ljubljani in pri okrožnem sodišču v Celju. Jetniški zdravnik ima dolžnosti, ki mu jih nalaga službena nistitucija. ima pa tudi prvenstveno pravico do tega. da ga sodišče uporablja kot sodnega izvedenca proti posebni nagradi. * Smrtna kosa. Umrl je v četrtek zjutraj v Sevnici v visoki starosti 83 let g. Ivan B ii r g e r. tast veletrgovca g. Karla Cim-perška. Pokojni ie bil rodom iz Postojne iz znane narodne rodbine. Dasf je živel v moški dobi večinoma v tujini, kjer si je prihranil lepo premoženje, je ostal zvest sin svojega naroda in vedno odločno naprednega mišlieirja Ko si le pred leti ustanovil v Sevnici poleg svojega zeta lasten dom, je energično posegel tudi v javno življenje, ter si kot večletni podžupan, član okraj, zastopa, član okr. šolskega sveta itd. pridobil velikih zaslug za Sevnico In sploh ves sevniški okraj. Zvestemu članu demokratske stranke ohranimo časten spomin, prizadeti rodbini Cimperškovi pa iskreno sožalje. * Iz državljanskega statusa. Za podelitev našega državljanstva so zaprosili: Anton Devetak, zidarski delavec v Zdolah pri Šmariu blizu Celja, dosedaj pristojen v Sovodnje pri Gorici, Julijska Krajina; Robert Seyff, šumarski upravitelj kneza Win-dischgratza v Oplotnici pri Konjicah, pristojen v Mautem pri Leobnu na Gornjem Štajerskem, Avstrija; Olga Miklavčič. učiteljica na Kaplji, srez dravograjski, dosedaj pristojna v Kobarid na Goriškem. — Prošnja za podelitev našega državljanstva je odbita Josipu Handlu, tehniškemu uradniku pri rudniku in železarni v Štorah pri Celju, pristojnemu v Vordernberg pri Leobnu na Gor. Štajerskem. * Razpisana stalna učna mesta na naših srednjih šolah. Na državnih srednjih šolah in učiteljiščih v ljubljanski oblasti so za Pri-hodnle šolsko leto razpisana naslednja stalna učna mesta: Na I. drž. gimnaziji v Ljubljani: eno učno mesto za slovenski aH nem-ški jezik, eno mesto za srbsko-hrvatskl jezik in eno mesto za latinski In erškl jezik; na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani: eno mesto za katoliški verouk ter eno mesto za zgodovino In zemliepis; na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani: eno mesto za srbsko-hrvatskl jezik, eno za zgodovino In zem Ijepis ter eno za prirodopis in kemlio; na drž. realki v Ljubljani: eno mesto za zgodovino in zemljepis; na drž gimnaziji v Kranjn: eno mesto za srbsko-hrvatskl jezik ter eno za prostoročno risanje: na drž. realni gimnaziji v Novem mestu: eno mesto za slovenslki jezik, eno za francoski jezik, eno za matematiko in fiziko ter eno za prirodopis; na drž. realni gimnaziji v Kočevju: eno mesto za slovenski iezfk. eno za francoski jezik, eno za matematiko in fizfko, eno za prirodopis ter eno za telovadbo; na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani: eno mesto vadniškega učitelja s prednostjo prosilca, usposobljenega za meščanske šole, na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani: eno mesto za slovenski jezik. Za vsa razpisana učna mesta je potreben Izkaz o usposobljenosti za slovenski učnj je-jezik, Izvzemši mesta za srbsko-hrvatskl iezfk. Prošnje je vložiti najkasneje do dne 20. maja pri velikem županu ljubljanske oblasti. Zdrava in 1® olm postava dame, pride do izraza v krasnem damskem plašču ali kos;umu ter v modemih bluzah, ki jih ima v zalogi tvrdka Fran Lukič, Pred škofi o 19 * Kolodvorsko restavracijo na Jesenicah ie dobil za dobo treh let dosedanji restav-rater g. Ozvald. S tem je bilo to vprašanje rešeno, kakor je edino prav in pravično. * Občni zbor Udruženja jugoslovensklh narodnih železničarjev se bo vršil v nedeljo dne 2. maja ob 8. v veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. V? i člani Udruženja se vabilo, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleže. * Skušnja prosilcev za koncesijo stavbnega mojstra. Rok za izpraševanje prosilcev za koncesijo stavbnega mojstra je razpisan na dan .31. maja. Prošnje za pripustitev k Izpitu naj se vlože do 12. maja pri Izpraševalni komisiji za stavbne mojstre v Ljubljani, Turjaški trg I. Pri tej Icomlslči je treba plačati obenem izpitno tateo. * Monografija našo kraljevine. V našem Časopisju se pogosto z ogorčenjem ugotavlja, da v fnozerr.stvu ne poznajo naših razmer. Nedavno je v Londonu zšel velik zemljevid, kjer so naša mesta v osmem letu obstanka naše države označena kot Lai-baoh. A«ram. Marburg itd. Ako smo iskreni moramo priznati, da ni temu toliko krivo Inozemstvo, marveč v prvi vrsti ntj sami. Informirati moramo inozemstvo, potem šele lahko zahtevamo, da nas bolje pozna. Ugotavljamo, da niti v osmem letu našega državnega obstoja nismo še izdali nobenega dela, ki bi vsestransko Informiralo inozemstvo o nas in naših razmerah. Jugosloven-sko novinarsko udrirfeiTje smatra, da je v prvi vrsti poklicano, da na tem področju poda inicijativo. Zato pripravlja sijajno Iz-danje velike ilustrovane »Monografije kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« v štirih jezikih- francoskem, angleškem, nemškem in srbohrvatskem. To veliko delo ima svrho. da v sliki in besedi informira inozem stvo o vseh področjih našega političnega, ekonomskega, socralnega in kulturnega življenja, Na sodelovanje bodo povabljeni naši najugledne:ši pisatelji. Tak-o delo se samo priporoča, dolžnost naše iavnosti pa je da podpira naše novinarsko udruženje pri tej akciji ter po možnosti podpira njegove delegate, ki bodo zbirali potrebno gradivo po celi naši državi. * Težkoče glede potovanja v Grško. Potniki, ki prihajajo iz Grške, se pritožujejo zaradi postopanja grških obmejnih oblasti. Od potnikov se zahtevajo visoke pristojbine za vizum. Razen tega pa se še zahte- Pomladanske obleke, perilo za gospode, krasne čepice, klobuke, kravate, nogavice itd., po izredno nizkih cenah dobite pri tvrdki ji presker, Sjnbljana, Sv. Petra cesta. Vsled občnega zbora zveze poštnih organizacij, tombola preložona na nedeljo, 9. maja Zato segajte pridno po srečkah, dokler ie še čas, da jih ne bo imanj«ak>. Prodajajo jih vs> pismonošl ln trafke po Din 2 - ODBOR. va, da mora vsak potnik imeti 500 drahem v grški valuti. Tudi sicer so potniki izpostavljeni še raznim drugim težkočam. * Razpis natečaja za idejne načrte sloven ske enodružinske hiše. Da se ustvari ttp slo venske enodružinske hiše. kf bo združeval principe in potrebe modernega stana z domačim miljejem in narodnimi motivi, razpisuje Gradbena tn kreditna zadruga »Dom In Vrt« v Ljubljani natečaj za Izdelavo fdej-nih načrtov za gradnjo slovenskih enodružinskih hiš s tremi nagradami 1500 Din 1000 in 500 Din. Natečaine načrte opremljene z gesli je izročiti do 31. maja ob 12. uri v pisarni zadružnega tajnika, vladnega svetnika dr. Frana Spi!ler-Muysa. Marsov (Turjaški) trg št. 3/2. nadstr. (poslopje Kme tiske družbe) ker se dobe tudi podrobni natečajnf pogoji. — Gradbena In kreditna zadruga »Dom In Vrt«. * Skupščina »Saveza trezvene mladežl« se bo vršila letos v Kragujevcu tn sicer v dneh: 5, 6. in 7. maja. Kongres bo združen s kongresom »Oblastvenega Središča v Kragujevcu«. Odhod slovenskih članov v torek 4. mala ob 17. nri fz Ljubljane. * Kum (1219 m.) Pišejo nam: Letos je pri nas izredno mila pomlad in krasen razgled po vsej Sloveniji. Izletnikom, ki prihajajo na Kum. so vsak čas na razpolago topla in mrzla jedila, alkoholne in brezalkoholne ne pijače. Kdor žeii preživeti več dni v miru In krasni naravi, mu je na razpolago vsa oskrba. Prenočišča zboljšana! * Samomor v navzočnosti matere. V selu Trebinju pri Novem gradu ie posestnikov sin Kuzma Vulkič v navzočnosti svoje matere in nekega prijatelja izvršil samomor. Iz revolverja si je pognal kroglo v sence. Samomor je izvršil zaradi nesrečne ljubezni * Samomor v ptujski okolici. V Budini pri Ptuju se je predvčerajšnjim ponoči v svojem stanovanju obesil vpokojeni finančni paznik H. Mazanec. V zadnjem času ga je zadela kap, tako, da ni mogel odpirati ust in ne zavžitl hrane. Iz obirpa je šel nesrečni mož prostovoljno v smrt. * Velika povodeni v Liki. Po vesteh Iz Rosinia v Liki je bila taiirlkaj v zadnjih dneh velika povoden). Vsled večdnevnega deževja so vode naglo narasle. V občini Ko-siirj je nad 5000 oralov najboljšega sveta pod vodo. Voda je vdrla tudi v hiše in gospodarska poslopja. Škoda se ceni na deset milijonov dinarjev. Posebna deputaclja je odšla v Beograd, da zahteva hitro pomoč za oškodovance. * Zagonetna okostja v Beogradu. V Beo. gradu je bilo v zadnjih dneh izkopanih šest zagonetnih okostij in strohnelih trupel. Prvo moško okostje so našli v Pop Lukini ulici, kjer se je nekdaj nahajala beograjska policija. 2e naslednjega dne je skupina mladih nogometašev slučajno odkrila le par pedi pod površino zemlje na dirkališču še eno okostje z zlatim prstanom na roki. Ko so se še vršile poizvedbe so delavci, ki so kopali kana! na vogalu Cetinjske ulice, našli troje otroških okostij, pozneje pa še žensko okost je Ker so vsa beograjska pokopališča precej oddaliena od sredine mesta, je jasno, da so to okostja oseb, ki so postale žrtev zločina. Praznoverni Beograjčani si na svoj način tolmačijo najdbo teh misterijoznih okostij. • * Afera v finančni upravi v Skoplju. Pred okrožnim sodiSčem v Skoplju se le dne 27. t m. vršila končna obravnava proti Božidaru Brajeviču, bivšemu blagajniku, in proti Todoru Jovanovlču, bivšemu šefu okrožne finančne uprave v Skoplju. Obtožena sta bHa poneverbe zneska 1,400.000 dinarjev. Brijevič je bil obsojen na pet let težke ječe, Jovanovič pa ie bil od obtožbe oproščen. * Čani-beg oproščen. V Skoplju je bil pro šli torek veleposestnik Čani-beg od obtožbe oproščen In tzpuSčen te zapora. Kakor smo svojedobno poročali je bil Čani-beg obtožen zaradi umora svole žene bivše učiteljice Milice Bogatinčevič ter obsojen na 20 let težke ječe. To obsodbo je potrdilo tudi apelaciisko sodišče. Kasacijsko sodišče pa le odredilo, naj se akt odstopi sanitetnemu svetu, ki je podal mnenje, da gre za samomor. a ne za umor. Na podlagi tega mnenja je bil Čani-beg oproščen. Privatni tožftdj pa ie proti mnenju sanitetnega sveta vložil pritožbo, ki je bila na podlagi Izjave ministrstva za narodno zdravje zavrnjena. Ape-lacljsko sodišče ie sedaj Čani-bega končno-veljavno od obtožbe oprostilo In Izpustilo na svobodo. Čani-beg ie skoraj tri leta presedel v leči. * Mati rešila otroka, a sama ponesrečila. Iz Beograda poročajo o pretresljivi nesreči ki se je pripetila na kolodvoru v Veliki Plani. Zena železniškega manlpulanta Gjorgja Hiča se je s svojim štiriletnim sinčkom spre haiala ob prostoru za ranžiranje vlakov. Sinček se ie igral z žogo, ki je po nesreči odskočila na železniški tir v trenotku. ko se oac3ac38oac=>aoRC3ioioac OBLEKE lastnega izdelka Vam nudi 118 HRICENEJE Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova 3. aaoRosoioBoaoMoaoao cxrx3maaDtxiuLiuuLr^ URI ZA F. BIRMO PREŠERNOVA UL. 1. ie bližala lokomotiva. Videč veliko nevarnost, plane mati za otrokom. Na tračnici pa ji spodrsne, tako da je padla med tračnice. Otroka je še z eno roko potisnila s tira, v tem trenotkn pa io ie že zgrabila lokomotiva in jo grozno razmesarila. Ostala ie na mestu mrtva. Tudi otrok je bi! težko ranjen, ker ga je zadel prag nekega vagona. Težka nesreča je med prebivalstvom povzročila veliko vznemirjenje in sočutje. * Zlatnike so našle v Zlatorog . terpen-tlnovem milu: Matilda Zupan. Dvorska vas: Ana Merlin, Maribor, Tržaška cesta 3S; Terezija Ambrož, Maribor . Pobrežje, Dre-voredna ulica 10; Alojztja Zavernik, Sv. Lenart; Amalija Hostnit, Loke št. 55; Anei Bermkova, Višnja gora; Mioi Zoran, služkinja v Mokronogu. * Ljudska hrana bodo postale PEKATETE to reče vsak. ki sliši kako se hvali okus-nost In tečnost teh {zbornih testenin. Spoznati pa mora vsak vse te vrste, da izbere ono, kar mu ngaja. * Pension Vila Lucla v Aleksandrovu na otoku Krku, z vsem konfortom tik ob kopališča vabi cenjene goste. * Pri prehlajenju, hrlpl, živčnih bolečinah trganju po udih, naduhi, pljučnih boleznih storite prav. ako poskrbite s pol čaše naravne »Franc-Jožefove grenčice za vsakdanje izpraznjenje črev. Po sodbah vseuči-liških klinik se odlikuje Franz Jožefova voda po gotovi učinkovitosti pri prijetni uporabi. Dobi se v lekarnah in drogerijah. 4S * Zlatnike v milu « Gazela, so našle: Neža Podreberšek, Ljubljana. Trnovski pristan 3; Marija Orešnik, Spodnja šiška; Stanka Furlan, Črnomelj; kuharica pri g<\ dr. Marti Novak, Mozirje; Jožefa Uhernik. RokoTnik; Milka Plamtarifi, Trebnje; Roza Kokoi, Krčeviaa 45 pri Ptuju; Rozalija Ko-ren, žužeciberk; Marija Sandor, Nora cerkev pri Celju; Marija Turšič. Spod. Dnle št. 6 pri Krštaem; Ivana Ba8, Maribor, Er-jarčera ulica 10; Slava Tomaškorif-. Jal-kovac pri Varaždtnu. Začetkom maja se vrši novi tečaj za krojno risanje in prikrole»»n|e damslsita ob.ek BOŽA ESSDVED. oblastno konc. ufilišče LJUB UANA. Mestni trg št. H. * Čatežke toplice pri Brežicah. Kakor slišimo se bo 15. maia otvoriia letošnja sezona tega sicer še danes skromne ampak po dosedanjih uspehih izbornega kopališča. Visoko radioaktivna akrotherma učinkuje posebno pri težkih slučajih: reuma, ischias in sličnih boleznih. Letos bo kopališče zopet za eno nevo veliko zgradbo bogatejše, ki je posebno kmečkemu ljudstvu širje okolice namenjena, razširjeno in stare primitivne banje in hišice bodo porušene. Tudi gostilniški prostor! bodo razširjeni in izboljšani, tako da je upati, da se bodo kopališki gostje prijetno počutili v tem idiličnem, tihem, dolenjskem kraju. 538 * Vsaka gospodinja, ki je poskušala Tar-mol. se je prepričala, da je to najboljše sred stvo zoper mo!e. Dobi se v vseh drogerijah, izdeluje ga Chemotechna, družba z o. z. Ljubliana, Mestni trg 10. (na dvorišCn tvrd-ke A. & E. Skaberne). * Rogaška Slatina najbolj renomarano zdravilišče proti boleznim želodca, črevefc mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte! * Kri osvežujoči originalni planinski «spo mladanski čaj« priporoča lekarna Bahovec Ljubljana. Cena Din 10. po pošti Din 12.—. Ronald Colman najlepši čioi-ek Amerike, ljubljenec vse kino nublike igra glavno vlogo v prekrasnem velefilmu ŠPORTNA VENERA, Pride v kratkem! Iz Ljubljane u— Ljubljanska sekcija JNU ima nadaljevanje svojega občnega zbora v sredo 5. t. m ob pol 17. v damskl sobi kavarne Emona v Ljubljani. u— Državne ceste v Ljubljani v dežju ali snegu služijo za vzorec, kakšne ne smejo biti ceste. Takrat se udirajo vozovi v globoko blato, ljudje Pa se preko državnih cest ne upajo, ker izgube v brluzgi in blatu ga-Icše in snežne čevlje. Državne ceste v Ljubljani nas ob deževnem času prav živo spominjajo galiških razmer med vojno. Dolgo. dolgo časa mine, p redno se pojavijo cestarji. ki zgrabr.o redko blato na robove cest. To redko blato puste potem par tednov, da se zgosti. Med tem se ljudje zlasti ponoči Izgubljajo v tisto nagrabljeno blato ter ga temeljito premešajo. Celo pred dram skfm gledališčem so državni cestarji puščali redko nagrabljeno blato, da so gledališki obiskovalci, zlasti dame, zagažali vanje ter puščali v njem obutev. Ko se končno redko blato dovolj zgosti, ga cestarji zgrabijo na kupe. A tudi te kupe strjenega blata puščajo še dolgo, da jih vozovi in pasantje znova steptajo in zvozijo. Kupi se razširijo in cestarji marajo v skorje posušeno blato, kolikor se nI izpremenilo v prah, vnovič zložiti na kupe. Tako se ljubljansko blato pregrabl. premeče in prekoplje vselej trikrat štirikrat, preden pridejo vozovi, da ža odpeljejo. Zgodi pa se da ga sploh ne odpeljejo. ker ga raznese veter kot prah ali pa ga novo deževje raztopi in razredčJ ter se mora vsa procedura začeti iznova. Kakor z blatom In prahom se godi z gramozom. Preden ga dovozijo zamude vselej pravi čas. Navadno imajo gramoza komaj za največjo silo. Letos pa so ga navozili na neke točke precej velike kupe. Toda puste ga ležati. da dela granm napotje vozem in pa-santom. Kupi gramoza se podirajo in širijo, a nikogar nI, da bi gramoz pravilno razsul In nasul. u— Razmere na ljubljanskem živilskem trgu. Z ozirom na našo notico »Oremij trgovcev v Ljubljani« v »Jutru« nam poroča Reki« ne potrebuje 7 O.lkraiiiilfi keT se blago rad; svoie kvalitete in cene samo priporoča. — — — uuuunnmccnouLiuuijnnDGamoonD! j V nedeljo, dne 9. t. m. 1 Juijevanje na Litsfrlfan. gradu : mestni magistrat sledeče pojasnilo mestnega tržnega nadzorstva: Dopis gTemfja trgovcev na gospoda predsednika gerer.tskega sveta dr. Puca glede izboljšanja razmer na živilskem trgu temelji na napačnih informacijah. Sedanie vodstvo tržnega nadzorsna stremi od početka sem za tem, da se trg ne uredi samo po zunanjem !icu, temveč tudi po notranjem ustro;u. Sedanji gerentski svet je preuredi! ves Vodnikov trg ter je nadaljna regulacija še v teku. Na novo je dovolil postaviti 'e 4 stolnice (3 mesarjem in I vrtnarju.). Odstranilo se je sedem stojnic, premestile pa so se 4. Iz tega je razvidno, da ni govora o naraščanju barak na trgu. Na živilskem trgu se že desetletja in tudi celo stoletje prodaja razen živil še drugo blago, zlasti se je to vršilo med vojno. Tega pa nI mogoče predrugačiti čez noč. Dovoljenja za prodajo so se izdala le onim prodajalcem, ki že mnogo let prodajajo razno blago z ustnim privoljenjem bivših županov in nadzornikov, nova pa le prodajalcem živil. Iz socijalnih ozirov se pa starih ne preganja, ker bi sicer po večini padli v b-eme mestni občini. Vsem, ki so prodajali predmete brez tozadevnega obrtnega dovoljenja, se je prodaja prepovedala, dasi so n ekateri prodajali že desetletja. Re dukcija prodajalcev drugega blaga, razun živilskega, se vrši vztrajno in dosledno. Kar se tiče zavijanja kupljenega blaga v časopisni papir, je mesttio tržno nadzorstvo Izdalo strog ukaz, da se morajo zavijati vse jestvine v čist bel papir, glede higienskih razmer pa se vrši stroga kontrola po mestnem fizikatu. Uveliavljenie novega tržnega reda spada v delokrog bodočega občinskega sveta. Vsi poznavalci ljubljanskega trga pa so se doslej pohvalno izrazili o novem sedanjem ustroju, ki pač v vseh ozirih preanjači drugim trgom. Mestno tržno nadzorstvo pa bo skušalo tudi v bodoče sistematično in dosledno, a socialno obzirno delati na to, da bo trg odgovarjal vsem najmodernejšim zahtevam. u— Promenad«! koncert muzike Dravske divizijske oblasti bo jutri, v nedeljo ob 11. v »Zvezdi« Dirigent višji kapeinik dr. Jos. Čerin. Spored: 1.) Novak; »Pod praporem« marš. 2.) Pokorni: »Iz Beograda ln okolice« srbske pesmi. 3.) Zaje: »Večer na Savi«. 4.) Gleisner: Fantazija iz VVagnerievih oper 5.) Jaki: »V kresni noči«, intermezzo. 6.) Hengdorfer: »Rio negro« shimmy. T.) Čerin: »Deiaj dekle pušeijc!« marš. u— Obnova fasade poštnega poslopja v Ljubljani Uradno poslopje glavne pošte v Ljubljani je bilo v zadnjih mesecih v notra- Cev!ji z zsBonko najmodernejši z leseno peto . črni Din lakasti Din 229- Tenis čevlji z gum. podplati najboljši angleški izdelek Din Platneni z zaponko črne, sive in bele Irancoskc pete Din » Darnski Mi Nobuk pariški v vseh barvah Din Moški nizki čevlji črni Din 230* rjavi Dir. 268* L. Ljubljana Dunajska cesta l njosti popolnoma prenovljeno. Sedaj je ministrstvo pošte in brzojava dovolilo potreben kredit da se tekom letošnjega leta Prenovi tudi fasada poštnega poslopja. u— »Klub Primork« vabi vse članice na skupiti izlet, ki ga priredi bratsko društvo »Soča« v nedeljo 2. t m- v Medno. Za pešce odhod ob 13. izipred šišenske cerkve, druži pa z vlaki 11.40, ali 14JO. Spored je lep, zato vse Primorke v nedeljo v Medno! — Predsednica. u— Narodno železničarsko glasbeno društvo Sloga proslavi danes praznik dela, pridnosti in vztrajnosti z budnico po mestu ob 4. zjutraj ter s promenadnim koncertom v »Zvezdi« ob 18. pod vodstvom dirigenta kapelnika g. Bučarja s sledečim sporedom: 1.) Otvoritvena koračnica. 2.) Suppe: Uvertura \z opere »Leipa Galateja« 3.) VValdteulel: Le patrneurs, valček. 4.) Strauss: Potpuri iz operete »Netopir«. 5.) Dvorak: Slovanski ples. 6.) Schnbert: Pesem ob morju. 7.) Zaključna koračnica. u_ Vldovičev klub v LJubljani- Redni večerni tečaji se pričnejo v pondeljek, 3. t. m. ob 6. zvečer. Tečaji se vršijo na Ljudski šoi na Ledini, drugo nadstropje levo, Vabljeni člani in vsi ki se za pokret zanimajo. u— Redni občni zbor Udružeoja železniških činovnikov v kraljevini SHS se bo vršil v nedeljo dne 2. maja ob 9. dopoldne v stekleni dvorani kolodvorske restavracije postaje Ljubljana gl. kolodvor. Pozivaimo vse člane, da se glede na važen dnevni red vabilu polnoštevilno odzovejo. — Centralni odbor UŽC. u— Československa obec. V sobotu 1. kvetna večer pfednaši ve Zvezde p. J. Kreidl »Ndrodni banka čsl. a iejd ukoly«. Po pfednašce členska schnze, sučastnete se všichni! 541 u— Akad. soc. pedagoški krožek priredi v torek, dne 4 maja svoj redni občni zbor na moškem učiteljišču ob 20. uri. Razpravljalo se bo tudi o ekskurziji, ki jo misli agilni krožek prirediti na jug naše domovine (Dalmacija, Bosna itd.) Vabljeni so vsi, ki so se udeleževali "krožkovth predavanj! u— Narodno prosvetno društvo »Vodnik« v Zg. Šiški priredi v nedeljo, 2. maja ob 8. pri »Kamniti mizi« igro »Otroška tragedija« drama v 3 dejanjih. Udeležite se polnoštevilno u— Radioklub v Ljubljani ima dne 3. maja ob 8. uri zvečer pri Mraku na Rimski cesti svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom, u_ Proslava 1. maja na Taboru. Vsi pra vi Sokoli, pravi delavci v sckolstoh društvih se zavedajo pomena praznika dela, ki 'je praznik uspeha. Sokolu L, ki se ne strašil nikoli nobenega truda in napora, bo usoda tudi z uspehom naklonjena. 1. maja je setev, naj bi uspehov žetve bila deležna vsa domovina, ki jo nosimo v sroih. Pridite torej danes v soboto 1. maja vsi proti večeru ob 18. uri na Tabor, da boste navzoči pri setvi, pri praznovanju veselja do dela In upanja na boljšo bodočnost našega naroda. Mladinski odsek nastopi z eno telovadno uro, pa s številnimi zanimivostmi. Nastopi moški m ženski naraščaj, moška In ženska deca z enkratno menjavo na orod ju. Sodeluje orkester Sokola I. Zdravo! Na svidenje. u_ Otroški vrtec na Ledini. Pišejo nam: Do nedavnega na Zaloški cesti se nahajajoči otroški vrtec je bil zaradi odpovedi lokala prestavljen v poslopje mestne deške šole na Ledini, torej skoraj popolnoma izven območja, ki mu je namenjen. Zaradi tega ima večina male dece mnogo predaleč do vrtca in bi bilo potrebno, da se poišče nov lokal. Ker se namerava zgraditi na Ahacljevl cesti mestna stanovanjska hiša bi bilo prav umestno, da se v tem poslopju priredi primeren lokal za ta vrtec, s čimer bi bilo v pretežni večini v poštev prihajajočih staršev zelo ustreženo. u— Ta ie pa dobra! Zadnjič smo se obrnili v našem listu na mestni fizikat glede neokusne in sanitarno nedostatne barake na Resljevi cesti ob Tomanovem skladišču nagrobnih spomenikov, ki res neestetično kra-si dohod iz kolodvora na to lepo cesto. Kakor v posmeh na naš apel mestnemu fizr-katu, so stanovalci te neukusne barake na-pravfli poleg nje še nekako štaketno kolibo, in bodo imeli menda stanovalci sosednih hiš še nadalje dvomljivo čast uživati posebno poleti vse parfume te grde nesani-tarne barake. Ali nas ni sram tujcev? Zakaj se baraka ne premesti na drugi konec poleg že obstoječih drugih barak, tam bi vsaj ne žalila tujcev in domačinov. Sanitarna oblast zahteva že pri vsaki branjevki vodovod in druge higiienske naprave, te barake pa očfvidno ne vidi. u— Otvoritev vrta. Restavracfja in kavarna »Zvezda« otvorita danes 1. maja svoj vrt, ki je pravi gaj palm, oranž in oleandrov, vrt vreden, da si ga vsak ogleda, ker nima primere v Jugoslaviji. u— Proslava prvega majnika pri Tičku na Gričku. u— V nedeljo otvoritev vrta s koncertom pri Mraku ob 3. popoldne. 526 u— Najboljši in naitrpežnejšl češki čevlji Tip-Top in Baly-Švica, se dobe le v trgovini Zfbert, Prešernova ulica, Ljubljana 540 u— Izletnikom, ki se udeleže izleta »Soče« dne 2. t. m. v Medno in bodo obiskali Šmarno goro, se naznanja, da vozi prevoznik (čolnar) čez Savo pri Mednem, ker je zbirališče v gostilni pri Cirmanu od 3.—4. pop. Skupen odhod pa je izipred cerkve v Šiški ob 13}4. u— Cenj. občinstvu se priporoča restavracija «Ko!ezija« z lepim senčnatim vrtom. Od danes na preti se dobi zijutraj vedno kava. čokolada itd. Dobra pijača in razna mrz Pnspoid ie favooksr i nova izbira modnega blaga za moške in ženske obleke letne sezije, katero nudi OHMNc* M;kloš«rev3 c 7 sicer: 1 radi poneverbe, 1 radi splošnega suma in 1 radi suma tatvine, u— Pozor pred uzmovlčem. Zadnje čase se je dogodilo po raznih stanovanjih v mestu zopet nešteto tatvin, ki gredo povečini na rovaš ene in iste osebe, skrivnostnega obiskovalca tujih stanovanj. Iz predsob in drugih prostorov zmanjkujejo komadi obleke, dragocenosti In vse kaT je laik odnesti in reprezentira kako vrednost Prevejani uzmovič se pojavlja v različnih delih mesta in se ne straši splaziti se tudi v najod-ličnejše hiše. Ponekod so ga že celo opazili, vendar se zna preteči nevarnosti vedno še pravočasno umakniti. Po videzo sodeč je tat okrog 25 let star, ima Srne lase to je športno oblečen. i— Poskusen samomor. Včeraj popoldne ob dveh je prišel po Prulah proti Koširju avtamehanfk Franc Puh s Karlovske ceste 8, v družbe neke ženske v živorumenem jumperju, s katero sta se prepirala. Puh je naenkrat skočil v Ljubljanico In do sredine rake plaval, potem se pa potopil. K sreči je na trnovski strani ravno takrat dresiral svojega dotoermana znani ljubitelj plemenitih psov g. Ivan Grilc, ki je takoj odvezal najbližji čoln in potegnil utopljenca na breg. Ta je bil že ves moder, pa se ga je prlhitelim gledalcem vendarle še posrečilo po dolgotrajnem umetnem dihanju oživeti. Ko je prišel rešilni avto ie bil Puh še v nezavesti. Razburljivo sceno je razen množice občinstva ves čas mirno in z vidnim zanimanjem opazovala na nasprotnem bregu tudi dama v rumenem jumperju. u_ Tat in nočni čuvaj. Ko je nočni čuva) Ivan Voda stražil v četrtek ponoči novo poslopje mestne klavnice, je prišel okrog 23. ure čez dvorišče k njemu neznan človek, ki je vprašal, kje stoji mestni nočni čuvaj. Čez trenotek pa ie neznanec čuvaja Vodo bržkone spoznal in odhitei z zavitkom pod pazduho proti zadnjemu delu nove zgradbe proti Gruberjevemu prekopu. Čuvaj je neznanca zasledoval, vendar mu je ta v temi izginil izpred oči in se skril. Voda je nato s pomočjo svetilke preiskal oelo poslopje fn našel v nekem kotu vrečo z zavitkom govejega mesa, ki ga je tamkaj skril tat. Pozneje ie ugotovil, da je prišel tat v klavnico skozi odprto okno in tamkaj ukradel meso. u— izgnana vlačugarica. Za nedoločen čas je izgnana Iz ljubljanskega policijskega okoliša 18 letna Marija Florjančič, doma iz Sv. Petra pri Novem mestu znana po ljubljanskih beznicah kot »sladlka punčka« pod najrazličnejšilmi imeni. Bila je kljub svoji mladosti že 6 krat kaznovana radi tatvine fn taijne prostitucije. Iz Maribora ar— Iz državnega statusa. Za podelitev našega državljanstva je zaprosila S-b na Trobec, učiteljica v Mariboru, ki je bila doslej pristojna v Trst a— Kaj je z nakupom avto-škropilnega voza? S polnim korakom je že nastopila sezona prašnih mestnih cest Danes opravljajo škropljenje cest navadni vozovi s konjsko vprego, katerih delo pa ie nadvse počasno in zamudno. Najhujše pa se dogaja srb nedeljah in praznikih, ko se škropljenje cest ne vrši In ko se človek komaj upa itn po cesti, da ga ne bi ovilj oblaki cestnega prahu, ki ga povzročajo avtomobili in drfl_ ga vozila. Potrebo ekonomičnega in hitrejšega škropljenja je uvidel mariborski občinski svet, ki je tudi sklenil, da nabavi primerno avto-škropilnico a— Gradbena dovoljenja v aprilu. V mesecu aprilu so bila podeljena sledeča grad. bena dovoljenja: Pelzel H. za prizidek stanovanja k že obstoječi hiši ob Bregu 13. Fračku M. za preureditev šupe v mehanično delavnico v Sodni ulici, Šlih.ovni in mehanični tkalnici Zelenka in drug za povečanje tovarniškega poslopja. a— Dolžnost meščanstva napram Olepševalnemu društvu. Olepševalno društvo bi moralo igrati v življenju mesta Maribora vlogo, katera mu po značaju njegovega dela pritiče. Vsem leži pri srcu krasota mestnega parka — pljuča mesta. Zato bi si moral tudi vsak obiskovalec parka šteti v čast da je član olepševalnega društva. In to naj tudi vsak stori! a— Nedeljski športni dogodki Maribora v fflm11. Jutrišnja mariborska nedelja bo brez dvoma športna nedelja, katere senzacionalna posebnost bodo filmski posnetki vseh športnih dogodkov. Na »Mariborovem« igrišču se bodo vršile dopoldne in popoldne nogometne in hazenske tekme, v katerih bo nastopilo šest moštev »Maribora« ta »Rabida«. Popoldne ob dveh je stan na Vodnikovem trgu solesarske dirke na progi Maribor—Fala—Maribor, cilj je tudi na Vodnikovem trgu kolesarske dirke na pro-Ljudskem vrtu in na Vodnikovem trgu bodo filmirani, zato vlada med mariborskim prebivalstvom veliko zanimanje. a— Zanimivo predavanje v Ljudski univerzi. V ponedeljek dne 3. maja bo predavala v Ljudski univerzi ga. Valerija Me-yerhoffer iz Zagreba o zelo aktualni in važni temi »Moderno iskanje boga«. Predavateljica bo obravnavala važnejša vprašanja svetovnega naziranja, ki težijo modernega človeka. a— Rezervnim oliclrjem mariborske oblasti, članom Pododbora Udr. rez. ofic. v Mariboru! Pred nami ie razvitje prapora našega Udruienja, ki nam ga je poklonil Nj. Vel. kralj, obenem praporov kum. Razvitje je 24. maja. Vožnja v Zagreb in nazaj je brezplačna. Prenočišča |n prehrana v Zagreba stanejo minimalen denar: prenočišče Je lahko eventuelno tudi brezplačno. Ker le treba prijave poslati že do 5. maja sredi-šnjl upravi v Beogradu, s« prosijo vsi (tudi v to svrho že priglašeni) člani Iz Maribora In najblfžnk okolice, ki pojdejo v Zagreb, naj se oglasijo v nedeljo, 2. maja, med 10. in 11. uro dopoldne v kmetskl sobi Nar. doma. Kdor želi prenočiti v hotelu, naj prinese s saiboj 40— 50 Din; za skupno prehrano (obed In večerjo) se plača v naprej 40 dinarjev. Člani iz ostalih krajev naše oblasti se lahko priglase tudi pismeno: izjavijo naj: 1.) II pojdejo v Zagreb v uniformi. 2.) žele prenočišče v hotelu ali brezplačno, 3.) la jedila. Ob nedeljah in praznikih dopol- | dne gorak zajutrek, popoldne in zvečer pa razna gorka jedila. Od danes naprej so odprte tudi pršne in solnčne kopeli. 531 a— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 nezgoda 1 prestopek zglaševal-nih predpisov, 1 tepež, 1 prestopek nošenja orožja, 1 slučaj zastrupile ni a, 19 prestopkov cestnega policijskega reda in 1 pre tep v kavarni. Aretovane so bile 3 osebe in žele skupno brano? Ako da. naj pošljejo tudi omenjene zneske. — Tovariši, ki so se priglasili za uniforme naj tudi pridejo v Istem času po nakaznice. Predpogoj: plačana pristopnina (20 Din), članarina (30 Din) In legitimacija (25 Din). Za legitimacije prinesite seboj fotografije. Tovariši, ki imajo pravo za napredovanje, naj vložijo čimprej tozadevne raporte na vojno ministrstvo potom Pododbora; središnia uprava uspešno pospešuje take raporte. — Predsednik. a— Zaključek gostilničarske šole. Pretekli četrtek je zaključila šola gostilničarske-ga naraSčaja šolski pouk na zelo slovesen način ob navzočnosti zastopnikov gostilničarske zadruge, učiteljev šole in nčenoev. Poučevanje so Izvrševali gg.: prof. V dL Skova. Rakuša in Škof. nadnatakar Cretnik pa je učil v serviranju. Letošnji drugi letnik je obiskovalo 18 vajencev. Predsednik zadruge je imel pozdravni govor, g. Škof pa je imel predavanje o evropskih mestih, ki so ga pojasnjevale skioptične slike. a— Esperantsko društvo v Mariboru je imelo preteklo sredo redni občni zbor, na katerem je bil ponovno izvoljen stari odbor z g. Dobravcem kot predsednikom. Društvo čaka polno dela za državni esperantskl kongres, ki bo v binkoštih v Mariboru. a— Koncert ženskega učiteljišča. Dne 12. maja priredi v veliki Gotzovi dvorani državno žensko učiteljišče pod vodstvom profesorice E. Ropasove v okviru Ljudske univerze velik koncert. Na programu so kompozicije Dvo?aka, Bendela, Mirka, Deva, FSrsterja, Ropasove in Oriega (Pred samostanskimi vrati). a— Prenos posesti. Mariborska občina je kupila od Adolfa Jošta stavbišče, njivo in travnike v Urbanovi ulici. Prostor namerava uporabiti občina za svojo gradbeno akcijo. a— Maturantje varaždinske gimnazije pridejo danes v Maribor teT bodo napravili še izlet na Pohorje, v Ruše In Falo. a— Protestno gibanje privatnih nameščencev. Včerajšnjo notico pod tem naslovom moramo v toliko popraviti, da je preložen protestni shod organizacije na četrtek 6. t m. ob 20. v dvorani Rotovž. Iz Celja e— Za olepšavo mesta In okolice bi bilo nujno potrebno popravilo ceste, ki vodi iz mestnega parka proti Liscam. Ta cesta, ki je za Celjane in letoviščarje eno najlepš h sprehajališč, se precej po mačehovsko vzdržuje. Ograje In jame cb cesti bi se dale z maltmi troškl urediti, tisti visoki ploti ob kopališčih naj se pa sploh odstr.snijo. Desno obrežje Savinje je še precej lepo uravnano. če pa pogledamo levo obrežje iz 'parka ven, pa se nam zdi. da stoji na drugi strani kakšna večja vas. Skladovnica drv pred grofijo spada v drvarnico, vozovi v šupo, prazni sodi pa v klet. e— Mestno gedaKSče. V torek dne 4. maja bo zopet gostovala ljubljanska drama s Plrandellovo dramo »Henrik IV« v režiji g. prof. Šesta. Glavne vloge kreirajo ge. Marija Vera In Ješk.iva ter gg. Rog z. Cesar, 'Peček, Oiipovič. Jerman, Sancin, Plut ta Smerkolj. Upamo, da bo celjsko občinstvo znalo ceniti prizadevanje dramatičnega društva ta napolnilo gledališče. e— Snaženje uradnih prostorov. Vsled snaženja uradnih proso rov mestnega ma_ gstrata bo mestni urad v četrtek dne 6. maja popoldne ta petek dne 7. maja ves dan zaprt. Stranke, ki so povabljene za četrtek popoldne in petek k mestnemu magistratu. naj se zglasijo v soboto dne 8. maja ob navadnih uradnih urah. e— Planinsko veselico priredi Savinjska podružnica SPD v nedeljo dne 2. maja na Celjski koči. Cisti dobiček prireditve je namenjen zgraditvi planinske koče na Koro-šlci. Vabijo se vsi planinci ta prijatelji narave ki hočejo prebiti nedeljo v veselem razpoloženju na Celjski koči. e— Uradni dan trgovske zbornice v Ljubljani za Celje. Gremij trgovcev v Celju opozarja vse gospodarske kroge, da bo referent zbornice za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani uradova! za Celje ta celjsko okolico v četrtek dne 6. maja ta sicer v ravnateljsk! sobi Prevozne družbe (poslopje carinarnice) od 8. do 12. ure. e— Gremij trgovcev za politični okraj Celje sklicuje svoj redni letni občni zbor za četrtek dne 6. maja ob 8. dopoldne v Narodnem domu v Celju. e— Tedenski izkaz v mestni klavnici zaklane živine. V dobi od 19. do 35. t. m. je bilo v mestni klavnici zaklanih 12 volov, 21 krav, 7 telic, 36 telet, 27 svinj in 7 kozličkov. Uvoženega mesa je bilo 438 govedine, 1697 kg teletine ta 321 kg svinjine. Izvoz je znašal 20 telet. Konzum mesa It znašal torej okroglo 19.800 kg. POT V ZAKONSKI RAJ siiajna salonska detektivska veseloigra — v g avni vlogi najnovejši amenkanski komik Raymond Griffith, nazvan ladi fiapantne sličnost* z nepozabnim Under-jem Maks Lifider Njegovo veselo partnerico imenujejo amerikansko Ossi OsvvaSdo. Na stotine ame rikanskih policistov na motociklih zasleduje z mrzlično napetostjo m smrtno-nevarnim tempom zgoraj imenvan par, ki v elegantnem avtu divja proii državni meji. skiva oč milijot ski naki' — Scene, kako je ta imenitni par prišet do tega r.akita, so tako napete in tako humoristične. da gledalci ne pridejo iz smeha in nervo?ncga pričakovanja - Znamenitna ie scena ko elegantni pustolovec z navadnim emblemom kontro-orja plinskih števcev .notegne* in opehari veliko tolovajsko družbo — Koiosalm temno, v katerem se odvija igra ie mogoč le pri Amerikancih. V svrho posebno reklame in propagande za tega izvrstnega komika predvajamo veseloigro „ Po* * zakonski raj" v soboto 1. maja ob 3. popoldne po enotni ceni od 5 O, brez ozira na vrsto sedežev Redne p ed^ave nri navadnih cenah e vršr v soboto ob pol 5., 6., pol 8. in 9. url - V nedeljo ob. 3., pol 5., 6. poS 8 in 9. url. Preskrbite si pravočasno vstopnice in smejte se z nami! ELITNI KINO MATICA ion ura Pomladanska sezona otvoriena. — Nenadkriljivi uspehi zdiavlienja — Moderne uredbe svetovnega kopališča. — Zeio nzke cene. — Popolni pen^ion vkjuč vši dobro oskrbo a la carte, uporabo kamenih kopeli stanovanja v zdrsviliSčnem hotelu, postrežbo, razsvetljavo in zdiavilščno takso stane za čas do glavne se-one 63 . 