Šolsko zdravstvo. Dolgost življenja. Neki dunajski učenjak je proučeval 700 oseb, ki so prekoračile dobo 80 let, na podlagi njihorega stanu, yere, dela, družinskih razmer, prehrane itd. Sklepi, do katerih je prišel, so v raznih obzirih prav zanimivi in zbujajo pozornost onih, ki žele dolgega življenja ali vsaj zavidanja od strani nekaterih lahkoživcev. Najverjetnejše je, da ima materino mleko Da trpež življenja gotoT vplir: večina prednikov se je hranila z materinim mlekom. Redno, zmerno in mirno življenje je brez dvoma eden prvih in najbolj potrebnih činiteljev dolgega žirljenja. Skoraj ysi, ki so se bavili z delom do pozne dobe svojega življenja — in to je skoraj nererjetno — se lahko ponašajo z dolgostjo trpeža svojega življeuja. Avtor prihaja do zanimivega zaključka, ki kaže kako neugodno vpliva v tem pogledu odstop od aktivnega dela pri starosti 60 let kot mejo delavnega časa pri uradnih in raznih drugih funkcijonarjih. Trdi, da močan, zdrar človek mora nadaljevati z delom do 70 let in še reč, če hoče izkoristiti svoje zdravje ia žireti več časa nego sicer. Res je, da kakor vsaki statistiki tako se tudi tej more nasprotovati z raznimi protiopazovanji. Moglo bi se oporekati in reei, da osebe, ki se jih je preiskovalo in ki so bile zdrave in krepke ter so zaradi tega nadaljevale z delom do pozne dobe življenja, bi gotovo dolgo iivele tudi brez dela. Temu pa ni tako: svetuje se delo v pozneji starosti, in sicer na podlagi Ijudske izkušnje kakor tudi iz ozira na higieno. Ali spadajo dolgo živeči k inteligentnim ali manj izobraženim krogom narodnega življeuja? Zdi se, da ima inteligentnost na trpež človeškega življenja ugoden vpliT. Alkohol in tobak pa napravljata relativno malo škode v tem obziru, ako se rabita zmerno. Avtor resumira podatke svojih študij in pravi, da je doba 60 let pri normalnem človeku najboljša glede moči intelekta in energije; zato smatra za poedinca škodljivo upokojenje v tisti ali v zgodnejši dobi. Oq daje rladi v razmotrivanje in proučeTanje problem o prenagli in strašni izgubi za poedinca in drža?o zaradi prenaglega upokojenja. Gotoro jo in bo, da na podlagi širših študij in statistik utrdi moderna tendenca najhitreje mogoče in pod najboljšimi pogoji čas upokojenja vsena, ki 80 zaposleni z delom duha in rok. A. M.