Gospodarske stvari. Kako z pridelano krmo gospodariti? M. Vsak skrben gospodar si jeseui, ko začno bele mube okoli njegovega pobištva letati, premisli in preiajta ali bode z pridelano krmo za svojo živino tudi do zelenega plajša sv. Jurja segel. Tak preudarek je posebno v letib neobbodno potreben, v kterib se živinske krme le bolj na pičlo pridela. V takib letib je posebne varčnosti pri krmi potrebno. Varčaosti si pa tukaj ue mislimo tako, da se ubogi živinici potrebua krma pritrgujc tako, da bi revna žival stradala. Taka varčnost bi bila rokav narobe in kazen bi ji za petami sledila. Po našem je varčnost le skrbno in vestno v poštev in porabo jenuanje vse pridelane živinske klaje, kar hoče toliko reči, da se krma za živino tako pripravi in priredi in v taki obliki poklada, da se vse redivne snovi, kolikor mogoče živini v življenje in moč obruejo in da se drugič tudi najmanjša mivica pridelane klaje ne pozgubi in po neoiarnosti v uic ue gre, kar se kakor vsakdanja skušnja kaže le v pieiuuogib gospodarstvih in v preobilni meri godi. Omeujamo o ti priliki le razne sorte slanie od jarega žita, od ovsa, ječmena, graha iu razaib odpadkov pri vejanju izinlačenega žita. Tn sem gredo razne pleve, ržene in ovsene, stročje in repična slama, ktciih kirain ima ta vcc ona manj brane in ki so prav piipravijene in prirejene živini z velikim baskoni pokladati. Naš namen pa tu ne meri tje, da bi hoteli nesvetovati, naj se živiui namesto sena le gola suhoparna slama poklada. Marveč hočemo s tem le pokazati in reči, da ima tudi razna slama več ali manj redivnih snovi v sebi, če tudi v diugi razmeri, kakor scno, ua kar se mora pri pokladanju tudi skrbno ozir jemati. Skušnja in zuanost ste dokazale, da ima dobro seuožetno seno vse onc snovi v sebi, ki so živiui za življenje in rnoč neobbodno potrebne in da je tako seno pravilna in za 80 zadostivna živiuska klaja. Vendar pa se da, kakor so znaustveni preračuni in skušnje pokazale ia učile, tudi 5e iz raznib drugib krmiu taka zmes za klajo živini napraviti, ktera iina toliko ne le sube kruiine tvarine v sebi, ampak tudi toliko beljakovine in maščobnih snovi, kolikor jib daje prinierua množiua sena kot pravilna in navadaa klaja. Ako zuamo, da na ceut žive teže pridejo 3 '/, kilo sena na vsaki dau ali da živiučc 5 ccntov težko potrebuje na dan 17 7* kilo sena, tako se mu more vsakdanja mera na 15 kilov skrčiti in se mu namesto sena ovsene slame pridjati. Ker iraa pa ovsena slaina le po 2 '/2 % beljakovine in 2 % maščobnih tvarin v sebi, seno pa po 872°/o in 3 % b' bila živina tako krmljeua dosti ua slabejšem. Da se toraj ta primanjkljej uadomesti, se mora sedaj misliti na krmo, kteie manjša muožina ima ?eč beljakoviue ali maačobuib snovi v sebi, kakorseno iu slama, iD ki daje zgoščeno krepko brano. Med tako hrauo se pa nabaja navadni oves, ki ima 12°/0 beljakovine in 6 % maščobnih snovi v sebi. Seveda se oves ne sme cel pokladati, arapak le zmlet ali vsaj zdrobljen. In kdor takih krepkih knniii, kakor oves, grah, grahorica, prga ali preše, kuruza ali otrobi, moč pozna, ta ne bode napačno ravnal, ako seže včasib v žep in si jib kupi. Z 50—100 za take krepke krme potrošenih goldinarjev si bode labko za 100—200 goldinarjev dobrega sena prihranil. Na vprašanje, kako se dajo take krmine snovi najbolje pripraviti, odgovarjamo: Z rezanjem sena in slame. Z rezano krmo se da lebko ravnati. Rezana krma se lebko in dobro med seboj pcmeša in živina jo labko in brez truda povživa. Pa ne glede na te zvunajne koristi se rezanje krme tudi iz drugega ozira izplača, ki ima dosti več pomena v sebi. Z rezanjem se krma zdrobi, zmanjaa, in celice, v kterih so redivni soki, odprejo, da prebavljivni soki bolj morejo do njib in tako se vsa povžita krma bolj izrabi in v korist