75 Din za osebo na dan. Vse točnejše nformacije daje najkulantneje 117 a Uprava kopališča SiipiSi. Zadnjo moda /e ažui tn enttant cipkt v perilu -Ugodne nizke cent pri. IOM JAGEH-CERML. Uubl/ana. Dvom >rg I 122? Dramatične Trbovlje i. Trbovlje, to eo kraj borben, kraj pestro-siti slojev, z eno besedo, kraj z dramatično tendenco Ko se bo pisala zgodovina tega imenitnega kraja, se bodo navajaJa takta o štrajkih, o strojnicah, o zabavnem streljanju, pozabilo se bo pa prav gotovo na nekaj, kar je že v zvoku borbeno, kar spominja na Ve-rdun, na ka/pitatail »Caporetto* — to je: birtija sredi trga, birtija »pri Forte-ju.« — Seve, jezikoslovci bodo rekli in pa pismouki, da to nina z dramatiko nobene veze, pa to ni res, kajti pred »For-tejem« eo se bile hude tn mogočne bitke, z okopi, naskoki v šturm, s porazi ta zmagami, kot je to pri bitkah navada in kot ee spodobi Ne spodobi se sicer, da so bile potem, ko je bil sklenjen mir, šipe na Fortejevi utrdbi pobite — a brez žrtev v biitJkah ne gre. — Pa naj reče 6e eden, da trboveijslki teren ud dramatičen, to je kot StromboM, kot Etna — vedno pripravljen, da izbruhne. Ker pa je čas viitežtva, lepih, razkošnih pretepov že davno minil, ker teče življenje v tem novem veku kar enakomerno, brez romantike, se je usmerila, energija, želja po dramski naipetosti drugam. Redukcija, eksploataeija, separacija so sioer imenitne, da, celo zelo doneče besede, ampaik njih dramatika je preveč Erična. Brez drame in dramatike pa ne gre, pasja taca. čisto izključeno — ta če ne gre drugače — nič, kar povedal bom: usitanovilll smo Šolo- — dramatično šolo! Pa ne samo eno, ne, to ie premalo, dve — dvece... n. tfetamoviili smo tako golo, žrtvovali za en dan v tednu prebrisane veletoCe gori na dirogu ta sklopke po bradljah v sokOlski telovadnici — pa hajd na salto mortale dramatičnih efektov ta afektov. >k Habaha! Kee, salto motale, kajti to je! Točno sedesmtotrideset gojencev ta gojenk z dramatičnimi ambicijami sedi v klopeh. »Ti. povej, kaj si ti, redna gojenka aM slu-Sateljica?« »Ne,« pravi vprašana, »kaj pa misl'®. saj me je sram, kako bom redna, kaiko "naj deklamiram pred vsemi — raje se pogreznem v najgiofookejši šaht« — In tekaže se, da Je od sedem ta tridesetih gojencev. samo petnajst takih kampelicev. ki gredo s suverenskim prezirom ta ne-u&traženostjo, preko smeha auditorlja. Vsi ostaH pa so slušatelji. — Da, tako je! Tako je ob začetku prve lekcije, ob otvoritvenem predajanju. — Pa teko ure Ob vsakem novem torku, ob vsakem četrtku jih je več »redmb« ta manj »posdušajočih«. V obeh tečajih je tako. Različen je samo materi-jal — v«i skupaj pa imajo eno lastnost: voije, veselja, s katerim bi ustanovili lahko pravcat teater m. Kdo so gojenci? O, rekrutaža se je vr-šfla iiz vseh slojev ta vseh letnikov, kot ob »zadnjem pozivu.« Od tažtafrja v rudniku. do delavca-knapa, od učiteljice do služkinje. — Ob prvi uri so obdani še vsi s sramežljivostjo, ženanco ta besede lezejo težko iz ust — Pri drugi uri gre lažje ta eden deklamira narodno »Rošlta in Vrjanko.« »Kaj hoče bit', kaj hočeva strit' ti si premlad se oženit', jaz sem prestara se možit'c Nato z basom: vzemite kogar hočete, le hudega Rošltaa ne, ki velik moj sovražnik je.« — Ko konča, nastopi kritika. »No, kako vam je dopadio?« Pa se oglasi star »dramatičen« g«d, ki je preigraJ po rasnih odrih v Trbovljah uloge od Wurma do Balantiča, od Argrana do Redtduana: >Mo je premalo občutit' razliko kdo govori, če mati ali če Verjamko ta pa konec mi ni blil všeč. Konec, ta mora biti tako po fantovsko, bum, bum, bum — »zdaj n&te, kri — RoStltnovo!« — Imenitno, kaj! Potem je tjm ena, ld je bila skregana na moč z »eri«, pa deklamtra molitev Marjetice: Ah do!i, obrni v boli Obraz, trepeča mati svoj... in nejeme o« so zalite s solzami. Ampak »Eri««! Sledi zgodba o gospodu Dermoste-nu, o kamenčkih v ustih ta o morski obali z valovi, o volji ta energiji . . In od ure do ure spoznava gojenka, da »Eri« niso tako huda reč, pa le prijazna z njimi ta »Eri« so ji že močno naklonjeni. — Med moškimi gojenci? O, tudi med njimi so arigtaaii. Eden je. ki defldamitra Prešerno- vo »Od šmarne gore« in drugi, ki se po šzkuša s Cankarjevim pohujšanjem dacar-jem — pa imata oba uspeha med kolegi-poslušalci kar velike. — Yacinta in Veronika se najde med njimi ta pa Favu ta Zika iz »Sumljive osebe« se je pojavil, — Le čas, zaposlenost, skrbi — to so zapreke, ki ovirajo te entuzijacije. Pred voljo in pridnostjo pa snemimo klobuk, kajti morda spi med njimi, v šahtu, globoko, nepričakovani talent... Ost. Iz Trbovelj t— Za enotno strokovno organizacijo. Na četrtkovi seji akcijskega odbora jc sta« lo v ospredju vprašanje enotne strokovne organizacije rudarskega delavstva. Akcij« ski odbor, v katerem so zastopniki vseh tukajšnjih političnih skupin, namreč ni pri« znan od pristojnih oblasti kot legalen, da se poteza za delavske pravice. Sklenjeno je bilo, da se bo vršil v četrtek 6. t m. sesta« nek, na katerem se bo govorilo izključno le o oživotvorjenju enotne strokovne or« Banizacije. Na sejo ima priti od vsake stro« kovne organizacije po en zastopnik udele« žiti pa sc je smejo tudi politični zastopnic ki, ki pa imajo le informativni značaj. t— Velik shod akcijskega odbora v Hrastniku. Jutri popoldne se bo vršil v Hrastniku pri Plazniku velik shod delav« stva, sklican po akcijskem odboru. Govorili bodo razni govorniki, ki pripadajo sku» pinam, zastopanih v akcijskem odboru Po« prej se bo vrišla seja, na kateri se bo raz« pravljalo o položaju v Hrastniku. t— Trboveljska občina proglašena za trg, V kratkem bo trboveljska občina progla« šena za trg. Te dni je poslala na veliko županstvo v Ljubljanov se potrebne foto« grafije ter takso. Tako bodo Trbovlje po« vzdignjene v trg po zaslugi g. gerenta Vo» duška, bivšega dolgoletnega župana t— Zemljišče za novo vodensko šolo. Pri komisijonalnem ogledu, ki se je vršil te dni, je zahtevala ga. Fortejeva kot lastni« ca 45 Din od kvadratnega metra, če se ku« pi celo zemljišče, ki meri okoli 10.000 kva« kratnih metrov, drugače pa 75 Din od kva« dratnega metra. G. Pogačnik od centrale TPD. je bil mnenja, da je potrebno za šo« le le 3000 kvadrat, metrov in da hi plačali 45 Din od kvad metra, če bo ceno odobril upravni svet. Napravljen je bil zapisnik, ki ga je poslal g. okrajni glavar v Ljublja« no velikemu županstvu. t— Po eno stanovanjsko hišo sta pričela zidati na Vodah trgovec g. Batič in sla« ščičar g. Kozina t— Koncesijo za prevoz z osebnimi avtot mobili bo dobil g. Kačnik, bivši šofer Avto družbe. t— V včerajšnjem «Slovencu» sc hoče «SIovenčev» dopisnik izrezati iz kaše, ki si jo je sam skuhal, na ta način, da do« poveduje svojim čitateljem. da hoče «Ju« tro» g. župnika Gašpariča nadalje sumni* čiti, da g Sitter še ni potrjen za župana. Tega nismo nikdar trdili, pač pa smo s ci« tati iz aprilskih številk «Slovenca» dokaza« li, da podtika «Siovenec» sam gorenjo sum« njo g. župniku. Prav žal nam je, da je «Slo» venčev» dopisnik tako ustvarjen, da ne razume tega, kar je vsem drug:m jasno. Kar se tiče onih, ki so hodili na veliko žu« panstvo in drugod, pa kar na dan z imeni, kaj bi se bali naše zamere! Iz Ptaja j— Novinarski izlet v Ptuj. Kakor zna« no, prirede novinarji iz vse Slovenije v ne« deljo dne 2. maja informacijski izlet v Ptuj. Novinarji prispejo z dopoldanskim vlakom ob troetrt na 10 Iz Slov. Bistrice i— Samomor. Dne 20. t. m. se je ustreli! znani trgovec s senom Štefan Rup. Zadel se je v srce, ostal pa je še dolgo časa pri zavesti in se je pred smrtjo še spovedal. Zato je bil v četrtek cerkveno pokopan. i— Reorganizacija krajnega šolskega sve> ta. Dasi ie mestna občina plačevala malo« ne 50 odst. vsega proračuna za tuk. osnov« ne šole in to od prevrata dalje, je imela v krajnem šolskem svetu ^amo enega za« stopnika. Po odloku, ki ga je prejela te dni mestna občina od velikega župana v Mari« boru, pa dobi od sedaj naprej 4 zastopnike v tej korporaciji. i— Sestanek članov organizacije SDS v mesecu maju se bo vršil prihodnji četrtek, dne 6. maja v gostilni «Pri skalci* ob 8. zveči.r- Vablieni so vsi somišljeniki. Spomini in jubileji Pred 50. leti koncem aprila. - Bosanska amaconka. V junaških bojih jugoslovenskih TStašev za osvobojenje bosensko*her* cegovske raje L 1876. — torei pred 50. leti — se je pripetilo marsikaj he* rojskega, idealno patriotičnega, a tudi marsikaj naravnost operetnega. Ljubi* bratič, Ki je bil 1. 1875 užaljen odsto* pil, se je na pomlad nenadoma pojavil s 300 vstaši, večinoma italijanskimi prostovoljci ob desnem bregu Neretve in je zbral na Popovem polju kmalu še več sto drugih vstašev. Ne dolgo in imel je vojsko 1800 mož, s katerimi je krenil proti severu proti Turkom. Med vstaši je bila tudi ženska, go« spodična Ivana Markus. Dospela je v moškem sedlu na konju iz Dubrovnl* ka. Bila je temno oblečena, v moških hlačah, škornjih, s čapko na glavi, z revolverjem in sabljico, a svetle lase je nosila razpuščene. Prav lepo, hra* bro dekle. Ko je prišla k vstašem, je metala polne pesti denarja med nje, češ: «Vzemite, junaki, in preženite Turke! Jaz vam bom pomagala, ka« mor seže moja roka». Emancipiranka je bila Holandka, doma z Jave. S svojim denarjem je ba« je Ljubibratiču pomagala nabirati vsta« še. Zato je zadrski avstrijski namest» nik ukazal prijeti že na dalmatinskih tleh Ljubibratiča, Markusovo in Petro« viča, a vsi trije so srečno ušli avstrij« skim biričem. Ahmed Muktar paša, turški poveljnik Bosne in Hercegovine L 1876. Markusova je bila resnično bojevita in se je udeleževala vseh bojev. Dne 6. marca 1876. v boju pri Vojnici je drla na čelu vstaškega centra na Tur« ke, da so vsi strmeli nad njo. Od jutra do petih popoldne je trajala bitka, v kateri so vstaši Turke porazili in jim vzeli dve vasi. Markusovo so slavili kot novo »Devico orleansko«. Dne 8. mar« ca je Ljubratič zopet zmagal pri Klo« buku, prekoračil Vrliko in dospel 10. marca preko Posušja v Vinjane. Tu so si vstaši začeli peči janjce, ki jih je okrajni glavar z orožniki pozval, naj se umaknejo z avstrijskih dalmatin« skih tal. Ko so vstaši odšli, je dal okrajni glavar Ljubibratiča, Markuso« vo in vse voditelje — aretirati! Vse so avstrijski vojaki in orožniki odvedli, — Markusovo pa so internirali v Lin« cu. Poveljništvo nad vstaši je sprejel Aleksa Jakš. Pod pritLkom javnosti, ki je klicala »Vojna ali republika!® se je tudi srbski knez Milan osekolil in poslal okoli 10 tisoč mož na bosansko, starosrbsko in bosansko mejo. Vzlic vsem znakom, da se Srbija končno zavzame za bo« sansko«hercegovsko rajo, je Milan z vlado vred še vedno kolebal, kaj stori« ti. Milan se je pač ravnal po želji Av« stro«Ogrske. Nenadoma se je pojavila v Beogra* du Ivana Markusova, «srbska devica orleanska«. Markusova je bila interni« rana v Lincu. a se je odpeljala na Du* naj, češ da mora govoriti z nizozem« skim poslanikom. Tam pa je sedla na vlak ter se preko Budimpešte pripelja« la v Beograd. Junakinji je beograjska mladina pri« redila bakljado z godbo in govori, a tudi Markusova je govorila z balkona hotela, v katerem je stanovala. Ves Beograd je bil po koncu, in Srbija je jadrala z razpetimi jadri v vojno. Ruski posredovalec Božidarevič Ve* selickij je pritiskal po naročilu kneza Gorčakova, na vstaše, naj prejmo po Andrassyju predlagane reforme v Bos« ni in Hercegovini, ker jim je pritrdH tudi že sultan. Vstaši pa so odgovorili, da hočejo videti dejanja, ne reform le na papirju; a tudi Turki v Bosni so ošabno jezno odklanjali enakopravnost «-eprotovaie sosedne države, se združile proti Poljski, jo napadle ter jo končno razdelile med sabo. Na čelo polimera narorip se >e postavil Tadeusz Kaszcriszko, ki pa se je kljub velikemu junaštvu barll brez upa zmage. Varšavsko meščanstvo le vodi' borbo čevljar Jan Ktlinski, kmete pa Bar-, tosz Glowacfci, ki se je zlasti odlikoval v bitki pri Ratolawici. Toda velik del viso-fcega plemstva, ki ni hoteB izgubiti svojih privilegijev, se je združil s sovražniki države in talko Je Poljska postala plen svojih sovražnih sosedov — Nemčije, Avstriie in Rusije. Opetovano so se PoJJaM skušali otresti tujega jarma, vedno zaman. Kakor nam in čehoslovakam, je tudi njim prinesla svobodo šele svetovna vojna. Narodni praznik 3. maja Je spomin na ustavo 1 1791., ki bi naj bila temelj nove, prerojene Poljske. Usoda tega ni hotela. Sele po več nego 120 letih j« vstala iz groba nova Poljska, ki ima vse pogoje za uspešen razvoj. V pcmdeljek slavi Poljska osmič svoj narodni praznik, želimo ji ob tej priliki, da bi se mogočno razvila in otore-pi3a ter postala steber Slovainstva. „ČeškosIovensko-jiho slovanska Liga" Glasilo istoimene organizacije, mesečnik »Ceškoslov.-jithoslovansika Liga«, izhaja že Šesto leto v Pragi. Vzlic temmu, da je edini časopis, ki smotreno upoznava češkoslovaško javnost z jugoslovenskimi zadevami v duhu prisrčnega prijateljstva in resno pojmovanje Slovenstva, Je naši Širši javnosti skoraj neznan. Posebno tuj je onkraj Sotie, dasi — iz lahko umevnih razlogov — »premija baš srbohrvatsko življenje s po-sebno pozornostjo. Na videz ovira njego* vo popularnost to, da je omejen na organizacijo in se ne da posebej naročiti. Vendar pa tudi to ni za Jugaslovene nifeafc izgovor, ker bi imeli v vsakem večjem mestu Jugoslov.-češkoelovaško ligo, kakor ima na češkem vsako večje mesto Češkoslov-Ji h oslov. ligo. V tem primeru bi lahko Ju-gosloveni vrnili čehoslovakom dolg, Id nam ga dajejo s časopisom »Čsl.-Jihoslov. Liga«, in bi izdajali podoben mesečnik za in-formacije o Češkoslovaški. Ne samo, da tega dolga ne plačujemo, tudi za časopis, M informira važen slovanski in srednjeevropski narod o naših razmerah, se ne zanimamo. Upravičeno povdarjajo Cehi, da ee oni bolj zanimajo za Jugoslovene nego Jugosloveni za Cehe Ne morda iz golega razloga, ker bi nas kakorkoli potrebovali. Na češkem je danes žarišče slovanske mi. bM In ta misel živi in bo živela, ker ima svojo upravičenost, ker ne sloni samo na dejstvih in računih, ampak tudi na veri. Tudi delovanje »češkoslov-jihoslov. lig« Je presojati s tega stališča. Njih osnovna podlaga je vera v slovansko bodočnost. Sredstvo za uresničenje velikih zasnov pa je pristno češko, realistično, ractonallfctič-no pojmovano podrobno delo za kulturno, politično in gospodarsko kooperacijo med "posameznimi slovanskimi nh-rodi. Pravimo: pristno češko, zakaj v tem pojmovanju ni z misticizmom pomešanega ruskega pamslavizma, ki je bffl le krinka za impe-rijalistične cilje vladajočega razreda v stari Rusiji Cehi pojmujejo Slovanstvo v modernem 'socialnem in kulturnem duhu. Tudi pri Poljakih je že začelo prodirati to naziranje, o čemer je pričal žal zgodaj zaspali list »Kultura Slovrianska«, o katerem je pisec teh vrstic v »Jutru« ze poročal. „ , Seveda je časopis »CeSkosiov.-rhoslov. Liga« zvest tolmač teh stremljenj. Ce pre-listujemo 5. letnik (1925), ki le« zaključen pred nami, se preverimo, da je ta časopis samo tekom tonskega leta razbvstrfl na češkem marsikateri nejasen pojem o nas Jugoslovenih in podal marsikako informacijo v pravi luči; izvršil je delo, ki nima zgolj trenutnega pomena, ampak pomaga tvoriti podlago za zbližanje, vzajemnost in sodelovanje med dvema narodoma, ki se srečujeta na isti interesni fronti i v preteklosti i v sedanjosti, časopis je — kakor rečeno — pisan za čehoslovake in ga je treba presojati s tega stališča. — Kakorkoli je glede vsebine odprta široka pot raznim željam, moramo reči, da je njegov urednik, veliki in odkritosrčni naš prijatelj, g. prof. B e r i n g e r, spretno izrabil sredstva, ki jih je imel na razpolago, in v mejah, ki so mu bile dane, ustvaril dober informativen časopis. Tako >Liga« ni bila samo društveno glasilo, kakor bi kazal njen naslov. Izmed člankov in razprav, ki so izšli v lanskem letniku, je treba posebej omeniti Beringerjev »Nekoliko besed o našem skv-vanstvuc, ki razpravlja o praktičnem delu Čehov za upoznavanje slovanskih narodov, dalje članke dr. Dragutina Prohaske o od-nosih znanega, lani umrlega češkega pedagoga Františka Drtine do Jugoslovenov, članek senatorja I. Herbena o jugoelov. dijakih v Pragi V. Palečka o organizaciji za grebškega dijaštva, dr. M Pretoga m dr. Skoka o odnosih Masaryka napram Jugosla« venam; spomine zagrebškega konzula O. Pare o njegovem sodelovanju s slovenskimi politiki 1 1917. in 1918. v LJubljani. Vrhu teh imamo vrsto bolj specijalntb prispevkov, tako n pr. o slovenskih Alpah (g. Dvorski), o PMttviCklh jezerih (F. SlavfiO, c raznih jubilejih im g. Kr&lova navodila za potovanje po Jugoslaviji. Vendar pa članki in razprave niso poglavitni del tega časopisa. Najvažnejša je dolga vrsta informativnega drobiža, ki zavzema več kot polovico letnika. In omenjamo zla.sti stalen pregled jugoslov. političnega življenja, ki ga piše objektivno ta z velikim poznavanjem naših razmer dr H. ftipka, dalje re« cenzije prevodov jugoslov. literatur na češki jezik, poročila o raznih zanimivih publikacijah, dolgo vrsto raznih vesti, ki obsegajo skoraj vse panoge javnega življenja, seveda in zlasti tudi gospodarsko. Samo ob sebi se ume, da so objavljena tudi obsežna poročila o delovanju posameznih lig Tudi mariborska liga je našla svojemu živahne, mu delovanju primeren prostor; tako le časopis posebno beležil njene Masarvkove proslave enako tudi seveda proslave v ljubljanski oblasti. Skratka; informativnim in propagandnim namenom ustreza list do. cela, tako da niti niso mogle zadostno priti' do besede vse društvene zadeve škoda je le. da izhaja preveč neredno, S 6 letnikom (192C), od katerega je h. šla 1.—2 številka, je prevzel urejevanje dr Jaroslav KolSfik. ker je prejšnji ured-nik A. Beringer osredotočiti svoje delova« nje na centralno ligo, ki ji je generalni tajnik V tem zvezku objavlja dr. Miroslav Koutsk? študijo o dalmatinskem Zagorju. S. K pa piše o sodobnem Balkanu. Sledi ftipkov političen pregled, članek dr. R. Prochžzke o Mali antantii. bogata kulturna in narodnogospodarska, vojaška in dru-štvena kronika. Iz te številke posnemamo, da »Jihoslovansk knihovna«, ki je izdala med drugim v prevodu prezgodaj umrlega pesnika Jiri \Volkera Cankarjevo *Eroti« ko« in Gradnilkove »Padajoče zvezde«, pripravlja tri dele obsegajočo »Jihoslovansko čitanko«, zbornik o naši državi in njenih razmerah, kakor ga v tej obliki Jugoslo-verni sami nimamo. Sicer pa priča ta številka, da bo šel časopis naprej po dobri poti in se bo skušal še Izpopolniti. Naj bodo te vrstice le neznatne obresti za dolg, ki nam ga nalaga časopis »Češko slov -Jihoslov. liga« s svojim informativnim in propagandnim delom za zbližanje Slovencev, Hrvatov in Srbov s Cehi in Slo. vaiki! B. — Otvoritev kmetskega doma v Pragi ee je vršila v nedeljo 25. t. m.. Otvarjen Je bil z lepo tJavnastjo, kitare so se udeSe-žDi kot zastopnik preatdemta dr. Mas«ry. ka min. svet. dr. ftiha, naučili minister dr. Wirth, primator dr. Baia in mnogo pisateljev, umetnikov in politikov. Slavnostna govor Je imel prof. Svojs&k, nakar sta govorila minister dr. Wtrth in v imenu mesta pa primator dr. Baxa. Zgodovino zgradbe, ki stoji v bližini Tyršovega doma. je podal I. Biirgermeteter, ld Je naito izro čil dom predsedniku »Umelecke Besede« senatorju Viktorju Dyku. Tako so dobili češkoslovaški umetniki srvoj lastni dom v Pragi, kar bo seveda najugodnejše vplivalo na razvoj češke umetnosti. — Uspešno sredstvo proti politlkujočim duhovnikom, župnik Nagel v Sadovšli na Slovaškem je imel neko nedeljo, mesto da M oznanjal božjo besedo, s prižnice aglta-cljs-ki govor za madžarsko krščansko so. cijalno stranko. Bil je na temelja zakona ovaden in sodišče ga je obsodilo na 7 dni zapora. — Ako bi imeli pri nas sličen zakon. W si naši potttikujoči duhovniki s škofom dr. Jegličem pač premislili zlorabljati prižnice za politično agitacijo. — Spomenik skladatelju. Na špilberku pri Brnu so poJožill 25. t. m. temeljni ka. men za spomenik skladatelju P. KFlžkov. altemu Spomenik, ki bo delo aikad. kiparja FablJanka, bo stal 130.000 Kč. Odkritje spomenika bo 9. maja. Predsednik odbora je inšp. Vik. Krakovskega pesmi so znane ■budi pri nas. — Turika misija v Sofiji. V Sofiji se je mudila pretekli teden posebna turška komisija, da prouči gospodarske razmere v Bolgariji. Na čelu te komisije sta bila Anoe bej, načelnik trgovinskega ministrstva v Angori, in Ibrahim bej, direktor tn-dustrijskib podjetij v Carigradu. Komisija si je zlasti ogledala premogovnik Pernik in razne cementne tovarne. — Obsojana komunistična mladina na Bolgarskem. Dne 24. t. m. se je vršila v Sofiji obravnava pred okrožnim sodiščem proti centralnemu odboru komunistične mladinske zveze Obtoženi so bili: Ruben Levi, Lambrov, Červenkov, dr. Iskrov ta čolakov Pri obravnavi je bil navzoč samo zadnji, vsi drugi so pobegnili v inozemstvo. Obtoženi so bili radi zločina v smislu zakona v zaščito države. Razen prisotnega Co lakova so bili vsi obsojeni na smrt na ve-aillh, čolakov pa je bil oproščen, ker se nanaša nanj zakon o amnestiji. Iz Varšave v Lvov (Spomini s slovanskega potovanja.) Mogel hi sesti na varšavskem glavnem kolodvoru na brzovlak ta ea preko Lublina In Przemysla peljati v Lvov. Ali hotel sem se voziti dalje na poljskem vzhodu: zato sem na varšavskem vzhodnem kolodvoru sedel na osebni vlak, ki odhaja zvečer iz Varšave, ter vodi po drugi, vzhodnejši progi v Lvov. V predelu sedi z menoj par moških in več žensk, večinoma kmetic tam nekje izpod iztočnih Karpatov Govorim ta dObro razumem poljski, toda govorica nekaterih teh kmetic mi dela težave; govore namreč »ruski«, t j maloruski; poljska godba, ki se je začela razgovarjati z njimi, je tudi čutila razliko, das: je dolgo let živela v Rusiji «Demblta», kliče kondukter Spomnim se. da je to bila nekdaj trdnjava Ivamgorod: tako so namreč Rusi. ko so tukaj vladali. Imenovali to mesto. Rusi niso respektirali poljskih čustev ter so — kakor so Bachovi huzarji delati na Hrvatskem — celo pre-krščevali kraje. Bilo je opolnoči, ko srno stali na postaj! Lublin, kjer je za vojne imel sedež guverner avstrijske okupacije. Ko se je kazala prva jutranja zora, sem gledal tja, kjer ne-kako leži — ta sicer ne daleč od naše železnice — Kovel, znan iz svetovne vojne, in zlasti Vladimir VoTtojski. Kako so tam v svetovni vojni »krvavela jekla«! In neki avstrijski nadvojvoda jo je tu temeljito «pre-igraU, kakor pravijo Poljaki, t. j. izgubil bitko. Železniške postaje so majhne: pravzaprav sploh večinoma ni posebnih kolodvorov, nego služijo v ta namen privatne hiše. Ne vem, ali je to vse vojna uničila, ali pa se bivša Rusija za kolodvore ni brigala Promet se pa sedaj vrši točno čisto druga, če izgleda vse to. ko se prepeljemo čez mejo bivše Galicije. Tu stoje na najmanjših postajah lepi kolodvorski Poljak iz Galicije je pred vojno moral živo čutiti razliko od razmer v ruski Poljski. Svet postaja lahko valovit, gričev it. Ne dolgo in v Ravi Ruski smo. To sem pravzaprav posebno hotel videti; zapomnil sem si jo iz začetka vojne; tu so kozaki začeli opasno hoditi čez mejo (ta tedaj nas je Avstrija začela zapirati) in nekad časa po znesje je Auffetnberg ali Bauer tukaj dokazal, česa — ne zna. Avstrijski poraz tukaj je Rusiji odpri pot s severa na Lvov Rava Ruska je mestece, ki leži tam. kjer se nizko gričevje spušča v Ivovsko ravnino. Danes, se zdi, se tu razvija lesna trgovina. V vsem predelu sem edina krščena duša (zakaj razen mene se vozijo sami Žid je), ko se pojavi pred nami Lvov, levovo mesto. F. W. Lovstvo In ribištvo Nekaj o naših poljskih 1 IV» fluence. Božjastni psi in konji so po na* padih večkrat očividno zmedeni, ne spo» znajo gospodarja in se mu ne odzovejo na klic in ne ubogajo. Splašenega konja sme« mo smatrati za obolelega na težkem na* valu grozavosti. Čistokrvni psi, posebno nekaterih pasem, se neredko rodi slepi in gluhi, a tudi idiotični. Prave atavistične duševne abnormalnosti opazujemo iziemo* ma pri takih psih, ki ostanejo napram člo> veku vedno skrajno nezaupljivi, se ne dajo vzgojiti,, ne dresirati, ki ostanejo vedno sumnjavi, plašni, »eekrat pa čisto divji. Sempatja je dobiti individue, katere popol= noma obvladuje prainstiktivni nagon k plenu in moritvi. Taki psi uničijo vse, kar leze in gre v njihovem okolišu, in kar mo> rejo premagati Tak pes je seveda skoro neporaben za človeka, kvečjemu samo za gotove lovne metode in na gotovo divja= čino, v roki ga pa nima le nikdar. Tak: »morilci« se na'iajajo tudi med govedo, srnadjo in drugimi rogovilarji, osobito je; leni. Tudi stari kozaki in jeleni so mnogo-, krat čmerni samotarji, a niso napadalci, pre; tepači in zgagarji. Vse te živali bodisi domače, bodisi tuje. kažejo eno dejstvo, da sc insocijalne in da samotarijo, bodisi da se oddalje od črede, ali da jih le ta iz svoje srede izbacne. Raz; ni lovci, potniki in naravoslovci nam po; ročajo o opicah, živečih v pregnanstvu, ki so znane po svoji rlobnosti in agresivno* stL Tudi o slonih samotarjih je isto že davno znano. Dočdm cele trope in velike črede slonov navadno beže in se umikajo pred človekom, slon samotar človeka ved; no divje napada. Danes smemo smatrati za dokazano, da ne gre v teh primerih vedno za starce, kot se je to preje mislilo, ampak za čudake, v družbi nemogoče živali, ki se seveda v prognanstvu končno tudi posta; rajo. Da, še samota in odnošaji, v katerih mora taka žival živeti, po svoje kvžrno vpliva na psiho teh živali, je umevno samo po sebi Zdravstvo Redilna vrednost jajc Kot redilo prihajajo pri nas skoro iz* ključno samo kurja jajca v poštev, gosja in račja skoro nikoli. — Srednje veliko kur« je jajce tehta 50—60 g, rumenjak nekako 1&—20 g, beljak dvakrat toliko, pri čemer tričetrtine splošne teže odpade na vodo. Beljak ni nič drugega kot zgoščena razto« pina beljakovine v vodL Rumenjak pa se« stoji iz druge vrste beljakovin kot beljak, in iz maščobe. Kjerkoli mogoče, naj uporab« ljajo bolni ljudje in otroci sveža in obleže« žana jajca. Konservirana jajca, ohranjena na ta ali oni način, nimajo nikoli tistega dobrega okusa, kot sveže znešeno jajce, ki je, pogledano proti luči, prosojno in svetlo, dočim so stara jajca motna in temna. Redilno vrednost jajca je odmeriti z 40 g mastnega mesa ali 150 g neposnetega krav« jega mleka. Iz tega sledi, da hranilno vred« nost jajc navadno pretiravajo. To temelji mogoče na tem, ker vemo, da jajca močno nasitijo, in da uporabljajo tudi precej ča» sa, da jih vsreblja želodčna in črevesna sluznica vase. Niso torej tako lahko pre« bavljiva, kot se to navadno misli Še naj« lažje prebavljivo je, ne glede na maščobo rumenjakovo, katere žedodec sploh prsba« viti ne more, trdo kuhano, potem pa raz« drobljeno in zmazano jajce. Surova jajca nikakor niso tako lahko prebavljiva, kot slove, ker se njihova surova beljakovina sesede v precej velikih kosmičih, katerih ne morejo želodčni sokovi takoj obvladati, prepojiti, preobraziti in posrkati. Zato pa vsebujejo surova jajca vitamine, t j. po« sebnovrstne kemične spojine, ki so po« trebne za naše življenje, katere pa sicer kuha zamori. Na drugi strani pa zopet sto« ji. da nekateri ljudje surovih ali mehko kuhanih jajc ne preneso, a da njihovim že« lodcem trdo :uhai,.. jajca ali celo jajčne jedi ne delajo nikakih preglavic. Kot veliko prednost pred raznimi drugi« mi zgoščenimi redili pa moramo priznati jajcem to, da človeško telo izvrstno izrabi tako njihove beljakovine, kot njihove ma« ščobe, od katerih ne gre skoro nič v izgu« bo. Tudi so jajca ob časih, ko kure pridno neso, cenena jed, ki v zvezi z mlekom in putrom (iz grščine: bus — govedo in tiros — sir, ne morda iz nemščine), prav dobro naromeščajo drago meseno hrana so vredna 3.850.000 Kč. Podružnice so pri« . spevale 1,330.000 Kč. Pri volitvah je bil po« teljo samo par metrov okrog gnezda, nič ne novno izvoljen stari odbor z dr. Dewetter» jem na čelu. pomaga, kajti tak travnati ali deteljni otok opozarja človečke nepridiprave. Bsice, pse. Zdravniška posvetovalnica G. F. Z. v B. pri B. B. »Ječmena se ne naredi kot posledica prehlajenja, ampak je vnetje žlezic » Iojnic na robu vek, ki so obo« lele. Navaden vzrok sta slabokrvnost in skrofuloza in posebni odnošaji v konstitu« ciji. V splošnem treba zdraviti temeljno bolezen, na rr. slabokrvnost. Na «ječmen« pokladajte tople obkladke. — Mogočne otekline sc posledice posebnega tkiva na vekah. G. J. P. v M. Po vašem opisu je malo ver« jetno, da bi si pohabil otrok nogo pri pad« cu. Kar nas podpira v tem mnenju, je to, da ni otrok tožil o nikakih večjih bolečinah in da ni bilo opaziti nobenih zunanjih zna« kov kake okvare na nogi. Če vas prav raz« umemo, je navidezno brez vsakega vzroka ohromela noga. Toda brez strokovne pre« iskave ni moči ničesar določenega ugoto« viti. Dozdevno gre v vašem primeru za svoj čas nastopivšo bolezen v hrbtni mozgovini, katero ste pa radi navidezne neznatnosti prezrli, dočim so posledice prestanih okvar očitnejše. Ker ni moči napraviti diagnoze, tudi ni moči povedati, kako bo bolezen po« tekala, odnosno, ee je ozdravljiva ali ne. Obrnite se morda na kakega spccijalista z* otroške ali pa živčne bolezni. G. M. P. v N. M. Zastajanje plinov v že« slodcu ni bolezen sama na sebi, ampak sa» mo znak želodčne bolezni, navadno posle; dica nepravilne prebave, odnosno takega razkrajanja hrane v želodcu, bodisi, da ondi iz raznih vzrokov predolgo obleži, da je že; lodec zalenel ali razširjen itd. Zdraviti bo torej želodčno bolezen, s čimer prestane s-^ ma po sebi nadloga, o kateri tožite. Poizku« site z lahko dijeto, uživajte nekaj časa po možnosti samo čaj in mleko, ogibajte se maščobe in hrane, ki vsebuje večjo množino ogljenčevih vodenikovih (krompir, kruh, riž itd.), prav tako tudi leguminoz (grah, fižol). Včasih pomaga žlica navadne jedilne sode (natrijevega bikarbonata), raztopljeno v večji množini vode. Tudi kuminov in ja« nežev čaj vpliva sem pa tja ugodno, prav tako katerokoli žganje (brinjevec, slivove«., borovničar), v katerem se je namakalo ka» kih 24 ur par žlic kumina, janeža in kamelic. — Končno še omenimo, da imajo nekateri ljudje to slabo navado, da požirajo zrak, ki jih potem pritiska v želodcu. Opazujte se, morda je tudi pri vas iskati vzroka v tej razvadi. G. P. T. v K. Posameznih zdravnikov na. čelno ne priporočamo. Občudujemo jo vsled njene lepe opreme. Poželimo jo vsled njenega izvrstnega OkUSa. 164 a Slavimo jo vsled njenega poetičnega imena našo „Mirim" čokolado. Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj! To je pravi zamotek Aspirin tableta GL^ Parite na modro-belo-rdežo pečatno znamko I Pred nakuooir kuh n ske POSODI jedilnega orodia itd. oglas te se pr. ,JeCflo' Stari t.g Stev II S382 Mili maj, krasni maj!... Ali poznate tisto kratko in resnično pravljico? On jo je vprašal: »Ali hočeš biti moja žena?« Ona je odgovorila: »Ne!