Kako vsiljuje neinški Aeželiii oclbor štajarski sloveiiskim občinam nemške tiskovine. Že pred davnim prejele so vso obeine od deželnega odbora v Gradcu nemški ukaz, da morajo za naprej »vpraševalne pole* o stanju premoženja v javne bolnišnice sprejetih oseb edino le pri deželnem odboru v Gradcu naročevati, da bi njih župani ne smeli več tam kupovati, kjer njiin je to najbliže, recimo v Celji, v Mariboru, v Ptuji, ker se tu nahajajo tudi tiskarne in prodajalci tiskovin. '. Ali se župani potem ukazu, kalerega so prejeli od c. kr. okr. glavarstva, ravnajo ali ne, meni ni znano. Ne vem pa, kako bi se mogli naši župani siliti, da bi morali tako navadne tiskovine v Gradcu naročevati, zakaj bi njih ne smeli doma kupovati, kjer njih dobe ceneje in hitreje? Deželni odbor naj pove in naj izda obrazec ali formular, kaka mora tiskovina biti in skoro se bode prepričal, da znajo naše tiskarne v Gelji, Ptuji in Mariboru tudi take obrazce napraviti, da nam ni treba hoditi po nje v Gradec v tiskarno >Leykam« ali »Withalm«, kateri ste deželnemu odboru posebno na srce prirastli. Monopoli se danes odpravljajo, zakaj bi se nam tu usiljeval ? Teda.j proč ž njim! Deželni odbor štajarski poslal je občinam poduk, kako si naj po navodilu Nemca Rajfajzen osnujejo male posojilnice vsaj v vsaki fari. Priložil je tudi posebno knjižico s pravili, toda vse — le v nemškem jeziku! Kaj neki hoče deželni odbor z nemškimi tiskovinami pri nas trdih Slovencih ? Gotovo, da njih shranimo za tram! Mi imamo svoje posojilnice in teh pravila razumemo, ker so slovenska; drugih ne potrebujemo. Tudi časa nam primanjkuje, da bi nam kdo nemška pravila prelagal in tolmačil. Dovolimo pa si vprašati deželni odbor, ali mi Slovenci nismo toliko vredni, da bi nam poslal slovenske tiskovine, kakor pošilja Nemcem nem§ke ? In zdaj še tretjo stvar! Deželni odbor je ravnokar naznanil. da jo pustil za vse občine, tedaj tudi za slovenske, v Gradcu tiskati nek »Cassa-Journal«, to je dnevnik za občinsko blagajnico in za zaklad za uboge. No, kaj pa je tega treba bilo? Take tiskovine smo dozdaj povsodi doma lahko dobili, zakaj bi njih morali za naprej iz (iradca dobivati in za to po 1 gld. tja pošiljati ? Tudi tu zadostuje,'da se izda od dež. odbora obrazec, če dosedanji ne zadostuje in potem bodo nam naSe domačo tiskarne tudi to tiskovino doma dobro in gotovo ceneje izdelovale, nego se more to od GraSkih pričakovati. Ako so ti naznanjeni dnevniki samo nemški, njih sploh rabiti ne moremo, ampak njih moramo nazaj poslati, ker mora tak dnevnik za vsakega občana, tedaj tudi za nemSkega jezika neveščega biti razumljiv. Kaj pa hoče deželni odbor sploh doseei, da nam tako pridno poSilja za naše žulje nemške tiskovine? Gospodje, nemško uradovanje pri ebčinah jc za Nemce; za nas Slovence je edino pametno in potrebno slovensko, in tega nam tudi z vašimi nemškimi tiskovinami izpodkopali in izpodrinili ne boste!