spravi. Nekteri sicer mislijo, da rezana krma prebavljauje inoti ia da bi se rezanje uikdar ne smelo brez vsega dolgega seua živini pokladati. Ali ta je popolnoma bosa in ravno nasprotno je resnično. Skušnje učijo, da ravno živina z rezauo krrno rejena je skoz ia skoz zdrava, krave obilno molzejo in vrh tega se še pri 5 — 6 živinčetih more zimo na zimo 20—25 ceutov sena prihrauiti. Kdor toraj računiti hoče, naj račnni. Drugi zopet pravijo : „ Je vse res in lepo, ali rezanje stoji časa in truda in da jo to dandanašnji, ko je delo tako draga stvar, velikega pomena". To je res! Ali čič ne da nič! In kdor ima resno voljo, ta tudi časa za to delo najde. Gotovo mu pozimi se pri vsem diugem delu ostaja časa za rez. Zvečer, ko je živina oskrbljena, ajd ua koso! in do 8.—9. ure je dosti narezane krme, ako bi se to delo za dne ne dalo opraviti. In kdor se ob 9. ali 10. vleže spat, se je do jutra tudi še zdravega spanja navžil. Seveda je pri ponočnem delu na škednju treba vestne pazke na luč. Katero svinjsko pleine bi se naj odbralo? II. Mnogi hvalijo in priporočujejo žlabtna plemena angleških svinj. Ali zopet drugi temu ugovarjajo. Pravijo: reja žlabtnih angleškib svinj čiste krvi je, za nas predraga, ker se takib žlatuib avinj meso premalo dobro plačuje; dalje praščeki se težko dajo izrediti, mnogo jih pogine, odraslim svinjam pa je treba prelepib sviajakov, natančne postrežbe, velike snage m opazne brambe zoper vremenske nezgode; pii krmljenju rade zbolijo ua jetrih in če se preveč izpitajo, dobi jihov špeh neprijetai okus po olju. Veliko boljši od angleških svinj čiste krvi so mešanci, t. j. preaiči, ki so se zaplodili od augleškega merjasca ia presice doruačega plemeaa. V teb besedab je veliko resuice, na katero se pri na8 ne sme pozabiti, vsaj do tiste dobe ne, ko bodo Ijudje več mlade svinjetine začeli uživljati. In kedar bo ta doba nastopila, tedaj še vendar ne bo kazalo povsod poprijeti se angleakega plemena velikih svinj, ampak najboljše bo, če si takrat svinjerejci spravijo angleško pleme malib svinj. Kajti od teb dobi gospodar svinjetiao, ki mu dela najmenje stroškov in tedaj daje uajveč dobička. Praščeki tega plemena se odstavijo, 5 — 6 mesencev pitajo in potem pokoljejo ter dajo poprek po 40 kilo najnježniae, okusne in zdrave svinjetine. Gledati tukaj le je, da svinje pri krmljenju preveč tolste ne postanejo, maščoba in meso morata biti v pravi razmeri. Sedaj pa še nekaj o angleških mešancih; ti sodijo za naše kraje in razmere najbolj. Imajo namreč od angleškega merjasca dobre lastaosti angleškib svinj, toda brez njihovih napak, zlasti niso pieobčutljivi zoper vremeaske nezgode. Taka mešana svinjska žival je bolj trdnega života, kakor je angleška svinja čiste krvi, ima široko oprsje, okroglo in v rebrih napeto truplo, tenke in lebke kosti, kratke noge, kratka in stoječa ušesa, majhno glavo z kratkim rilcem, ¦enko kožo in malo ačetin; mešanci bitro raatejo, v kratkem času dorastejo in se dajo zarad tega bitreje in torej z meujšimi stroaki udebeliti; zoper slabo vreme, mraz in zimo ao menje občutljivi, bolezni se jih ne lotijo bitro, tudi mladiči večjidel vselej srečno odrastejo in kot krmače dajejo nježno-vitrasto in ne premastno meso, kakor svinje či^tega angleškega plemena; tudi je od mešancev špeh boljai, ker daje masten žmavec, slanina je okuRna, gnjati in plečeta so izvrstna. To so gotovo lepc in bvale vredne lastuosti mešaae svinjske živine in je toraj močuo želeti, da se tega gospodarstveuskega poboljška in napredka tudi Slovenci vrlo poprimenio. Na Štajerskem nas v tej reči podpira slavna kmetijaka diužba. Ta je samo lani med 35 posestnikov razdelila 53 žlabtnih angleških praačekov — 5 merjaščekov in 11 preaičic berkairskega velikega plemena in 20 merjaščekov, 17 presičic sufolškega plemena —; izmed podružnic na sloven8kena Štajerskem so jih dobile; mahrenberška, slov. graaka, konjiška, celjska in breaka. Družba saina jih je kupila od barona Waschiugtona in grofa Attems-Petzen8tein-skega, ki angleake svinje redita na veliko. Konečno podamo 5 glavnih pravil, po katerib zamore gospodar odbrati pravo svinjako pleme. 