« Od tistega časa sta živela srečno skupaj in se veselila na stara leta v krofcu svoje številne dece. Pomlad se bliža. Gre polagoma od juga proti severu. V Italiji, Meksiki, Siamu in v Arabiji so že imeli pomlad in tam so se zaljubljeni parčki že sestajali. Mnogi so že sklenili, da se po veliki noči poroče. Solnce potiska val ljubezni proti severu. Vprašanje- »Ali hočeš biti moja žena« se bo ponavljalo kmalu v Nemčiji, v Jugoslaviji, Moskvi, New-yorku, Jokahami — potem pa na Danskem in Švedskem, v Angliji, na Irskem, severni Sibiriji in med Eskim^v-ci. Tako pojde od ekvatorja proti obema tečajema in ko opravi svojo dolžnost, si čez zimo odpočije, da se prihodnjo pomlad zopet pojavi. Ni na svetu naroda, čigar mladina bi se mogla izogniti temu valu. Naj govore fantje in dekleta v kateremkoli jeziku. zmisel vprašanja in odgovora je bil in ostane mednaroden. Pride čas. ko vzdrži mladenič pred ogledalom 10 minut, da si lepo zaveže kravato in počeše lase. Nastanejo trenutki, ko je de-vojka pri izbiri čevljev in nogavic zelo stroga in ko preizkusi pri modistki svoj smehljaj pod petdesetimi klobuki. Pride pomlad in mladeniči se začno pogovarjati o svojih idealih, dekleta pa milijon-krat ponavljajo »kaj je on rekel in kaj sem odgovorila«. Škoda, da ta mladina ni tako pametna, da bi pisala dnevnike In beležila vsako misel. In še večja škoda, da takega dnevnika ne spravi in ne prečita čez deset ali petnajst let. Ideali se neverjetno spreminjajo. Kdo se ne spominja vseh varijacij in peripe-tij svoje mladosti? Taika in taka mora biti moja bodoča žena, tak in tak moj bodoči mož. Eni si žele v mladosti visoko, vitko in elastično, dragi majhno, okroglo in flegmatično. tretji duhovito, naobraženo in energično, četrti skromno, potrpežljivo in pohlevno ženo. Vsak mladenič ima svo.i ideal in vsak bi prisegel, da bo njegova žena taka, kakor si jo je ustvaril v svoji domišljiji. Isto velja seveda tudi za ženske. Vsaka hoče imeti moža po svojem okusu. Ce pa pogledamo življenje, vidimo če-sto, da v zakonu o teh idealih ni več duha ne sluha. V zakonu se najdeta navadno dva, ki se v mladosti po medsebojnih simpatijali sploh nista iskala. Mladenič, ki je sanjal o blondinki, ima za ženo brunetko, drugi, ki mu je bila idea! visoka in vitka devojka, se je oženil z majhno, debelo in priletno vdovo itd. Iz tega sledi nauk, du si niti moški niti ženska v večini slučajev ne more po svoji voli i izbrati ideala. Zato si pa ni treba puliti las in posipati glave s pepelom pri misli, da nismo prišli na svoj račun. Usoda regulira življenje bolje nego človek sam. Vse gre svojo pot. Sedaj še nekaj praktičnih nasvetov tisti ki se nameravajo spomladi oženiti, ali vsaj zaljubiti. Nikoli ne dovolite, da bi vas smatrali za rezervista, ki pride na vrsto šele tedaj, če aktivni junak izostane. Ponižnost je sicer lepa čednost, toda mladenič, ki se zadovolji s pregreto ljubeznijo ali simpatijo, ne vzbudi v devojki nikoli prave ljubezni. Nikar ne pokažite svojemu idealu, da ste ljubosumni. Cim dekle opazi, da ste izgubili vero vase in da si domišljujete da bi mogli biti vsaj tako dobri, kakor njen kavalir X ali Y, ste izgubili v boju za njeno srce glavno oporo. Dekletu tudi ne smete nikoli pokazati, da se ga bojite. V tem slučaju se začne z vami igrati, kakor mačka z miško. Posebno je pa treba paziti na obleko in sploh na zunanjost. Kdor hoče imeti pri ženskah uspeh, se mora okusno oblačiti in briti vsaj vsak drugi dan. Prilagoditi se mora njeni družbi in njenim navadam. Plešite, če plešejo njeni prijatelji in prijateljice. Zapomnite si dobro, da-li ima rada mlečno ali grenko čokolado, vijolico ali vrtnico. Bodite diskretni pri darilih. Kupite ji raje vsak teden eno rožo, kakor pa enkrat na mesec ali celo na dva meseca cel šopek, potem pa zopet dolgo nič. Go- vorite z njo tako da bA prepričana, da je kos tudi drugim problemom in ne samo debati o vremenu ali o modernih kravatah. Govorite čim več o sebi in o svojih načrtih. To jo najbolj zanima. In kadar se odločite za glavno vprašanje, storite to v lepi, dobro premišljeni obliiki. Odkriti devojki srce ni isto, kakor vprašati trgovca, koliko stane tona starega železa. Ne zaprosite za njeno roko čez mizo ali s polnimi usmi rost-befa. Nikar ji ne priznajte svoje ljubezni takrat, kadar ima na glavi klobuk, o katerem ve, da ji dobro pristoja. V talkili slučajih se umakne romantičnost zavesti, da je ves svet njen. ženska pravi često »ne«, čeprav misli »da« in sicer zato. ker moški ne zna priti z barvo na dan tako, da bi tega romantične, ga trenutka vse življenje ne pozabila. Stara steklarska delavnica Barovierov na Muranu Steklarska industrija v Benetkah je ena izmed najstarejših industrij svoje vrste v Evropi. Imenuje se pravzaprav po krivici benečanska, zakaj slovito beneško steklo se ne izdeluje v Benetkah temveč na otoku Murano. Tamošnja industrija je vsa v ros kah dveh rodbin: Barovierov in Ballarinov, ki sta si že pred stoletji prilastili monopol nad izdelovanjem steklenih izdelkov. -SS3- Čudežna Rezika Češke novine poročajo, da je vasica Konnersreuth v hebski pokrajini že ves teden cilj neprestanih procesij, ki tja dospevajo deloma iz bližnjih krajev, deloma pa tudi že iz Bavarske Razznalo se je namreč, da vasica Konnersreuth premore čudodelno deklico Terezijo Neumann. Rezika je najstarejša hčerka vaškega krojača. Leta 1916. si je pri požaru domače hiše nalomila hrbtenico in je ohromela, vrhu tega pa je leta 1910. še izgubila vid. A štiri leta nato, 29. marca 1923.. na dan poveličanja svete Terezije, je Rezika zopet izpregledaia ter se — glasom navedb domačega žunnika — dne 30. septembra 1925., ob obletnici smrti svete Terezije tudi nenadoma dvignila s postelje in zopet začela ravno hoditi. Tako ji je v sanjah velela prikazen. Dne 7. novembra 1925 pa je Rezika vnovič obolela in zdravnik je izjavil, da ji je treba nujno operirati slepo črevo. Preden pa so jo spravili v bolnico, je z vizijonarno gesto razodela, da se ji je prikazala njena varhinja sveta Terezija ter ji velela, naj se nemudoma v cerkvi zahvali Bogu za ponovno ozdravljenje. Tako se je zgodilo in Rezika je bila naslednji dan že zopet vedra in čila. Pravi čudež pa se je zgodil na letošnji veliki petek. Preko Rezkinega li- Proslava obletnice ustanovitve Rima Zgoraj: Rimska dekleta defilirajo pred Mussolinijem in ga pozdravljajo po fašis stovsko. — Spodaj na desni: Pozdrav Mu^ solinija ob njegovem prihodu na Kolizejski trg. ca sta se potočili tere, ki jo je podpirala z dohodki svoje obrti. Drama je pisana v pestrem slogu in je tehnično precej svobodno zgrajena. Ne manjka v njej fine ironije in zdravega sar* kazma. 2e v tem delu se kaže Shav,- moj* stra v dialektiki. Režija g. Skrbinška je bila bos zahtevam, ki jih stavi j a drama na interprete. P osa« mezni značaji so bili pravilno zamišljeni, istotako tudi posamezne scene. Ga. Na* blocka (gospa Warrenova) je podala lahko* živko in konvencijonalko, ki so ji globlja občutja tuja, naravno in prepričevalno, v nekaterih scenah celo pretemperamentno. Malo še moti njen ruski naglas, vendar pa se je že v znatni meri priučila pravilni vo« kalizaciji slovenskega jezika. Ga. Medvet dova je igralka modernejšega stila. Trezno, razumno, hladno Vivie je igrala premiš* Ijeno in dosledno. V izražanju težkih du* ševnih konfliktov bi bila lahko pokazala nekaj več toplote in izrazitosti; istotako v čustvenih trenotkih drugega in tretjega de* janja. V splošnem pa je svojo vlogo obvla* dala in ji dala enotno zunanjo in notranjo obliko. G. Drenovec (Frank) se je deloma vživel v svojo vlogo. Frank je v bistvu nepokvarjen, dober in bistroumen. Je ma* lopridnež, ki vzbuja s svojo naturnostjo in poštenostjo simpatije. G. Drenovec ni na* šel pravega prisrčnega in verjetnega tona. Vlogo je premalo poglobil in je učinkoval le z zunanjo igro. Kompanjon ge. \Varre* nove sir George Crofts je zahrbtna, podla, a na prvi hip gentlemanska natura. G. Sfer* binšek ga je podal malo prebrutalno. v splošnem pa dovršeno v igri, izgovarjavi in mimiki. Pastor Gardner (g. Cesar) je bil medel in premalo izrazit, zlasti v scenah s sinom, napram kateremu hoče uveljaviti svojo dvomljivo očetovsko avtoriteto. Nje* gova maska je mejila na karikaturo. Zna* čajni, obzirni in plemeniti Pracd v kreaciji g. Kralia ni našel popolne interpretacije. G. Kralj ga je igral površno, vendar pa simpatično. Najboljše scene so bile scena med materjo in hčerjo v II., scena med Vivie in Croftsom v III. in scena med Vi* vie. Frankom in Praedom v IV. dejanju. Scencrija je bila defektna. Hiša v I. dej. ni imela strehe, v sobnih scenerijah II. in IV. dejanja pa je bilo opaziti kos vrtne draperije. Na zračnem prospektu v IV. dej. so se pojavljale človeške sence. Tudi ilu» minacija bi bila morala biti boljša. Ne gre n. pr., da oder prepozno in sunkoma po« temni in se istotako prepozno in hipoma razsvetli, ko prižge Vivie svečo. V I. dej. je prikorakala preko odra obilna — podga* na. Očividno se je že povsem udomačila v grobnem miru, v katerem spi zadnje čase celjski Talijin hram... Občinstvo je bilo nedisciplinirano. Med predstavo je nekdo sladko zasmrčal in spravil občinstvo kljub globoki resnosti drame v prav prešerno razpoloženje. Sploh je videti, da prihaja del občinstva v gleda* lišče zgolj radi — zabave. Obisk je bil slab, aplavzi pa živahni in dolgotrajni. Pav* ze so bile predolge. Predstava se je zavlekla do 23.25. V Celju se pojavlja zadnii čas neka splošna apatiia napram vsem kultur« nim pojavom, ki daje mestu slabo spriče* valo. —rp— Iz moskovskega gledališkega življenja. Sezona 1925—1926 v moskovskih 30 gledališčih se bliža svoiemu koncu. Pred dvema letoma ie trla vse odie huda gmotna kriza, ki je grozila gledališču z razpadom; danes so razmere drugačne. Denarno krizo so odpravili ceneni in praktični abonmani, ki so omogočili dostop v gledališča vsem slojem. V drugi vrsti ie pripisati prospevanje gledališč sodobnemu repertoarju. Pri pisateljih je doba vrenja minila, dela so postala zmernejša. Moskovsko »Komorno gledališče« režiseria Tajrova ie prineslo letos na oder ameriškega pisatelja O' Neill-a delo »Kosmata opica«. Tajrov je stvar krasno uprizoril in si pridobil ne-deljeno priznanje kritike in publike. Druga markantna moskovska odrska novost letošnje sezone ie bila pisatelja S. Tretjako-va drama »Tuli, Kitajska!«. Stvar se je igrala v Meverholdovem gledališču. Tret-jakov slika v tem delu konflikt med kitajskimi mornarji in .med moštvom neke angleške vojaške ladje. Pri tej predstavi so sodelovali celo kitajski visokošolci, ki študirajo v Moskvi. Predstava ie izTedno dobro uspela, dasi je bila do sodbi kritike v marsičem že eklektična. V zadnjem času uprizarja Tajrov čudno revijo »Ku-kirol«. Stvar traja ad inifinitum ter prikazuje prizore iz raznih dežel Evrope in Amerike. Glasbeno spremljavo za ta neobičajen gledališki komad sta napisala L-Knipper in R. Poljkin, dekoracije pa je napravil G. Stenberg. Iz njuyorškega gledališkega življenja. Newyork ima okolu 70 gledališč z zelo različnim repertoarjem, v katerem seveda prevladujejo evropejski pisatelji. Naičešče so na sporedu Angleži, od sodobnikov pred vsem Bernard Shaw, od klasikov pa Shakespeare. Ibsenov »Stavbar Solnes« je nedavno dosegel lep uspeh. Od Shawovih komadov beleži največ predstav »Candi-da«; zelo priljubljeni pa sta tudi »Andro-klus in lev« ter »Junaki«. Shakespearjev »Hamlet« ie bil v zadnjem času dvakrat na sporedu. Klasicistični režiser Walter Hampden je vprizoril igro po starem običaju, dočtm je prinesla druga vprizorrtev posnetek inscenacije angleškega režiserja Barryja Jaeksona v Londonu. »Hamlet« v modernem kostumu pa ie bil boli družaben kot umetniški dogodek. V ameriškem repertoarju so zelo dobro zastopani tudi francoski avtorji, posebno: Alfred Savoir, Louis Verneuil, Brieux, Hennequin in drugi Najboljše predstave je vsekakor videti v gledališču »Guild«. ki ima okroglo 13.000 abonentov. Na tem odru se igra vsako delo vsai po šestkrat zaporedoma. Letošnja klasična sezona v pariški »Co-medie Francaise«. Kakor lansko leto. bo tudi letos uprizorila pariška »Comedie Fran-caiise« niz klasičnih dram, ki imajo namen pokazati s>odobno višino francoske odrske umetnosti. Predstave se bodo vršile meseca julija. Na sporedu bodo najmarkantnejša dela francoske dramatske književnosti iz klasične dobe, nastopali pa bodo najboljši francoski igralci v delih MoliSra, Raoinea in Corneillea. Vse predstave bo spremljala glasba ter po potrebi tudi balet in petje. Letošnje svečanosti v Salzburgu. Nemški listi objavljajo program letošnjih salc-burških svečanosti, ki se bodo vršile od 7. do 29. avgusta. Na dramskem sporedu je Goethejev »Faust« v režiji Maksa Rein-hardta, Hofmannsthalova igra »Jedermann« in Godonijeva komedija »Sluga dveh gospodov«. Dunajska opera uprizori pod taktirko ravnatelja Schalka Mozartovega »Dona Juana« ter istega komponista »Rop iz Se-raila«. Izvajala se bo poleg tega opereta »Netopir«. Balet dunajske državne opere prinese Mozartov balet »Les petit riens«, Gluekov balet »Don Juan« im poleg tega se bo izvajana še Pergolesejeva opera v enem dejanju »La serva padrona«. Dunajski fil-harmoniki priredijo štiri orkestre in poleg njih nastopi tudi RosSjev godalni kvartet. Zbrana dela pesnika Sergeja Jeseni, na izidejo pri državnem založništvu v Moskvi. Prvi zvezek, ki se že pripravlja, prinese Jeseninove pesmi z uvodom ruskega kritika Voronakega. Celokupna edi- cij« Jeseninovih spisov je preračunana na š Iliri zveoake. Tudi Macbeth v fraku. Po moderniziranem »Hamletu« in po »Otheilu«, katerega hočejo postaviti na oder v fraku, se poroča, da pride v kratkem na oceno tndl Macbeth v fraku. Igral bo to vlogo Igralec Moissl na Dunaju. Očividno se je Moisel spedJaHziral na zunanje moderniziranje Shakeepeaijevth vlog, vprašanje gledaMškega uspeha pa ostane' kljub temu odprto. Splošno se namreč poudarja, da so vse predstave moderniziranega Shakespeare ja poskusi, ne pa prave predstave, ki bi prinesle gledalcem zadoščenje, katerega nudi Shakespeare v tradJijotnaJnih kostumih. Kolektivno razstavo slik ©tvori v Zagrebu (TJlIlrlchov salon) g. Zvonimir Mu-šič, ki se je pred kratkim vrnil Iz Pariza. ZagrebSki upodabljajoči umetniki v Sarajevu. Podružnica društva ljubiteljev lepih umetnosti »Cvijeta Zuzarič« priredi v Sarajevu razstavo zagrebških slikarjev in kiparjev. Razstava se otvord prve dni pravoslavnih velikonočnih praznikov. Na nji bodo zastopam! s svojimi deli naslednji umetniki- Ivan Meštrovič, Vladimir Becič, Joža Kljakovič, Pran Krštauič in Vladimir Varlaj. Razstava prof. šobaj<ča v Beogradu. G. Iliija Šobajič, slikar ta profesor Umetnostne šole, priredi v Beogradu razstavo svojih risb. Raastava bo obsegala kakih 300 stvari ter bo odprta od 1. do 16. maja. Šobajič je specijalist v slikanju aktov, šolal se je v Panizu, na Angleškem in v Belgiji, na Nizozemskem, v Italiji im v Nemčiji. Andrejev v Konigsbergu. Dramsko gledališče v Konigsbergu na Nemškem ie postavilo na oder dramo Leonida Andre- jeva »Ocean«. Inscenacijo dela, ki se doslej ni izvajalo niti v Rusiji, je vodil mladi gledaMSki intendatrt dr. Frttz Jessner. Predstava je, po poročilih nemških listov sodeč. Imela naravnost izvrsten uspeh. Karel Kraus v Parizu. Karel Kraus. izdajatelj znane »Faokel«. ki izhaia na Dunaju, ni le oster satirik in kritik, vzoren stilist in pisatelj, ampak tudi izboren reci-tator. Pred nekaj dnevi ie nastopi! v Parizu, kjer je izpolnil en večer samo s predavanjem o žirmalistiki. Na tem večeru ie posebno srdito na nad al Nemce, zlasti berlinskega Alfreda Kerra. Naslednji večeri so bili posvečeni prednašanju stvari Goetheja, Gogolja. Shakespeareja in Haupt-manna. Krausove soareie so se vršile v gledališču »Vieus Colornbier«. Marinetti in njegova drama »Vulkan«. Marinefti utemeljitelj italijanskega futu-rizma. ie pred kratkim napisa! osem »sintez«, katere ie združil v gledališko igro pod naslovom »Volkan«. Delo ie bilo krščeno v Rimu in se ie 13. t. m. ponavljalo v Milanu Uspeh je bil Pičel. Vsebina »Vulkana« je naslednja: Globoko v Italiji bruha vulkan zareče snovi in lavo. Kakršen ie vulkan, takšni so tudi liudje, ki prebivalo v njegovi bližini. Kdor ne veTjame, naj se sam uveri o tem Resnično, to je vse. kar je mogoče povedati o tem »Vulkanu«, h kateremu so prišli poznavalci Ma-rinettija s krompirjem, repo teT z gnilimi jajci v žepih. Vse to je med odmori frčalo na oder. Demisija začasnega voditelja gledališča v Osijeku. Provizorični upravitelj gledališča v OsŠtjeku g. Milan Tanbofer je prostovoljno odstopil ter je dal svoje službeno mesto vladi na razpolago. Tamhofer-jev odstop je posledica nevzdržne finančne gledališke krize. Iz glasbenega življenja Pariško glasbeno pismo Pariško koncertno in gledališko življenje gre vziic skrajno slabemu vremenu — ki je menda pri nas ena glavnih ovir uspe-vanja koncertov in priljubljen izgovor — nemoteno svojo bogato pot in ni skoro dneva, da te ne bi mnogo obetajoči oglas na kiosku zvabil v razkošno razsvetjeno in povečini slabo zasedeno dvorano. Saj pa je tudi naval inozemskih umetnikov in umetnjakarjev na Pariz tako silen, da je izbera včasih prav zelo težka. Glavne koncertne prireditve orkestrov Colomie, Pas-deloup in Laimoureus, o katerih sem zadnjič poročal, se bližajo zaključku in Orche-stre du Conservatoire, najboljši pariških, je dal svoj zadnji koncert prošlo nedeljo. Zato pa je liga solistov tem gostejša ter nade — in strah — vzbujajoča. Da naštejem le najpomembnejše osebnosti, ki so v zadnjem času umele zanimati tako razvajeno pariško publiko, naj navedem v prvi vrsti Capetjev kvartet, ki ie z 10 marcem začel svoj ciklus Beethovnovih kvartetov v mojstrski izvedbi. Kvartet Capet (Capet, Hewitt, Benott in Delobelle) podaja Beethovna v intimni dvorani (Salle des Agriculteurs) v abonneimentu. Ni treba poudarjati, da so prostori vedno vsi razprodani in da ni dobiti sicer tako razširjenih in priljubljenih listkov po znižani ceni . . . Straramovi četrtkovi večeri so končali 1. aprila z izvedbo Mozartovega »Requie-ma« in Florent Schnrittovega 47. psalma. V prejšnjih njegovih produkcijah smo čuli nekaj novosti: Mihajlovicijevo Introdukcijo in simfonični stavek, Silvi o Lazzarijevo Simfonijo v Es, ki je imela jako veliko uspeha pri publiki in kritiki, pet Schonber-govrh skladbic in Hindemithovo Kamimeer-musik No. 2, ki je bila sprejeta s smehom in žvižganjem — polovica publike je zapustila dvorano pred koncem. V ostalem se je Straram vedno potrudil, izbrati spored, ki ni v ničemer sličil priljubljenemu sporedu pariških koncertnih udruženj; s tem je privabil veliko število interesentov in njegova vseskozi točna ter precizna, nekoliko aka-demična izvedba je mnogo pripomogla k priljubljenosti njegovih večerov. Nemogoče je našteti ali celo oceniti produkcijo solistov vseh vrst in narodnosti. Nekaj imen, nekrologično in nekritično izbranih, bo zadoščalo za ustvaritev medlega pojma o mnogostranosti koncertnega življenja v Parizu. Časovno prvi in kvalitativno med svojevrstnimi najpomembnejši je bil Pablo Gasals, sloviti čelist, ki je ob Bachu, Beethovnu in Couperinu (star.) užival in dal uživati. Med drtjgimii je izvajal ne preveč znatno noviteto, Jean Hurč-jevo sonato za violoncello in klavir. Violinistov je mnogo obiskalo Lutetio, med njimi Mančn (izvajajoč skoro izključno le lastne skladbe), nedosegljivi Bronislav Hirbermann s trem-; koncerti (Bach, Beethoven, Mendelssohn, v čemer ga ie takoj na- to oponašal mnogo neznatnejši George Enesco, ki je pravi »mali vsevedež«: komponist, violinist, pianist in ne vem, kaj še); mladi, v Ameriki razvajeni Jaša Heiifetz, Nemec Paul Kaul s klasičnim, a nekam neokusno izbranim sporedom, kj je navajal Beethovna, Bacha, Dittersdorfa, Chopina, Pugnani in Coreili v naštetem vrstnem redu, ter slednjič slavoslavni Kreisler. Med tropom pianistov so si stekli posebno slavo rn poznanstva Poljaka Horowitz in Sli-vinski z običajnim, Liszta polnim sporedom, Robert Casadesus, Španci Vines, Funes in Ei Pueyo, ki se posebno žrtvujejo za sicer tako monotono in nehvaležno špansko glasbo skladateljev Granados, Mompou (ki izgleda še naiužitnejši), Inflante, Turina, Al-beniz, Espla, de Falla itd. V kratkem pa obišče Pariz slavni Godovski, čigar ime samo bo do poslednjega kotička napolnilo dvorane, kajti tu, kot povsod na svetu, ne velja drugo kot slavno ime in veliko število znancev. To posebno dobro vedo tujci v Parizu in vse tuje nacije se silno potrudijo, propagirati svojo umetnost in svoje umetnike. Edino skromno izjemo pri te.n tvori seveda naša država, katere večina Pariža-nov niti po imenu ne pozna. Tako so v tem času priredili Cehi nekaj zelo reprezentativnih javnih koncertov, od katerih naj omenim nastop kvarteta Novak-Frank. Izvajala so se dokai uspelo dela Suka, Jančcka, Novaka, Smetane in Dvoraka ter kot kompenzacijo nekaj del Erika Satieja in Milhauda. Istotako je treba občudovati tvornost, agilnost in — ministrsko razumevanje umetnosti — pri naših južnih sosedih — Grkih. Skoraj vsak teden prirede koncerte z največjim aparatom, na katerih se izvajajo izključno kompozicije grških avtorjev, ki so si zbog neumorne propagande grškega umetniškega ministrstva pridobili ime in slavo, katere sicer po kvaliteti ne bi mogli tako kmalu doseči. V kratkem priredijo velik grški simfonični koncert in so v to svrho najeli orkester Colonne; vodil ga bo organizator grške glasbene produkcije v Parizu, Poniri-dy, ki mi je v privatnem pogovoru tudi povedal, da je dalo vsa sredstva za kritje stroškov in reklamo na razpolago grško prosvetno ministrstvo — dejanje, kateremu se naše prosvetno ministrstvo doslej ni izkazalo doraslega. Da imajo Rusi vse prilike in ugodnosti takorekoč v zakupu, se razume že tako-rekoč samoposebi. Njihove produkcije se vrstijo skoro dnevno in so kvalitativno zelo raznolike. Mednje štejem tudi tu natu-raliziranega čerepnina, ki je priredil dobro uspeli festival svojih skladb kakor Švicar Artur Honegger, ki je z veliki™ aparatom izvajal svoj psalm »Kralj David« v operi. Avstrijci se prav uspešno gibljejo in so priredili koncert avstrijske glasbe s sporedom Mahler, Schonberg, Webern, Marx, Hauer, Kfenek (!), Wellesz in Bittner O., in še celo skromni in izumirajoči Kelti ima- Karl Schefjler (Berlin): 0 začudenju i/, starega veka izhajajoči svet, ki mu je dal Horac obliko «nil admirari«, je bil po srcu naše dobe. Nobeni stvari se čuditi, ka* zati modro skepso in nad vse postavljati izkušnjo: to je bilo znamenje stoletja. Ce* lo pesnik, prorok časovnega duha, je v bridki resignaciji skomizgnil z rameni in rekel s cclirn svojim delom: tako je življe* nje! Pojem vlada nad razumom; in posle* dica te kulture pojma je bil baš oni stojič* ni «nil admirari«. To geslo je govoril duh kritičnega mišljenja. Ono je formula prak* tikov, katerih volja ima vedno namen, je formula-kupcev, ki morajo človeka poznati, ker ga zlorabljajo, svetovnjakov, ki vsako* gar, tudi sebe, malo prezirajo, užitka-rjev, ki vedno obtiče v materiji, tudi če se gib* ljejo v morali ali estetiki. Beseda ima svojo fino vrednost kot domače sredstvo zoper dnevno nastopajoče napade in zopernosti življenja, deluje ugodno kot sredstvo no« tranjc ekonomije in ima svoj pomen za di« jetetiko duše. Na drugi strani pa je svet,-nobeni stvari se čuditi in vedno varovati ravnotežje, odločen svet k pasivnosti. Pro« duktivnosti ne rodi. Produktiven v najvišjem smislu lahko po« stane nasprotujoči svet: čudi se vsemu! Za* to bi morali mladini to besedo ubijati v gla* vo in jo oogosto ponavljati. Iz začudenja izvira spoštovanje. Čudi se, da je svet tak, kakršen ti leži pred očmi, celo. da sploh bi* va in da sam živiš v svrho zaznavanja in občutka. Čudi se skrivnostnemu življenju tvojega telesa in tvoje duše, čudi se do* življajem svojih čutov in potem tudi temu, da si sposoben čuda. Od čuda prihajaš k občudovanju in to so vrata k vsemu, kar je veliko. V zmožnosti začudenja leže kore* nike vere in religije, filozofije in umetnosti; v njih leži sploh kal vsake tvorne misli. Kjerkoli se je ustvarjala veličina, tam so se ljudje prvič začudili življenju. Iz tega vira izhaja vsa prava izvirnost, vsa tvorna naivnost Ce hočeš v notranjosti obogateti in postati srečnejši, poskušaj čutiti, kakor da si ravnokar padel z drugega planeta na zemljo in gledaš sedaj prvič, popolnoma brez predsodkov in z globokim začudenjem zemeljsko vrvenje. Tako se ti bo odkrilo vse bistveno. Poskušaj se otresti vsega znanja o bistvu stvari — usiljuje se ti tako ali tako —, na* učene izobrazbe in izkustvenega pojma. Naj pojavi popolnoma brez predsodkov deluje« jo nate in doživel boš nenavadne senzacije, polne odkritja. To je čednost preprostosti, o kateri pridigujejo modrijani vseh dežela. Glej svojo okolico, kot da bi se nenadoma prebudil iz globokega sna in pogledala te bo okolica s skrivnostnim pogledom. Glej s tem naivnim čudenjem na malo in veliko, na žive in mrtve stvari, na to, kar imenu* jejo ljudje lepo in na to, čemur pravijo gr* do in med tem. ko se čudiš, zaznavaj tajno samega sebe. Tako se ti razodenejo nove resnice. Ali pa se ti bodo zdele stare res* niče nove. Razumel boš umetnike in nji« hova dela. Stvari bodo izgledale neresnic* ne, kot ideje narave in vseeno tudi z močno novo resničnostjo; vse bodo obdane s taj* nostmi kozmičnega življenja, kot s čarobno atmosfero. Izgledale bodo skoro v stTahot* ni meri napolnjene z lastnim življenjem. Za začudeno oko komaj še biva lepo in gr* do, ker ima tvorne zmožnosti v sebi, ker ima moč za ustvarjanje povsod pričujoče lepote, polne pomena in izraza. Slikar je pred vsem takrat genijalen, če ima večjo sposobnost začudenja, kot drugi in če more to doživljanje neposredno pre* tvarjati v obliko. Kar pa velja za oko, to velja za vsa dru* ga čutila. Vsako čutno vnemanje more po* vzrofiiti deviški občutek in kot posledico novo spoznanje. Kakor z očesom, tako se je mogoče čuditi tudi z ušesom, s tipom ali z vonjem stari in večno novi skrivnosti živ* Ijenja. Najjačja je senzacija, če se udele* žujemo čudenja s celim našim bistvom, če stoji na primer človek človeku nasproti in se duša duše dotika. Vse veliko pesništvo kaže nazaj na ta doživljaj, na presenečenje, na prizadevanje ob čudežu «človeka», vsa modrost počiva na takem razmerju do živ« Ijenja in koncem koncev tudi vsa genijal« na tvornost. Prihaja pa od tod, ker se v stanju začudenosti zaznava bistvenost, je* dro življenja, iz česar izhaja vse nadaljno,. Vse v posledicah bogate iznajdbe in odkrit* ja izhajajo koncem koncev, naj še tako po* gosto izgledajo kot končni zaključki logič* nega dela s pojmi, iz prvotnega občutka za* čudenja — od padajočega iabolka, ki je Bti» pravilo Newtona do spoznanja gravitacij* skega zakona, do puščanja krvi na ladjedel* nicah v Surabayi, potom katerih je Julij Robert Mayer našel zakon o vzdrževanju si* le Pripoveduje se o nekem Indijcu, ki je opazoval let čaplje, da se je naenkrat, kot od strele zadet zgrudil na tla in nanovo vstal kot prerok. In kaj je bilo druzega, kot nenadno veliko začudenje, kar je pretvorilo Savla v Pavla. Razodetje je v čudenju, ker eni ki se tudi, noče dosezati namena, tem* več, ker je prost namena, čaka, kaj mu po* reče božje delo. Ta ponosno skromna opro* ščenost namena je že sama po sebi oblika pobožnosti. Ne samo, da je v temnem za* čudenju prirodnega človeka nastajajoče ver* stvo, ampak tudi v inteligentnem čudenju kulturnega človeka. V tem je kaleče in m o* gočno zaupanje v globino življenja, v vse* gamogočnost tvorne sile in obenem uvide« vanje v pogojnost jaza. Zato je oni, ki se čudi, v nekem najvišjem smislu optimist; komaj se more sporazumeti s svetslam mo* drijanom in oznanjevalcem resnice «nil ad* mirari». Pred njim ima neskončno prednost: njegovo geslo lahko začasno prevzame, če ga delavnik zahteva, ker višje že po sebi obsega nižje; preko tega pa oznanja nauk, ki prerokuje svojim vernikom nekaj, kot večno mladost, ki poglablja srečo in uči prenašati bolesti, ki daje človeku zmožnost, da sam sebe kar najmočnejše čuti in da ven* dar postane od sebe kar najma*>' odvisen, nauk: nil non admirari. jo svoje stalne produkcije narodnih pesmi in naši Ukrajinci so z uspehom izvaja:) skladbe svojih skladateljev. Na tihem vrši svoie delo »La Revue musicale« s vsakotedenski.ni popoldnevi, ki so namenjeni izvajanju modernih, še po večini neizdanih skladb v intimnem krožku glasbenih ljubiteljev. V salonu tudi pri nas znane revij' se snidejo vsak torek popoldan skladatelji, pianisti, pevci, kritiki in ljubitelji glasbe nasploh — seveda v omejenem številu. Ti popoldnevi so dokaj in-teresantni z ozirom na pestro družbo kakor tudi glede sporeda. Tako sem iz bogatega pariškega glasbenega udejstvovanja izrezal nekaj podobic — nedovršenih skic, ki niso zmožne, podati niti najmanj točne slike razkošnega bogastva tukajšnjega umetnostnega življenja. _ Orkestralni koncert v Mariboru. Mar: borska Glasbena Matica priredi v peteK dne 7. maja velik koncert s sledečim sporedom: 1.) Slavko Osterc: Povodni mož (pn Frešernovi baladi), simfonična slika za veliki orkester. 2.) Filip Bernard: Elegija, skladba za veliki orkester. 3.) Mendelsohn: Koncert v E-molu za violino s spreralievn. njem orkestra 4.) Saint - Saens- Rondo capriccic&o za violino s spremljevanjorn or kestra- 5. Dvorak: poledntce (opoldanska čarovnica), simfonična basen za veliki or kester Pri točkah 3. in 4. igra violinski šolo znana umetnica ga. Fani Bran d lovi. Kakor se vidi, je spored zanimiv In pester, poieg modernih skladb mladih siovensVii komponistov prinaša nekaj biserov iz s ve-tovne glasbene literature. Umetniško delo Mariborske Glasbene Matice že daleč nad. kriljuje uspehe Nemcev v predvojni dobi. Tudi Ljubljančani naj pazljivo zasledujejo to celo in čitajo, kaj jim je napisal kritik Marolt v tretji številki letošnjega »Ljub. Ijatnskega Zvona.« Simfonični koncert v Trbovljah. Dne 24. aprila se je nudil trboveljskemu občinstvu prvovrsten umetniki mžitek Godaln: orkester orkestralnega društva Glasbene Matice je priredil pod vodstvom skladatelja Emtla Adamiča simfonični koncert., ki ga še nismo imeli priliko slišati v naši do-'!ni Na sporedu so bile skladbe Adamič? Lajovca, škerjanca, Dvoraka, Suka in Čaj. kovskega. — številno občinstvo je z veliko pozornostjo sledilo poedinim točkam, ki so bile izvrstno naštudirame in jih je orkes-er briljantno izvajal. Izmed vseh točk je vzbujala največ zanimanja ta priznanja E. Adamičeva suita «Ljubljanski akvareli«. Zlasti so ugajale slike «Jutro na Rožniku-,, «Na Gradu» in »Pri Sv. Krištofu«, za katere sta žela skladatelj in orkester pravcate viharje aplavza. V orkestru se je zlasti odlikoval violinist gosp. Rupelj, ki je s svojo igro naravnost očaral poslušalce. Bil je lep večer, za katerega se imajo zahvaliti požrtvovalnosti orkestralnega društva Glasbene Matice ter dirigentu gosp. Emilu Adamiču. — Iskreno želiimo, da nas orkester Glasbene Matice ob prvi priliki zopet poseti. O. M. češka filharmonija v Pragi se je za to sezono že poslovila od svojih abonentov. Na zadnjem koncertu je pod vodstvom mojstra Talicha izvajala med drugim tudi Beethovenovo VII. simfonijo tn pa Straussovo pesnitev «Don Juan». Znameniti kritik «Narodnih Li®tov^> piše o tem koncertu, da je izvedba Beethovenove simfonije navdušila vsled krasne Izvedbe zlasti v vseh detajlih, ter <3a je bila Straussova pesnitev »Don Juan» zaigrana z vročim temperamentom in z omamijivim bleskom zvoka. Obe ti deli bo CeSka filharmonija izvajala tudi na ljubljanskem koncertu Predprodaia vstopnic v Matični knjigarni. P. n. občinstvo opozarjamo, da se vrši koncert definitivno v soboto, dne 8, maja ob pol 9. zvečer Verdijev »Requiem« v Zagrebu. Reprezentativno zagrebško ipevsko društvo »Lisinski« priredi dne 5. mac-a javno Izvajanje Verdijevega -,>Requiema.Guslar (Split, 2krat), »Kolo« (Curih, Pariz 2kra.t, Lvor., Milaoi). »Lismski« (Zagreb, 2krat), Srp-sko pjevačko druStvo (Zagreb. 2krat, Kar-lovac), »Glasbeno društvo intelektualcev« (Zagreb. 2krax) tn »Prvo beogradsko pjevačko društvo« (Beograd). Kompozicijo, ki se je potemtakem izvajala že 15krat. bi radi slišali o priliki tudi v LjuDijani. Lohengrin« v beograjski operi. Beo-grajska opera pripravlja uprizoritev \Vas-nerjevega »Lohengriua.-. Potrebne rekvizite si je v ta namen nabavila v Berlinu. Delo pride že v kratkem na oder. še en domač balet na zag-ebšker? opernem odru. Uprava opernega gleda! šča v Zagrebu je sprejela v svoj repertoar nov balet skladatelja Aniona Drobnic.% »Div-konjic«. 25!einica gledališkega delovanje. Dne 7. maja slavi član beograjskega Nare-rtr. • ■ ga gledališča Aleksander Tucakovič svojo odrsko 2oletnico. Jubilant nastopi ob *ej priliki v opereti »Korneviljgki zvonovi •. Nemški dirigent v Rusiji. Zadnja leta izkoriščajo nemški glasbeniki z v ' '• vnemo položaj v sovjetski Rusiji, kamor zahajajo ua gostovanja. Tako ie ored Kratkim končal večmesečno turnejo po Rus:': kapelnik Egon Petri Mudil se ic v 'Ukrojim in na Kavkazu. Stabilizira! se ie posebno kot izboren spremljevalce na klavirju in kot glasbeni pedagog. Poleg Perrva si je osvojil velik del glasbene RttsFe tidi dirigent Stedrv. ki ie nastopa! v M^kv' in Ljeningradu. Dirigiral je z velikanskim uspehom Mahler.ievo »Drugo simfoni;oa :'n Stravinskega skladbo »Sacre de prin-temps*. Slednja kompozicjia ie doživela naravnost nepopisne triumfe. Morala se je ponavljati trikrat zaooredorra. V Rusiii nastopita v bližnji prihodnjosti tudi Bronislav Huberoian in Fe!ix NVeimartiier. leno Pilon (Pariz): S pariškega Parnasa Montmartre in Montparnasse. Burno, romantično življenje, ki je vča« gih valovalo v svobodni komuni Montmar« tre, je imelo magično privlačno silo na umetnike in fantaste vseh vrst. Sprejemalo jih je med podirajoče se zidove, kjer so se pomešali med druge stanovalce, prostitutke in apaše. Zajemanje iz neposrednega vira življenja je sicer marsikoga omamilo in paraliziralo, a utrdilo je tudi mnogo mož, ki so dali v umetnosti podlago poznejšim generacijam. V montmartrskih podstrešnih sobicah, v podzemskih brlogih, v kabaretih (.) Sodobna umetnost dobiva čedalje bolj »elikomestni značaj, postaja produkt urba« nizma. Najboljša ilustracija te tendence je bila mednarodna razstava današnje umet« nosti v januarju in februarju. Namen raz« stave je bil demonstrativen, koncepcija ve« likopotezna. Razstaviti je smel le, kdor je poznal parolo in se je slepo pokoril dane« mu programu. Čeravno so bila tu zastopana najrazličnejša plemena, od belega do črne« ga, vendar se je zdelo, da govore vsi eden in isti kozmopolitski jezik. Gledalec sta« rejše generacije je videl na steni en sam geometrični raznobarvni lik, ker se je te?