Celjski TEDNIK GLASILO OSVOBODIEiNE FRONTB CELJA Leto II. — štev. 42—43 Celje dne 22. oktobra 1949 Cena 4 din poštnina plačana v gotovini komunistična Partija Jugoslavije na čelu borbe za čistost Marksizma in Leninizma Partijski konferenci mesta Celja in okolice Preteklo leto - leto naporov in uspehov naših partijskih organizacij pri mobilizaciji delovnih množic za izgradnjo socializma v četrtek 13. t. m. in v petek 14. t. m. sta se vršili v Celju okrajni pai-tij- 6ki konierenci za Celje in okolico. Konferenci sta bili ponovna manifestacija trdnosti in monolitnosti naše Komunistične Partije, kar so posebno potrdile volitve delegatov za Oblastno konferenco ter volitve novih okrajnih komitetov. Na konferenci je članstvo mesta Celja in okolice po svojih izvoljenih delega- tih iz tovarn, jKKijetij, zadrug in vasi, pregledalo dosežene uspehe v tretjem planskem letu, ter obravnavalo vprašanja o delu partijskih in množičnih or- ganizacij. Na konferencah sta bila navzoča olan Oblastnega komiteta tovariš Premelč in zastopnik CK KPS tov. Popit. Sklepi, sprejeti na obeh konfe- rencah bodo velika opora partijskim delavcem pri utrjevanju osnovnih par- tijskih organizacij ter vsem borcem za socializem dragoceno napot::o za do- seganje novih delovnih uspehov. NOVOIZVOLJENI OKRAJNI KOMITET KPS CELJE-MESTO Trpin Lojze, Kočar Slavko, Korenčič Vinko, Tovornik Franc, Marjek Jože, Golja Ivan, Zupane Darinka, Medved Albin, Jankovič Niko, Andoljšek Vinko, Aškerc Anton,, Hojnik Anica, Polajner Stane, Mihelič Franc, Skomina,^ Rafko, Podvratnik Franc, Gradišnik Fedor, Pečnik Franc, ] Pavlic Jože, Vičič Ivan, Hribar Alojz, Kroflič Jernej in ^Petrič Rajko. NOVOIZVOLJENI OKRAJNI KOMITET KPS CELJE-OKOLICA Ahac Anica, Bobovnik Mišo, Bogataj Franc, Debič Boris, Dvojmoč Tone, Grm Anton, Groser Rudi, Kovač Ivan, Kralj Slava, Krenčič Bogo, Mrevlje Jože, Mimik Franc, Ocvirk Ivan, Piki Jože, Pečnik Ivan, Pirnat Anica, Pod- reberšak Drago, Ulaga Franc, Verdel Slavko, Vorgič Ignac, Vodovnik Ivan, Zdolšek Ivan in Žmaher Ivan. i Poročilo okrajnega komiteja Celje-okolica o delu v preteklem letu Nekaj najvažnejših odlomkov iz poročila, ki ga je podal tov. Ocvirk Ivan ^ Brez dvoma bi bila revolucija, ki »mo jo z orožjem v roki vojevali med Narodnoosvobodilno borbo nedokonča- na ako ne bi sadove te borbe ovekove- oili v njenem končnem cilju, to je v zgraditvi socializma. Naša Partija ne bi mogla mobilizirati med NOB tako ši- rokih mn«žic, ako ne bi stalno prikazo- vala, da bodo napori delovnega Ijiidstva kronani z drugačno bodočnostjo, to jez boljšim življenijem, kot jim ga je nu- dila stara izkoriščevalska država. Prav zaradi tega so danes vsi napori delov- nega ljudstva usmerjeni v izpolnjevanje druge faze naše revolucije, v zgradiiev sociajlizma — v izpolnjevanje nalog pet- letnega plana. NedA^-omno se bo razvoj našega okra- ja na gospodarskem področju najboljše •dražal v luči splošnega gospodarskega razvoja naše države. Sledeč dognanjem klasikov marksiz- ma-leninizma je naša Partija usmerila »voje napore v industrializacijo in elek- trifikacijo države, kot je to iizražesao v petletnem planu. Rezultati naporov za industrializacijo države so se poksizali prav v poslednjem letu, to je oib bilanci izpolnitve polovice petletnega plana. Nepregledna vrsta različnih artiklov, celo najmodernejiših naprav, ki smo jih morali še pred nedavnim uvažati iz tu- jine, je že produkt naše domače indu- strije, ki jo z nažimi vsakodnevnimi na- pori opremljamo z novimi in novimi na- pravami. Tak neviden tempo razvoja indusIriaUzacifle, ki je seveda rezultat zavestnih naporov delavskega razreda naše države, pa prehaja v precej ostro nasprotje z zaostalositjo našega kmetij- stva, ki v sedanjem stanju ne odgo- varja zahtevam industrializacije. Današnja struktura kmetijstva ne mo- re zagotoviti neomejenega in hitrega razvoja našega gospodarstva. Tal^o sta- nje v nažem kmetijstvu pa otežkoča tudi planiranje — to se pravi, da je ovira planskemu gospodarstvu. Planiranje o- mogoča najbolj smotrno uporabo naših sil. kajti socializem ne moremo graditi brez planskega gospodarstva. Prav tako stanje pa nam kaže tudi gospodarska in socialna struktura našega okraja. Raz.drobljenost zemljiške posesti in tehnična zaostalost, je