1. Kder srinje na pašo ali v žir gonijo, tara sodi le navaduo domačo svinjsko pleme. 2. Kder svinje v hlevih izrejajo, tam pokažejo gospodarja pravo pleme različne goepodarske in kupčijske razmere in potrebe. 3. Kdor želi težke, sube gnjate, visok apeb, ta naj odbere domačo sviujsko pleme, katero pozno dorašča ter ima visoke noge in tenek na sredi vpognjen život. Vendar tako postopati kaže, ako se svinje redijo le za domače potrebe. Za prodajo to nikakor ni dobro, reja takih svinj za prodajo je predraga, krruljenje se ne splača. 4. Kdor želi mastne gnjate, ne previsok speh, dobro meso za klobase, ta si naj spravi mešano svinjsko živad od domače presice in merjasca velikega žlahtnega angleškega plemeua. Ti ineaanci bitro dorastejo in se kmalu, torej z malimi stroški, dajo udebeliti. 5. Kdor pa hoče dobiti nježno od maačobe preraščeno meso, bodi za mlado svinjetino, bodi za vsoljevauje, temu je svetovati, da si spravi žlahtae svinje angleškega malega plemena; te namreč bitro dorastejo in so v 5 ali 6 mesecih že za klanje; tudi se dajo rade udebeliti in jihovo meso je jako nježno, okusno, ki stane gospodarja malo stroškov in se vselej lebko in za drage denarje proda. M. Kaj reja kokošja nese. Francoska dežela prireja popiek leto na leto 40 milijonov ko koši, kar kokoš po 21/« franka prodana iznaaa 100 iuilijouov frankov. Od teb 40 mil. kokoši se vsako leto peti del poje, kar daje za 20 milijonov frankov pridelanega meaa v vrednosti. Meso vsako leto povžitih petelinčekov iu petelinov ima vrednost od 5 mil. frankov; 40 milj. kokoši izvali vsako leto 100 mil. piščet, od kterib se jib 20 rail. za pleme puača, kojib sicer polovica po boleznih in raznib drugib nezgodab konec vzame. Ostalih 80 mil., ki se še mlada pokoljejo, pišče po 172 franka rajtano iznaaa ogromno svoto od 120 mil. frankov. Tem je še treba prišteti kopune in jarkice za 6 milj. frankov vrednosti, kar iznaša vse vkup za 161 mil. frankov iia leto pridelanega kokošjega inesa. Vrh tega izneso 40 tnilj. kokoši vsaka po 100 jajc na leto 4 milijard jajc. Ia 6e se jajce po 6 centimov ceni, daje vrednost jajc 240 railj. frankov. To so tedaj atevilke, ki basnovitost kokošje reje jasno dokazujejo. M. Kdaj sadno drevo prfssajati. Cas za presajanje sadnega drevja se ravna po legi in po zemlji, v ktero se drevje ima posaditi. Sploh je bolje drevje jeseni presajati, ker se do spomladi pist okoli pre8ajenih drevesc že lepo vleže in se ta morejo brž spomladi prijeti in zarasti. V visokih ostrih legah pa, ki so zimski burji izpostav Ijene in v mokri, mrzli in težki zemlji pa bolje kaže drevje v spomladi saditi, ker ga sicer zimski mraz labko vzdigne iu koienine poškoduje. M. Da se kri vstavi. Železui vitriol in galun v vodi raztopljen dobro služi, ako kri ne teče presilno. Vzamejo se zato mebke rutice, cufanje ali pa rabla pavola in se v oni raztopljini namoči io na rano položi. Pii bolj močnem kivotoku se vzame zredčena raztopljina Liquor ferri bydrocb lo rati, pod kterim imenom 8e v vsaki apoteki ali lekarnici dobi. Ako pa kri prav močno teee, se sme tudi čista imenovana ta tekočina vzeti. V prab raztolčen železni vitriol ali galun in na rano potrošen tudi dobro služi. Sejmovi. 3. febr. pri sv. Jurju na Šavnici, Jarenini, v Zelenera travniku, v Videmu, v Kostrivnici; 5. febr. pri av. Barbari v Halozab, sv. Petru pod sv. gorami; 6. febr. v Gornjemgradu; 9. febr. v Pilštanju in v Konjicah.