« ko priboril do razločevanja posameznih in« dividualnosti. Duševna oče. tu današnje umetnosti, Picasso in B r a q u e, »ta si« cer najmanj številno zastopana, a se baš radi tega in po kvaliteti dela zdita prava klasika in vzvišena nad neskončnim valov« jem epigonstva, ki se vzpenja preko njiju proti nemogočim ekstremom. Mnogoštevil« ni sizmi se porajajo okoli njih in za niiho« vim hrbtom. Komaj pride Picasso, mimo« grede potom eksperimenti in analize, do Kake fraze svojega nemirnega razvoja, že se vrže na isto cel trop posnemalcev, in napravijo šolo. Toda Picassu je ležko sle« diti: komaj se prikaže tu, že je obrnien dru« garn. Cisto drugače hodi svojo pot L ž g e r: kakor jo je našel, tako hodi po njej ne« ornajno, konsekventno, v gotovo smer, biez najmanjših zablod, trdno vdan svojemu programu; njegova kolekcija je najbolj enotna slika mehanizma sodobnosti. Jeaneret in Ozeufaut sta prišla potem dialektike do «puri/ma». Na splošno so tu zastopani vsi sodobni sizmi: kubizem, futurizem, ekspresijonizem, dadaizem, puri« ztm, orfeizem, tatlinizem, surrealizem, in drugi brezimenski izumi, včasih enodnev« rega obstoja. Kljub temu kaosu raznih kon« trastov imajo vendar vsa dela skupno enot« no črto: vse je brez naslova, ker je bil su» jet, na katerega bi se mogel slikar opirati, že v naprej sistematično izključen. Zato ima ta razstava značaj kolektivnega napo« ra, poskus ustvaritve monumentalnega slo« ga, primernega sodobnosti, stoje 5e v zna« menju tehnike. Toda končno pridemo tudi tu do vpraša« r.ja (čeravno ga stavijo samo starejši gene« ruciji!): čemu tedaj umetnost, ko jo vendar tehnika poskuša v vsem posnemati in na« domestiti? Jeanneret, vnet propagator no* vega sloga, motivira potrebo umetnosti za ; sedobno civilizacijo le z ozirorn na njen i vzvišen namen, da « povzdiguje človeka nad vsakdanjostjo.* Mnenja je, da se mora sli« ! karstvo oprostiti sleherne teže sujeta, utili« j tarnosti tendence itd., da more tako oči« ^čena služiti izključno liričnemu namenu. Umetnost nudi pač najbolji teren za vse mogoče teorije, za katere izumi človek vse argumente, pro in contra: vse to je člove« šf:o in relativno, merodajna je le absolutna potenca ustvarjenega. Brez dvoma je, da je skrito marsikatero zdravo jedro v teh po« izkusih, mnogo iskrene volje v naporih. Razstava na prostem. Umetnost postaja v Parizu važen faktor v socijalnem življenju in za marsikoga celo zelo dobičkanosen. Kolekcijonarji in pre« kupčevalci z umetninami delajo iz umetno* sti pravo industrijo, zadevo reklame in de* narja. Vsak dan se otvarjajo novi razstav« Ijalni saloni, vendar je redkim umetnikom dano, da bi se radi tega dokopali do blago« stanja. V Rue de la Boetie, središču umet« nostne borze, mora plačati razstavljalec za posamezen razstavljalni lokal ponekod tudi več ko 1000 frankov dnevne najemnine. — Razumljivo je, da razstavljajo tu le visoko« kvotirana imena, ali pa slovi z visoko va« luto, tako da je kvaliteta razstavljenih del zelo neenaka. Vse te okolnosti so privedle umetnike do sklepa razstavljati brez posTe« dovalca, na ulici. Te dni je bila take vrste razstava na Montmartru, pred «Moulin rouge», poleg zabaviščnih, sejmskih kolib. Razstava ima popolen značaj sejma, fn traja navadno od sobote do nedelje. Vsak razstavljalec posamezno, liki kara« mar improvizira svojo rahlo steno, ki jo pritrdi ob drevo in na kateri razobesi svoja dela. Pred tem svojim oltarjem čepi ji čaka plaho ob strani, kakor bi se sramoval trgovanja, posebno ako je novinec. Tu pri* de na dan tudi bohema, zvesta svojim sta« rim tradicijam Montmartra: stari slikarji, v revnem oblačilu (a včasih z znakom Čast« ne legije), toda neomajani še v svojem pro« gramu izza mladostnih let; videl sem neke« ga, ki je imel na svojem ščitu priporočilo svoje špecijalitete «Svetlobni efekti«, na« ivno, a odkrito. Mladi, v športnih jopičih, se držijo bolj zvedavo: zvabila jih je sem samo romantična plat umetnosti. Tudi žen* skih razstavljalk z rožicami ne manjka. Na splošno je taka razstava globoko pod po« vprečnostjo glede kvalitete in le redkokdaj se iztakne res prava umetnina. To je izraz umetniškega proletarijata, katerega privede želodec na ulico; toda baš med njimi se najde največ skritega mučeništva in fana« tično vero v svoje poslanstvo: brez tega bi bil tak trd poklic absurden. Radovedne publike ne manjka, posebno v nedeljo, toda le malokateri se spusti v resna pogajanja za nakup. Pri zadnji raz« stavi so imeli razstavljalci več materijalne« ga uspeha, ker so prodali skupno za okrog« lo 80.000 frankov šare. Razstava nemške ekspresijonistične grafike. Ekspresijonizem je nemškega porekla in se ne more veseliti iskrene gostoljubnosti, kaj še posnemanja, med epikurejskimi La« tinci. Razen tega pričenjajo Francozi šele sedaj utrjati radi vojne pretrgane kulturne stike z Nemci. Naravno, da more samo mlada nemška generacija prožiti roko čez mejo. V slikarstvu je otvoril zvezo od fran« coske strani U t r i 11 o s svojo razstavo v Berlinu (kjer pa baje ni našel pričakova* nega odmeva). Nekako za revanšo je prišel v Pariz George C r o s z, v spremstvu E h r« lic h a, in Felixmiillera. Razstavljena je bila zgolj grafika in kot taka je imela raz« stava sicer zunanje neznatno, a tembolj in« timno lice. Grosz je v Parizu zelo cenjen tudi radi njegovega biča, ki ga vihti nad rivalom Berlinom. Toda tu ni razkrinkana samo oholost pruskega militarizma, posledi« ce med« in povojne psihoze ter smrad kloak berlinske socialne gnilobe: njegov orEcce Homo», za katerega je bil obsojen, je kru« to bičanje vesoljnih in večnih krivic člove* ške družbe, obupen krik izobčencev, inva« lidov, prostitutk. Poteza humanosti, lapi* darnosti in sigurnost izražanja v slogu, pri* mernemu sodobnosti, jamčijo trajnost Groszovemu delu. Brezdvomno je Grosz najjačji predstavitelj nemške grafike in pow zitiven rezultat ekspresijonizma. Ehrlich in Felixmuller se pa ne moreta uveljaviti do« voljno poleg njega. V pariškem morju čistega formalizma, takozvane čiste umetnosti, je ta mala raz« stava ekspresijonistične grafike in Groszo* ve »Tendenčne umetnosti« zelo blagodejno vplivala. Salon de T Araignee. Montmartrski risarji: Toulouse«Lautrec, Daumier, Steinlen, Forain in pred kratkim Willette so pomrli brez pravih tradicije vrednih dedičev, tako da se je za njimi za« čela grafika zanemarjati v prilog visoki umetnosti. Francoska mlajša generacija se še ne zaveda dovoljno, da je grafika naj« bolj popularno vzgojno sredstvo umetnosti. Kljub temu ni mogoče zanikati cele vrste jakih grafičnih potenc, o čemer nas prepri« ča sedanja razstava društva grafikov, «L' Araignee«. Francoski risarji L a b o r d e, Dignimont, Massareel, Gus»Bo« fa, Oberld, Antral, Van Dougen, imajo bolj Ilustrativno potezo. Polni so esprita in humorja. Grafične anekdote in novele Maupassanta, tradicije galantnih avantur. Skoro izključno zajemajo vsi sujet iz zakotnih ulic, iz predmestja, sledijo stra« sti do demimondke, prostitutke; pri tem ne zasledujejo nikake tendence, ne obtožujejo ne moralizirajo, ampak samo reportirajo in včasih — zabavajo. Toda Ropsa ne doseže Dih če. Marie Laurencin ima vso dražest ženske nature, pesnik Jean C o s t e a u do* seže isto rafiniranost sloga z grafično črto, kot z besedo. Brez dvoma je najsugestiv« nejši risar, v pravem pomenu besede, ko« zmopolitski P a s c i n. S krčevito nemirnost« jo, a popolno sigurnostjo poteze razmetuje po papirju telesa, kaor kose mesa, toda vro* če še in tresoče se po neugnani strasti. Ero« tika: nemirnost osamljenega telesa, topli« na kontakta teles, bakhanal, zdrav impe« rativni nagon. Izmed Rusov sta zastopana Chagall in Tereškovič, ki jra vpli* vata bolj z eroptivnostjo barve; Marija Vasiljevna razstavlja svojevrstno skulpturo portretne študije iz raznega ma« terijala, zelo duhovite, karikirane inter« pretaeije. O nemških udeležencih Groszu, Ehrlichu, Felixmullerju sem že govoril: raz« lika plemenskega značaja in nazora je tu še očitnejša. Marko Čelebonovtč. Jugoslovenski slikar Čelebonovič razstav« Jja v mali montparnaški galeriji malo ko« lekcijo slik. Baje je slikar»samouk. Vzgojen je bil za drugi poklic. Čeprav doseže, tudi v intimnem formatu, v figurah gotovo mo« numentalnost, arhaizem, ponekod pa naiv« nost, mu vendaT služi pri tem klasična na* obraženost. Povsod se pa očituje v slikah izredna eenzibilnost kolorita in na podlagi tega elementarnega sredstva lahko doseže mnogo. Da je sedaj v Parizu, se mu sicer pozna na vplivu, čemur se pa ni mogoče čuditi. Moči kaže dovolj, da lahko prevla« da njegova osebnost. Čelebanovičev prvi nastop je zelo simpatičen in obeta zani« miv razvoj, kateremu bo treba slediti. Anton Lajovlc: Vaclav Taiich Ko so naša časi zoreli in je postajal nemški pritisk v Avstriji vedfio močnejši, tako da je narodova nejevolja končno izbruhnila v septemberskih dogodkih 1. 1908, smo Slovenci tudi na muzikalnem polju začutili potrebo postaviti se na lastne noge in se tako odtegniti bodisi v gledališko glasbenem življenju in v koncertnem življenju ši-kanani tedanjih nemških vojaških godb. V letu 1908, se je tedaj z veliko korajžo in z malimi sredstvi ustanovila Slovenska Filharmonija. Ozirajoč se po vodju, ki naj bi novo kulturno podjetje postavil na noge, je bilo gotovo v smislu vseh dotedanjih naših tredicij obrniti se za pomoč na Cehe. Po priporočilu skladateljev Suka in Novaka je ta čas k nam prišel Taiich, še čisto mlad, komaj završivši mojstrsko šolo svetovno-znanega goslarja Ševčika in potem ko je kratko dobo podučeval na konservatoriju v Tiflisu. Z inladeniškim žarom se'je Taiich lotil dela in dasi je imel na razpolago le Prav mal orkester, je s svojim prvim nastopom na gostilniškem vrtu Ilirije kar fas-ciniral naše občinstvo in ga navezal nase. Od nastopa do nastopa se je širil krog njegovih privržencev. On pa je neumorno usovršaval svoj orkester, prinesel ž njim kmalo krasne sinforične koncerte, ga vodil do zmage tudi v gledališču, kjer se ni branil nobene naloge. Opereta »Dolarska princesa« je iz njegovih finih izraznih rok prišla poplemenitena. Nepozabna ostane prekrasna Talichova izvedba Dvofakove »Rusalke«, ki je s svojo zlasti v teh rokah tako očarujočo poezijo bila največji operni dogodek in največji gledališki vspeh tistih dni. Toda klic usode je Talicha kmalu odtrgal od našega javnega življenja in ga gnal, da se v samoti poglobi v svojo umetnost in koncentrira svoje sile. Prišla so zanj leta intenzivnega glasbenega študija v Milanu in v Lipskem. V tem času je naša slovenska zemlja na nežen način vrnila Ta-lichu za vse razsipno bogate darove njegovega duha s tem da mu je podarila družico Slovenko. V onih važnih časih ko je Taiich čutil potrebo iti v izolacijo sam vase in s študijem pomnogoteriti svoje sile je bila njegova družica zvesta podpornica vsaj treh voglov Talichovega dama in s svojim neutrudljivim delavnim optimizmom sograditeljica bodoče Talichove veličine. ' Končavši svoje bivanje v puščavi je Taiich nekaj let šef opere v Plznu, toda že ga zove Praga. Mehko, gorkega čuv-stva in razkošne fantazije polno muziko mojstra Suha, kateri muziki tako harmonično odzvanja Talichova duša kot malokateri drugi, to muziko hoče Praga slišati od Talicha. Talichova izvedba »Azraela« Sukove grandiozne pesnitve o Smrti pri-veže Talicha na Prago. Češka filharmonija je bila neposredno pred prevratom ob prihodu Talicha. v težkih krizah, bati se je bilo razpada. Tedaj jo je prijel Taiich v srvoje sicer mehke toda energične roke, zavedajoče se jasno svojega cilja. Poleg svoje umetniške sile se je izkazal kot izvrsten organizator in se mu je v kratkem času posrečilo dobiti-Češki filharmoniji solidno finančno bazo in počasi pa vstrajno peljati filharmonijo iz njene dotedanje kri- ze. Talichovo delo pa, dasi je svoj orkester v glasbenem pogledu vzgajal in pilil z največjo minucijoznostjo in vstrajnostjo, nikakor ni ostalo omejeno samo na čisto glasbene kvalitete, temveč nič manjše važ-nrsti ni Taiich polagal na umetniško-mo-ralno razvojno črto svojega orkestra. Kmalu se je okolu Kjega strnil v tesno falango krog samih mladih navdušenih glasbenikov, kojih umetniško izvajanje je raslo od nastopa do nastopa pod smotreno, neutrudljivo, vzipodbujajočo in razvnema-joeo Talichovo taktirko. Rapidno rastoči umetniški niveau in strumna konsolidacija Češke filharmonije je potegnila vso publiko za seboj in komaj preteče par sezon ko ima Taiich s svojo filharmonijo zaznamovati nezaslišan vspeh namreč da je 20 vsakosezonskih njegovih rednih abone-mentskah koncertov v naprej izaboniranth do zadnjega prostora največje praške dvorane v Reprezentančnem domu. Od tu neprestano raste ugled Talicha in njegove filharmonije. Vsa češka javnost čuti dolžnost zasigurati obstoj temu prvovrstnemu faktorju. Doslej občudovana doma, pa doseže Češka filarrnonija kot sad nepretrganega in vstrajnega glasbenega dela in hrepeneč po sovršitvi svojih kulturno-moralnrh kvalitet, svoj največji triurni pred internacionalnim forom o priliki prvega internacijo-nalnega festivala za moderno glasbo v Pragi. Z nečloveškim naporom in herojsko požrtvovalnostjo naštudira ta orkester tekom enega samega tedna tri velike koncerte najmodernejših, najtežavnejših del pod popolnoma neznanimi dirigenti. Taiich in njegov orkester si osvetlita tačas 15ce in se proslavita pred celim svetom. Od tačas ziaslovi Češka filharmonija kot eden naijboljših simfoničnih orkestrov sveta. In že pozove tujina Talicha k sebi in ga grozi odtrgati od rodne matere domovine. Taiich v»., kaj pomen; ta klic za sloves njegove domovine in se mu odzove. Poslej Taiich nastopa v tujini kot apostol, ozna-njujoč z ognjenim žarom blagovest glasbene kulture češke tujim zemljam. In one se udajaio blagovesti, 2e prihodnje leto bo Taiich sedem mesecev kulturno misijoniral v zapadnih državah in na široko odpiral tuja, dosedaj češkemu duhu zaiprta vrata. Ko se tedaj pred svojim odhodom na daljno pot oglasi pri nas da nam v svoji filharmoniji predstavi svoj čudoviti instrument vsebujoč brezkončno skalo barv, čustev in občutij, ko nam ž njim kot muzikalni Do-stojevskri na vizionaren način razkrije vse tajne duš skrite v umotvorih skladateljev, takrat bomo po pravici, s ponosom in ga-notjem čutili, da je Taiich del našega srca srca. -2S- Pota ruskega teatra (Stanislavski — Vahtangov — Mayerho!d — Forregger Eisenstein,) Moderno evropsko gledališče je prejemalo že oddavna najvažnejše in najintere-santnejše pobude iz peteri)urški h iiu mo skovskih teatrov. V umetnosti Stani-slawskega ni dosegel samo rusrttl oder. ampak tudi moderno gledališče sploti svojo največjo umetniško visimo. Največja zasluga, s katero je Stanislavski svojčas obogatil gledališče, je bila, da je osvobodil oder vseh preostankov pevdo-klasienega gledališča to poleg tega kot prvi vdihnil gledališču duhž organizacije. Pomen režiserja, po tem nelkega gotovega igralnega sistema, je v ospredju. Stanislavskega nova oderska reforma je bi! — naturalizem. Ustvaril je na odru resnično življenje. Pri njegovih študijah so obdelovali povprečno 2 do 3 leta eno igro v neprestanem, neumornem delu podnevi in ponoči, dokler niso končno ustvarili umet. ntoo in jo dali javnosti. Njegovi učenci so se morali najstrožje Solati telesno in duševno, da so mogli igrati na odru ljudi in njihovo duševno življenje tako varljivo točno, da nismo občutili njihove igre kot ulogo, ampalt kot resničen doživljaj. Novega zrevolueijoniramja ruskega odra sta se lotila skoro ob iisteim času, ali po različnih potih iin s popolnoma različnimi sredstvi dva najbolj talentirana učenca Stanislavskega: režiserja Mayerhold in Vahtangov. ki je umrl pred par leti. Okoli njiju so se grupirali še drugi revo-lucijanarji; prava odeirsika revolucija pa je delo Vahtangova ki MayerhoMa. Vahtan-gov, čigar čelo je tudi Stanislavski viisofeo cenil, je ostal s svojimi novotarijajmi pravzaprav še čisto v strogem okviru umetniškega in odru primernega; politična rn socialna revolucija na njegove ustvaritve ostaja skoro brez vsakega vpliva. Ko se je Vahtamgov pred štirimi leti osvobodil tradicij Stanislavskega, je bil še vodja nekaterih »studi<5fi«-6v, ki so takrat delali še čisto v duhu Stanislavskega. Vahtangove umestno-revolucionarne zasluge so v tem, da je osvobodil oder okostenelega realizma in diikta/tarakega pojmovainja prepo-vdarjenega življenja in ga uvedel v svobodno ustvarjajočo igro. Ni mu bilo na tem, da bi obnavljal na odru življenje samo tako, kalkor je, do najfinejših nians (kar ne pomen j a v njegovi najvišji popolnosti! nič drugega kot biološko in fizično fotografiranje), temveč je poskušal ustvariti življenje novo že iz umetniškega duha samega. Umetniško teorjenje, dejanje ustvarjanja, to naj je naloga režiserja. Njegov kitajski pravljični sveit v »Princesi Turandot«, evet mrtvih v »Erichu XIV.« in ono čudovito v Maeterlinckovem »čudežu sv. Antana», — ves ta oderskl svet je bil ustvarjen iz polnega trariiteljsikega doživetja resničnega umetnika Vahtangov inscenacije so gotovo ene najpomembnejših odersklh ustvaritev vseh časov. Prenovitev Stanislavskega umetnosti, M jo je izvedel Vahtangov kot režiser v pogledu o*lerske tehnike, je jwevzel eden njegovih najljubših učencev, Čehov. Čehov (pisateljev vnuk) je prenovil obliko igranja. Čehovu je igra, vloga ravnotako umetniiško-ustvarjajoči proces. Oblikuje se iz naj. globljega doživetja. Ogleda si svoje figure po pravi podobi in jih ustvari na odru. Kakor moramo šteti Vahtangova k največjim ruskim režiserjem, ravnotako je Čehov očitno največji igralski umetnik, kar jih Rusija danes premore. Spoštujemo ga bodisi »desna fronta*, bodisi »centrum*, bodici najbolj levičarski in najrevolucijonar-iiejSi odri kot nado in največji ponos ruske oiderske umetnosti. Politična in socialna revolucija samoob-sebi umevno ni ostala brez posledic za umetniški razvoj. Sedaj .je nastala nova, izrecno revolucionarna umetniška smer. Z vala se je »leva fronta«. Mayerhold ji Je stal na čelu in dal ruski teaterski umetnosti nove direktive. To so: mašinska konstrukcija na mestu prejšnjih oderskih dekoracij in biomehajnika kot premikalna umetnost. Bilo bi seveda napačno, če presojamo novo rusko umetnost izključno po revolucionarnem »levičarskem odru« Ma. yrholdlovem, ker mu stoji trdno nasproti še vedno »desna fronta« v svojem polnem razvoju. Nasproti levičarskemu teatru, ki kaže tako vsebtnsiko kakor formalno revolucionaren značaj brez vsakih Izročil, si prisvaja desno krilo ruskega gledališča (opera, balet, malo dram. gledališče, ljudska opera, novi teater in kom. gled. Korš) oder in igro v duhu stare tradicije. Izven teh izrecno ekstremnih odrov je treba omeniti še Tajrov-oder (v teatrsko-politič-nem pogledu »centrum«), čigar vprizorit-ve sicer kažejo revo!, entourage, ki pa v resnici točno pazi na to, da ugaja buržuj. skemu okusu vsaj vsebinsko. Nova umetniška sredstva levega teatra, »konstruktivistična« oderska dekoracija kakor tudi »bicmehanična igra«, moremo razumeti samo iz revolucionarne atmosfe re v Rusiji. Nova May«rholdova igralna umetnost se kaže vsakemu staremu umetniškemu čutenju in okusu tako nenavadna, ki bi ga skoro imeli za gol bluf, če ne upoštevamo ruskega političnega in gospodarskega razvoja, torej brez razumevanja ruske resničnosti. Umetniškega vtisa v starem zmLslu. t. j. estetskega zadoščenja, pri teh predstavah pri najboljši volji ne moremo doseči. Vzrokov, kii so »leričars&o umetnost« dvignili, pa ni treba iskati izključno v političnem razvoju, ampak imajo deloma tudi v teaterski umetnosti Stanislavskega svoje razgibalne motive. Raz. merje med dušo iin telesom Je bilo v psihološko prenapeti igri Stanislavskega na račun telesa porušeno, radi česar je zaostajal izraz za zahtevami duševnega doživetja. Kot reakcijo proti prepsihologizira. nemu svetu Stanislavskega je oznanil Ma-j-erhold kot vodilo — kulturo telesa. Najvažnejša naloga za igralca je bila odsedaj, da ve svoje telo in gibanja popol-noana obvladati in pravilno uporabljati. Mayerholdov igralec je moral torej v prvi vrsti skrbeti za razvoj svojega telesa; moral je pravilno sedeti, pravilno teči, hoditi in se gibaiti. To je oderska reforma MayerhoMova: ekscentriono gibanje, gesta na zunaj! Notranje življenje je eksten- zivirano in telo in gibanje postaneta najvažnejša instrumenta igralčeva. Ta kSnon umetnosti ima že mnogo skupnega s tendencami, ki vlladajo v Rusiji, in ki ravno tako proslavljajo »akcijo« eni dinamčini moment. Tako je postala umetnost tudi zagovornik revolucionarnih tendenc, ki hlepe ix> akciji! Mayerhold je oznanil sedaj: gledališče nima miikakega samosvojega opravičila, da obstoja, gledališki igralec je, kakor je bil njegov položaj dosedaj: v meščansker.: družabnem redu, nekoristno bitje. Teater, ki napeljuje gledalca, da gre v se in rije po brezpomembni dušni kram ariji, je pravzaprav brez Vrednosti, tudi če povdarja dušo za najvišje odkritje saimega sebe, kot Stanislavski; kajti teater, ki nima nikaklh socialnih posledic, je nepotreben. Maver-hold je hotel vzgojiti v igralcu socialno koristno iin ne gledališču samem socialno popačeno bitje. Zaito so igralca vzgojevali za instrument, plakatiranja. Mayerhold je učil svoje učence biomehaniko, praktično kinematiko. torej visoko tehnologijo živečega telesa igralci se učijo pri njem v teku, v plezanju, v snaženju čevljev ia kako se pravilno vstopa v električno cestno železnico. Novi oder Maverholdov dobi seveda vsled konstrukcij ravnotako popolnoma nenavadno lice Stare dekoracije so odpravljene, na praznem odru brez kulis, obdanem le od treh velikih, golih sten gledališke dvorane, stoje več metrov visoke mašinske konstrukcije iz lesa ali iz železa, miimo tega resnični topovi, cele vojne kuhinje, zrafkoplovl in strojnice, u". -tomobili in kolesa. Mayerhold meni, eti potrebuje novi človek tudi na odru novega okolja, kakor se je njegov novi svet tudi v resničnem življenju izpremenil. Radi tega je pregnal z odra kulise, ki so spominjale na staro igro in razstavil le t-iste element«, ki sestavljajo resnico današnjega človeka V slučajih, kjer predpisuje igra vendar stole, mize in podobno nemažinske nei*. voluoijonarne potrebščine, tedaj spremene te v obliki in konstrukciji tako zelo, da niti najmanj ne odgovarjajo privajenim predstavam okna, mize ali stola. Ne/katere igre n. pr. Claudelovo traged. «Tiara sto-letja» igrajo n ngnjanih poljnah to na visečih, gor- in dolvtsečih stezah, ksi podarjajo igralcu možnost, da nastopi v tej popolnoma goli scenariji kot vladajoča moč In da se tehtajo na različnih viSinah v ravnovesju. Igralce ne Vidimo eamo v horizontalni, ampak tudi v vertikalni smeri na odru. Da dosegajo efekte, so na razpolago lift in vrvasta lestev Predmeti, ki ne spadajo neposredno k igri, ki pa. so vendar potrebni k te"kstu, so v prostoru gledalcev in se nahajajo potemtakem izven scenske konstrukcije. Tragedijo igrajo nad akustičnim podstavkom; v ta namen je predvidevan »ropotajoči orkester« najrazličnejšega tipičnega šuma to hrupa, M je nastanjen pred odrom kot preje simfonični orkester. Prostor dirigenta zavzema režiser, ki vodi celo igro, dele ropota 6imfonično diirigiina in istčasno pošilja s signalnim aparatom delavcem na liftih to tehnikom pri lučih maštoskotelegrafična povelja. Luči se ne nahajajo samo na odru, ampak tudl pri gledalcih. Ruska teater&ka revolucija se pa celo s tem razdiralnim delom odra ni zadovoljila. Nasilna razkrojltev starega odra se nadaljuje in celo Forregerjeve delavnice in oder »Proletkult«, ki so dospeli že do Musik-Halla, cirkuške ekscentrike to klov-nerije, ne pomenjajo še zadnje stopnje. Forreger, ki se čuti ravnat ako kot inštrument revolucionarne agitacije, je razkrojil novo gledališče v elemente Mu. sik-Halla in kabaretne parodije. Po njegovem mnenju potrebuje Rusija danes So bojni oder. Dežela je še v-periodi boja in še nima kulturno tako stabiliziranih razmer. da bi moglo obstojati moderno gledališče, ki bi bilo popolaoma ločeno oj starega. Zato strastno uporablja perslflažo, parodijo to ironijo, kar je bilo v Rusiji že preje zelo popularno, če je Mayerhold ustva ril novo gledališče, je razkrojil Pcrreggor gledaliče popolnoma v kabaret, delal je torej manj propagandistično kakor mnogo bolj agitatorično. Maverhold je zidal, For. reger je pričel zavestno z razdejanjem. Forregerjeve delavnice so vrh tega sestavni del državnih gledaliških tehniških podjetij, ki jih vodi Maverhold. Forreggerjeve najpriljubnejše stvari so 'razen političnih parodij in persiflaž tudi ropotajoči orkester, mašinski ples in mnogi triki izposoje, ni iz kina; ekscentrika torej nad vse! Toda celo ultraradiikataega Forreggerja je v re. volucijonamem uničevanju starega odra še prekosil Eisenstein, ustvaritelj odra «Pro. letkult-,>, ki prinaša v teatru cirkušike elemente in trike. Na odru «Proletkult« je torej že izrazita akrobatska roba, lestve, vrvi. trapeci, stegovalni drogovi, pomožna Ered-stva žonglerske umetnosti to višje ekvilibri-stike. Del njegovih igralcev je zaposlen pri najnevarnejših akrobatskih umetnostih, kakor saltomortale, navpična proizvajanja, tehtnica, val-velikan, žongliranje na napeti vrvi v višini 20 to dolžini 50 metrov. Drugi del umetnikov, ki ostane v parterju, obstoja iz najraznovrstnejših klovnov in iz cele vojske rusko-priikrojenih trapastih Avgu stov. Na zadnji steni vidimo med predstavo lthioprojekeije. Teater je tu razkrojen že docela v akrobatiko in klovnstvo — Moramo se pripraviti na to, da nas čakajo od strani ruskih revolucijonarnih odrov nadalji na in še čudovitejša presenečenja. (R. F Miller: Russland von heute.) Samo nr M DubHans g iimiMiiHiHHiiiHHiNnmn Jugosloveni v Zedinjenih državah Koliko je njih število I. Težko je ugotoviti točno število Jugoslovanov v Združenih državah Amerike. Federalne statistike vlade v Wa-shingtonu, ki so izdelane na podlagi ljudskega štetja v letu 1920. izkazujejo, da je vseh Jugoslovenov v Ameriki 408.973. Druga poluradna štetja pa pravijo, da je naših priseljencev veliko več. Tako trde nekatere organizacije za statistiko, da nas je okoli milijona, do-dočim ravno statistika zveze vlade ostaja pri svojih uradnih podatkih. Nekatera poročila, ki so pa bržkone pretirana, celo navajajo, da je vseh Jugoslovenov, to je: Slovencev. Hrvatov in Srbov v druženih državah do poldrugi milijon duš. Vsekakor se pa na to ne moremo opirati, kajti merodajno je končno le uradno število, dognano po ljudskem štetju. Kakor pa naglašajo uradi, da so točne le tiste številke, katere dobe iz popisov, je vendar nedvomno, da so baš za Jugoslovane te številke zelo krvič-ne. Odgovarjajo pa seveda podatkom prebivalstvu samega. Krivi smo torej jugoslovenski priseljenci sami, če je zabeleženo število v primer; z re-mičnim stanjem priseljencev iz Jugoslavije premajhno. Skoro sigurno lahkn pričakujemo, da bo izšlo prihr.lnie ljudsko štetje z veliko večjim številom Jugoslovenov v Ameriki, kajti zadnja leta ie opažati splošen preporod med Slovenci. Hrvati in Srbi, Nič več ni tiste absurdne zagrizenosti, kakor je bila. ko so se naši ljudje vpisovali za Kranjce. Dalmatin-ce, Slavonce. Štaierce in tako dalje in so bili vsi Avstriici, temveč prišla ie tudi v Ameriko nekaka zavest, da se Slovenci izdajajo za Slovence. Hrvati, Dalmathici, Bošnjaki in Slavonci pa za Hrvate. V veliki meri pa tudi te meje ne delajo več, temveč se enostavno izdajajo za Jugoslovene. Tako je na pr. po okrajnih uradih, kjer so vpisani priseljenci, ki prosijo za ameriško državljanstvo, običajno vpisano toliko in toliko število priseljencev j ugo slovenske narodnosti. Ljudske štetje Združenih držav je bilo v letu 1920 zelo nepopolno tudi za . druge narodnosti. To je zapisano tudi v predgovoru uraduega buletina po štetju, ki navaja, da je bilo radi velikih sprememb evropskega zemljevida nemogoče točno klasificirati razne narodnosti. Iz tega je torej jasno, da sn te pomanjkljivosti tudi nam v prid. Pri popisu prebivalstva Združenih držav Vidimo, da je bilo leta 1920 v Združenih državah v Sloveniji rojenih 102.744. Hrvatov 83,063, Srbov 36.471, Dalmatincev 2.112. Črnogorcev pa 4.198. To so naseljenci, ki so navedli kot svoj materinski jezik dijalekt te ali one ju-goslovenske pokrajine. Po takem raču. mi bi torej bilo Slovencev 102.744. Hrvatov 85.175 in Srbov 40.669. namreč tistih, ki so bili rojeni izven Združenih držav. Vsekakor nam te številke, kakor so uradne, ne morejo služiti. Ze naslednjega leta izišli almanah, ki ga je izdal »Chicago Daily News«, pokazuje večje število Slovencev in Hrvatov, namreč Slovencev, ki so biil rojeni izven Združenih držav, 183 tisoč in Hrvatov nad 93 tiso. V splošnem pa prevladuje mnenje, da je v Zedinjenih državah Hrvatov več kakoir Slovencev. Torej bodo navedene številke nepravilne tudi radi Hrvatov. Če sodimo, da so te številke premajhne, je torej treba ugotoviti, kake bi morale biti po našem mišljenju ter po drugih štetjih. V prvi vrsti moramo upoštevati, da Šteje ameriška vladna statistika Jugoslovene na zelo čuden način. Ima namreč celo vrsto rubrik in v te rubrike vpisuje vsako znano ime posebej, namreč Bulgare. Srbe. Črnogorce. Hrvate in Slovence, potem pa ponekod tudi Dalmaitince, Bosance in Hercegovce in celo Kranjce in Štajerce. Čuden je ta način klasificiranja, a ker nimamo drugih virov, na katere bi se lahko nanašali, se moramo zadovoljiti s takimi. Druge težave in pomanjkljivosti v štetju naših ljudi je krivo dejstvo, da je ameriška vlada uvedla prvo ljudsko Štetje po plemenskih skupinah šele leta 1898. Doslej še ni bilo vira. ki bi nas seznanjal z dejstvom, koliko naših ljudi je prišlo v Ameriko prej. Znano je pa, da so se Slovenci že pred tem časom selili v precejšnjem številu v Ameriko. Še večje pa je bik) število emigrantov med Dalmatinci in Istrijani. Druga tež-koča je ta, da šele od leta 1908 štejejo v Ameriki priseljence točno Pn plemenih. Edina pot za doznanje točnega števila priseljencev b; tOTej mogoče bila da vzamemo za podlago ljudsko štetje iz leta 1910 in na podlagi tega štetja s številom priseljencev ter vrnivših se rojakov v domovino izračunamo povprečno število. Toda niti ta baza bi ne bila prava, kaiti znana reč je. da ie bilo že leta 1910 vpisano veliko večje število slovenskih priseljencev v primeri s hrvaškimi (namreč 123.000 Slovencev in 74.000 Hrvatov). Če gledamo ljudsko štetje iz I. 1900, naletimo na težkoče. ker je tedanje ljud skn štetje vpisovalo inozemce no državah. Na podlagi tedanje statistike je vlada Združnih držav sama že poskušala računati, koliko število priseljencev iz Jugoslavije je bilo tedai v Ameriki. Za nameravane priseljeniške zakone je namreč rabila 2% priseljencev iz Jugoslavije v letu 1900 Č(> vzamemo ta dva procenta (1576) za bazo, torej pomnožimo s 50. najdemo, da se je po vladnih ugotovitvah nahajalo takrat v Ameriki 78.750 Jugoslovenov. Ako pa vzamemo za podlago računanja statistiko iz 1. 1900. naletimo tudi na to tež-kočo. da do 1. 1907 nimamo nikaike statistike o priseljenih rojakih, ker niso bili vpisani po plemenih, temveč še vedno po državah. V vojnem času ie bilo seljenje prav neznatno, obratno pa vidimo ,da je znašalo priseljenie Jugoslovenov prva leta po vojni samo 39.5 proti 60.5. Med leti 1908 in 1914 beleži priseljenje 68.5 (iz Jugoslavije), domov na jih je odšlo 31.7. Do 1. 1908 je prišlo 75 priseljencev na vsak:h 25 pivr-nivših se. torej je bilo število priseljencev od 1. 1900 do 1. 1907 večje kot v kateremkoli drugem razdobju. Ta leta so bila začetek večjega vala naseljevanja Jugoslovenov v Združene države. Ustavimo se torei pri letu 1900. ki naj nam služi kot podlaga za štetje. Ko izračunamo, procent dospelih in odišlih rojakov iz Združenih držav in vzamemo v ozir še odstotek umrlih, imamo približno število naš'h nrebivalcev v vsakem letu. Na tej podlagi je izdelana pred kratkem izdana statistika, ki jo je napravil vodja Jugoslovenskeea oddelka Tuiejezičnega infoTnaivnega biroja v Newyorku. Ivan Mladinec . Na podlagi te statistike ie bilo koncem 1. 1900 v Ameriki 78.750 Jugoslovenov. Dve leti ie število rastlo Za približno 20.000. leta 1902 pa je doseglo 117.000. Od tedai se. ie skozi štiri leta število povečalo vsako leto za 20.000. od leta 1905 do 1906 ie poskočilo za 40.000, 1. 1907 na še bolj. Leta 1910 že na podlagi takega štetia najdemo 341 tisoč in leta, 191.4 422.597. V voini dobi je število priseljencev padalo razen leta 1921 vsako leto za nekaj tisoč tako, da naštejemo 1 1925. v Ameriki le še 357.940 priseljencev. Umdjivost V prejšnjem odstavku je bilo omenjeno. da znaša umrljivost Po 10 na 1000. Tako izračunanje nikakor ni znanstveno, zato morda marsikdo sumi v točnost številk. Najboliše pa je vzeti za podlago tabele, ki jih ima'o ameriške zavarovalne družbe o umrljivosti zlasti o umrljivosti rin industrijah. Na prvi tabeli o umrljivosti so nri zavarovalnih družbah navedene osebe, ki ororavljaio najlažje in najmanj opasno delo. Ta tabela nikakor ni rrerodaini za na** Hudi. ki večinoma delaio po industrijah s težjimi in posaneišimi opravili. Vladna statistika iz 1. 1900 pravi, da je umrlo v Ameriki od vsakih 1000 prebivalcev 17.6 in da je od tega leta dalje umrljivost stalno padala tako. da je znašala leta 1921 le še 11.6 na tisoč. V tem številu pa so računani tudi otroci in stari l.iudie ka!-°rh uirrorliivost 'e veliko večja kakor ljudi srednje starosti. Naši priseljenci so bil večinoma moški in zreli ljudje v starosti od 20 do 40 let. Otrok in žensk je biln veliko manj, a znano je, da je pri teh umrljivost dosti večja v srednjih letih. Znamenito je vzeti v poštev tudi umrljivost po naših podpornih organizacijah, ki so nam naj-bližie. Normalna umrljivost med člani vseh podpornih organizacij v Združenih državah znaša osem na tisoč članov. »Hrvatska narodna zajednica« (največja hrvaška podooma organizaciia) je imela umrljivosti 8 od 1000. dočim je Hrvatska zajednica Illinois imela 9 od 1000. V Slovenski narodni podporni jed-noti ie umrljivost med leti 1921 do 1925 bila nekoliko manjša, namreč samo 7 od 1000 članov. Pri tem moramo upoštevati. da ie v naših organizacijah prilič-no malo število žensk in tudi da podporna društva ne snreiemaio oseb. ki niso zdrave. Zanesliivo merilo o umrljivosti med neorganiziranim našim svetom t>a jp težko ugotoviti Na p^dlatn no ročil se da le ugotoviti, da naše organizacije odbijeio po 40 do 50 prosilcev od 1000. Po vseh teh ugotovitvah, zlasti pa pri upoštevanju. da so naši priseljenci bili večinoma mladi in zdravi (saj bolnih in slabotnih v Združene države snloh ne puste) lahko trdimo, da je umrliivost vsaj do sedaj znašala povprečno 10 od 1000. Polec tega moramo tudi upoštevati, da je veliko naših starih in bolehnih liudi odšlo nazaj v domovino. To nam utrjuje mnenje, da ie vso dobo do zaprtega prišelie^anja ostala povprečna starost naših priseljencev še vedno okoli 30 let. Ker med v o in, i naši Ifričlie nko pri-haiali na novo. ali v manjši meri pa so odhaiali. je razumljivo, zakaj je skupno število priseljencev padalo. Od začetka vojne nanrei ie tudi vračunjena umrliivost no 12 od 1000. kakor je bila tedaj umrljivost pri zavarovalnih družbah. Tako ie izračunano, da je od leta 1900 do 19?