W   M1adi   risar  in   Slikar. Priobčuje  Vojlek Sič
Žival, ki }o vidite tu pred seboj, se imenuje iazan. Skušajte jo tudi vi tako narisati in naslikati! Ko imate risbo s svinčnikom že gotovo, si napravite v skodelici rumene barve in pobarvajte z njo razen dela peruti, ki je moder in vijoličast, in razen spodnjega  dela  života,   ki je rdeč, vse, tudi   liste in travo.   Potem  si pa napravite
karmin-rdeče barve in prevlečito z njo vse, kar vidite tu pomarančastega, rd.e-čega in vijoličastega, t. j. nekaj Črt na grebenu in hrbtu, vrat, peresa v začetku repa, spodnji dei života in nekatere dele listov; prav s to, a bolj vodeno barvo pa po-barvajte kljun in krog okoio oči. Ko imate vse to že izgotovljeno, pa vzemite Se m o d r e barve in slikajte z njo vse, kar je modrega, vijoličastega in zelenega, in slika je gotova. ——-».«.«--------
Lov na kite.                            ®^ r'^e I?a  se  razlikuje v tem,  da ima toplo kri in da diha s pljuči, a ne s Škr-
O kitu  je  že  gotovo  čula večina iz-     gami. Tudi delfina aii pliskavico in glavača
med vas.  Kit je sesalec, ki živi v vodi in     Stejemo k tej zvrsti sesalcev.   Pravi kit je
ki je v mnogem  podoben ribi  ter ima ne-     pa le tisti, ki ga imenujemo grenlandskega
porasteno, ribam podobno telo z dvema, v     kita in ki živi v Severnem ledenem morju.
plavuti izpremenjenima  prednjima udoma.     Ker  ima kit jako  majhen požiralnik,  se
Namesto zadnjih udov ima kit veliko, vo-     hrani samo  z manjšimi ribami, ki jih pa
doravno repno  plavuto,  ki   mu   služi  za     mnogo použije  in  je zaraditega Škodljiv.
veslanje. Kit živi kakor riba samo v vodi.     \z tega vzroka, pa tudi zaradi ribje kosti
-5h    259   »*-
in  masti  polove jako  mnogo  kitov.   Kit     kruh!« S tem mu je hotel reči, da naj dela,
srednje velikosti tehta 110.000 kg, torej po     ako hoče živeti. No, kar je dejal Bog Ada-
prijiki toliko kot 200 pitanih vol.   Sama     mu, to velja tudi za nas. Tudi mi morarno
vibja kost, ki jo ima v zgornji čeljusti na-     danes delati, se moramo truditi, ako ho-
mesto zob, tehta 1700 kg, a mast 45.000 kg.     čemo pošteno živeti. človeka, ki dela, ve-
Ribje kosti ima kit okrog 300 plošč, ki so     seli Življenje, on se tudi krepi in jači.   Le
po 3 do 4, pa tudi po 5 m dolge in od      poglejmo drobno mravljo, kako neumorno
20 do 25 cm široke.   Ribjo mast tope iz     dela in zbira zrnca, in kadar dospe ostra
slanine, ki obdaja njegovo telo kroginkrog.     zima, se ne boji gladu. Delavnega človeka
Na lov na kite se odpravi vsako leto     vsak ceni, delaven človek živi zadovoljno.
mnogo   mornarjev.   Lovci    odplovejo   po      Clovek, ki izgublja dneve v  brezdelju in
morju v posebnih ladjah.   Kadar zapazijo      lenobi, ni od nikogar spoštovan, vsak  se
kita, mečejo nanj osti, ki se zabodejo kitu     ga izogiblje. Neki ruski pisatelj pravi: »Le-
v telo. Tako ranjeni kit se potopi v morje,     noba in brezdelje sta vir vsega zla!«  Pa
pa se zopet prikaže na  površje,  da udiha     tudi Slovencem je znan rek: »Lenoba — vseh
zrak.   Sedaj začno zopet metati nanj osti     grdob grdoba!« To je gola resnica. Človek,
in ga vrhutega  še  zbadajo  s kopjem, to     ki ne dela, si ne more ničesar služiti, a
pa tako dolgo, dokler ne izgubi kit toliko      iz tega izvira, da se ne more tudi živiti.
krvi, da omaga in pogine.   Potem ga po-      Ker pa mu je  treba  hrane,  mora  krasti.
tegnejo na breg. — O priliki priobči »2von-      Ali ni njegova brezposelnost rodila slabega
Ček«  v prihodnjem   letniku  tudi   podobo     sadu?!   Izogibati  se je torej treba brez-
lova na kite.                                                      delnosti ter se poprijeti dela, zakaj v delu
je rešitev! Piiačo
Usmillte se ptlčic!
mešal  vina  z  vodo.   Grki so seznaniii z
vinom Rimljane. Prej so pili tudi Rimljani                            Za kratek čas.
medico.   Tudi  Rimljani so mešali vino z
vodo,  Čestokrat  z   morsko vodo.   Zene in            Tone:   »Cuj, Janko,  kako daleč  pa
otroci niso smeli piti. Mohamedanska vera     imaS od Sole pa do doma ?«
ne dovoljuje piti vina.   Zato so Turki po-            Janko: »Pol ure.«
vsod, koder so se vojskovali, uničili vino-             Tone:  »Koliko  hoda  pa je z   doma
grade. Vendar pa trde, da so Arabci iznašli     do 5ole?«
žganje. Stari Slovani so tudi pili   medico            Janko:  »Kako   to neumno  vprašaš!
in pivo.                                                              Seveda je tudi samo pol ure.«
Tone: »Zakaj praviš, da vpraSam ne-
Delo.                                   umno! Ali ni tudi od Božiča do Novega leta samo 8 dni,  a  od   Novega  leta  do
Bog je dejal že na5emu praočetu Ada-     Božiča pa skoro ieto dni? Razjasni mi to,
mu:   »V znoju svojega   obraza boš jedel      modri Tone!«
Rešitev zastavice v podobah v enajsti številki.
Priroda se podaja spat, zbudlla pa jo bo spomlad.
Prav to jo relili: Srefko Ferianfie, uienec v Lj.ilitj.wi; Sbvko in MLlko Noglič, gimnfliijc« v Ljubtjani; Zlatho Verbič v Ljobljani; Lev Travner, uienec v Ljubljani.