=! mpd priseljenci umrlo 103 tisoč 421 naših ljudi. Jugosloveni brez Bolgarov K jugoslovenskim priseljencem dostikrat računajo tudi Bolgare. Da dozna-mo število Srbov, Hrvatov in Slovencev. moramo odbiti še Bolgare od sknmnega števila. Federalno štetje leta 1920 navaia, da je v Združenih drž. 12 tisoč 800 RoJgaroiv. roienih v turni. Recimo, da 20% Bolgarov ni bilo v tej statistiki, dobimo 15.000. kar najbrže precej odgovarja dejstvom. Po tem računanju ie torei bilo v Združenih državah Srbov. Hrvatov in Slovencev 1. 1925 320.000. Ti so bili zakonito prfouščeni v Ameriko in so se rodili v današnji Jugoslaviji. Pri tem je treba upoštevati, da Združene države štejejo kakih milijon ljudi, ki niso bili zakonito pripuščeni in se tudi niso všte-li pri statistiki o priseljencih. Precej konservativno je dosmanie, da je v Združenih državah naimanj 20.000 Jugoslovenov. ki so prišli brez pravih potnih listov. Če prištejemo še te, dobimo število 340.000. kar nam da z vsemi mogočimi oopustki število v domovini rojenih Slovencev, Hrvatov in Srbov. JusTOsloveni sami. namreč Slovenci, Hrvati in Srbi pa stoje v sorazmerju približno tako: en Srb pride na dva in pol Slovenca in tri in pol Hrvate. Talko se splošno smatra, a baš ta oznaka postavlja na glavo vse vladne cenzuse, ki vedno kažejo večje število Slovencev kakor Srbov in Hrvatov skupaj. Gotova reč Da ie. da celo Slovencev ni vkn.iiženih toliko, kot iih živi resnič-no v Ameriki. (Pravilno bi mogle te številke ugotoviti samo oblast z ljudskim štetjem v domovini.) če ie zadnje smatranie o večjem številu Hrvatov resnično, namreč da iih ie več kot Slovencev, ie na število od njih še toliko pomanjkljivejše. Druga generacija ameriških Jugoslovanov II. Pri ljudskem štetju imajo Združene države značko »Foreign White Stock«, v katerem so vključeni vsi priseljenci in njih tu roieni otroci. Tu tor^j vključen jugoslovenski naraščaij v Združenih državah. Znana reč je da veliko tu rojenih Jugoslovenov ni veliko, ki bi govorili slovenščino ali srbohrvaščino. Večinoma sicer še sliši materin jezik doma, toda njih šola je angleška in nikjer drugje ne slišijo materinščine kot do- ma. To je vzrok, da se sami ko odraščajo, najraje ne izdajajo za Jugoslovene. Najnovejše gibanje sicer pridobiva več mladih Jugoslovenov na stran naše grupe v Ameriki, da se tudi izdajajo za to. kar so dejansko. Iz številki, ki pokazujejo vse tujezem- sko prebivalstvo ,je umljivo, da je vladno štetje naštelo 56.743 vseh Srbov v Združenih državah, vseh Slovencev nad 208.000 in vseh Hrvatov nad 143 tisoč. Tabela, ki pokazuje. koliko ie vseh Jugoslovenov v Združenih državah, bo taka: •Skupina Jugosloveni Slovenci Hrvati Srbi Pomniti pa je treba, da je ta statistika napravljena na podlagi vladnega ljudskega štetja. To štetje pa je po splošnem mnenju vsaj za našo narod- Tuje^emsko preb valstvo Od-sto ek Ro eni v tujini Od-stotek Rojem v Ameriki Odstotek 615.039 100«,o 347.857 1003;0 267.182 100°/o 252.202 41 124.235 36 127.967 48 293.500 47.73 173.928 50 119.572 44,75 69.337 11.27 49.694 14 19.643 7.35 nost zelo pomanjkljivo. Opis o naseljenosti Jugoslovenov v raznih ameriških državah sledi o priliki. -S«2- Aleksander Toman: O pocefku ameriških slovenskih organizacij V «Jutru» z dne 3. aprila (velikonočna številka je izšel članek, ki obravnava stanje slovenskih organizacij v ameriških Združenih državah. Čutim se pri-moranega napisati k temu članku nekoliko pojasnil. Takoj v začetku članka se bere sledeče: «V primeru s številom prebivalstva niso priselniki nobenega drugega naroda v Ameriki tako močno organizirani, kakor baš Slovenci. Naprednejše slovenske podporne organizacije v resnici služijo drugim narodnostim za vzgled pri organziranju; mnogi se čudijo, kako se je mogla baš slovenska narodna podporna enota po kratkem času svojega obstanka tako močno razrasti in razširiti svoje delo . . To je vsekakor čuden pojav, če upoštevamo, da so slovenski priselniki po večini kmetskega rodu ter imajo le pičlo šolsko vzgojo. Vendar je pojav umljiv. Slovenski delavec in kmet, ki sta se priselila v Ameriko, sta našla tu priliko svobodnega mišljenja . . . Med priseljenci je bilo tu in tam najti tudi delomržneže, ki jim je smrdelo težko delo po industrijah. Do začetnega organiziranja so baš ti najbolj pripomogli in agitirali. Pozneje pa so organizacijski ideji mnogo škodovali, ker so pogosto nevedne rojake vlekli za nos in jim odnesli blagajnice podpornih društev. Nekaka mržnja se je porajala med rojaki in dolgo niso bili dovzetni za nobeno organizacijo več. Le «Kranjsko slovensko katoliško jednoto», ki jo ima sedaj izključno duhovščina pod kontrolo, so mogli obdržati . . .» Tako uvaja člankar iz Amerike svoj spis v velikonočnem «Jutru». Res, bil bi velikanski čudež, edini od začetka sveta, če bi «slovenski priselniki, po večini kmetskega rodu, s pičlo šolsko vzgojo« ustvarili sploh kako organizacijo slovenskega značaja v Ameriki, kaj šele napredno, brez kontrole duhovščine! Da se je to moglo zgoditi, so se morali med slovenskimi priseljenci najti delomržnežf, ki jim je smrdelo težko delo po industrijah. S ponosom tu ugotavljam, da sem bil jaz prvi, najbolj vztrajen in najbolj agjlen med temi de-lomržneži. To je bilo pred več kot 40. leti, ko člankar omenjenega spisa najbrže še ni bil na svetu Črpal je svoje znanje o zadevi, ki o nji piše, iz ustnih poročil in ta so vedno nezanesljiva ter pomanjkljiva. Amerikanci imajo pregovor: «Little learning is danzerous« — »skromno znanje je nevarno® — posebno, ge se to znanje po časnikih razširja, kar bi moglo osebam in dejanjem, o katerih se piše, škodovati ter jim jemati ime in ugled. Poleg tega bi to bilo v tem slučaju tudi potvarjanje zgodovine naših rojakov v tujini. Vse to me je navedlo, da reagiram na omenjeni članek, da dobi resnica ono mesto, ki odgovarja faktičnim razmeram. Da se ognjem daljnim neprilikam, ki so mi pretile v Avstriji vsled moje udeležbe v bosanskem ustanku pod vojvodo Petrom Mrkonjičem, sem šel v Ameriko. Vedel sem pač, da mi bo tam šlo trdo, ker brez znanja angleškega jezika mi moje višje šolanje in znanje ne bo nič pomagalo. Od rane mladosti sem gojil risanje in amatersko slikanje ter sem dosegel v teh strokah nekako spretnost. In res se mi je v prvih časih mojega bivanja v Ameriki posrečilo semtertja dobiti kako delo pri obrtno-dekoracijskih delih. Vsak človek lahko sluti, da je moj zaslužek pri tem delu mogel biti le malenkosten in odvisen le od slučajev. Da. tudi trdo, težko delo sem poizkusil, da si izboljšam položaj. Pa ni šlo. Moje neutrjeno telo je omagalo pod pezo fizičnega napora in kdor ni izkusil tega sam. si ne more predstavljati telesne in duševne agonije in-teligenta, ki mu je nemila usoda prisodila to preizkušnjo . . . To kaže, da je v naši vzgoji nekaj pomanjkljivega, ker bi noben človek ne smel trditi, da mu je težko telesno delo duševna in fizična muka. Kako bi se mogla sposobnost opravljanja težkega telesnega dela združiti z višjim razvojem duševnih človeških sil, to vprašanje bo pa morala rešiti vzgoja bodočih generacij. Šele potem bo socijalno vprašanje korenito odpravljeno. Svetopisemsko božjo (?!) kletev: «V potu obraza boš jedel svoj kruh«, ki nikoli ni prišla za vse v veljavo, bo napreden razvoj človeštva izpremenil v pravilo: »Blagoslov dela naj v pravični meri uživa vsak zemljan«. V teku čas sem izvedel, da izhaja v Toweru, Minnesota, slovenski list «Amerikanski Slovenec*. Takoj sem začel pisati zanj, kar zame ri bilo nič novega, ker sem pisal že v domovini večkrat za «Novice» in za «Slovenski Narod«. Malo pozneje sem izvedel, da izhaja v Ameriki še drug slovenski list «Glas naroda«. Iz teh dveh listov sem povzel, kako se godi našim rojakom v Združenih državah, kako so pri štrajkih in brezposelnosti stradali, kako so pri poedinih slučajih bolezni ali smrti morali rojaki za trpeče med seboj nabirati denar, da se iih reši pogina ali pozabljenega groba. Kaj je torej bilo bolj naravno kakor to, da se začne gibanje za osnovajne slovenskih organizacij z namenom medsebojne pomoči?! In začel sem v tem smislu pisati v Slovenke liste. Spominjal sem rojake, da se naj zavedajo svoie slovenske krvi, ker je le v slogi in v skupnem udejstvovanju ona moč in sila, ki jim more olajšati položaj v tujini Kdor pregleduje slovenske ameriške liste iz teh let (1885. do 1905. in dalje), bo našel skoro v vsaki številki moje tozadevne članke. Takrat se je naše «malo šolano, kmečko ljudstvo« smatralo za Avstrijca in za nič drugega. Duh narodne zavednosti se mu je moral šele vcepljati. Pri ljudskem štetju so se zglaševali kot «Austrians» in še danes, po sedemletnem našem narodnem uie-dinjenju se v Ameriki tisoči naših rojakov Jugoslovenov deklarira za Avstrijce. Tako je prišlo, da se je ustanovila «Kranjska slovenska katoliška iednota«. To udruženje je bilo osnovano na strogo katoliški podlagi. Ko se je naše ljudstvo v Ameriki uživelo v ondotne svobodne razmere ter je postajalo bolj in bolj duševno samostojno, se je pa začela pojavljati želja po udruženju. ki bi naglašalo v prvi vrsti slovensko narodno zavest ter duh naprednega kulturnega razvoja. In reči moram, da sem tudi v tem Slepa deklica Varnostne svetilke na cestnem križišču So zagorele rdeče. Ustavljeni avtomobili in tramvaji so zadrdrali na južni in severni cesti in se pognali, avti namenjeni na jug in vzhod pa so se ustavljali ob križišču, da puste promet s severa na jug in obratno, dokler se ne spremeni barva v lampijonu. Celo : minuto so drdrala vozila v severni in južni smeri, dokler ni na lampijonu zasvetila bela luč. Od zapadne in vzhodne strani Sn se s trotoarjev vsule čez cesto množice domov hitečih delavcev in delavk, ki so takorekoč bežali preko ceste. Dasi ie luč lampijona naznanjala odprt promet samo za pešce, so se ozirali na vse strani. če odkod ne pridrvi vrtoglavi šofer. Morda je njih opreznost povečala tudi plava tablica z višnjevim napisom na svetilniškem stebru, ki v nesmiselnih črkah pove. da je bil nekdo ubit na tem vogalu. »One was killed here« ie najboljše svarilo pešcem, da so oprezni pri prekoračenju ceste. Svetilke so se zasvetile zeleno. Odprl se je promet v vzhodni in zapadni smeri. Kot bi trenil, je bila tam cesta prazna, zadnji pešci so kar odskočili s ceste. Vozila so zopet pognala, s sever- ne in južne strani pa so se ustavljala. Bila je ura največjega prometa. S tramvaja so se na vogalu vsipali delavci in hiteli domov, nekateri tudi v trgovine, da si nakupijo potrebščine za dom, v trafike po tobak in redki tudi v še preostali salon na vogalu, da si utešijo žejo s skvarjenim pivom, ka-koršno je še dovoljeno v prohibiciji. Na vogalu sem čakal prijatelja. Stopiti je bilo treba čisto k steni in narediti prosor hitečim meščanom, resnim, neprijaznim in zaposlenim. Odurna okolica je nekoliko izgubljala mrko lice, ko so številni svetlopisi na trgovski cesti pregnali mrak in so zakajena poslopja z natlačenimi izložbenimi' okni dobila čuden blesk. Po šesti uri je ulica postala praznej-ša in ropot milejši. S prvega nadstropja hiše na vogalu, kjer so v oknih lončki s pelargonijami, k aktom in nagelji, so se na cesto ukradli akordi planina. Sprva jih je še oglušilo avtomobilsko brnenje in utihnili so ob ropotu tramvaja, toda jačali so se čedalje bolj in pridružil se je še mehki in visoki ženski spev Gounodove «Ave Marije«. Hiteči meščan se je ustavil, prisluhnil in postal. Z naslado je sledil znanemu glasu nepoznane pevtke, najbrž deklice, ki se niti na oknih s cvetjem ni- koli ne pokaže, temveč vedno samo milo in otožno poje. Njen tresoči glas zveni kaikor bojazen, kakor instinktiven glas slavčka, zaprtega v večno temo. Pevka konča svojo pesem, prsti ji še skačejo po tipkah, neumorno zapoje drugo in tretjo pesem, kot bi iskala utehe v nji. Loteva se težkih skladb in jih zmaguje, saj so lahke za grlo, ki je rojeno za pesem. Ljudje postajajo ob vogalu, se ustavljajo in slušajo. Prežene jih od tam šele ropot tramvaja, ki popolnoma ogluši mili glas. « S prijateljem sva stopila v trgovino Janeza Kranjca. Ze ime pove, da je trgovec Slovenec. Poleg tega ie treba še naprej povedati, da je Janez Kranjec predvsem trgovec, potem praktičen katoličan, ki podpira slovensko fa-ro materijalno in gmotno, nazadnje pa še Slovenec. To se namreč razume tako, da je Janezu Kranjcu najbolj ljub tisti, Id prinese v njegovo trgovino dolar, potem tisti, ki hodi v cerkev, nazadnje pa Slovenec. Vse to je pa vsekakor v zelo tesni zvezi. Janez Kranjec je kot trgovec dober katoličan, ker vsi katoličani slovenske fare hodijo k njemu v trgovino in deloma tudi drugi Slovenci. Kot take ima Janez Kranjec vse rad in zato tudi vsakega dobrodušno in z veselim smehljajem sprejme, ki pride v njegovo trgovino. Pozdravil je tudi naju. Poznal naju ni, pa ko sva vprašala po ajdovi molki, katero kupujejo samo Slovenci, je vedel, da sva Slovenca. Veselo je pozdravil: «Haio, rojaka! Seveda ajdove, ravno svežo sem dobil!« Hitel nama je po-streči in vljudno naju je spomnil na vse, kar bi še rada. pri čemar naju je zagotovil, da vedno gleda, če le more rojakom najboljše postreči. «Naj kupiva tu ali tam. povsod bova enako plačala,« sva mislila s prijateljem pa sva res nakupila cel zaboj potrebščin, Janezu Kranjcu pa sva dala s čekom naslov, kam naj blago dostavi. Janez Kranjec ie bil izredno vesel, da ima čast seznaniti se z nama. Tako nama je dejal in nama še pomignil, naj stopiva iz trgovine v sobo. Svoji ženi Katarini je v kuhinji naročil naj prinese četrt kalifornijčana, sinu pa ukazal, naj stopi v trgovino. Vljudno naju iV povabil, nai sedeva. Natočil je prinešenega vina in kramljal kar naprej. Najbolj ga je zanimalo, da mu poveva, odkod sva in odkdaj- sva v mestu, ker naju ni nikoli med Slovence, ki imajo v tej okolici svojo fa- ro. Govoril je o slovenski cerkvi, o župniku in faranih, o tem, kako dobri katoličani so in kako veliko trošijo za cerkev. Nekako s ponosom se je pohvalil, da je. tudi sam veren človek in pokazal nama ie spravljeno glasilo slovenske fare, v katerem ie bilo debelo tiskano njegovo ime z napisom: »Največji dobrotnik našega farnega -patro-na;>. Tam so res stala priznanja o velikih vsotah, ki iih je trgovec Janez Kranjec dal za faro, ter podrobnejši opis darovanih predmetov, zlasti pa par debelih sveč, ki gorita vsak mesec enkrat pri glavnem oltarju slovenske farne cerkve. Veselje je sijalo z obraza Janeza Kranjca. »Pa res veliko žrtvujete za svojo cerkev, mr. Kranjec!« »Oh, to ni še nič. Rad bom da! veliko več. če bo le pomagalo, kakor mi pravi častiti gospod.« Z gornjega nadstropja se je začula ista mila pesem, radi katere so se ustavljali meščani na hodniku. Obmolknil je trgovec Janez Kranjec in s prijatelj em sama sva molčala ter poslušala ljubko pesem. »Kdo ima tako mil glas?« je vprašal prijatelj. »Moja hči. Cerkvena pevka je. Vidite. radi nje toliko žrtvujem v dober na- oziru iaz tekorekoč začel orati ledino v Ameriki. Kdor pregleda «Qlas naroda« tedanjih časov, bo našel dolgo serijo podlistkov, naslovljenih »Razmotri-vanja pod črto*, spisal Free Lance, Ti so šli iz mojega peresa. Predstavii-sem tudi »Ustavo Združenih držav«, ki ie bila dotiskana v Toweru. Tako ie nastala ^Slovenska narodna jednota«. k šteje danes okoli 57.000 članov. V vseh slovenskih jednotah v Ameriki pa ie združenih okoli 90.000 članov. Ciankar iz Amerike piše, da so ravno ii delomržneži največ (jaz pa pravim: vse) pripomogli k tako sijajnemu razvoju slovenskih organizacij v Ameriki. da so pa kasneje odnesli podporne blagajne ter rojake za nos vlekli, to ie treba popraviti. Noben inteligent ni zakrivil česa takega! To sramoto so prizadejale osebe, ki so bile po poklicu in vzgoji fizični delavci! Le-ti so s sle-parienjem. s triki, s pomočjo advokatov zpraznili blagajno podporne jednote in to v znesku okoli 70.000 dolarjev. Ako je bil pri upravi te jednote kak inteligent, je upravljal službo urednika društvenega organa, v denarnico pa so imele pravico segati le žuljave roke... Da pa odvrnem vsako sumničenje. naj spomnim, da jaz nisem bil niti član kake slov, jednote v Ameriki. V prvo, ki se je ustanovila, nisem hotel stopiti zato, da mi ni bilo treba igrati vloge hinavca, ko je pa druga nastala, sem prekoračil že starost, ki mi ie dovoljevala vstop vanjo. S temi vrstami hočem pripomoči k jasnosti članka v velikonočnem «Jutru». ki govori o početku in o razvoju slovenskih ameriških organizacij. Res je. inte-lekt vodi svet. daje mu smer. ter ga vodi višje in višje, in čim boli ta intelekt prodira v dušo naroda, tembolj sc bo dvignil njegov duševen in gmotni položaj. V zgodovini Slovencev smo imeli veliko število rodoljubnih, požrtvovalnih. nesebičnih značajev, in smelo trdim, da se imamo samo tem zahvaliti, da zavzemamo med narodi tako visoko stopnjo kulture, kakor jo imajo veliki zapadni narodi. Ako bi bilo tiho. rodoljubno delo teh mož odvisno od plače, bi bil naš narod danes na stopnji Zulu-kafrov ali Hotentotov. Križanka 1 2 3 4 m B 5 6 7 B 8 ■ 9 10 B 11 B 12 H 13 14 15 B 16 B 17 ■ 18 19 20 ; 1 . m 21 B 11 22 H 23 24 26 B 26 B m 27 1 i ■ 28 * 29 30 * 31 m 32 fl ii 33 H|34 35 * + 36 B 37 m n m m m 38 i * 39 H m ®\m m ' i 41 42 * fl BI m mm * 43 44 2 46 47 48 * ■ * 49 60 51 52 53 m 54 55 8 5b 57 * 58 B 59 i . * 60 61 _ - * B ★ 63 64 tii * 66 fl 6? 68 ★ 69 j m m m m m 70 B 71 72 fH m fl m m m i? 74 15 76 m 77 B 78 m 79 80 81 82 m m 83 m 84 * 85 m 8o iS EKfi Si 87 B ★ 88 * 89 1 | m i m m m m H 90 91 92 93 m 94 & m 95 * SE) 97 98 99 m 100 m ) C39 101 102 IB 103 m 104 ju 1(5 i i ■ 9 m m m B ^ H Prinašamo danes zopet izvirno kri* žanko, ki jo radi pestre sestave pri* poročamo v domačo zabavo starini in mladim. Pripominjamo, da to pot imeu rešilcev ne bomo objavljali, pač pa povdarjamo, da bomo podrobno rese« vanje začeli priobčevati v nekaj dneh. Besede pomenijo: Navpično: 1. Riba. 2. Filmski igralec iz «Desetih zapovedi«. 3. Del sveta. 4. Svetopisemski modrijan. 5. Trgovčev zaslužek. •S. so gorski čevlji. 7. Kraj nesrečnega imena za laško ar« mado. M. Evfopski vladar. 10. Dinastični priimek. 14. Agenorjeva hči ali del sveta. 19. Igralna karta. 15. Izraz iz bon tona. 20. Veznik. 24. Kazalni zaimek. 25. Oblika osebnega zaimka. 30. Pomožni glagol. 35. Osebni zaimek. 36. Vprašalnica. 41. Ako (po Prešernu). 42. Matematični izraz. 43. Krajevni adverdb ■54. Duševno delo. 46. Mesto v Rusiji. 47. Tuj izraz za «noV». 48. Teža. 49. Del žitnega klasa. 50. Mesto v Nemčiji. 51. Navada 53. Zabavna politična osebnost. 54. Jugoslovenski ministrski pridevek iz« za zadnje križe. 57. Strast. 61. Športni izraz. 62. Crka. 64. Oblika osebnega zaimka. 66. Moško krstno ime. 68. Rimski pesnik 70. Drogi jugoslovenski ministrski pride« vek izza zadnje krize. 72. Simbol zmage. 73. Naselbina. 74. Moderna drama 75. Število. 76. Krajevni prislov. 79. Moderno reklamno in posredovalno sredstvo. 80. Nepošten človek. 81. V svetovni vojni osvobojena dežela. 82. Mesto na Hrvatskem 91. Živalski glas. 93. Osebni zaimek. 95. Način potovanja. 96. Kranjski močnik. 98. Predlog. 102. Pomožni glagol. 1. Izraz lepote. odoravno: epol 5. Pristaniška naprava. 8. Starorimsko mesto. 11. Del obraza. 12. Svetopisemska oseba, filmski igralec ali jezuitski pridigar. 13. Samd. 15 Veznik. 16. Redilna kranjska špiža. 17. Pisalna potrebščina. 18. Svetopisemska oseba. 20 Oziralni zaimek. 21 Žensko krstno ime. 22. Mesto v Italiji 23. Krščanski obred. 25 Kmečka bolezen 26 Magijski učinek 27. Znani hrvatski vprašalni zaimek. 28 Pomožni glagol 29 Del voza 31. Delniška družba. 32 Nedoločni zaimek. 33 Reka na Poliskem. 34 Grški predlog. 36. Goveja maščoba. 37. Vloga Jackieja Coogana. 38 Zolajev roman. 39. «Jutrova» rubrika. 40. Rdeči kras žitnih polj. 43. Tok za puščice. 45 Slovenski patron veselja. 49. Kraj pri Ljubljani. 52. Sin boginje Eo9. 54. Magnat domačega kova. 55. «Jutrova» rubrika. 56. Nasmešek. 57. Znana okrajšava. 58 Dvoglasnik 59 Nota. 60. Oblika osebnega zaimka 62 Cirkuški umetnik. 63. Mesto v Benečiji. 65. Alžirsko pleme. 66. Romanski spolnik. 67 Pomožni glagol. 69 Toplice na Dolenjskem. 70. Zabavišče. 71 Nogometni strokovni izraz. 73 Jadranska luka. 77 Žensko krstno ime. 78 Del železnice. 79 Evropsko glavno mesto. 83 Del ženskega oblačila 84 Krajevni prislov 85 Neusoeli mednarivlni jezik. 86 Grm 87 Meteorološki pojav 88 Reka v Avstriji. 89 «Jutrovim» čitateljem znani francoski pisatelj (napisan, kakor se izgovori). 90 Nekaj za oči 92. Rimski pozdrav. 94 Starogrški siikar 95 Pisemski dostavek. 97. Sad. 99. Medmet. 100. Vozilo. 101. Gorska boginja, mati Boreasa. 103 Predlog. 104. Visoka nlanota v Aziji. 105. Najvestnejši čitatelj «dutra» in «Do« movine». Kino Film v sovjetski Rusiji Ruski film je rtopil po ukinitvi blokade pred težko nalogo, da nadoknadi fazo teh« ničnega razvoja, ki jo je ostali svet med tem že preživel. Vrednost filmskega dela je namreč, v nasprotju z drugimi vrstami unetnin, časovno relativna. Film, ki je bil šc pred petimi leti izvrsten, je lahko po pre» teku tega časa slab iz enostavnega razloga, ker je gledalčevo oko doživljalo tehnični razvoj, ki ga je film zaznamoval v tem raz« dobju. Kar smo gledali 1. 1918. kot čeri ali mesta, se nam dozdeva danes kot les in kar« ton. Obrazi, katerim smo se divili, so danes odvratni. Skratka, pet let star film jedva še učinki ia človeka, ki brezmejno občudu« je 500 let staro sliko. To velja tem bolj o zadnjih letih vojne in o prvih povojnih le« tih, tekom katerih se je film bistveno spre« menil. Duševna rlat filma je tesno spojena s tehniko. Gotovo je, da poljubna vrsta teh« ničnega primitivizma, prostovoljnega odre« kanja tehničnih rafinerij zaradi vsebine, kar o; ažamo v nekaterih enohah slikarstva, pesništva in glasbe, ne odgovarja notranje« mu bLt-j filma. Rusi pa so stali pred dejstvom, da je teh« nika še zelo zaostala, ko so hoteli film spraviti v sklad z realnim in duševnim živ« Ijenjem. Priznati se mora, da se je v tem oziru storilo obilo napak. Poizkušalo sc je tupatam, da se realizira nova vsebina z za« ostalo tehniko. Ruska publika teh filmov ni odklonila, ker č ni bila vajena boljših. Oko publike, ki je gledalo te filme srednje kakovosti, jc bilo še šolano v stari tehniki. Dalje je v Rusiji že od nekdaj domači film mnogo bolj priljubljen, kot kak inozemski, tako da se tu nedostatki lažje spregledajo. Slednji* so bila filmska dela politične vse« bine in tendence, ki se od običajne limo« nadne sentimentalnosti ostro ločijo. Tehnič« na zaostalost pa je seveda obstojala ne sa« mo v fotografiji in režiji, ampak tudi v tehniki manuskripta. Veliko pozornost j. vzbujal svoj čas propagandni film »Rdeči vrag«, ki se je predvajal mesece dolgo no celi Rusiji. Poleg tega filma je bil pred kakim pol letom izdelan še drug film, ki ga moramo posebej omeniti, film »Trdniava in grad«. Prikazuje nam prejšnje epohe, predhodnike velike revolucije na historičnih tleh. Car Aleksander II. in druge znamenite osebnosti nastopajo pred nami v pravih historičnih kostumih. Ta film je obenem prvi, ki je bil prodan - inozemstvo. Pri tej priliki moram omeniti še neko drugo činjenico, ki je morala učinkovati na razvoj rus1 ega filma: trgovinski ozir. Film j t lahko umetniško delo. v prvi vrsti pa je blago, to je trgovinski objekt. Internacijo« nalni filmski trg kaj rad sega po ruskih filmih, zlasti ako prinesejo kaj novega. Vsled tendenci j oznosti pa v inozemstvu ne bodo propagandni filmi našli mnogo povpra« sevanja. Zato bomo iz Rusije dobivali v bo« doče v prvi vrsti umetniške filme, v katerih se bo seveda odražal duh, ki danes preveva sovjetsko Rusijo. Rusi imajo izvr: tne igralce in režiserje, slikarje in arhitekte. Imajo najlepše pokra« jinstvo in tudi v ostalem največ pogojev, ki upravičujejo do kolosalnega napredka. V prvi vrsti so nedosegljivi v naravni umetni« šk igri. Gledališča, baleti celega sveta stoje pod ruskim vplivom. In to umetniško svoj« stvo bo moralo najti izraza tudi v filmu. Ruski filmski stil pa ne more zrasti iz tal, ampak mora temeljiti na tradicijah mračne ruske literature in oestrobojne narodne umetnosti. men pri cerkvi in gospod župnik mi pravi, da bo gotovo ozdravila, če je taka božja volja.« »Kaj je hči bolna?« »Ne hujše je! Slepa je! Počakajta. da jo pripeljem doli. gotovo bo vesela, če se malo porazgovorita z njo. Ostanita torej še nekaj časa. Jaz grem po nio.« Pripeljal jo je res po stopnicah in jo vodil knama v sprejemno sobo. Povedal ii je že na poti najini imeni, njo na ie oredstavil za Jerico. Visokozrastlo. dvajsetletno vitko dekle. belih, toda zdravih lic in žametastih nlavih las ie saalo Dred nama. Njene trepalnice niso ganile, zenic v očesih na sploh ni bilo. Samo topa. grozna belina je zrla naravnost proti nama. Lahen nasmešek ie zaigral dekletu na licih. kn ie oče končal s predstavlia-niem. Dekle se ie poklonilo in nalahko in nežno spregovorila: »Veseli me. da sem vas spoznala!« Oče je ostal le še kratek čas. poklicali so ga v trgovino. Sedla sva z dekletom in se mučno oziraa drug na drugega, skoro bi se ne uoala pogledati dekleta samega. Mestn da bi hitro poiskala besede, sva gluoo molčala. Bilo nama je tako tesno, da bi najraje pobegnil, vendar pa. če mogoče, prav od daleč opazovala lepo slepo dekle. Morda je ona slutila najino zadrego. Spregovorila je sama; vpraševala naju je po domu. po opravilih in po vsem. kar ii je pač moglo priti na misel. Midva sva bila iedva zmožna odgovorov. Ko je zmanjkalo vprašani tudi nji. sva se ozirala po vratih iz trgovine, pričakujoč njenega očeta. Da olajšava čakanje, sva tuintam znašla kako formlno opombo v pohvalo njenega petia. Tu je nesrečno dekle zopet našlo veliko besed. Pripovedovala ie o pesmih in pevcih, o trospodu žunniku in n Očetovi dobrohotnosti, da bi z molitviio in milodari ter mašami izprosili od Boga, da zopet podeli vid njenim očetn. »Kai pa k zdravnikom, ali v kak sa-natorii ne greste nič? Mogoče bi se oosrečilo vas ozdraviti v bolnici ali v kakem zavodu za oči,« Tako jo je prekinil prijatelj. »Sai so me že imeli ori zdravnikih, ko sem bila mala. kmalu ko sem oslepela, pa ni nič pomagalo. Hoteli so me tudi spraviti v sanatorij, ali to bi bilo preveč stalo. Oče tudi ne veruje, da bi mogli nomagati. Bo že Bog dal kako drugače!« »Da. ali pomislite, toliko izda oče za cerkev! Kaj, če bi imel rajši tisočak za zdravljenje v sanatoriju, morda bi pa el pomagalo!?« »Morda toda iaz mislim, če je tako božja volja, bom ozdravila tudi brez zdravnikov,« je reklo slepo dekle. Pri odhodu sva obljubila, da prideva Janeza Kranjca še obiskat, toda niti moj prijatelj niti iaz od takrat še nisva bila tam. Slišala na sva med tem že parkrat. da ie Janez Kraniec. trgovec na Slovenski cesti, večkrat dal velike vsote v dober namen svoje farne cerkve. Če ima igralec smolo Toliko smole, kolikor jo je imel Johnny Hines pri snimanju filma «Rainbow Riley», je pač težko imel kdaj še kak drug filmski igralec. 2e takoj spočetka ni manjlcalo do« sti, da bi prišel ob življenje. Šofiral je sta« ro avtomobilsko škatljo iz leta 1901 po str« mera pobočju navzdol Vzlic uporabljanju zavore je prehistorično vozilo drvelo z ved« no večjo brzino po strmini in Johnny je za« čutil, da se utegne stvar slabo končati Zato je v najhujšem diru skočil z voza ter se k sreči Ie malo potolkel. Dve sekundi pozne« je sta počila oba obroča na zadnjih kolesih in s strašnim hroščem je zletel avtomobil v zrak. Ostal je od njega Ie kup razbitega in zarjavelega železa. Nekaj dni pozneje je imel Johnny pre« skočiti s palico .lokaj širok in prilično glos bok jarek. Pa se je premalo zagnal in je padel onstran jarka na tla. Kosti si sicer ni polomil, vendar se je potolkel dodobra. Ob neki drugi priliki — pri snimanju iste« ga filma — ga je pomotoma zadela krogla iz revolverja v lice, dasi je bil dan ukaz da morajo biti v orožju slepi naboji. K sre« č: rana ni bila težka. Še isti dan ga je vr» gel s sedla konj, baš ko se je Hines priprav« ljal, da vtakne noge v stremena. Vzlic vsem tem nesrečam pa je Hines le srečno dvignil svoj film do konca — v zadovoljstvo smeha željenega občinstva. Pes v filmu Ze v prvih dnevih filma so nastopale v njem živali. Se v onem času, ko so današnje filmske zvezde starejše generacije, kakor Asta Nielsen in Hennv Porten. nastopale kot statistinie v malih vlogah. Da Pa nastopajo živali v glavnih vlogah kot sijaino plačani igralci, katerih imena se bleste v velikih črkah nad vhodih velemestnih kinopaiač. ie Pa prišlo šele tekom zadnjih let v modo. Konkurenca ie skušala na razne načine osmešiti to vrsto filmov, kar pa ni niti lepo. niti dostojno Kajti baš živalski filmi, v katerih nastopa žival kot človekov tovariš in prijatelj, so nam nudili mnogo zabavnih ur in so pridobili filmu več novih prijateljev kot marsikatera dama. V ospredju filmske slave stoie danes trije psi. Levosrčni, Rim - Tin - Tin in Peter Veliki. Postali so ljubljenci mladih in starih kinoobiskovalcev. Zato pa naj bo dovoljeno. da podamo natančnejši opis naših znancev. Levosrčni je bil prvi, ki je vzbudil pozornost sveta. Njegov sedanji gospodar ga je kupil pred petimi leti v Berlinu in ga je ne-opaženo izšolal za film. Tako nekako, kakor naobrazi filmska družba nagrajeno krasoti-co za poznejše delo pri filmu. Prva dva filma, v katerih ie nastopal Levosrčni. sta prinesla 200.000 dolarjev. Posestniki raznih psov so kar vreli skupaj in ponujali svoje pse filmskim podjetjem Pa le malo Hh ie našlo milost pred kritičnimi očmi filmskih mogotcev Eden izmed njih .ie bil Rin-Tin-Tin. Njegov sedanji gospodar, bivši ameriški častnik na francoski fronti, ga ie našel nekje na fronti, v strelskem iarku nekega nemškega gardnega polka Usmilil se ie napol zasute, 'zstradane živali in se tega dobrega dela ni kesal. Rin • Tin - Tin je odgovarjal vsem zahtevam filmskega psa. Bil ic neustrašen in poslušen na najmanjši migljaj. Ze prvi film z Rin - Tin - Tinom je imel uspeh Prinesel ie četrt milijona dolarjev. Podjetja, ki se do takrat še niso bavila s produkcijo živalskih filmov, so se pričela zanimati za to vrsto filmov. Povpraševanje po četveronožnih igralcih ie postajalo večje kot po najlepših divah in iunakih. Paramo»nt Film Co. je imel ovčarskega psa. ki ie že parkrat nastopil v manjših vlogah. Mahoma je doživel čast da ie stopil v isto vrsto s slavnimi igralci. Njegov film ie bil največji uspeh seziie Peter Veliki ie danes najbolje plačani »pasji zvezdnik«, potuie s slugo in živinozdravnikom Na zemljišču Paramount - Film Co ima prvovstno uto. zastraženo od detektivov, ker se ne vozi rad z avtomobilom. Njegovi mesečni dohodki znašajo 4500 dolariev. ki so zasigurani z dolgoletno pogodbo. Rintintin daleko ne zasluži toliko, samo 500 dolariev tedensko, pa radi tega ne živi prav nič slabše in niegov gospodar mu ie pred kratkim zvišal zavarovalnino na 100.000 dolariev. Levosrčni nima pogodbe, ravnotako tudi doga BrOwnie ne. Oba sta takorekoč solastnika Podjetja svojih gospodarjev in udeležena na lastni filmski produkciji. Ostalih 20 psov - kinoigralcev. ki so tudi dobri, pa nimajo take pasje sreče, kot njiho- Mofa mamica pere mole obleke« ramo x milem »Gazela**. Poglejte me, kako te sveže ln bleščeče belo moje krilce. Razaa tega pa pri pranju pasite na to, da ne prezreta zlatnik, t lovadnic v prosto prirodo. Do nedavnega časa smo bili vajeni izvrševati sokolsko vzgojo le v telovadnicah, in redkokdaj se je opogumilo sokolsko društvo, da je pre* neslo svoje vežbanje pod milo nebo. Po večini društva tudi niso imela primernih prostorov, kjer bi mogla telovaditi, saj so bila sokolska letna telovadišča silno red« ka. Danes ie v tem pogledu že precej drus gače. Vse sili v prirodo in mnoga društva, v poletnem času ne uporabljajo svojih te* lovadnic, izvzemši v času slabega vrs* mena. Na sokolskih 'ekmah sc pojavljajo poleg orodne telovadbe tekme v lahkoatletičnili panogah, sicer še fakultativno, vendar je tudi to znak nove smeri. V zimskem času smo slišali o smučarskem pokretu v Sokol« stvu. Četudi še ni ta panoga prodrla v vsako društvo, smemo pričakovati, da se bo smučarstvo polagomi udomačilo med So« kolstvom. In v programu letošnjega leta je med drugim posebna tekma v lahkoatletič« nih panogah, torej nič več fakultativno, temveč obvezno so predpisane vaje v pa: nogah, ki so izvedljive samo pod milim nebom. Tako bo skrbela sokolska vzgoja res za harmonični razvoj članstva in upo« števala tudi vztrajnostne hitrostne vaje, ki imajo največji vpliv na razvoj pljuč iD srca. Istočasno se predpisuje torej tudi za so« kolsko mladino vse one vaje, ki jih zahte« va moderna telesna vzgoja. Mnogo izmed teh vaj je bilo itak že v navadi. Koliko pešizletov so že priredila sokolska društva z deco in naraščajem. Ti di plavanje so g jila in zimske panoge. Vse to pa je bilo tu« di pri deci in naraščaju Ie kot nekaka po« stranska stvar, od sedaj pa velja kot predpis. Jasno je, da mnogo izmed teh panog nc bo izvedljivih povsod. So kraji, kjer je iz« ključeno gojiti z mladino pravilno plava« nje, drugod je nemogoče izvesti planinar« stvo ali zimske panoge. Zato pravi predpis — veljaven za vsa sokolska društva v Ju« goslaviji — gojitev gotovih panog odpade samo v krajih, kjer zaradi krajevnih in kli« matičnih razmer niso izvedljive. Med novimi točkami -ta važni letovanje in taborenje. V .irvi vrsti prideta v poštev za mestno mladino, ki je zaradi stalnega bivanja v mestu najbolj potrebna čistega zraka in gibanja pod milim nebom. Organi« zirati letovanje ali taborenje, ki naj traja dalje časa — vsaj en mesec — ni lahka stvar, ker je treba zato vodnikov, ki ima« jo čas in tudi gmotnih sredstev. Toda z res« no voljo in požrtvovalnostjo bo tudi to uspelo. Za naše kraje bo največje važnosti, da spravijo sokolska društva svojo mladino deloma k morju, deloma na planine. Tako letovanje bo mogoče izvesti s pomočjo so« kolskih društev v krajih našega Jadranske, ga morja. Ta društva bodo gotovo za do« voljno priskočila na pomoč ter preskrbela marsikaj, kar bo olajšalo ekspedicijo mla« deži na morje. Seveda bodo morali tudi starši nekoliko sodelovati pri takih akcijah, ker društva sama spočetka ne bodo zrna« gala vsega. Pri tem naj nam bodo za vzgled zopet Čehi, ki imajo mnogo svoje mladi« ne ob našem morju in jim je to vzlic ve« liki oddaljenosti in dragi vožnji mogoče. Za izvedbo takih novosti pa je treba pravočasnih priprav. Čas za vežbanje v rosti prirodi je pred durmi. Dolžnost so« olskih društev je, da se z vso energijo oprimejo novega dela, da se sklepi ures« ničijo in ne ostanejo samo na papirju. Tu« di za priprave k letovanju in taborenju je čas že tu. Kdo bo odlašal do tedaj, ko bo treba nastopiti pot, ta bo za letos zamudil priliko uresničiti nov program sokolskega dela. — Sokolsko društvo v Šiški naznanja svojemu članstvu, da sprejema prijave za zlet v Prago samo še do 9. maja, in sicer vsak dan od 18. do 30. ure v društveni telovadnici, kjer se ob istem času dajeio tudi vse potrebne informacije 457-n članicam sokolskih društev. Za vse članice je vpeljan enoten slavnostni kroj. ki je bil odobren na glavni skupščini JSŠ v Brodu. Poživljamo vse članice, da si kroj čim preje naroče, predvsem pa one, ki se udeleže VIII. vsesokollskega zleta v Pragi. Opozarjamo, da je od tedaj naprej vsem članicam najstrožje prepovedano nositi telovadno obleko izven telovadnih prostorov. Proti vsaki članici, ki bi nastopila na ulici v telovadni obleki, predvsem pa v Pragi, se bo takoj uvedlo disciplinarno postopanje. Pri VIII. vse3Ckolskem zletu smejo nastopiti v povorki samo one članice, ki bodo imeli predpisani kroj. Vsled tega je v interesu vseh članic, da si čian-preje nabavijo nov slavnostni kroj. Vsem društvom je poslala pisarna JSS slike novih krojev. Sokolske razglednice. JSS ima v zalogi veliko število sokolskih razglednic, katere prodaja društvom po 30 para za koma 1. Poživljamo vsa društva in župe, da ob priliki Javnih nastopov in drugih prireditev prodajajo edinole sokolske razglednice. Vsem sokolskim društvom. Prijave za VIII. vsesokolski zlet morajo biti brezpogojno končane do 15. maja. Vsa društva morajo do tega termina vrniti JSS prijavne liste. Ona društva, katera ne prijavijo pravočasno svojega članstva, bodo sama odgovarjajo za vse posledice. Društva naj upoštevajo, da mora starešinstvo JSS na podlagi teh prijav izvršiti vse potrebne predprijave, zlasti glede vožnje in glede prenočišč. Vsem naročnikom Sokolskega Glasnika. Poživljamo ponovno vse naročnike Sokolskega Glasnika, da poravnajo vso zaostalo naročnino najkasneje do 1. julija t. 1. Vsem. ki naročnine do tega termina ne plačajo, se pošiljanje Glasnika brezpogojno ustavi. Sokolsko društvo Nevesinje je založilo rzglednice s sliko nagrobnega spomenika brata Svetislava Bumoee. Društvom priporočamo, da naroče te razglednice direktno pri imenovanem društvu. Vsem sokolskim društvom. Po državi potuje neki Peter Trkulja, rogem L 1889. v Rebiču v Liki. Imenovani je invalid brez noge ter se izdaja za rezervnega poročnika im prostovoljca iz balkanske in svetovne vojne. Na zvit način si je pridobil razna priporočila od uglednih osebnosti in od mnogih sokolskih društev, oziroma žup. 8 temi priporočili potuje okoli bratov in društev ter izvablja razne podpore. Opozarjamo društva, da mu ne dajo nobene podpore ter da opozorijo policijsko oblast na njega, da naredi konec temu nepravilnemu postopanju. Sokolsko društvo v Skop!ju dovršuie svoj krasni sokolski dom, zgrajen v slogu starogrških gimnasionov. Važnost dru.štve« nega doma v južni Srbiji, kjer je Sokolstvo pričelo komaj delovati je zelo velika. Tega se zavedajo tamošnji sokolski voditelji, z?.« to so napeli vse sile, da dovrši io stavbo in s tem preskrbe i društvu i žnpi Kraljeviča Marka potrebne prostore Tudi so dobili mnogo podpor, med drugimi se jih ie z iz« datnim darom spomnil tudi N"j. Vel. kralj Aleksander. Ameriški dobrotnik in pozna« ni prijatelj našega naroda je društvu na* klonil veliki dar 110.000 Din. mtovska delegacija v razgovoru z nekaterimi franc. delegati: (•od leve na desno) Mohamed bon Chedi, civilni nadzornik M. Gabrielli, M. Duclo" in Hadu. Lriavno poslopje v Udžch, kjer se vr_e pogajanje. <i so morali spremeniti, ker so se repričali, da ima Abd el Krim kJjub vsemu doivoiij avtoritete za izvedbo mirovne pogodbe. Abd el Krim je nai kot spreten noli-tik izkoristiti angleško in ameriško zna-tiželjnost. ki jo je nasitil s propagando o potrebi ustanovitve lastne in samostojne rifovske države. Po zaslugi enostransko informiranih ameriških in angleških novinarjev so v Ameriki In Angliij prepričani, da so Kabili miroljubno ljudstvo, ki se bori zoper tuje nasilje. Kabili so apelirali celo na Zvezo narodov, da jim prizna pravico do samodločbe, ki so jim jo vzeli Francozi in Španci. y resnici pa so razmere v Rifu precej drugačne. O kaki državni organizaciji sploh ne more biti govora. Med posameznimi plemeni vladajo nepremostljivi spori iin celo krvno maščevanje. Abd el Krimu se je posrečilo, da je s cvojo politično pretkanostjo pred nekakimi petimi ali šestimi leti obvladal svojo okolico. Počasi si je znal pridobiti vsa bližnja slabe.iša plemena, ki so morala priznati njegovo nadoblast. Običajno Se mu je s podpiranjem slabej-ših posrečilo pridobiti jim oblast, obenem pa si jili tudi podrediti. Voditelji premagancev so navadno pobegnili k Špancem in Francozom. V Fezu. Tetu-anu in Melili je mnogo takih odstavljenih poglavarjev ki samo čakajo, da bi se po padcu kabilskega Napoleona vrnili na čelo sovražnih čet v svojo domovino in k svoji prejšnji moči. Še jeseni 1. 1924 se je raztegala ./blast Abd el Krima na plemena v Ri-iu preko španskega pasu od Melile do-črte, ki poteka približno od Sešuana preko Tetuana do obale. Zahodno na ozemlju Djebale ie vladal še Rajsuli. Za Abd el Krima je bilo pač težavno razširiti svojo oblast .tudi na to ozemlje ker živi na njem povsem drugo prebivalstvo in se govori tudi drug jezik. Medtem ko govore v Rifu berberščmo. govore v Djebali pokvarjeno arabščino. Plemena v Djebai; so tudi boli tni- Del trga v Udždi, kjer prodajajo kruh in oglje Prizor iz tekme Francija-švica Vratar francoske repezentance, Cottenet. ubrani nevarno žogo — in pade v blato. Tekma, ki se je vršila prošlo nedeljo in končala, kakor smo že poročali, z zmago 1:0 za Francijo, je bila odigrana v najhujšem dežju. Amateure (Dunaj) : Ilirija Naš prvak Ilirija stoji danes pred zelo težko nalogo. . > a stopila bo proti enemu najmočnejših evropskih moštev, proti du« najskim Amateuriem, ki so že tolikokrat pokazali, da je njihov nogomet na taki vi« lini, da smemo upati, da se bodo naši ak» tivni nogometaši mnogo naučili od dana« šnje tekme. Našemu športnemu občinstvu, pa bo nudila tekma toliko užitka, da bo brezdvomno zadovoljila tudi najbolj raz« vajenega kibiea. Postavi moštev sta sledeči: Amateure: Lohrman (Saft)sTandler. Blizenec«Schnei» der, Reiterer, Geyer«Mylnarik, Nausch, Sindelar. VVieser, Vaniček. — Ilirija: Mi« klavoič«Pogačar, BeItram«Tavčar, Zanki, LadosHerman (Pleš), Oman, Verovšek, Do« berlet, Ktcč. Tekma se vrS ob 17. uri na igrišču Ilirije pri državnem kolodvoru. Službene objave LNP. (Seja u. o. z dne 28. aprila 1926.) Z ozirom na mednarodno tekmo Ljubljana : Celovec, ki se vrši dne 9. maja ti. v Celovcu, ese potrdi po poda. kapetanu predlagana postava moštva: MSklavčlč-Jančtgaj, Beltraim-Zemljak, dr. Tavčar. L a, do ZupanCiC.čaaneniiik, Branam A., Buljevič, Oman, Kreč. Rezerva: Brmam J. V slučaju event. sprememb, se bodo igrači, ki bi prišli po teh spremembah v poštev, pravočas-Tio obvestili. Vsled tega se pozivljejo imenovani, da taikoj javijo LNP-u event. zadržke. Na' dopis JNS-a štev. 1276-25-26 z dne 1926 ta na dopis Štev. 16 od 14. IV. 1926 se bo odgovorilo pismenim potom. Vzame se na znanje prepis zapisnika 1., 2. ta 3. seje MO Maribor. Glede nekaterih ia.dev bo ustno poročal delegat Mo Maribor g. Bedjanlč na prih. seji Mo. Vzame se na znanje zapisnik občnega zbora Mo Maribor z dne 29. III. 1926 kakor tudi nov odbor (preds. g. ravn. Taman, tajnik g. Peheim). Na dopis SZNS Ljubljana z dne 30. III. 1926 se bo odgovorilo pismenim potom. Sporoča se vsem klubom LNP-a, da je odslej službeno glasilo JNS zagrebški dnev-nitk »Jutamti Listi in ne več dnevnik »Novosti« Vzame se na znanje dopis SK Red Star Celje z dne 16. IV. 1926, v katerem sporoča svoj nov odbor (predsednik g Taček. tajnik g. Vogli«). Na dopisa 2SK Hermes Štev. 71-111 ta 94 z dne 10. IV. 1926 se bo odgovorilo pismenim potom. Dovoljuje se na prošnjo 7. dne 10. IV. 1926 nastopanje v pirij. in mednarodnih tekmah v zmis-lu § 10 spi. prav JNS-a lgr. Francu Koren (ISSK Maribor). Na dopis JNS-a štev. 1276-25-26 z dne 15. IV. 1926 se bo odgovorilo pismenim potoni. Kaznujeta se moštvi Atletfk SK Celje in SD Rapid, Maribor, z ukorom, ker se nista ne pred in ne po tekmah dne 4. in 5. IV. t. 1. pozdravili s predpisanim ,-Zdravo». Ponovno in v zadnje se opozarjajo vsi klubi, da se morajo mcštva pozdraviti, od-nosno odzdraviti in to pred, kakor tudi po tekmi. Po teknil ima kapetan zbra/ti svoje moštvo ter nato zbrano pozdraviti. Poživljajo se vsi ljubljanski klubi, da dne 4. ta 5. VI. 1926 ne prirejajo nikakih tekem z ozirom na to. da bo na ta dneva priredil tekme ŽSK Hermes v znak proslave kongresa železničarjev. Tajnik I. Ker je igrišče SK Ilirije v soboto in nedeljo zasedeno, se določa odigranje tekem sledeče: V soboto dne 1. maja ob 15. prv. tekma ŽSK Hermes : ASK Priimorie. v nedeljo dne 2. maja ob 9.45 pokalna tekma ASK Primorje : ŽSK Hermes, ob 11. prv. tekma SK Svoboda : SK Slavij a ta popoldne ob 14. prv tekma ŽSK Hermes : ASK Primorje (rezerve). Vse tekme se odigrajo na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta. Za sredo dne 5. maja se določa odigranje trening-teikme med reprezentanco Ljubljane katera nastopi dne 9. maja v Celovcu in med B teamom. Postavi sla sledeči: Re-prež.: Miklavčič-Jančigaj, Beltram-Zemljak, dr. Tavčar. Lado Z., Čamernik, Erman A., Buljerič, Oman, Kreč. B tearr.: PJrman-Slamič, Pečniik-Herman. Kern, Pišek-Zupančič J.. Doberlet,, Glavič, Uršič, Čebehin. Rezerve: Marchiotti, Heš J., Jamntk. KlančnSk. Tekma se vrši na igrišču SK Ilirije ob 18. ter se igra 2krat 30 min. Vsi navedeni morajo biti v garderobi SK Ilirije navdal je ob 17.45 ter prinesti seboj hlačke, dokoleniee in čevlje. SK Ilirija in ASK Primorje se naprošata, da stavita na razpolago po eno garnituro dresov. LNP. Po občnem zboru TKD Atena Nedavro se je vršil ob lepi udeležbi ob"ni zbor agilnega društva Atena. Pred« sednica Pranja Tavčarjeva je orisala na kratko zaslužno 25!etno delovanje društva. Atena deluje na telesno«vzgojnem torišču slovenske žene. nje namen ni gojiti zgolj telovadbo, marveč estetiko telesa, vzgajati telo s primernim športom, duševno poglo« fcitvijo, upoštevajoč socialne momente. Iz temeljitega tajniškega poročila ge. Kroftove posnemamo kot važno, da poudar ja ob rekapitulaciji dela zlasti znova ori« entacijo v društvenem delu. Atena deluje v socijalno«zdravstvem. telesno«vzgojni, športni in prosvetni panogi. Do danes je bila njena skrb. graditi igrišča in vežbali« šča, danes ima pa že svoj šport in svoje športnice. Kako pojmi Atena svoj šport? Ali pozna definicijo svojemu športu? V kakšnem razmerju sta narodnostno vpra« Sanje in njena športna ideja? Koliko sprem Ija etični moment njenega športnika? V kakšnem razmerju sta ženska svojevrst« nost in šport, šport in zakon, dosega šport« nih rezultatov in telesna energija, v kak« šnem razmerju trening, individualnost kon« stitucije in rekord? Edina samostojna žen« ska športna organizacija naj stoji na stra« ži in naj dela smotreno. Društvo deluje v 9 odsekih, ima 683 članov, med temi 605 izvršujočih. Splošni pregled stanja odse« kov kaže napredujočo in naraščajočo črto. Atena je priredila nad 50 uspelih javnih prireditev in se udeležila raznih občeko ristnih nabiralnih akcij. Točno blagajniško poročilo je podala ga Bogadyjeva. Premoženjsko stanje izkazu« je ravnotežje. Gospodarica g. Mlejnikova je poročala o društvenem inventarnem stanju in upravi igrišč. Nato so sledila po» drobna poročila sekcij. Izrekls se je zahva« la in absolutorij agilnemu odboru ter jav« na zahvala vsem požrtvovalnim delavcem, ki so izven delokroga odbora podpirali društvo, tako aranžerjem in predavateljem pravljičnih večerov, plesnih točk, nadvse marljivemu malemu Marijonetnemu orke* stru, našim slikarjem, zahvala vsem in vsa« kemu posebej, ki je gmotno podprl dru« štvo. Pri volitvah je bil enoglasno izvoljen nov odbor: Predsednica: Franja Tavčarje« va, podpredsednica: Marija Wessnerjeva, I. tajnica Minka Kroftova, II. tajnica Mi« ra Zirovnikova, I. blagajnica Ida Bogady« jeva, II. blagajničarka Mimica šušteršiče« va, gospodarica Mara Mlejnikova, zapisni« karca Ksenija Prunkova, odbornice: F hovčeva, Ferlinčeva, Gašperlinova, Hudo« vernikova, Majaronova, Novakovičeva, Štebijeva, Škofova, Dinca Tavčarjeva, Vrančičeva, preglednici računov: Jelačino« va in Milčinska. Načelstva odseko* so se konstituirala sledeče: 1. Otroikr Igrišče: Ravniharjeva, Potokarjeva. 2. Ortopedični zavod: Wes« snerjeva, I. Turkova, vodja dr. Minaf. 3. Telovadni odsek: Vrančičeva, Švigeljeva. 4. Plesni odsek: Novakovičeva, Šapljeva, L. Turkova. 5. Lahka tletika: Polakova. 6. Hazena: Pajničeva. 7. Tenis: Janežičeva. 8. Marijonetno gledališče: Ferlinčeva, Ba« hovčeva, Nebenfiihrerjeva, umetniški vod« ja Miran Jarc, tehnični vodja Savo Kle« menčič. 9. Prosvetni odsek: Vanda in Mar« ja Gorčeva, Svetličeva. Atena proslavi letos 251etnico obstoja s sledečim programom. Prosvetni odsek: Pravljice za deco v živih slikah, pantomi« nično izvedene z režijo prof. Šesta v dram« skem gledališču. Telovadni odsek: Švedska telovadna ura, združena s promenadnim koncertom na vežbališču Atene. Ortope« dični odsek: Ortopedska razstava na sej« mišču v Higijenskem paviljonu. Marijonet« no gledališče: Brezplačna predstava za revno šolsko deco. Otroško igrišče: Cvet« lični korzo z otroškimi vozički pod geslom: »tZdrav otrok». Lahkoatletska« hazena« in tenis sekcija prirede skupno s proslavo 15Ietnice S. K. Ilirije športni teden. Plesni odsek: Skupno s Splošnim ženskim dru« štvom, ki praznuje tudi 251etnico, slavnost« no čajanko v Zvezdi kot zaključno prire« ditev. Iz Sekcije ZNS (Službeno). Delegirajo se: 1. maja na igrišču Primorja ob 15 uri Hermes : Primorje g Deržaj; na igrišču Ilirije ob 17. uri Ilirija : Amateure g. Vo» dišek; 2. maja na igrišču Primorja ob 9.45 Primorje : Hermes g. Fink, ob 11.30 Svo« boda : Slavija g. Beneš, ob 14. uri Hermes rez. : Primorje rez. g. Ahčan, na igrišču Ilirije ob 16.30 Ilirija : Amateure g. Vodi« šek, v Mariboru Rapid : Maribor g. Pla« ninšek. Sobotni in nedeljski nogomet. ASK. Primorje : ŽSK. Hermes. Danes v soboto dne 1. maja odigrata navedena kluba za« ostalo prv. tekmo, in sicer ob 15. uri. Ju« tri, v nedeljo pa nastopita v pokalni tek« mi ob 9.45 uri. Popoldne ob 14. v nedeljo odigrata rezervi prv. tekmo. SK. Svoboda : SK. Slavija. Boj za predzadnje mesto v prv. tabeli se bo bil med navedenima klu« boma v nedeljo ob 11. dopoldne. Vse na« vedene tekme se vrše na igrišču ASK. Pri« morje. Dunajska cesta. ASK. Primorje jun. : SK. Krakovo. V nedeljo dne 2. maja od« igrata prijateljsko tekmo juniorski moštvi ra igrišču ASK. Primorje s pričetkom ob 8.30. Propagandna štafeta za Schwabov pot kal. Vsled nepričakovanih tehničnih ovir se propagandna štafeta za Sch\vabov po« kal. ki bi se imela vršiti v nedeljo 2. maja preloži na nedeljo 30. maja. ASK. Primorje (kolesarska sekcija) va« bi vse svoje člane na važen sestanek, ki se vrši v nedeljo ob 11. uri dopoldne na vrtu restavracije Zvezda. Ker se bo na tem se« Stanku razpravljalo o udeležbi na medklub« ski dirki in se bodo obenem razdelile ko« lajne zadnjih tekem, se prosi za obilno udeležbo. V spomin pokojnim članom S. K. Iliru je. Ob svoji 151etnici je S. K. Ilirija posta« vil posebni odsek za trajno oskrbovanje grobov svojih umrlih članov. Med temi se spominjamo jurista Josipa Turka, ki se je ponesrečil leta 1922. na Grintavcu, banč« nega uradnika in knjigovodjo Blumauer Valterja, ki je umrl v istem letu na posle« dici vojnih naporov, in nogometaša L mo« štva Učak Franceta, ki nas je 7. I. 1926. za vedno ostavil. Grobova prvih dveh oskr« bujejo njihovi svojci, grob poslednjega pa S. K. Ilirija, ki si je nadel nalogo, da odkri« je nagrobni spomenik Učak Francetu v me« secu juniju t, 1. Odkritje se bo vršilo radi zaposlenosti odbora in igralcev šele juni« ja, za kar hoče S. K. Ilirija vsled številne udeležbe športnikov, turistov in prijateljev športa, preskrbeti polovično vožnjo po po« trebi tudi poseben vlak preko Kranja, do postajališča Križe pod Storžičem, kjer spa* va naš nepozabni Francč. — Sekcija. Borba za Davisov pokal. Včeraj v so« boto so italijanski tenis igrači v borbi za Davisov pokal porazili Rumune. Slovensko planinsko druitvo v Ljubi Ijani naznanja, da se vrši redni letni obč» ni zbor v torek dne 11. maja 1926., v re« stavraciji «Pri Levu® na Gosposvetski ce« sti. Dnevni red: 1. Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajništva. 3. Po« ročilo knjigovodje. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Samostojni predlogi. 6. Slučajnosti. Začetek točno ob 20. uri. Na mnogobrojno udeležbo vabi odbor. Cestna dirka pri Samoboru dne 16. ma« ja 1926. Opozarjamo na cestno dirko v kro» gu Samobor « Plešivica « Jaška » Sv. Ne« del j a « Samobor, katero priredi Avtomobil« ski klub kraljevine SHS, sekcija Zagreb dne 16. maja t. 1. Dirkalna proga je dolga 50 km in jo mora prevoziti voz dirkalne ka« tegorije štirikrat (200 km), športne katego« rije trikrat (150 km) in turistične kategcrrL je dvakrat (100 km). Razpisi itd. se dobe v tajništvu Avtomobilskega kluba kraljevine SHS, sekcija Maribor. Madžarska TouristsTrophy 1926. Za tretjo kr. madžarsko Tourist«Trophy (med narodno dirko motornih koles), ki jo pri« redi Kr. Madžarski Avtomobilski klub dne 16. maja t. I. je dospel razpis, ki si ga in« teresenti lahko ogledajo - tajništvu Avto« mobilskega kluba kraljevine SHS. sekcija Maribor. Internacijonslna alpski, vožnja 1926. Za internacijonalno alpsko vožnjo, ki jo priredi Avtomobilsk: klub aljevinc SHS skunno /. avstrijskim avtomobilskim klu bom od 20. junija do 3. julija t. L, so že dospeli razpisi in prijavni listi, kateri se lahko naročijo v tajništvu Avtomobilskega kluba kraljevine SHS, sekcija Maribor. Radio Uspeh Slovenca v radio-tehniki (Poroča J. Koče, abs. konzul, akademije.) Dunajskemu strokovnjaku v radio - tehniki je že dalj časa znano, da ima g. Anton Prelog gotovo rekord v sprejemanju oddaljenih radio - oddajnih postaj, ne samo v Avstriji, ampak skoro gotovo na celem svetu. 2e prejšnje leto je neki strokovni list o tem poročal vkljub protivljenju g. Preloga, ki mu uspehi še niso zadoščali. V zadnjem času so dunajski listi o tej stvari zopet poročali in pred kratkim (ko sem obiskal g. Prelaga) se ie dunajski strokovni list »Radio Welt« obrnil na g. Preloga s prošnjo, naj o svojem delovanju poroča in pošlje slike svojih aparatov. Da je mogoče z modernimi aparati, z elektronkami, posebno ponoči prejemati do 2000 km in še bolj oddaljene postaje, ni nič izrednega. Kar Pa povzdiguje uspehe g. Preloga, je dejstvo, da se on peča le s kristalnim detektorjem in da ie z istim prejel že čez 60 postaj, katere ie mogel neoporečno ugotoviti To je dosedai rekord, ki ga ie celo z na j k omp 1 ici r an ejSiimi aparati težko doseči. Posebno dobro prejema g. Prelog postaje Brno. Budapest, Rim, Berlin, Hamburg, Toulose, San Sebastiian, Barcelona. Madrid. Abedeen, Daventy, Dublin, Niim-berg, Moskva in nordijske oddajne postaje (Oslo), torej do 2000 km oddaljenosti. Najbolj interesantno Pa je dejstvo, da je dosegel tudi Ameriko z navadnim dodatnim aparatom (nizkofrekvenčnim ojačevalcem). Dunajska držuba za radio - promet »Ra-vag«, ki ima edina koncesijo za oddajanje, se je začela za to zanimati in ie že ponovno dala po strokovnjakih preizkusiti apa-iate g. Preloga. Ista družba resno misli uvesti re - broadcasting inozemskih postaj potom dunajske postaje s pomočjo aparata g. Preloga. Dnevno prihajajo k g. Prelogu ljudje z Dunaja in še boli od daleč, da smejo par momentov slušati na njegov aparat ter se o »neverjetni« resnici prepričati. Tudi dobiva g. Prelog nebroj pisem, v katerih ga amateurii prosijo za nasvete v sestavljanju svojih prejemnih postaj. O tem liudskem romanju in o pismih, ki jih je toliko, da ie g, Prelogu fizično nemogoče na vse odgovoriti, sem se prepričal, ko sem ga obiskal v Ernst-brunnu, majhnem mestecu severno od Dunaja. Idilična lega kraja se da primerjati z našim Novim mestom. V lepo urejeni vili g. Preloga sem z navadnim detektor - aparatom poslušal brnsko postajo, isti večer sem poslušal tudi Barcelono — bil ie ravno pouk v retoriki —; tako živo in naravno ti prihaja glas na ušesa, da misliš, da sediš v dvorani, kjer razlaga barcelonski profesor umetnost retorike. Glavna prednost Prelogcvega detektor-sekga prejemnega aparata ;e cenenost in izredno čista reprodukcija glasov, ki je s cevnimi aparati ni mogoče doseči. Radio v Studencih Te dni so ustanovili v Studencih pri Mariboru podružnico mariborskega radio-kluba. Za predsednika je bil izvoljen gosp. Lindner. Klub zaznamuje razveseljivo veliko število članov; mnogi posedujejo sami radio aparate. Najbrže se bo sploh ves mariborski radio klub preselil v Studence, ker je že dalj časa brez potrebnega lokala. Zagrebška radiofonska oddajna postaja. Dela pri novi zagrebški oddajni postaji so že zelo napredovala. Postavljena sta že drogova, ki nosita anteno. Visoka sta po 40 m. Prvi je postavljen na dvorišču hiše št. 9. na Markovem trgu, drugi pa na j dvorišču konvikta. Skoro opremljen je že I tudi studio, prostor za akomulatorske ba« i terije in strojnica, kjer so postavljeni mo« torji in generatorji za dobavo potrebnega toka. Iz Berlina so prispeli že oddajni aparati. Oddajno postajo gradi nemška družba «Telefunken» in vodijo vsa dela njeni inženjerji. Oficijelna otvoritev postaje je določe: na na 15. maja, s poskusnim oddajanjem pa bodo pričeli že preje. Poskusno odda janje bo naše amaterje gotovo zanimalo, zato bomo začetek pravočasno naznanili Programi oddajne postaje spočetka se« veda ne bodo tako pestri in bogati, da bi se mogli kosati z onimi drugih evropskih oddajnih postaj. Oddajali bodo dvakrat dnevno, in sicer dopoldne borzna in dru ga važna poročila, zvečer pa koncerte. Pozneje, ko bo število abonentov narastlo in bo prišla s tem oddajna postaja v ugod nejši finančni položaj, bodo začeli s ce« lodnevnim oddajanjem. Uprava postaje že sestavlja programe za prve dni V Zagrebu vlada za oddajno postajo ja: ko veliko zanimanje. Tvrdke, ki prodajajo radio«materijal, si oskrbujejo cele zaloge detektorskih prejemnih aparatov. Poseben teater za radiofonijo v Berlinu. Radio«abonenti radi poslušajo prenose iz gledišč, posebno prenose celih oper. Zal pa je v vseh državah prenos iz oper zelo ome« jen, kvečjemu enkrat na inesec ali na te den je dovoljeno prenašati tako opero ali vsaj posamezna dejanja. Vzrok je pač ta. ker so gledišča potem slabo zasedena, če je mogoče poslušati opero kar doma. Berlinska radiofonska družba se že dalje časa peča z ustvaritvijo svojega lastnega gledišča, ki bi bilo trajno na razpolago radiofoniji. Gledišče bi bilo dostopno pu« bliki kakor vsako drugo, le radio«abonenti bi imeli znižano vstopnino. Vsaka drama, opera ali opereta bi se izvajala večkrat in bi se večkrat tudi radiofonsko oddajala. Radio«abonenti bi si najpreje ogledali ope« ro v gledišču, kar bi imelo pri poznejšem poslušanju na prejemnem aparatu gotovo mnogo večji efekt. Dunajski programi za Zagreb in Budimpešto. Madžarska radiofonska družba v Budim: pešti in družba, ki je dobila koncesijo za postavitev radiofonske oddajne postaje v Zagrebu, se baje pogajata z avstrijsko ra« diofonsko družbo, da bi se dunajski radio; fonski programi oddajali tudi s postaje v Budimpešti in iz zagrebške radiofonske od« dajne postaje, ki bo kmalu dograjena. Za prenos programov do Zagreba in Budim« pešte bi prišla v poštev le visokofrekvenčna telefonija, ki se že z uspehom uporablja za prenos programov z Dunaja na oddajno postajo v Gradcu. Nove oddajne postaje v Rusiji Ruska vlada je dovolila raznim privatnim družbam graditev več novih radiofonskih oddajni postaj s skupno oddajno energijo 43 KW. Schenectady Poskusna radiofonska oddajna pestaja družbe General Electric Company v Sche: nectadyju je začel oddajati z doslej naj. večjo energijo 100 k\V. Radiolonija m esperanto Kako velikega pomena jc postala radio« fonija za razširjanje mednarodnega jezika Esperanto, je razvidno iz števila oddajnih postaj, ki imajo stalno na programu teča« je tega mednarodnega jezika. Esperanto se poučuje potom radiofonije v 22 državah z 82 oddajnimi postajami. Na prvem mestu je Angleška s 16 oddajnimi postajami, nato Združene države 13, Nem« čija 11, Francija 5, Rusija in Kanada po 4, Danska, Nizozemska, Švica in Avstralija po 3 Avstrija, Mehika po 1 oddajno postajo, ki poučujejo Esperanto, pa imajo: Finska, Italija, Norveška. Rumunija, švedska, Če« hoslovaška, Madžarska, Brazilija in Uru« guav. Valovanje delavske mezde v Jugoslaviji Kakor smo že svoječasno poročali, je na svojem predavanju »Položaj iugosloven-skega delavstva« v društvo »Soča« g. univ. profesor Bilinovič razpravljal na podlagi nazornih diagramov tudi o valovanju delavske mezde v Jugoslaviji od leta 1921 do 1 1925., kakor tudi o razmerju v posameznih državah med predvojno in sedanjo delavsko mezdo. Danes te za naše in svetovne mezdne razmere zelo poučne diagrame objavljamo v po.-nanjšani obliki in upamo, da bodo, posebno prvi. pripomogli k umir-ieniu strašne demagogije, ki jo nekateri uga njajo s praznim* frazami med našim delavstvom, ne da bi sami proučili vprašanje in oprli svoja izvajanja na točne številke. Prvi diagram nam v črtkani valovnici a) kaže valovanje nominalne mezde nekvalificiranega delavca pri srednjetežkem delu. Nominala je izražena v diagramih. Vidimo da je nominalna mezda, ki je znašala v prvem četrtletju I. 1921. Din 403, naglo naraščala ter dosegla čez leto dni že Din 750 v drugem četrtletju 1. 1923. pa presegla že Din 1000. Od te dobe naprej je mezdno valovanje mirnejše in mezda je znašala koncem leta 1924. povprečno v Jugoslaviji Din 1043., kar Približno odgovarja še današnjemu stanju. Prava vrednost mezde pa je odvisna ved no od njene kupne sile, torej od njenega razmerja k cenam živil. Punktirana valov- nica b) nam kaže valovanje cen najpotrebnejših živi! v zgoraj omenjenem razdobju Tudi cene živil so spočetkoma naglo naraščale, v drugem poletju 1. 192.3. pa pričele padati in padajo polagoma še vedno Pričetkom 1. 1921. je mora! delavec izdati za najnujnejša živila Din 170. pričetkom drugega poletja 1. 1923. okoli Din 475. koncem 1. 1924. pa Din 351. Ker so cene v letu 1925. še nadalje padle, znaša ta izdatek sedaj še nekoliko manj. Dejanstvena vrednost prejetega zaslužka Pa se kaže v takozvani realni mezdi, ki izraža kupno moč nominalne mezde, ki je odvisna od razmerja med nominalno mezdo in cenami živil. Valovanje realne mezde nam kaže izčrtana valovnica a, b. Iz nje razvidimo, da je realna mezda spočetka precej valovala, potem pa se pričela stalno dvigati, z drugiimj besedami, delavec si .ie za svojo mezdo nabavljal čimdal.ie več blaga. Tudi v letu 1925. je realna mezda še ne-kcliko narastla. Izboljšanje delavskega gmotnega stanja je razvidno tudi iz dejstva, da je delavec preiel pričetkom 1. 1921. nominalne mezde Din 403, od katere svote ie moral za najnujnejša živila izdati 170 Din, torek nekoliko mani kot polovico celokupnega zaslužka, med tem ko mu le bilo treba v isto vrbo izdati koncem 1. 1924. od zaslužka Din 1043 le Din 351, torej nekaj mani kot tretino celokupneg* zaslužka. Gmotno stanje aelavstva se je torej nedvomno znamo, čeprav še ne v dovoijni meri izboljšalo, ker še ni doseglo realne mezde v drugih državah Drugi diagram nam piedočuje razmerje v raznih tkžavah med predvojno in sedanjo mezdo. Ameriški delavec zasluži 153 odstotkov svoje predvojne mezde, torej več kot za polovico več. Avstrijski delavec za- b 1000 900 b 300 80 60 4-0 20 2C0 80 60 4o 20 1 oc 80 60 4o 2o S OO 700 600 500 4oo 300 200 IOO v. d - > l / 1 < / .-J 298 J "s f / / \Jy • £ f 3C • • •• r • •• • • ... * • '7 i icjil I 1Q22 I 1923 1 1č>. V»£»r je domovina v nevarnosti. Jc skavt vetfno pripravljen (Rde« Vrt*. PJomrji itd.) »o»ožit» svoje žfvi:etije na ohs: do.TOvfne. Skavt ljubi svojega Mržtfjesa vedno n* u«'u-go javni blazini! Preklic Preklicujem, kar sem govoril zoper An« gelo Kogovšek. Ako se ho nadalje govorilo se bo sodnijsko nastopalo. 543 A. PRESTENJAK fetaroslav: ii stari Linbllani (Dalje) Na nasprotni strani poleg imenovanega kopališča je stala nekdaj krčma Pavla Lukanca (1800), kateremu je sledil Luka Novak (1805). potem krog leta 1850 Martin Orehek. Sloveča je bila gostilna »pri Bitencu« ali »Zur Vereinigung«, sedaj »Hotel Štrukelj«. Na pločevinastem izvesku, visečem na voglu tedanje pritlične hiše. bili naslikani roki, segajoči druga v drugo: cod njima je stal napis »Zur Vereinigung«. Pri »Bitencu« je imel i pekovska zadruga svoje zbirališče. Nad mizo. ob kateri so se vršila zborovanja, je pod steklenim prizmatičnim zabojem visel s stropa pekovski grb: leva, držeča v šapah presto (Harambaša v »Slovan'!« 1916. 61). Bitenčeva gostilna je bila jako iOksenfcirb na Sv. Petra cesti, podrt. priljubljena pesniku Prešernu. V njenih prostorih so se shajali okoli leta 1S90 ob Coločenih večerih krog urednika sloven-fcko-nemškega slovarja profesorja Makra Pleteršnika njegovi sodelavci: profesorji Bartel, Pavlin, Petelin, Rutar, Tavčar ter Anton Kofclar. Anton Mikuš. tir. Josip Stare in Fran Uršič ter reše-tali besede za slovar. Staro Bitenčevo liišo so porušili v jeseni leta 1899. Izza otvoritve južne železnice je oživela Kolodvorska ulica, prejšnja Blatna Vas. in se opremila s pivnicami. Druga fca drugo so se otvarjale: restavracija na i.ižneni kolodvoru, gostilna »pri Starem ližiarju«, »Gasthaus zum Mohren« (po-fcneje «Zum Siidbahnhof«. sedaj »Hotel južni kolodvor Miklič« — to gostilno je ustanovil Fran Perles, gostilna »pri Ri-kaufu« (v na samem stoječi hiši blizu južnega kolodvora), hotel in kavarna »Leon«, ki se je preselila s Starega trga in druge. Prečna ulica. — Ob stiku Prečne ulice in Sv. Petra ceste so čakali kupcev ob zidu sedanje Kregarjeve hiše št. 23 pri-slonjeni mlinski kamni, ki so dali ondotni gostilni ime »pri Mlinskem kamnu«; zva-la se je tudi »pri Juriju«. Mlinski kamni so sloneli tudi ob sosednji Peterkovi hiši. V sedanji Rohrmannovi hiši št. 26 je gnezdil »Golobček«, dijakom jako priljubljena gostilna. V prednici sedanje hiše je krčmaril leta 1787 mokar Ivan Ab-zec. Konec leta 1865 je kupil staro hišo od Švelčevih dedičev Fran Golob, jo podrl in si leta 1866 sezidal novo, pri kateri je prvo kelo v roke vzel sedanji stavbenik Filis> Supančič kot vajenec svojega očeta pok. Jakoba Supančiča po domače Gradišeka iz Kravje doline. Konec leta 1866 je bila otvorjena gostilna »pri Golobčku« — prva s slovenskim napisom v Ljubljani, na kar je bil jako ponosen Golob, ki se je leta 1879 preselil v Banjaluko v Bosno. Hišo z gostilno je prodal Josipu Stfelbi, čigar oče je bil Ceh rodom iz Prage. Njegov zet Viktor Rohrmann je nadaljeval gostilno do leta 1915.. ko se je morala zaradi pomanjkanja pive o svetovni vojni opustiti. Sedaj se nahajata v njenih prostorih dve trgovini (g. Viktor Rohrmann). Gostilna pri Jogelcu na Sv. Petra cesti — podrta. Ob Zmajevem mostu tam, kjer je sedaj Mediča in Zankla prodajalna barv, je mnogo let bivala kavarna »Austria«. Nji nasproti je na sedaj porušeni hiši oznanjal izvesek, da je tam gostilna »pri Jelenu«, ki se je ponašala tudi s častnim naslovom: »pri Starem Slovencu«. Tu je bila že leta 1787 gostilna, ki jo je vodil Josip Savnišek. Konec 18. stoletja je prišla v last šolarju Mihi Zalokarju, od katerega jo je prevzel pred letom 1815 Miha Jalen. »stari Slovenec«, rodom iz Lesec. V dijaškem listu »Torbici« je bila njegova krčma leta 1863 jako pohvaljena: »Stari gospodar in čvrsta gospodarica sta zelo vneta za našo pravično stvar. Vrle »Novice« so jima že več let ravnilo pri gospodarstvu in sploh pri življenju, zato se pa tudi pozna v vsakem obziru v tej hiši znaten napredek« (»Torbica« III. 104). Jelenovka (f 21. febr. 1884) je bila zlasti dijaštvu velika dobrotnica. Leta 1887 je kupilo mesto Jelenovo hišo in jo radi olepšave Res-Ijeve ceste dalo podreti. Poleg »Jelena« je stala Urbasova gostilna z domačim imenom »pri Irgelcu«. Odpravo te enonadstropne hiše in zvezo Zmajevega (tedaj Mesarskega) mosta s kolodvorom je sprožil že leta 1857 Jernej Lenček v koledarju »Slov. Ro- marju«. Njegov nasvet je uvaževal mestni zastop čez 17 let, ko se je jel leta 1874 pogajati z Urbasom zaradi odkupa hiše. A stvar je dozorela šele leta 1882 Naslednjega leta je zgradila Kranjska stavbena družba preko odkupljene in porušene Urbasove hiše sedanjo Res-ljevo cesto. Žldan na Poljanski cesti. »Pri Kapčarju« — tako so zvali stari Šentpeterčani gostilno leta 1924 umrlega narodnjaka Antona Bončarja — je bilo združeno s krčmarstvom pekarstvo. Pred svetovno vojno je bil tu ob sobotah zvečer jour fixe »Dolga vas« narodnega razumništva. »Bončarjev vino-toč (št. 4l) še deluje. Jako lepe gostilniške prostore z vrtom je nudila Liubljančanom pivarna »Schrei ners Bierhalle« — sedaj »T. Mencinger Vinska klet in zajutrkovalnica« št. 43. Namesto prejšnje neznatne hiše je se- Tudl dolenji šentpeterski konec je bil dovolj oskrbljen s krčmami Pred nekaterimi desetletji je slula gostilna »pri Mihi« (ljudstvu je rabila daljša oblika »pri Mihatu«) št. 83. Gostilničar Miha Dimnik je bil hkrati mesar. Zaradi obilnih porcij je bila njegova krčma na dobrem glasu. Še deluje njena soseda — gostilna »pri Jerneju« št. 85. kjer toči sedaj že tretji Crnetov rod, prišedši iz Šiške. Tudi tu je bilo s krčmarstvom združeno mesarstvo. Ta gostilna je bila pred polstolet-jem in pozneje priljubljeno zbirališče narodnjakov. Dalje časa je hodil sem večerjat Levstik, ki je pel v »Zvonu« (1870): Na vrtu pri Jerneji sinoči sem sedel, pijačo, jed pred sabo na mizi sem imel. Kakor Mihova je preminila tudi Novakova gostilna (na voglu Sv Petra ceste in Škofje ulice tam. kjer je sedaj Ustar-jeva lekarna št. 78). Pred 60 leti je stala ondi nizka, pritlična hiša, ki io je dvignil potem v enonadstropno gostilničar in mizarski mojster Ivan Novak, izvrsten narodnjak (umrl 6. jun. 1889). Njegova hči Marija omožena Trčkova je mnogo let načelovala šentpeterski ženski CM podružnici. Nekdaj je bila tudi »pri Bolču«. (po starem »Pri Boltiču«) v rojstni hiši mestnega gerenta Josipa Turka, gostilna. Stari zapiski pravijo, da ie krčmaril tam krog leta 1800 Jakob Bolta. ki je bil hkrati zidar. Pred dobrimi 50 leti se je za malo časa obnovila. Omeniti treba še Gostilne pri Šent-peterskem mostu v Zerovčevi hiši. se- Zolarjevo dvorišče v podrto Gradišču — sedaj stoji tam poleg drugih hiš realna gimnazija — lastnik pivovarnar Ivan Feichter med leti 1833 do 1846. je bilo tu veliko gostilniško podjetje. Na prostranem vrtu so se prirejale poleti mnoge veselice. Feichter je varil pivo na nekdanji Kleblatovini v Florijanski ulici št. 24 in je prenesel ime »pri Kleblatu« tudi na poljansko gostilno. Izza leta 1846 hter. Gostilna je nehala, ko je imenovtd do 1886 je bila tu posestnica Marija Feichter Gostilna ie nehala, ko je imenovanega leta prešlo posestvo v roke dr. Eisla soproge, kateri je leta 1892 sledila njena hči Hermina Del Cottova (LZg 1912). (Dalje prihodnjič) i zidal sedanje posiopje krog leta 1860 i Peter Lulsdorf, poslovodja v nekdanji i cukrarni. Na zadaj dvigajočem se nasipu je namestil paviljon, pod katerim sta bili dve kleti. Ob dvorišču je delovala pivovarna. Kot pivovarnarja ie nastavil Peter Lulsdorf, ki je bil rodom iz Kolna ob Reni, svojega sina Josipa. O njegovi radodarnosti priča dejstvo, da je nekoč pogostil domači pešpolk št. 17, ko se .ie bil vrnil v Ljubljano. Peter Liilsdorf je umrl leta 1864 na Ilovici, kjer je imel posestvo. On je krog leta 1845 prvi vpeljal v Ljubljani božično drevesce (pov. njegov vnuk g. Fran Trost). V »Bierhalle« je bil dne 28. nov. 1880 ljudski shod, na katerem so prvikrat javno nastopili socijalni demokrati z Železnikar-jem in Šturmom na čelu in zahtevali splošno volilno pravico (N. 1880, 389). Znamenje, ki je stalo do leta 1890 ob ustju Vidovdanske v Sv. Petra cesto, so oblegale nekdaj naslednje gostilne: V sedanji Simončičevi (nekdaj Kozjekovi) hiši št. 44 krčma Mihaela Detele (1787); v sosednji Pukelsteinovi hiši še obratujoča gostilna »pri Krofu« št. 46, tik nje v Paurovi hiši št. 48 pivnica Franceta Kotnika (1800); na oni strani v po potresu vmaknjeni Lebnovini št. 51 krčma Jakoba Udovča (1787); poleg slavne Jak čeve hiše, ki jo je opisal dr. Val. Zarnik v »Slov. Nikodemu« N 1867), v nekdaj Malahovskega hiši š. 53 gostilna Nikolaja Cankarja (1787); na voglu Vidovdanske in Hv. Petra ceste, kjer je sedaj kavarna, krčma Franceta Wurzbacha (1800), pozneje gostilna »pri Strajbeljnu« (po posestniku Matiji Strajblju 1805-1833), naposled »pri Znamenju«; krčma »pri Pacu«, tako zvana po gostilničarju Antonu Pacu, ki je točil tu sredi minulega stoletja (Pacovo gostilno ie otel pozabe ; Juš Kozak v »Šentpetru«), na njenem j ščitu so bile naslikane tri zastavice z I napisom »Zu den drei Fahnen«. Po oo-I tresu je bila Pacova pritlična hiša po-! rušena. i Vidovdanska cesta (stara Kravja do-: lina). — Prva hiša na desni je bila ne-| kdaj gostilna, in leta 1787 last Luke i Udeta. i Krog leta 1773 je krčmaril v Kravji dolini Andrej Gradišek, čigar ime se ie do danes ohranilo na hišni št. 7 (Supan-čičeva hiša). Kjer daje sedaj hiralnica zavetje siromakom, je točil krog leta 1800. krčmar Jakob Jama; njegova gostilna se omenja še leta 1830. V isti dobi je bila »pri Anžku« pivnica Ivana Lavriča. | V drugi polovici minulega stoletja je zaslovela gostilna »pri Malinu« ali »pri Franci« (po krčmarju Lovrencu Malinu in njegovi ženi Frančiški), sedai »pri Možini«. Pred Malinom je krčmaril tu ! krog leta 1830 Anton Petrovčič. Marija Černe, gospodinja «pri Bitencu« v Kolodvorski iici, kjer sedaj stoji hotel Štrukelj. Po fotografiji okrog leta 1860. zidani leta 1845. V nji se je istega leta otvorila krčma »Zum Goldenen Anker« — sedaj »Gostilna Šentpeter«. 3. Poljane. Kopitarjeva ulica. — Razen že omenjenega »Bahabirta« so bile tu še tri gostilne: »Pri Škrjancu«, ki je gnezdil že pred sto leti na voglu proti Zmajevemu mostu na stavbišču sedanje Jugoslov. tiskarne (gospodar in gostilničar Ivan Škrjanec je umrl dne 20. dec. 1904); »pri Gašperju«, imenovana po krčmarju Gašperju Jemcu, ki je točil tam, kjer se nahaja sedaj Ničmanova prodajalna, in »pri Činkoletu«, ki je še v obratu. Stari Činkole je krčmaril »ori Meksikancu« v Kirbischevi hiši, odkoder se je preselil v Kopitarjevo ulico št. 4. sam® pri Palača LJu&lj. Kreditna banhe ^ Vreme V večini Evrope je bilo vreme v preteklem tednu še vedno zelo spremenljivo. Zračni tlak se je dvignil nad severno polovico kontinenta ter povzročil tamkaj stabilnejše vremenske razmere, toda južna polovica Evrope je ostala še vedno pod nizkim zračnim pritiskom ter je imela radi tega obilo dežja ter oblačnih ponekod celo nevihtnih dni. Središče najnižjega tlaka se je nahajalo v naši neposredni bližini, nekaj časa južno, nekaj časa severno od Alp. Okrog tega središča se je gibal zrak v velikanskem vrtincu, zapadno od Alp je prevladovala severna zračna struja ter dovajala hlad od Skandinavije preko Anglije in Francije, daleč tja do Španije, vzhodno od Alp je gospodoval jug, ki je s toplim zrakom z Male Azije in z drugih vročih predelov preplavil Balkan, zapadno Rusijo in Poljsko. V prvih dneh tedna je bila radi tega toplota tako nenormalno razporejena, da je kazal v onih dneh ob 7. uri zjutraj termometer n. pr. v Kra-kovu, Varšavi ali Berlinu 17 do 19 stopinj Celzija, dočim je bilo istočasno od Londona in Pariza tja do Madrida samo okrog 7 stopinj Celzija V predelu Baltiškega morja sta se topla in hladna zračna struja mešali in nastali so tamkaj silni viharji, ponekod z nevihtami in obiiico dežja. Sredi tedna se je ta depresija napolnila s težjim zrakom, tako da je bil zračni tlak daleč naokrog izredno enak. Tak položaj je osnova za male nevihte; tudi pri nas se je v torek in v sredo zelo kazalo nevihtno razpoloženje in čez dan se je vselej pooblačilo in kazalo je na dež. Koncem tedna je prevladal zopet ju-gozapad, znak da smo zopet pod območjem depresije z Atlantskega oceana, ali vendar še dovolj daleč od njenega središča. Temperatura se je pod južnim vplivom zopet zvišala ali šele v petek smo imeli zopet tako topel dan kot je bil že 7. april; ves čas vmes je bilo izdatno hladneje. j Dunajska vremenska napoved za so-j boto: V južnih Alpah počasi boli oblač-i nn; s!cpr tonlo. Zeleni hrib na Dolenjski cesti. Poljanska cesta. — V tisti po potresu podrti hiši ob vhodu na Zgornje Poljane, ki so ji zdeli priimek »Peglezen«. je bila leta 1802 gostilna Andreja Gorjupa.^ Zdavna je nehala gostilna »pri Špic-kramarju« št. 3. ki ji je bil voditelj leta 1780 Josip Lukman, pozneje Valentin Dragar. V bližini na št. 9 se je ohranila gostilna »pri Janezu«, kakor stoji zapisano pod prenovljeno sliko sv Ivana Neoo-mučana na izvesku. Hiša je stara. Na nadvratnem sklepniku sta vklesani črki LN z letnico 1796. »Pri Johanesbirtu« so krčmarili Lovrenc Novak (1789). Ivan Taboure (1815), Tomo Omejec (1853). njegova vdova Terezija. Ko je bil poznejšemu Del Cottovemu posestvu, razkosanemu izza leta 1903 aja hi k v |ra§cu v najprometneiši ulici (tramvaji, 5 minut od glavnega kolodvora, s nadstrop a visoka, 2 poslovna lokala, stanovsnje z 3 sobami prosto, stanje stavbe dobro, velika, vozni vhod, klos ti, elektiična luč, 9 oken v fronti, ve iko poslop e na dvorišču, vi=oko poldrugo nadstropje, za obrt in stanovanja, velik vrt in dvorišče. Zapuščina, cen© naprodaj, j Vpra aiijn. ir. MSEPEL, Graz, Leitner-: gasse 25. Eli. 3511 a j $išk$aii9r0V0 otok M i Letoviščarjiem so priporoča restdv-' racija Orlic. — Cena celodnevni prehrani Din 40.—, stanovanja s postrežbo l2->5 Din. - Istotam se išče 3497 za sezonsko dobo dobra kuharica Iz Slovenije. Za birmo i ure, zlatnino in srebrnino priporoča Ivan Fakšž, Ljubljana, i 3526-a Stari trg št. 20 Tvrdka Jsssip PcsgsSsiili SS2SEZ v Radauljic: Z2 udel-Jie oblek« po arugSeški francoski modi, ima edno v zalog: češko in ant»!ež'?a prometa ne prirte ta le kalkšen dan zabeleži malo nadpovprečen promet. Zaključujejo se običajno vedno eni im Isti papirji ter vedno v omejenem obsegu. V iavenku-llfTiih industrijskih papirjih je bilo ta teden za malenkost živahnejše. Državni papirji so se začeli! ta teden treirvati ob čvrsti tendenci. Volna škoda je pričela s tečajem 320, v sredi tedna je neznatno pad'a. a koncem tedna se je griibala na višini 318—319. fločhn se je za maj zaključevala po 322—323. Blaga nI Ml o preveč. Močnejši kupci niso nastopali v preveliki meri iz razloga, da ne nažeraejo tečaj previsoko. Inozemstvo, predvsem Dunaj in Nemčija, je dalie na,kupovalo Vojno škodo Tendenca za Voirno škodo je bila neprestano čvrsta. Investicijsko se je zaključevalo večinoma po 77.5. asrairne pa po okrog 46 z manjšim prometom, keir je nedostajalo b'a-ra. Devizno tržišče je bilo ves teden mirno. V začetku tedna je znašal dnevni promet okrog 8 milijonov Din, a proti koncu okrog 5 do 6 milijonov Din. Spričo vedne-ga primanjkovanja blaga je Narodna banka morala skozi ves teden intervenirati z znatnimi količina/mi. Dinarjev tečaj se je gibal v Curiihu na nivoju 9.1125 do 9.12 švicarskega franka za 100 Din. Francoski frank je bil dalje mednarodno slab Kakor se glasi, se pripravljajo ukrepi za stabilizacijo fran. cc,<=ke valute na bazi funtovega tečaja 150. V Franciji se pripravlja tudi amejfttev uvoza. Obeta se, da bo na francoski framk v naslednjih dneh ugoidno vplivalo dejstvo, da se je sklemil siporazum glede konsoTMIrania francoskega dolga Zedinjer im držaivam. Ura je ta teden malo oslabela. Postaja Zidani most 2e tedaj, ko je bila otvorjena odcetma proga južne železnice od Zidanega mosta do Zagreba, je postala postaja Zidani most važno železniško križišče. Ustrezalo je direktnem prometu Dunaja s Trstom in Zagrebom; tovor je lahko nemoteno nadaljeval svojo pot tako k morju kakor po Savi navzdol proti Sisku in še dalje. Edina večja ovira za tedanje čase je bila, da je osobito v zadnjih letih pred vojno pričelo primanjkovati prostora za dovoljno množino tirov. potrebnih zaradi naraslega prometa. V splošnem pa postaja Zidani most ni predstavljala resnih ovir gospodarskemu toku stare monarhije. Izprememba po prevratu, ko Dunaj za razvoj našega gospodarskega življenja tako rekoč sploh ne prihaja več v po-štev. postavlja postajo Zidani most glede važnosti med najvažnejša zelo prometna železniška križišča Jugoslavije. Pot, ki gre ob Savi od Beograda do Ljubljane, nas vodi preko Zidanega mosta, prejšnja zveza Dunaj—Zagreb je stopila popolnoma v ozadje. V Trst, v Švico in še dalje vozijo naši izvozni vlaki, ki morajo vsi vzeti pot preko Zidanega mosta. Simplon-Orient-Express, Direkt - Orient, Nemčija—Beograd so mednarodni vlaki, ki vozijo zopet skozi to važno postajo. Izredno ie narastel promet po prevratu in vsak mesec narašča kar sproti. Ali pa odgovarja predvojna postaja Zidani most potrebam prometa? Ali se je glede na sedanjo jugoslovensko lego te postaje kaj storilo v olajšanje, v skrajšanje prometnih manipulacij na Zidanem mostu? Dvakratno moramo odgovoriti negativno. Postaja niti ne odgovarja zahtevam prometa, niti se ni od L 1918. kaj izpopolnila, niti razširila, temveč je ostala taka, kakor je že služila Avstriji pred vojno in v njej. Še danes odgovarja postaja samo za promet Dunaj—Trst; povsem nezadostna pa je glede najvažnejše zveze za našo državo in prav nič ne ustreza potrebam našega gospodarstva po direktni progi Beograd— Ljubljana—Trst—Pariz. Cas je denar! To velja tudi v prometnih vprašanjih. Ni vse eno, koliko časa potrebuje tovor od kraja v kraj. Naše železnice moramo urediti po vzgledih onih državnih ali privatnih prometnih ustanov, ki so najboljše in v najkrajšem času največ prevozijo. Nestvor postaje, kakršna je Zidani most, mora izginiti, saj nima niti direktnega spoja proti Beogradu. Prekladanje vlakov najprej v smeri proti Dunaju, obračanje lokomotiv, prepeljavanje iz enega kolodvora (dunajskega) na tovorni (hrvatski) kolodvor povzročajo na Zidanem mostu za smer Ljubljana—Beograd ogromne zakasnitve brzih. potniških in tovornih vlakov, zahtevajo vzdrževanje popolne kurilnice z vsemi napravami in pome-njaio v stvari sami ogromno prometno oviro, vplivajoč zelo odločilno na točnost prometa ne glede na velike stroške. ki jih povzročajo kurilniške in druge naprave Zakai se še ni zgradil nov most, spajajoč sedanji osebni kolodvor direktno s tovornim kolodvorom na levem bregu Save. Samo tak most sam na sebi nam prihrani pri sedanjem prometu pri posameznem brzovlaku do 20 minut, pri tovornem vlaku pa do 1 ure časa. ne glede na vse druge, s sedanjim načinom zvezane in potrebne manipulacije s prestavljanjem celih vlakov. Toda tudi kurilnica bi potem popolnoma odpadla in vsi z vzdrževanjem teh naprav združeni stroški. Prištedenja na premogu, času in osobiu bi šla v milijone. Most bi stal po izdelanem proračunu z vsemi prezidavami in preuredbami tirov le do 20 mi- lijonov dinarjev. Ali se ne bi izplačal v par letih? In v primeru voje? Kakšne mostu! ovire bi nastale na Zidanem Skoro da nepremagljive! Poklicani faktorji so, kolikor izvemo, že napravili potrebne korake glede izpopolnitve postaje Zidani most. Dolžnost naših gospodarskih korporacij je, da to prizadevanje podpro s primernimi ukrepi. Mi moremo dobiti pravo direktno zvezo z Beogradom preko Zidanega mosta le. ako se zgradi spojni most. kjer bi vlaki brez vseh zamud in drugih težav vozili nemoteno iz Ljubljane v Zagreb in Beograd_ —us. Ljubljanski trg Na trgu je kakor običajno vedno dovolj blaga. Cene se v Ljubljani v splošnem drže prilično nespremenjene. Le zelenjava in so. čivje sta pokazovala v tem tednu nagibanje k oslabitvi cen. Majhen padec cem beležijo fcerirvka, radič, zgodnje tržaško zelje, šparglji, grah v stroč.ju. Pocenila sta se tudi kozličje meso ta mestoma fina moka. V tem tednu so bfle v Ljubljani nasled-nje povprečne cene: Meso In mast: goveje meso 15—19. telečje 17—20, svinjsko 20 do 25, trebušna slanina 20, salo 22, mast 21, prekajeno meso 29—32, koštrumje meso 14 do 15. kozličje 20, konjsko 6—8. hrenovke 35, krarnjske klobase, sveže 30—40, polpre-kajeaie 32—35, suhe 67, prekajena slanina 28—30 Dta kg. Perotnina: piščanci majhni 12.50, kokoši in petelini 30—10, nepitane gos,! 75 Din za komad. Ribe: kairpi in ščuke 30, klini 13.50—15, mrene 17.50—20. pečenke 8—12.50 Dta kg. Raki: 8.50—1 Din komad. Mlečni proizvodi: mleko 2.50—3 Dta liter, maslo, sirovo 50. čajno 60, kuhano 50. bohinjski sir 36 Din kg. Jajca: 1 Dta komad. Sadje: jabolka 5—12, da.teljni 24, oreh! 12, luščeni 30—32, suhe češplje 10—12 Din kg. Špecerijsko in kolonljalno blago: kava 40—76, pražena 52—100, slajd •kor. kristalni 13 50, v kockah 15.50, riž 9 do 12, čaj 75—100 Din kg, Mlevski proizvodi: moka »0« 5.50, »1« 5.25. kaša 6—7, ješprenj 6—8, ješpreniček 10—13. turščičoa moka 3.50—4, turščični zdrob 4—5, pšenični zdrob 6.50, ajdova moka 8—9, ržena moka 5 Din kg. Žito: pšenica 355—360, rž 250—280. ječmen 230—260, oves 220—240, proso 275 do 300. nova sušena turščica 185—200. ajda 280—300, fižol 350. grah 400—500. leča 600 Dta za 100 kg. Zelenjava In sočivje: glav. nata »olaita 12—14, ajseirica tržaška 15—IG, berivka 15, radič 12—13. zgodnje zelje tržaško 11, kislo zelje 2.50—3. karfijola 10, šparglji 20—25. špinača 7—8, grah v stročju 9—10, čebula 3—4. česen 15, kisla repa 2 do 2.50 Din kg. Krompir: star! 1.50, novi 9—10 Dta kg. Kurjava: premog 44 Din za 100 kg, drva, trda 160, mehka 75 Din kubični meter. Cene krmi: seno, sla>dko 75—80, potsla/d-ko 60, kislo 50. slama 50 Din za 100 kg. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (30. t m.) zaradi pričetka pravoslavnih velikonočnih praznikov ni poslovala. Svinjski sejem v Mariboru (30. aprila.). Na svinjski trg je bilo pripeljanih 324 svinj, 4 ovce ta ena koza. Kupčija je bila zelo živahna in zadovoljiva. Prodanih je bilo 193 svinj ta ena koza. Cene so bile naslednje: 5—6 tednov stari prasci 100—125, 7—9 tednov 150—200, 3—4 mesece stare 350—360, 5—7 mesecev 400—425, 8—10 mesecev 550—600, eno leto stare svinje 1500 do 1600 Din komad. 1 kg žive teže 10.50 do 12.50, 1 kg mrtve teže 15—17 Din. Koze 150 Din za komad. Dunajsk' živinski sejem (29. t. m.). Goveda: Dogon 316 komadov; od tega ij Jugoslavije 11 Ob precej mrtvjsm prometu so se komaj mogle obdržati cene pandeljko-vega glavnega seima. Za kg žive teže so rotirali: voli 1—1.55, biki 1—1.30, krave 0.90 do 1.30 in slaba živina 0.55—0.90 šilinga po kakovosti. — Svinje: Dogon 1837 komadov Pri mlačnem razpoloženju za nakupovanje so se lahko obdTžale cene torkovega glavnega seima. Za kg žive teže so ncitirale: debele svinje 1.80—2.20 in mesne 1.60 do 1.95 šilinga po kakovosti. Dunajska borza za kmetijske produkte (29. t. m,). Promet zelo miren. Razpoloženje za nakupovanje je bilo prav majhno. Cene so ostale prilično nespremenjene, ven. dar so pokazovale tendenco nazadovanja. Uradno notirajo vključno blagovnopromet-ni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača CVViener Boden) 42 50 do 43, marchfetdska 41.25—41 75. madžarska potiska 46.25—48; rž: marchfefldeka 27.75 do 28.25. ostala 25.75—26.25; turščica-21.75—22.75; oves: domači 29.25—30. = Sklicanje Izvršilne sekcije tarifnega odbora. Po vesti iz Beograda se bo izvršilna sekcija tarifnega odbora sestala dne 10. maja t. 1. v BegTadu. Izvršilna sekcija bo, kakor smo že poročali pregledala celo. kupno delo posameznih selkclj, ki so zadnje dni delale. Na podlag! dela to sklepov teh sekcij bo izvršilna sekcija pripravila predloge za prometnega ministra. Na omenjenem sestanku se bo Izvršila tudi razdelitev materij al a za nadaljrje delo v sekcijah. = Priprave za jugoslovensko . češkoslovaško trgovinsko pogodbo. Po časopisnih vesteh se bosta v kratkem sestala zaistop nik jugoslovanskega ministrstva za trgovino ta industrijo ter delegt češkoslovaškega ministrstva za zunanje posle. Na tem sestanku se bodo izmenjala splošna mišljenja o pogajanjih za trgovinsko pogodbo, ki naj se sklene med Jugoslavijo ta češkoslovaško. = Glavna skupščina beograjske borze se bo vršila 16. maja t. 1. Med drugim bodo na dnevnem redu voiStve 6 članov v upravna odbor im 60 članov razsodišča. = Uredba o organizaciji prometne slui. be. Iz Beograda poročajo: V finančni zakon za 1926. /27. je vnešena odredba, na podlagi katere Be poobiaSča prometni mi. nieter, da v sporazumu z ministrskim sve. tam izda uredbo o organizaciji prometne fl&užbe v naši državi. Povodom tega se bodo v prometnem ministrstva v najkrajšem čaeu začele priprave za izdemje te uredb«. Sodelovali bodo prt sestavljanju te uredbe razni strokovnjaki. = češkoslovaška kupila večje količine našega tobaka. Iz Beograda poročajo, da se Je upravnik naše monopolslke uprave vrnil 1* Prage, kjer Je vodil z upravo češkoslovaške tobačne režije pogajanja glede prodaje preostanka našega toba&a češkoslova- ški Pogajanja eo se zaključila s povoUnim rezultatom = Določitev naroka za prisilno poravnavo. V zadevi prezadolženca Franca Majz-Ua, trgovca v Ljubljani, je določen na dan 8. maja ob 10. pri dežeiinem sodišču v Ljubljani narok za razpravljanje ta sklepanje o prisilni poravnavi. = Nazadovanje svetovnih cen v marcu in aprilu t, I. V mesecu marcu kakor deloma v aprilu t. 1. se je opažalo na svetov, nlh tržiščih slabljenje cen. Zlasti se je pocenilo tekstilno blago Indeksi cen na debelo pokazujejo padec v Ameriki, Angliji. Nemčiji, Italiji, Franciji ta Švici. Zlasti nizek je zlati indeks cen v Franciji; to pa zaradi tega. ker se cene še niso prilagodile padcu franka. = Sporazum glede francoskega dolga Ze. dlnjenim državam. Reuterjev biro poroča iz Wasbmgtona, da je glede konsolidlranja francoskega dolga Zedinjeniim državam prišlo do sporazuma Verjetno Je, da bo to ugodno vplivalo na mednarodno vrednost francoskega franka. = Položaj na svetovnem sladkornem trgu Najvažnejši dogodek zadnjih dni je bil sprejem zakonskega predloga o lOodstot-nem zmanjšanju sladkorne produkcije na Kubi s strani kubanskih zakonodajnih korporacij. Ta predlog bo v kratkem postal zakon. Ta vest je spočetka povzročila na sladkornih borzah majhen dvig tečajev, vendar so se začeli porajati dvorni v izvršljivost gornjega zakona. Na drugi strani so pa izgledi za novo kampanjo povsod zopet ugodni. Ker so poleg tega stare zaloge še zelo obilne, ni misliti na kakšno znatnejšo zboljšanje cen. = Anglija ne zniža diskonta. Iz Lomdo na poročajo, da se pričakovano znižanje di skonta Angleške bamke ni tevršllo, in to baje zaradi še nepojasnjenega položaja v rudarskem konfliktu. = Avstrijska narodna banka ne zniža obrestne mere. Generalni svet Avstrijske narodne banke je na svoji predvčerajšnji seji z vsemj glasovi proti glasu predlagatelja odklonil predlog za znižanje bančne rate za pol odstotka na 7 odstotkov. = Obtok novčanlc v Avstriji je padel od 15. do 23. t. m. za 19.42 milijona na 730.03 milijona šilingov. Podloga se je kljub padcu obtoka bankovcev povečala za malenkost na 600.78 milijona šilingov. Kritveno razmerje se je zboljšalo od 60.7 odstotka na 61 3 odstotka. = Pred obnovitvijo devizne terminske trgovine v Berlinu. Iz Berlina poročajo: Odredbo o odpravi zahrane devizne terminske trgovine bo državni kabinet objavil v počeitku naslednjega tedna, talko da se bo mogoče že v sredo zopet v postavila devizna tenninska trgovina. = Težka gospodarska kriza v Madžarski. Iz Budimpešte poročajo: Gospodarska kriza v Madžarski je vedno občutnej&a. Za vzgled navajamo, da je madžarski uradni list objavil te dni za en sam dan uvedbo 6 komikurzni in dveh poravnalnih postopanj ter 100 dražb. = Povišanje glavnice Italijanske narodne banke. Italijanska vlada je sklenila, da se v najkrajšem času poviša glavnica Italijanske narodneb banke na 4 milijarde lir. in sicer z udefležbo zavodov Banco di Sici-lia ter Banco di Napoh kakor tudi z udeležbo samih delničarjev. Dosedanja osnovna glavnica banke znaša 240 milijonov lir, od katerih je vplačanih 180 milijonov lir. Ka/kor se poroča, se namerava v zvezi s tem rešiti tudi vprašanje emisijeflce pravice, ki naj bo odvzeta zavodoma Banco di Sicilia ta Banco di Na,podi. Ta dva zavoda sta si to pravico z gotovimi omejitvami obdržala * izza dobe ujedinjenja. 30. aprila. ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij siki zaključki.) Vrednote: investicijsko 76—78, Vojna škoda 318—325, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 192—195, Ljubljanska kreditna 175—0. Merkantllna 100—104, Praštediona 866—872 50. Slavenska 50—0, Kreditni 165 do 175 ' Strojne 0—92, Trbovlje 352—360, Vevče 100—0, Stavbna 50—60, Sešir 110 do 110 (110). — Blago: Zaključek samo eden' drva, polsuha, fco Ljubljana, 2 vagona po 20. Drugače same ponudbe v lesu, v pre-mogu in poljskih pridelkih. Povpraševalo se je le po fižolu - prepejičarju ta polsladkem senil. ZAGREB. Bančni ta industrijski papirji običajno. Enako je nespremenjena Vojna škoda. — Dninar brez spremembe. Na de. vtenem tržišču je bila tendenca dalje slaba In so vsi tečaji oslabeli razen Dunaja ta Švice. Skupni promet v devizah je znašal 4.6 milijona Dta. Notirale so devize: Amsterdam (zaključek 2286), Dunaj 800 in pet osmink — 804 ta pet osmlnk, Berlin 1352—1356, Bruselj 198—200, Italija izplačilo 227.35—228.35, London izplačilo 275.536 do 277.136, New York ček 56 598—56.898, Pariz 185—187, Praga 168.04—169.04, Stock. hoim 1514.5—1518.5, Švica 1095.5—1099.5, ček 1095.548—1099.548; valute: franco. ski frank 191—193; efekti: bančni-Eskomptna 104—105, Kreditna Zagreb 108 do 110, Hipo 60—61. Jugo 97.5—98.5, Ljub ljan^ka kreditna 175—0, Obrtna 67—68, Praštediona 867.5—872 5, Slavenska 0—50, Na-lodna 4000—0; državni: investicijsko 77.5 do 78, agrarne 46.75—47, Vojna škoda, pramptna 318—319, za maj 321—322, ža ju nij 325—326. BEOGRAD. Zaradi pričetka pravoslavnih velikonočnih praznikov borza ni poslovala. CURIH. Beograd 911, Berlita 123 20, New Tork 517.375, London 25.17, Pariz 17.05, Milan 20 795. Praga 15 325, Budimpešta 0 007245, Bukarešta 1.95, Sofija 3.75, Dunaj 73.05. trst. Devize: Beograd 43.80—44, Dunaj 350—3B3, Praga 73.60—73.90, Pari« 81.75—82.25 London 121—12110, New Tork 24 82—24 89.' Curih 480—482, BulkareSta 9 50 do 10, Budimpešta 0.0347—0 0350. Valute: dinarji 43.50—44, dolarji 24.75—24 85, 20 zlatih frankov 94—97, zlata Ura 479.97 dunaj. D »vise: Beograd 13 44—13.48, Berfta 168.25—168.75, Budimpešta 98.90 do 99 20, BukareSta 2.63—2.65, London 84.38 do S4 48, MIlan 28.3750—28.4750 New York 706.50—709.50, Pariz 23.23—23.43, Praga 20 91—21.01, Sofija 5.11—5.15, Vašava 69.75 do' 70.25, Curih 136.50—137 Valute: dinarji 12.42—12.48, dolarji 705.90—709.90 Devlza Beograd na ostalih borzah: ▼ Pragi 59 36 v Berlinu 7.395, v Londonu (popoldne) 276. Šifon in platno za životno in posteljno perilo v najboljši kvaliteti po najnižji ceni priporoča trgovina perila »48 > j Hed. Šare ■ Selenburgova ulica 5. S ______ S Prima češki šifon Din 17'- m. ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■i Mmm la Venezla llia v Trstu, ulica C. Ghega št. 7, v neposredni bližini glavnega kolodvora lastnik: Vacbv Siengel se priporoča potujočemu občinstvu. Iz-borna kuhinja, prvovrstna domača vina, kraški teran, vedno sveže pivo, točna postrežba, govori se slovenski. 3016 a c: Patentirano leseno vozno kolo za otrok <30 Trgovino dobro idočo, če mogoče s pekarijo, vza-. mem v najem ali kupim. Mesečni promet najmanj Din 100.000"—. Ponudbe na upravo „Jutra" pod značko »PROMET 100.000". 3495 s IB—BBBBBBBBBBBBBBBBBBMBB Kontorist(inja) periekten knjigovodja in korespondent slov., nemškega, srbohrv. po možnosti italijanskega, franc. ali angl. jezika, slov. ali nem. stenograf, se takoš sprejme v stalno siužbo. Obširne ponudbe s sliko pod „Samostojna inicijativna moč" na upr. .Jutra", Maribor. 3527 a 3EEEESŽ&EEEEEEEE} za dame v vseh barvah, bombažaste Din 13-50, (lor imit 17-—, flor pristne 23-— flor fine 28'—, svilene 40"—, za gospode Din 8"—, 10-—. 15-—, 20"—, za otioke dinarjev 7-—, 8-—, 9-—, 10— /7-1 razpošilja veletrgovina R. Stennecki, Celje, št 20. Vzora manufakture se pošljejo za 8 dni v pogled, ilustrirani cenik s čez 1000 slikami raznih domačih potrebščin pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Trgovci engros cene- Gastoa Lerouzf 31 Prikazen v Operi Zvečer ni pela. Ni prejel od nje običajnega pisma, čeprav sta si obljubila, da si pišeta sleherni dan tega meseca. Drugo jutro je stekel k mana Valerius, ki mu je sporočila, da je Kristina odsotna za dva dni. Odšla je prejšnje popoldne ob petih, rekoč, da je dva dni ne bo domov. Raoul je bil ves iz sebe. Začrtil je mamo Valerius, ker mu je povedala tako novico z neverjetno mirnostjo. Skušal je, »kaj spraviti iz nje«, toda očividno ni dobrodušna gospa ničesar vedela. Na mladeničevo razburjeno spraševanje je odgovarjala samo: »To je Kristinina skrivnost!« Pri teh besedah je dvignila prst z ginljivo gorečnostjo. Priporočala mu je molčečnost in je mislila, da je Raoul zdaj pomirjen. »Pri mami Valerius so dekleta res v imenitnem varstvu!« je zlobno vzkliknil vikont, ko je kot blazen dirjal po stopnicah. Kje je vendar Kristina?... Dva dni... dva dni manj tako kratke sreče! In to je sam zakrivil!... Ali se-nista dogvorila, da odpotuje? Zakaj je govoril tako zgodaj, če je trdno sklenil, da ne odide? Grenko si je očital svojo nerodnost in celih osem in štirideset ur je bil najnesrečnejši človek na svetu, dokler se ni Kristina zopet pojavila. » Pojavila se je v novem zmagoslavju. Še enkrat je doživela ne-čuveni uspeh slavnostnega večera. Po zgodbi s »krastačo« se Car-lotta ni več upala pokazati na odru. V srce se ji je naselil strah pred novim »kvakom« in jo spravil ob ves pogum. Zagabil se ji je celo kraj, ki je bil priča njenega nepojmljivega poraza. Zato je odpovedala pogodbo. Tedaj so v zadregi naprosili Daadjevo, da začasno prevzame izpraznjeno mesto. Njen nastop v »Židovki« je bil sprejet z nepopisnim navdušenjem. Vikont je seveda tudi prišel k predstavi. Med vsemi poslušalci je bil edini, ki je trpel ob tisočerem jeku tega novega zmagoslavja; zakaj videl je, da Kristina še vedno nosi zlati prstan. Neki daljni glas je šepetal mladeniču na uho: »Tudi nocoj ima zlati prstan. Ti ji ga nisi dal. Svojo dušo je dala nocoj, pa ne tebi.« In glas je nadaljeval: »Zakaj ti ne mara povedati, kaj je počela zadnja dva dni? Kje se je skrivala? Vprašuj Erika! Ta ve!« Raoul je zdirjal za kulise in prestregel Kristini pot, ko se je vračala z odra. Tudi ta ga je takoj opazila, saj so ga iskale njene oči. Rekla mu je: »Brž! Brž! Pojdite z menoj!« In potegnila ga je v svojo ložo, ne meneč se za vse častilce svoje nove slave, ki so sikaH pred zaprtimi vrati: »Škandal!« Raoul je takoj padel na kolena. Prisegal ji je, da odpotuje in jo je rotil, naj mu odslej niti ure več ne odtrguje od kratke sreče, ki mu jo je obetala. Poljubljala sta se kakor obupana sestra in brat, ki ju je zadela skupna tuga in ta se znašla, da objokujeta mrtveca. Nenadoma se je iztrgala iz sladkega in plahega mladeničevega objema Zazdelo se je, da posluša kdo ve kaj... Z naglo kretnjo je pokazala Raoulu vrata. Ko je ta že stal na pragu, ga je ustavila tako tiho, da je vikont bolj uganil nego slišal: »Na svidenje jutri, ljubi zaročenec! Bodite srečni, Raoul... Nocoj sem pela za vas!...« Vrnil se je v ložo. Toda ta dva dneva odsotnosti sta žal porušila čar sladke laži. Brez besed sta se gledala z žalostnimi očmi. Raoul se je jedva zdrževal, da ne zakriči: »Ljubosumen sem! Ljubosumen sem! Ljubosumen sem!« Kristina ga je razumela. Zato mu Je dejala: »Pojdiva se šetat, prijatelj! Zrak nama bo dobro del.« Raoul je mislil, da mu bo predlagala izlet na deželo, daleč proč od tega orjaškega poslopja, ki ga je sovražil kot ječo in ki ie v divjem srdu čutil, kako se izprehaja med njegovim zidovjem... ječar Erik... Kristina ga je povedla na pozornico in ga posadila na leseno ograjo vodnjaka v tišino in dvomljivi hlad dekoracij, postavljenih za prihodnjo predstavo. Drugič je blodila ž njim, držeč ga za roko, po samotnih alejah vrta. na katerem so vešče dekoraterjeve roke obrezale plazeče se rastline, kakor da ji je pravo nebo, prave cvetlice in prava zemlja za vedno zabranjena in da sme dihati samo gledališki zrak! Mladenič se je ni upal izpraševati. zakaj uvidel je takoj, da mu ne bo odgovarjala, in bal se je, da bi jo po nepotrebnem mučil. Zdaj pa zdaj je prihajal mimo gasilec, ki je od daleč bedel nad njuno melanholično idilo. Včasih je skušala poguma no varati sebe in njega z lažnivo lepoto tega okvira, izumljenega za slepilo ljudi. Njena vedno bujna domišljija ga je kitila z bleščečimi bojami, kakršnih narava sama ne more dati. Navduševala se je, Raoul pa ji je rahlo stiskal vročo roko. Dejala je: »Glejte, Raoul, to zidovje, te gozdove, te lope, te slike! Videle so najvzvišenejšo ljubezen, izum pesnikov, ki za sto vatlov presegajo navadne ljudi. Tak kraj prija tudi najini ljubezni, Raoul. Tudi najina ljubezen je izmišljena, tudi ta Je le iluzija!* Raoul je obupno molčal. Kristina pa je nadaljevala: »Najina ljubezen je prežalostna za zemljo, šetajva se z njo po nebu!... Vidite, da tukaj ni težko!« In popeljala ga je med oblake, v veličastno zmešnjavo rešetke. Veselila se je kot razposajen otrok, ko je tekala pred njim po šibkem mostičju obloka, med tisočerimi vrvmi in pravcatim zrainim gozdom jamborov in prečnic. Če se ga je polaščaia omotica in je omahoval, ga je z dražestno šobo priganjala: »M, pa mornar!« Tako ga je vodila po vsem svojem umetnem, ogromnem kraljestvu, ki se je razprostiralo čez sedemnajst nadstropij od pritličja do slemena, naseljenem s celo vojsko podložnikov. Kretala se je mod njimi kakor ljudska kraljica, spodbujala je k delu. posedala po delavnicah, dajala modre nasvete šiviljam, kako naj vrežejo razkošno obleko bodočih junakov. Prebivalci te dežele so se pečali z vsemi mogočimi obrti. Poleg krpača si našel zlatarja. Vsem se je Kristina priljubila, ker se je zanimala za njihov trud in težave, za vse njihove manije. Vedela je za nepoznane kotičke, kjer so na skrivaj stanovale družine starčkov. Trkala je na njihova vrata in jim predstavljala Raoula kot ljubeznivega kraljiča, ki jo je zaprosil za roko. Sedeč na kakem cd črvov razjedenem sedežu sta poslušala pravljice iz Opere, kakor sta nekoč v otroških letih poslušala stare bretonske bajke. Ti starčki niso poznali razen Opere ničesar drugega. V njej so prebivali že ta-korekoč nešteta leta. Uprava za upravo jih je pozabila; hišni prevrati so šli mimo njih. Francija je preživljala svojo zgodovino ne-opaženo. Nihče se jih ni spominjal. Tako so tekli dragoceni dnevi in Raoul in Kristina sta si s pretiranim zanimanjem za zunanje stvari nespretno skušala skrivati drug drugemu svoje srčne misli. Kristina, ki se je dotlej izkazala močnejšo, se je nenadno začela vznemirjati čez vsako mero. Na izprehodih je jela tekati brez povoda ali pa se je nalo ustavljala in z ledeno mrzlo kretnjo zadrževala mladeniča. Včasih se je zdelo, da z očmi zasleduje nevidne sence. Vodila ga je vsakokrat drugod, zapoveduje zdaj: »tod!«, zdaj »ondod!« Pri tem se je zatopljeno smejala in pogosto se je ta smeh končal s solzami. Tedaj je hotel T?:iou! govoriti z njo in jo izpraševati navzlic obljubam, navzlic zavezi. Še preden pa je izgovoril vprašanje, mu je mrzlično odgovarjala: »Nič ni!... prisegam vam, da ni nič.« Ko sta šla nekoč po pozornici mimo priprtega propala, se je Raoul sklonil nad mračno brezdno in dejal: »Posetiia sva dozdai vrhnji del našega kraljestva, Kristina... toda o podzemlju pripovedujejo čudne pripovedke... Pojdiva doli!« Ko je to čula, ga je stisnila z rokami, kakor bi se bala, da se pogrezne v črno jamo. in zašepetala mu je s trepetajočim glasom: »Nikdar! Prepovedujem vam, iti doli!... Tam nimava kaj opraviti! Vse, kar je pod zemljo, pripada njemu!« Raoul je pogreznil svoje oči v njene in je dejal s trdim glasom: Najboljša so še vedno 142-a PUCH-kolesa! z MICH ELI M pnevmatiko. Solidne cene! Plačljivo na obroke! Ifgil« ¥©k ===== Ljubljana = Mtilm Novo mesto. 70 A.AMANN TRZI _ SPALNICE,3EDIINICE, OPREMA STANOVANJ PRVOVRSTNA IZDELAVA-CENg ZMERNlfl iTomum^mimam Telefon 980 pisalni stroj je dosege! svetovni sloves nad 2,000.000 strojev v prometu in rabi Zastopstvo: LUDVIG BARAGA, LJUBLJANA Seienburgova ul. 6 lil 27 a Telefon 980 Vodne TURBINE avtomatične regulatorje, satvorniceitd izdeluje in dobavlja ING. F. SCHNEITER, ŠKOFJA LOKA. Konkurenčne cene. Prvovrstne reference. Zahtevajte ponudbe. 68 ' V' h si ogleduje zlato milo, katerega priznano nedosegljivo kakovost in štedljivost pri vporabi se splošno hveli. To je pristno Ilateroi lepi* is, ki napravi tako lepo, belo, bleščeče in duhteče perilo. Vrhu tega vsebuje pa vsak tisoči komad pristni zlatnik po 10 frankov« cceoooooooooocoooocoer LUMINIJ kompletna garnitura 12 kom kakor na sliki franko dom Proti predplačila ali povzetja. Cerkveni zvonovi, armature in surovi odlitki 2 sobi, kuhinja, soba za služkinjo in pritlkline v sred1 mesta se zamenja za večje v bližini Kongresnega trga p- ti nagradi. — Ponudbe na upravo .Jutra" pod ,S A S". 347 3 ibsBEK"' iiumfitiimmm Prodajo se mlinski stroji: I ventilator štev. 3, 3 trierji štev. 3 na jermenski pogon, 3 trierji štev. 5 na pogon z zobčasiimi kolesi, 1 cedilnik (Druckschlauchfilter) štev. 1! s cevmi, fabrikai tvornice Seck, 1 Ben-spojka kompletna, z jermenom, 1380 mm premera, 360 mm široka, prenaša 200 HP z 180 obrati. — Stroje je možno ogledati v pogonu. 3477 o Cakovečki paromlin i munjara d. d„ Čakovec (Medjimurje). 3473 a Peronospara- tonzgalnisa orig tjNonplusultra" in „Vermorel" ter »Merkur" kose dobavlja promptno veletrgovina z železnino .,MERKU3", P Majdič. Celje. UULUU m it da Je tvrdka 3, blago ki se N VESELINOVIC > dr. v Mariboru s a praznike znižala cene zs 20 /u in uvedla novost, da *rne denar »aseihare mata nase 1 kupilo pri nas meseca aprila 1.1. Kater dnevi so določeni « to, se ie to strankam «e sporočilo, «atc krasit? :opi t blokov naSe blagajne, da iih pozneje vpošhete- Poglejte ss našo laiege, niste obvezan« d j «?uai>e 0THORITEV 1. MAJA pp^V Marijin trg 2 (v hiši Seunigi Brezkonkurenžne Nainoveiši damski klobuki I Telefon itev. 16 Ustanovljena 1.1689 Po&tni ček 10.533 Stanje vloženega denarja nad 180 milijonov dinarjev ali 720 milijonov kron. Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovan ju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica Mestna hranilnica ljubljanska (Gradska štedionica) LJUBLJANA, Prešernova ulica. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ket jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še meste Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo Vprav radi tega nalagajo pri njei sodišča dena> nedoletnih, župnijski uradi, cerkveni in občine občinski denar. 39 daie ooso tla po nizk abrestn. mer na posestva rt menice Edino največje in najmodernejše pod* [e4?e te vrste v Sloveniji. MEZNARKŠ RftOO, Maribor. Glavni trg štev. 21 ic;, n.sruroar iirra ...eznai iof. Spgotfcs t&titevaitc oonudtie Naznanilo 0 Svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu vljudno sporočam, da sem z današnjim dnevom vsled bolezni opustil svojo pekarno na Dunajski cesti štev 5 ter isto oddal g. Ivanu Piskar. Za izkazano mi zaupanje se cenjem odjemalcem tem potom zahvaljujem ter najtopleje priporočam svojega naslednika. Z odličnim spoštovanjem Anton Preska«*. Glasom gornjega naznanila sem z današnjim dnevom prevzel pekarno g. Antona Preskar ter prosim cenj. občinstvo, da tudi meni izkazuje isto zaupanje, katero je dosedaj mojemu predniku izkazovalo. Potrudil se bodem, da slav. občinstvo s prvovrstnim pecivom postrežem, ter se priporočam z odličnim spoštovanjem Ivan Piskar. 3522a Hi n M M PODRUŽNICE: Maribor, Kamnik, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenske Konjice, Slovenj-gradec, Prevalje TRGOVSKA BANKA, D, D., LfU DUNAJSKA CESTA št. 4 (v lastni stavbi) g&C KAPITAL in REZERVE preko Din 19,500.000 to Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. OD EŠD Brzojavke: TRGOVSKA Telefoni: 139, 146, 458 m is) H P M M n Sebe in vse svoje stvari umivate ž njim — svileno perilo, čipke in fine tkanine vseh vr Najpopestne-šs Sto iw@r šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki Lud. Baraga, t ibiisna Šelenburgova ulica 6 I. (rsiolačen pouk 15-ietm- »sramne telefon Morsko kopališče Saška na otoku Krku Divno ležeči hotel »»Velebit1« z novo depandanso na najlepšem obrežju Kvarnera — Prvovistno slov kuhinja — Električna razsvetljava — zdravnik v hiši. Komoditeta v vsakem oziru. Cene od 50 do 60 Din — — za hrano. Pijače ohlajene na ledu. — — Priporoča se Slovencem tei daje brezplačna pojasnila lastnik hotela Ante Tudor. | Stioatu kamtjurnt in šeoqott r veliki izbiri po ugodni cen Sobtfe •M. # v obče znani, naa dO tel obstoječi manuf. trgovini i M. Mtktaut ,3-ri Škofu", Ljubljana Zunanjim naročnikom se ooSiija tudi vo pošti. Mestni trg 26. Najcenejši vir za nakup moških, lantovskih in otroških oblek, površnikov, dežnih plaščev in drugih oblačil fe in ostane detajlna trgovina Konfekcijske tovarne FRAN DE REN DA I CiE y Liubljan Erjavčeva cesta štev. 2 in Gradišče Sto-'. 4. M > Predne kupite, prepričajte se o nizkih cenah naše trgovine 3agrai2£ novo dvoaoiu ai» apsrui. etrodki foiiiak Kdoi kup ali posreduje, da proda podpisana tvrdka 10 novih dvokoles SiEfcS ali otroških vozičkov v letošnjem ietu, dobi za nagrado novo dvokolo, kom-pletno z angleško pnevmatiko ali otroški športni voziček. Zahtevajte cenik. — Prodaja na obroke. Največje skladišče dvokoles otroških vozičkov in pneumatike - ,,TRIBUNA", tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov. Ljubljana. Karlovska cesta štev 4. 151 iimimtniiaiiiuitiiBBmaammniiuiuMamuuuninnmi i O f C i - o O. s »3 ' o Naznanilo preselitve! . j.' ..'.H. .I^I.I,* ^ Modna trgovina h 4 F. djr /H. KOZMATS preje ŽIDOVSKA C Lit! A itev.4, se nahaja od sedaj v ŽIDOVSKI ULICI štev. 7 in priporoča okusno zalogo bluz (zgotovljenih in po meri), perilo, šale kravate i. dr. po izredno ugodnih cenah.! I i Šfj 1 š m ii gSHSBHBBHraHBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBI I Halei Jaigosžaniia Krk (otok Krk) [ i,Vsa oskrba s posieljo in postiežbo Din 50-— dnevno || za osebo. Prvorazredna dunajska kuhinja, 4 obilne | porcije dnevno. Sobe z razgledom na morje. Krasno peščeno kopališče. Podrobnejše informacije daje, ter S se priporoča za čim številnejši posel Vid Festini. TIZEN ZAHVALA. Cenjeni gospod dr. I. Rahlejev Velika češka tvornica prekajenega blaga, vsokovrstnih konzerv ter eksport praških gnjati odda 3571 a Javijo naj se v delikatesnih trgovinah sploh in osobito v primorskih kopališčih dobro upeljani strokovnjaki s prvovrstnimi referencami na upravo Jutra, Maribor pod „B. P. P. Beograd. Najsrčneje se zahvaljujem na odličnem sredstvu .Radio Baisamika', katerega ste mi poslali tri ilašice. Deluje vrlo, dobro. Jaz sem dolgo let trpela od težkega tevmatlzma v sklepih tako, da nisem mogla niti hoditi Po kratkem mazanju z Vašim Sekom se morem zopet pregibati in hoditi. Za to se Vam še enkrat najtopleje zahvaljujem in vas bom vsakemu bolniku priporočala. Razvan/e br. 120, pri Mariboru 10. avgusta 1925. Z odličnim spoštovanjem Marija Tkano. Lek „RAD 10 BAISAMIKA" izdeluje, prodaja in pošilja LABORATORIJ RADIO BALSAM1KA, Beograd, Kosovska 4t>. IVAN ZAKOTNIH MESTNI TESARSKI MOJSTER ^k'8"" 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, biše, vile. tovarne, cerkve io zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, leseoe ograje Ltd. Gradba lesenih mostov, jezov In mlinov. Parna Žaga. u-> Tovarna furnirja. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—% Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—. Najmanjši znesek Din 19'-% Kolizejski oder priredi v nedeijo 2. m v salonu pri «L e v u* Uosposvetski cesti komedijo «BajiIon Po predstavi ples i; zabava. prosta 11141 S. K. «Slavija» vabi ca prireditev s plesom ti še vrši v nedeljo, dr.e ž. maja 1S26 v go-tiuii g. Štora v Novem Vodmatu lluT Novo! Novo! Tajnost radija višek pustolovine, ki prekaša vse dosedanje v 4 delih in 32 dejanjih. I. ui II. del se predvaja v EObo-to 1. in v nedeljo 2. maja v kino Moste t Sokolskem doma. 11116 Hišo ali vilo v Ljubljani ali na periferiji s stanovanjem ob koncu leta, kupim. Ponudbe na upr. »Jutra* pod šilro »Gotovina«. 110C3 Mojstrana V nedeljo 2. maja ponovi dramatični odsek Sokola ob Vi 8. uri burko «Siadkosti rodbinskega življenja« Tako bo ustreženo vsem onim, ki zadnjič radi slabega vremena niso mogli priti. — Vse naše prijatelje opozarjamo, da nastopi med odmori prvič naš tambu-raški zbor, ki bo tudi dokaz vsem raalodušnim, da napredujemo. Na svidenje! Zdravo! 11091 Radovljica Naše prostovoljno gasilno društvo bo imelo na dan 27. junija slavnost blago-slovljenja in skušnjo nove najmodernejše motor n e b r i z g a 1 n e, odlikovanje čast. članov za njih 40-letno delovanje in veliko vrtno veselico z bogatim Brečolovom. — Vsa bližnja društva prosimo, da se tega dne vzdrže vsaikterih prireditev. 11093 11093 Načelstvo Strok, in podpornega društva trg. in podjetniških uslužbencev v Ljubljani naznanja vsem članom in prijateljem dru-Stva, da se daruje 9. maja sv. maša na Rožniku ob 9. nri ter priporoča obilno udeležbo. — Odbor. 11093 Vinotoč Grajska klet, preje pri Frldribu, Mestni trg 13 v Ljubljani. Točijo se pristna in pitna vina, osobito dobro črno vino lit. 11 dinarjev, čez ulico 1 Din ceneje. 11208 Za napravo nove hladilnice na električni pogon, iščem prospekte. — Kupim tudi kompletno tozadevno napravo, velikost primerna za mesarje. Kozlevčar, Šoštanj — Štajersko. 10843 Damski slamniki najnovejše oblike po konkurenčni ceni se dobijo — kakor tudi sprejemajo stari v preoblikovanje v tovarni Alojzij Skrabar v Domžalah. 144 T. RABIČ tfo, Ljubljana etiket, .Mi P ečaie 1 graverstvo ! SJTAR £ SVETEK ® LJUBLJANA "a ce- Vulkanizira vse vrste gumija parna vulkanizacija P. Skalar v Ljubljani. Rimska c 11. 270 Tečaj strojnega umetnega vezenja priredi prva koncesijoni-rana strokovna učiteljica ročnih del Slovenije. Justina Pavšer. Celje. Gosposka ulica 25. — V to svrho priporoča šivalne stroje za umetno vezenje v nakup obroke. 9975 Gostilna pri Lozarju Rožni ulici štev. 15 priporoča cviček in dolenjsko črnino. Obenem naznanja si. občinstvu otvoritev vrta 1. maja. 11154 Mlekarna z dovoljenjem prodaje jest-vin, išče praktično in kavcije zmožno prodajalko. — Ponudbe na upravo 1122* tapetnik in dekorater. Lesenih vretenc večje števiio, da v delo izurjenemu strugarju tovarna Anton Šinkovec, d. d., Grosuplje pri LJubljani. 11097 Vajenec z zadostno šolsko izobrazbo za špecerijsko trgovino v Ljubljani, se sprejme takoj. Naslov pove uprava cjutra*. 11130 Šofer dober vozač in izurjen mehanik, se išče. Ponudbe na upravo cjutra* pod «Ika». 11105 Čevljarski vajenec se sprejme. Naslov pove uprava cjutra*. 11113 Dobra kuharica poštena in zanesljiva, vajena reda, stara 35 let, ki prime tudi kako drugo hišno delo, se sprejme takoj v boljšo hišo. Ljubiti mora tudi otroke. Poleg nje je tudi postrežniea. Naslov v upravi cjutra*. 10825 Podzastopnika ki obiskuje pivovarne ali skladišča piva, iščem za prodajo pivovarniških strojev in aparatov. Ponudbe pod «T. B.» na upr. cjutra* 11231 Pletilke in pripravne učenke za pletenje sprejme stara tovarna pletenin Franzl sinovi, Privoz 10. 10740 Prodajalka ali prodajalec, prvovrsten, papirne stroke, dobi stalno službo. Prepis spričeval in slika. Istotam se sprejme prodajalka ali prodajalec (prvovrstna moč) galanterijske stroke, za sezijsko trgovino, t j. od 15. maja do 15. septembra. Istotako prepis spričeval in slika na papirnico cFlora*, La0ve uprava »Jutra* pod šifro .Poštenost 471». 11046 Prodajalka izurjena v mešani stroki, išče službe. Naslov pove uprava »Jutra». 11009 Orožniška kuharica išče mesta. Ana Fras, Gra-bonoš št. 45, Sv. Jurij ob Žčavnici, Štajersko. 11096 Prodajalka izučena manufakturne stroke, pridna in vestna, želi službe na deželi ali v mestu, _ kjer ima tudi hrano v hiši. Ponudbe pod šifro «3 leta prosta* na podružnico «Jutra» v Mariboru. 11073 Mesto učenke išče pridno in pošteno dekle s primerno šolsko in nekaj trgovske izobrazbe. Gre v mesto ali na deželo. Ponudbe na upravo .Jutra* pod značko .Poštena 9B5*. 10995 Učenka Deklica stara 15 let, pridna, močua in zdrava, poštenih staršev, želi mesto učenke v trgovini. Najraje na deželi, kjer bi imela brano in stanovanje v hiši. Cenjene ponudbe na upravo .Jutra* pod šifro .Učenka* 111928 Vzgojiteljica z znanjem več jezikov, se sprejme k enemu otroku v Ljubljani. Ponudbe na upr cjutra* pod .Inteligentna* 11005 Dama srednje starosti, ki govori perfektno francoski, se išče za mesece junij—september v sresko mesto Bosne na zagrebški progi, v svrho konverzacije z učiteljico. Ista bi pomagala v gospodinjstvu. Ponudbe na Ju-goslovenski oglasni zavod Rudolf M o 8 B e d. d. v Zagrebo. Gajeva 1 pod «1. C. 427». 10157 Starejša dama se išče za poučevanje nemščine. Ponudbe i navedbo honorarja na upr. «Jutra» pod »Nemščina*. 11168 Nemščino slovnico in konverzacijo. trg. korespondenco, poučuje učiteljica. Naslov pove uprava »Jutra*. 11119 Francoščino temeljito poučuje učiteljica Naslov pove uprava »Jutra* 11118 30 srebrnih tolarjev iz 17. stoletja, prodam. — Naslov pove uprava .Jutra* 11227 Pletilni stroj 8/35 (Widermann) proda Javornik, Studenci pri Mariboru. 11209 Peugeot bicikli, v kvaliteti in ceni brezkonkurenčni. Lahki mo-tocikli 1% HP po 6975 Din in 2Vi HP po 12.250 Din. Izdelki staroznane svetovne znamke. Dobava promptna od glavne zaloge: O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulic. št. 11. — Samoprodaja za razne kraje v Sloveniji se pod ugodnimi pogoji odda. 11221 Omara za led (Haushaltungseiskasten) je ceno naprodaj. Naslov pove uprava cjutra*. 11207 Posestvo do 20 oralov, ne nad 8 ure oddaljeno od Maribora, če tudi nekoliko v hribu, se kupi. — Ponudbe s točnim opisom na upravo .Jutra* v Maribora. 11213 zajamčeno prvorazr blago v poštnih omotih razpošilja proti povzetju po tvorniških cenah stara speci-jalna veletrgovina Jul. Schmidlin i drug Zagreb Preradovičeva ul. 24 Zahtevajte cenike! 7962 Povodom selitve se proda steklena pisarna, razno prvovrstno pohištvo (spalnica, obcdnica in drugo), moške obleke (žaket in visoki cilinder) ter tr-govska oprava. Rožna dolina, cesta II, štev. 18. 11163 Oficirska uniforma za pešca, popolnoma nova, se ceno proda v Rožni dolini, cesta II, štev. 18. 11162 Otroški voziček dobro ohranjen, se proda Privoz št. 3, desno. 11157 6S akumulatorske baterije se dobivajo pri tvrdki Vojnovič & Co., Ljubljana, Dunajska c. 22. " ' III Moško kolo proda za 1100 Din Kolenc, Selo 46. 11103 Še vedno kupite moške štofe, moško in žensko perilo, crepe, delene, belo in rjavo kotenino. kakor tudi vse drugo manu-fakturno blago najugodneje pri tvrdki Ivan Krošelj Kette-Murnova (Martinova) cesta št. 15. 11102 Prodam: stružnico (draksel za les), dvokolnico in poljsko ko-vačnico. Naslov v upravi .Jutra*. 11108 Zračno sobo s posebnim vhodom, iščem za takoj. Ponndbe na upr. »Jutra* pod »Takoj 28». 11110 ,Marta" baterije morete dobiti pri vsakem radio prodajalcu. — 132/1 Vinograd, posestvo 3 orale vinograda. 5 oralov sadonosnika, veliko polje, 3 hiše. v okolici Maribora. se ugodno proda. — Ponndbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod šifro »Lepa lega*. 10650 Motor 18 HP na surovo olje, popolnoma nov. se proda radi preureditve obrata na vodno 6ilo Naslov se poizve na Rimski cesti It. 16. 10698 Avto «Ford» v dobrem stanju, radi na-večjega naprodaj za Din. Naslov v upr. 11034 Več stavbnih parcel prodam po ugodni ceni. — Poizve -e v Slomškovi ul. št. 16/11. 10944 Steklena strešna opeka je zopet v zalogi pri Združenih opekarnaTi. d. d. v Ljubljani. 100 Trgovsko hišo na periferiji Ljubljane — tramvaj — s takoj prostim stanovanjem in lokalom prodam. Ponudbe na upr. :Jutra» pod šilro «110.000» 11067 Sokoiski kroj normalne velikosti, skoro nov, s e poceni proda v Čevljarski ulici št. 2/m. 11038 Pisalni stroj cRemington* št 10, z velikimi črkami, zamenjam proti isti znamki z malimi črkami, ozir. prodam. — Stekar, carinski posrednik, Jesenice. 11037 Vila Straža na Bledu kompletno opremljena, jako primerna za pension, se proda, zamenja ali pa odda v najem — Pojasnila daje Navinšek v Ljubljani, Selenburgova ulica 1. 10923 Autobas generalno repariran, z novo karoserijo, se proda. Dopise pod »Austrofiat* na upravo »Jutra*. 10891 Bukova drva suha in zdrava, dobavlja po zelo znižani ceni D. Čebin, Ljubljana, WoIfova l/II. Telefon 56. 10881 Tovorni avto »Praga*, 2tonski, v najboljšem stanju, s kardanskim pogonom, normalni tir, se po zelo nizki ceni takoj proda. Naslov pove uprava .Jutra*. 10875 Elegantna spalnica svetla, v baročnem slogu, se proda. Naslov v upravi .Jutra*. 10588 Majhno posestvo v bližini Kranja na Gorenjskem, se proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 10319 Ratna šteta! % državne obveznice prodaja na mesečne obroke L. Pevalek. Ljubljana, židovska ulica 4. 134 Damski slamniki najmodernejši, v vseh mod. nih barvah se dobe od SO Din naprej pri Z. Mahnič-Gorjanc, Kopitarjeva ul. 1. Preoblikovanja in popravila izvršuje hitro, skrbno in kar najceneje. 133 Zahtevaj samu «Ides» črnilo v korist Jugoslov. Matice. 128 zajamčeno čisto domačo SLANINO soljeno in sušeno SALAMO prvorazredno SIR razne vrste KONZERVE mesnate, od sadja in zele-njadi, kupite najbolje pri stari specijalni veletrgovini Zagrefo Preradovičeva ul. 24 Zahtevaite cenike- Damski plašč letni, modem, nov, Ee proda na Marijinem trgu l/II. 11151 Pohištvo: omara za obleko, omara e predali, umivalnik, nočna omarica in lesen kovčeg '1 m dolg) se poceni proda. Pojasnila daje g. Praček, Sv. Petra cesta 43. 11127 Moško kolo znamke »Waffenrad* se zelo ugodno proda v Tavčarjevi ulici štev. 4/H, desno. 11138 Lepa spalnica se po nizki ceni proda v Sp. Šiški, Kamniška ulica št. 20. 11139 2 krilni sesalki (Fliigelpumpe) na 6tojalu, po ugodni ceni naprodaj. Naslov pove uprava »Jutra* 11147 Kobiio i žrebetom, 5 let staro in lahko kočijo (fijaker) proda major Marko vič, Eleiweisova cesta S 11088 Modemih spalnic veliko zalogo, nudi po znižanih cenah Matija Andlo-vic, Vidovdanska cesta 2. 11131 Pohištvo dam po dogovoru tistemu, ki ima ali dobi stanovanje 2 sob in kuhinje. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Samica*. 11005 Sobno puško 4 mm, dobro ohranjeno, prodam. Naslov pove npr. »Jutra.. 11042 Mlada doga se takoj kupi. Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Samec 6». 11180 Mariborsko «Zoro» letnik 72, 73 in 73 kupim. Naslov pov} uprava »Jutra* 11206 Fotoaparat 10 X 15 ali 9 X 12, dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi »Jutra*. 11201 MOTOR na bencin ali nafto, 2.5 do 5.0 KS; ki je v dobrem stanju, ležeč ali stoječ, se nujno kupi. Tehnične podatke z najnižjo ponudbo izvoli se takoj poslati na upravo cjutra* pod številko 10. 11230 Lobomobllii med 30 do 50 KS, dobro ohranjena, se takoj kapi. Ponudbe z navedbo starosti in tehničnim popisom je takoj poslati na »Jutra* pod št. 10. 11229 Kože vseh vrst divjih živali kupuje D. Zdravič, Ljubljana, florijanska ulica žt. 9. 97 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cen&b Černe, javelir Ljubljana, Woifova nI. 3. 64 Transportne sode ako mogoče od špirita, močne in zdrave, od 3iJ0 do 700 1, kupi Ludvik Modic, Bloška polica, Rakek. 11100 Elektro-motor za vrtilni tok, 12—15 PS., napetosti 880 voltov, kupimo. — Ponudb, na upravo »Jutra* pod šifro »Elektromotor*. 10703 500 kg ježic prvovrstnih, proda Stefano-vič, Šiška, Celovška cesta žt. 49. 11217 »Posest" Realitetna pisarna družba z o. z. Sv. Petra cesta št 24 opozarja vse kupovalce nepremičnin na svoj list od 1. maja, v katerem je velika izbira raznovrstnih vil, hiš. trgovskih iu gostilniških ter kmetskih iu graščinskih posestev, industrij, stavbnih parcel itd. po najugodnejših cenah in ki je na razpolago v javnih lokalih in pri tvrdki. 11177 Hišo z gostilno pritlično, z vrtom itd., tik Ljubljane, na prometnem kraju, prodam za 100.000 Din v gotovini. Pisma pod cUgodna prilika 185> na upravo «Jutra>. 11186 Hiša s trgovino dobro zidana, v prometnem kraju, na državni cesti, i nekaj posestva, ugodno tudi za pekarno, se proda. — Ponudbe na upravo cjutra* v Mariboru pod «Dohodno» 11214 VHa «Štefanija» v Begunjah na Gorenjskem ee z vso opremo, obširnim vrtom in gozdom proda na prostovoljni dražbi dne 9. maja dopoldne na licu mesta najvišjemu ponudniku. 11222 Prostovoljna dražba hiše št. 120 v Zagorju sredi trga, na križišču glav. nih cest, nova stavba, se proda radi emrtl gospodarja Vzklicna cena 90.000 Din. 11200 Pozor, obrtniki! Proda se posestvo, 10 minut iz mesta Ptuj, bivša mesarija in trgovina, pripravno za vsako obrt — klavnica in hlevi vse be-tonirano. Stanovanje prosto Pojasnila daie Damiš, Studenci pri Mariboru. 11210 Železna blagajna se poceni proda v Trnovski ulici št. 13. 11155 Navijalni strej (Spulmaschine) na nožni in motorni pogon, popolnoma nov, se radi pomanjkanja prostora zelo ugodno proda. Naslov pove uprava «Jutra*. 11144 Razno pohištvo dobro ohranjeno, se proda v Frančiškanski ulici 10/n 11136 Pletilni stroj 8/36 se po ugodni ceni proda. Naslov pove uprava cjutra*. 11094 Moško kolo v najboljšem 6tanju, ee proda. Ogleda se v mestni plinarni (kurilnica) od 12 do popoldne. 11124 Prodam cca. 30 m8 la. javorjevih hlodov od 3 m naprej in od 30 cm naprej. Prevzem in dobava takoj. Istotam se k n p 1 vsako množino suhib bukovih, gabrovih, hrastovih in cerovih drv za dobavo od junija do septembra. Dolžina od i do 1.20 m. Drva smejo biti klana in okroglice in tudi lahko same okroglice. — Anton Petrič, eksport lesa. Novo mesto. 11092 Zlato, srebro in srebrne krone plača po najvišjih cenah F. Čuden, Ljubljana Prešernova ulica štev. 1. 41 Pločevin, žlebove za streho in cevi okrog 50 m, 6tare, dobro ohranjene, kupi Anton Lovrenčič, Sodražica. 11085 Kupim za takojšnjo dobavo večjo količino rezanega lesa tretje vrste, nekaj tudi 1. in II. vrste ter vsako količino madrierov za celoletno dobavo proti nepre-klicljivemu akreditivu. Nadalje hrastova in brezova drva, potem bukova drva z okroglicami. Najnižje ponudbe na upravo cjutra* v Ljubljani pod cAkredi-tiv 777*. 11031 Kupim vilo ali hišo z vrtom v dobrem stanju, na lepem prostoru Ljubljane. — Ponudbe z navedbo cene, lege in velikosti na: V. P., Ljubljana, poštni predal 111 10833 Majhno parcelo kupim. Posredovalci izključeni. Ponudbe pod, značko ibe pod »Amortizacija* na i 1. »Jutra*. I!'.'i7 m Lepo urejen lokal pripraven za vsako trgovino, na prometnem kraju, se odda. Potreben kapital 15—20.000 Din. — Ponudhe na upr. cjutra* pod šifr» cBttffe*. 11193 Gostilna dobro idoča, na prometuem kraju, 20 minut iz metla Maribora, tik tovarne, v-liki prostori, gospodarsko poslopje, hlevi, elektrika razsvetljava, velik gostil-ničarski vrt, velika veranda, kegljišče, se prod .v Pojasnila daje F. Damiš. Studenci pri Mariboru. 11211 Znova znižana jo najemnina za lep poslovni lokal v pritličju Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Gledališka ulica. — Lokal obstoji iz 2 poslovnih prostorov, ki o>1-dasta tudi posamezno K enemu spada stranska soba Pisarno ali trg. lokal vs.ij 1 večjo sobo, iščemo za takoj ali pozneje. — Ponudbe na upravo «Jniru' pod »Centrala — kolodvor> 11066 Skbdlšče s pisarno tudi dvorišču, v sredit.i mesta, aii blizu kolodvora. 6e iace v najem. Ponudbe pod značko «Lokal 4C6» na upravo cjutra*. 11*5-51 Specerija Odda te pripraven lok.il za špecerijsko trgovino v LjubljanL Ponudbe r.a npr. 0 Din. Vpeljana elektrika. --Naslov pove uprava «Jutra« lllSi Soba v vili se odda 1—2 gospodoma t Zarnikovi ulici štev. 9 T. 11;-9 Opremljena soba s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, se takoj odda boljšemu gospodu Naslov pove uprava cjutra* 11172 Kdo odstopi majhno sobico ali kabin-* za nekaj časa pošten:.-ni u in solidnemu gospodu. Pisma pod cZaaovoljen* n.t upravo cjutra*. 111£5 Stanovanje 2 sob se takoj odda. V eno ?e lahko postavi štedilnik — Oddaljeno 5 minut od električne postaje Vodni nt. — Dopise na upravo cjutra* pod cDve sobi*. 11183 Lepa soba elegantna, solnčna, se odda na Dunajski cesti boljšemu gospodu ali gospodični. — Naslov pove uprava cjutra* Sostanovalec se takoj sprejci r* v - podstrešno sobo z elekt.r. razsvetljavo proti nn-M*čui ra-jemnini 100 Din. Našli-v v upravi cjutra*. 11216 Stanovanje 2 mansardnih sob. lahko -e napravi še 1 ^oh.t. kuhi^; , z elektriko in vodovo-S; ■ se odda proti na- jemnini 750 Din Informacije: Privoz štev. 5/1 11*2 Soba s šted:!nikor?i se odda. Naslov pove ur • cjutra*. 1 i±:3 Stanovanje v Novem Vodmatu. obstoječe iz 2 sob. kuhinje 'a vseh pritiklin, se pod zelo ugodnimi pogoji za:nr*nja z enakim ali večjim v mesta Ponudbe na upravo cjutra* pod šifro cZauienjava 38» 112^3 Opremljeno sob o v sredini mesta, išfe gospodična Pismene ponu-:i»e na upr. cjutra* pod šifro c Maj I/64S5*. 11060 Stanovanje 8 sob s pritiklinami. i5čem v stari ali novi hiši (vili). Plačam zelo dobro — Ponudbe na upravo cjutra« pod cDin 1500*. 1«P78 Brezplačno stanovanje v Stoščah, proti posojilu 50.000 Din ali tudi manj na prvo mesto. Pojasnila dale uorava cjutra*. 10822 Opremljena soba telila, ootiidna, tedna, ■ Lseboim vhodom iz predate. elektriko, balkonom U cesto, parketom is postrežbo. te t t m a j e m u*odno odda 2 boljšima osebama Naslov pove npr. «Jutra». 10916 Prazno sobo s posebnim vhodom i ft č e gospodična za 1. junij. — ponudbe na upravo «Jutra» ood značko 11166 Opremljeno stanovanje ie takoj odda v najem za dobo 3 mesecev. Pojasnila T upravi «Jutra». 11169 Solnčna soba opremljena, 6e takoj odda - Gledališki ulici štev. 7, 11170 2500 Din posojila litem n dobo po dogovoru proti zelo visokim obre-etim is zajamčeni vrnitvi. Dopise m prosi s« spravo . 11126 Olga K. Naj se zopet povrne Tvoje srce k meni nazaj. Uvjek Tvoj Robert. 10.000 Jakše bivši šofer pri Pečauerjn, Poljane — naj se javi Karlu Stricelj, Poljane-Toplioe, Dolenjsko. 11132 Kosa! Na obisku Ti izročim kar rabiš. Bodi pripravljen. — Pozdrave! Soča. 11106 Dopisovati želita 2 mladeniča z dvema gospodičnama v starosti od 17—20 let pod šifro «Janko in Joško> na upr. 11099 4 devojke iščejo 4 gospode v svrho posečanja Kamniških planin. — Dopise na upravo «Jutra» pod «Dijana, Visla-va, Vanda in Marki ca». 10861 Državni uradnik srednjih let, na vodilnem mestu, išče simpatično družico z večjim kapitalom. Cenjene dopise pod značko «Majnik 1368». 11196 Železniški uradnik pod značko »Porodnica*. 10915 Kopališče Gradež (Grado) pri Trstu Hotel-Pensioo »Vlila Flora* najlepši legi, nasproti obali. Izborna dunajska kuhinja, meseca naja nfitate cene. Ka prospekt. — Vera Vidmu. «0607 odstranit« brez bolečine takoj, in to s sredstvom »Ra-piaenth», ki je že več kot 30 let najbolj preizkušeno is po zdravnikih vsepovsod priporo6eno. — Ne ostavlja d i Lakih brazgotin is je absolutno neškodljivo. 80 Din — «Partout» služi za odstranjevanje velikih površin kocin na nogah in rokah; Din 100. — «Yeet» angleška krema za odstranjevanje kocin z vrata is roke; Din 80. — »Tarna*, tekočia, ki kocise takoj pobeli in polagoma uničuje s korenino vred; Din 50. — »Balzam* za krepitev lis, iz najplemenitejših rastlinskih sokov, odstranjuje prhljaj in srbež, ozdravlja kožne Staniče, radi česar lasje lepo zrastejo in dobe svetel, svilen sijaj. Steklenica 65 Din. — Schroder-Schenke, Pariš. Zflrich — skladišča za SHS, Milan S. Hojka, Zagreb, Mažuraoi-<•▼ trg 8. Zahtevajte brez-piaCu cenike in navodila! ^^ 138-» LE PUR-SANG DES AUTPMOBILEc Bugatti zmaga letos kakor lansko leto ter vpostavi nov rekord v najtežji svetovni dirki 540 km Targa in Coppa Florio 1. (Bugatti,), 2. (Bugatti), 3. (Bugatti), 5. (Bugatti) Glavno zastopstvo: O. Žužek, 3573 Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11. Moderna auto garaža, bencin, — oije etc. V centru mesta. — Penzija 55-60 Din. Milo podnebje, izleti v okolico, kopanje, solnčenje itd. Priporoča se 173 Dinko Radič, vlasnik. Varčn)te z denarjem posebno pri nakupu blaga za moške in ženske obleke, pri različnih Sifonih in cefirjih, plavinl in hlačevini! Vse to dobite po Izredno nizki ceni! PST" Oglejte si blago in cene pri l¥an Kos Šiška, Celovška cesta štev. 63. Podružnica: Ljubljana, Podružnica: Gorenjsko Sv. Petra cesta i3 Srednja vas štev 2. 3548 a Oglas. Morsko kopališče na Krku. Eno najlepših naravnih peščenih kopališč na našem Jadranu »3247-a Ji! 11 Kf! Driznano solidna kuhinia. Pension z stanovan em 50' Din na dan za osebo, kabina v kopališču 2— dinarja, brez vsakih drugih taks. Do 30. maja 10°'o popusta. Lastnik Rafael Malinarič. ružabnika i se isce za dobroidočo konfekcijsko in manulaktumo trgovino z primernim kapitalom in kreditom. Le resni reflektanti naj °e javijo pod ti«. V lSla Nagrada novo dvokolo aH otroSkl športni voziček Kdor kupi ai. posreduje, da proda podpisana tvrdka deset novih dvokoles ali otroških vozičkov v letošnjem letu, dobi za nagrado novo dvokolo, kompletno z angleško pneumatiko ali otroški športni voziček. Zahtevajte cenik. Prodaja na obroke. Največje skladišče dvokoles, otroških vozičkov in pneumatike. .TRIBUNA* F. B L tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov Liubliana Karlovska 4. 'leIDl člJ 3 Na prodaj je veliko, suho in zelo pripravno 0 H 3 s ES £1 1 I |®VV skladisce z lastno dovlačilnico tik kolodvora v večjem 3 mestu v Sloveniji z vsem skladiškim in pi-3 sarniškim inventarjem. Ponudbe pod „ Skladišče 250" na upravo 342S a »Jutra . a B ca B cs B B B B B B B B B Zahvala 3519 Vsi, kateri ste nas ob bridki izgubi našega nadvse ljubljenega sina MAKSA PERKO tolažili v neizmerni bolest;, prejmite najudanejšo zahvalo I Najlepše pa se zahvaljujemo preč. duhovščini, dobrim pokojniko vim prijateljem, nadvse požrtvovalnemu domačemu gasilnemu društvu, katero je nosilo takorekoč vso skrb za čim lepše po kojnikovo slovo in prevoz trupla izpolnivši mu s tem zadnjo vročo željo počivati pod rodno grudo. Hvala Vam, tovariškim gas. društvom iz Tržiča, Kovorja 'n Dupljan kakor tudi g. Bocaku, župnemu odborniku za prekrasen nagrobni govor, nadalje tovariškemu pevskemu zboru za genljive žalostinke ter vsem domačim tovarišem in tovarišiaam poko nikovim, ki so posuli prerano gomilo s cvetjem pomladi, ter vsem, ki so našega predragega v tako častnem številu od blizu in daleč spremili k večnemu spanju Žalujoča rodbina. Klor ogliie, la »f iin Zavese Madras 3 deli pio Din lis Din l/D Pošiliatve po povzetju! Blago, katero ne konvenira, se v 14 dneh izmenja ali denar vrne. „WEKA" eksportna hiša za praktične stanovanjske potrebe. Maribor J. 3isoa Cankarjeva ulica štev. 2. Sričar $ Mejač samo: Selenburgova ulica št- 3. h/ajsolidne jša ter znano najcenejša moška in damska konfekcija. 178 i ***************»»♦♦♦»♦♦«♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦»♦♦»< Mestni stavbenik Pavel Bren Novo mesto se priporoča za vsa nadtalna in k temu sorodna dela. Cene zmerne. | Pisarna Gradac! M10 Hotel 1. reda v nekem pokrajinskem mestu Jugoslavije potrebuje strokovnjaka za ravnatelja. Tak strokovnjak bi se sprejel kot družabnik ako razpolaga s kapitalom. Mesto je dobro in rentabilno. Naslov v upravi .Jutra" pod „Hotelski stručnjak". Občinsko dete. »kmečki punt" Pravkar je izšla ta kiasna povest hrvatskega romanopisca A. Šenoa v lepem slovenskem prevodu dr. Joža Glonarja. — Cena broš. Din 25"—; vezane Din 30-— brez poštnine. V naši založbi so izšle doslej še sledeče zabavne in poučne knjige: Darilna Povest- Nemško spisal G. Keller, Kc(jina» poslovenil dr. Joža Glonar. — Cena Din 5'—. Roman dojenčka. Srbsko spisal Bra-nislav Nušič. Poslovenil Cv. Golar. — Cena Din 15-—. 7oloni Uarlar P°ves* 12 viharnih dni bCiCll! KtcUCl« našega narodnegaosvo bojenja. Spisal Ivan Zoreč. Cena Din 14"—. Povest o Robinsonu LSK mladino, v anglešč ni spisala K. Fitzgerald. V slovenščino preložil Bog. vdovič. Cena Din 15"—; vezani izvod Din 20-—. Politika in zgodovina. K: govorov na dnevna vprašanja. Spisal dr, Dragotin Lončar. Cena Din 15"—. Vse tu navedene knjige se dobe po vseh slov. knjigarnah. Naročajo se lahko tudi pri podpisanem založniku. Tiskarna in litosraflja 3264 . 1BLASNIKA nasl.d. d □UBUANA, Breg št 12. NA JB OI JI im ZA KUR JE Oči SMRT ZUUEVIMA* Zahtevajte samo originalni „Smrt žulje* vima"! U apotekama in drogerijama 1 zavoi 10 Dinara. LABORATORIJA LAMKO. Beograd Kondina 11. 159- HARLEY- DAVIDSON motocikl. svetovno znani champ on 3'/2. 7/9 in 10/12 HP. — Radi jake konstrukcije sposoben za najslabše poti. — Izdelek v kvaliteti in izvedbi neprekosljiv. — V uporabi najekonomičnejši a poleg tega v ceni danes brez vsake konkurence. — Oglejte si najnovejše modele 1926. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: 3572 a O. ZUZEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 11. Zastopstvo za Celje Drago Gams, Gaberje. Tvrdka M. Teršan v Liubliani naznanja — preselitev na KONGRESNI TRG ŠTEV. 14 od Nunske cerkve desno navzdol 34(»-a ter se priporoča za nadalje cenjenim odlemalcem išče takoi kožna in čevljarska veleindustrija v Jugoslaviji. | Pismene ponudbe s curr. vitae pod ..Ravnatelj" na Aloma pj Company, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 1. __________________B Otvoritev mehanične delavnice za popravila vseh pisalnih ter računskih strojev in kontrolnih blagajn. — Pisarniške potrebščine, kakor barvni trakovi, ogljeni papir itd. Priporočam se cenj. občinstvu z zagotovilom točne in solidne postrežbe ter z najnižjimi cenami. Z velespoštovanjem LUDVIK ŽITNIK LJUBLJANA, Kolodvorska nI. 26 (dvoriiče) 3561 i tovarna čevljev lajalno moških, damskih in otroških čevljev Prodaja po tvorniških cenah. Podružnice v Jugoslaviji: Beograd Subotica Novi Sad Dubrovnik Zagreb Osijek Skopije Brod n/S. Sarajevo Vel. Bečkerek Sombor Zemun m si Maribor Split Urejuifl ia »zd*i* » Kosssosgu cJutzu Atoli Ribnik«. 2» Nuodno tiskarno di kot t^rifrnftf foa Jfisedsk. 2* iMeratai del fe odgovor Alojzij Nortk. Vri s Idubiitai.