vzrok nizkemu dohodku in preobljudenorti v našem kmetijstvu. Zgovoren dokaz za to nam nudi pregled socialnega sestava naše- ga kmetijstva. V okraju je 11.772 gospo- darstev, ki posedujejo 81.989 ha zemlje. Od tega posedujejo bogatejši kmet.ie, ki jih je po številu 1.214 okoli 19.729 ha zemlje, srednjih kmetov je 2.501 in po- sedujejo 28.493 ha ter malih kmetov, ki jih je po številu 8.057 z 33.767 ha zemlje. Za obdelavo te zemlje je potrebno 23 tisoč ljudi, medtem, ko je danes za- poslenih v kmetijstvu 26.808. Ti podatki nam pričajo, da je življenjski standard kmečkih ljudi, ki so vezani na povr- šino zemlje malih kmečkih gospodar- stev skoraj trikrat nižji kot živlijenjski standard kmetov, ki so lastniki večjih kmečkih gospodarstev. Poleg tega pa dviga življenjski standard bogatejšim kmetom tudi s'koraj zastonjkarsko delo hlapcev in dekel, kar pomen: jačanje večjih kmečkih gospodarstev oh isto- časnem hiranju malih kmečkih gospo- darstev. čeprav je Okrajni komi tet stalno p«- udarjal na to hibo v našem delu. Kljub temu, da je II. pdenamo zase- danje CKKPJ in kmalu na to okrajno delo osnovnih partijskih organizacij v partijsko posvetovanje opozorilo na ob- like, načine in sredstva za usp^nejše delo osnovnih partijskih organizacij v borbi za socialistično preobrazbo vasi, pa člani Partije niso vedno izkoristili vseh teh možnosti, kajti odstotek, ki ga izkazuje sociaiisitični sektor v našem okraju je vsekakor prenizek. Danes zna- fia socialistični sektor komaj 5 odst. To dejstvo nam je resen opomin za na- daljnje delo na tem polju. Pnznati pa moramo, da so nekatere partijske or- gartizacije posvečale temu vprašanju precej truda, čeprav še v tem niso u- spele. Posamezne partij-ke organizacije niso znale dovolj izkoristiti ekonomske ukrepe v borbi proti našim razrednim sovražnikom. Imamo pa tudi mnogo primerov dobrega dela partijskih celic. V Dramljah na primer, je partijska or- ganizacija, ki je sestavljena iz samih kmetov, vršila dosledno razredno borbo, izvajala diferenciacijo in razkrinkala kapitalistično špekulantske elemente, to je izvrševala pravilno ekonomsko po- litiko in s tem ustvarila pogoje za usta- novitev KOZ. Politično agitacijsko delo na vasi so partijske organizacije po- spešile in izboljšale prav po partijskem posvetovanju v začetku meseca avgusta, ko je podal kritično analizo teh vpra- šanj tov. Leskošek Franc, član PoUt- biroja CKKPJ in minister Zvezne vla- de za težko industrijo, ki je na sektor- skih konferencah s krajevnimi pred- stavniki Partije, zadružništva in mno- žičnih organizacij, kakor tudi ljudske oblasti, ugotovil te napake in nam na Okrajnem part.ijskem posvetovanju tudij nakazal pot za izboljšanje dela. Jasno je, da so zadruge, ki so bilejistanovljene po drugem plenarnem zasedanju CK KPJ organizacijsko pa tudi politično še šibke. Zato je naloga partijskih orga- nizacij v teh krajih, kjer so bile usta- novljene KOZ, da ustanovijo partijsko organizacijo v obdelovalni zadrugi sami in da nudijo tej novo ustanovljeni za- drugi vso možno pomoč. Zavedati se moramo, da vstopajo v KOZ kmetje, ki niso čisti vseh ostankov navad prej- šnjega življenja, da nekateri smatrajo zadrugo, čeprav podzavestno kot objekt, ki je forsiran od države in ga je tudi možno izkoriščati v svoje namene. Za- vedati se moramo, da vstopajo v zadru- go tudi nel^^teri poedinci, ki so 'zaradi svojega položaja smatrali, da se bodo v zadrugi rešili obveznosti do skupnosti. Predvsem pa moramo vedeti to, da je zadružni način življenja za kmeta nov način življenja, ki se kosa z vso njegovo preteklostjo. Iz vsega tega sledi, d« lahko taka dejstva negativno vplivajo ha razvoj zadruge. Tak primer je bil v KOZ Slavka Slandra, pa tudi v n^ate- rih drugih zadrugah prav do letožnjega leta, čeprav je na primer Slandrova i-iadruga ena izmed prvih v okraju. Na- vedena dejstva nalagajo partijski orga- nizaciji določene naloge. Člani Partije v Fadrugi ali pa tam, kjer zadruga obstoja to dolžni, da dajo zadrugi socialistično vsebino, a to pomeni, da se je treba uporno boriti, za pravilno notranjo or- ganizacijo dela v novoustanovljeni za- drugi za uvedbo brigadnega sistema de- la, za uvedbo pravilnih norm itd. skrat- ka zato, da se bo vsakega člana zadruge nagrajevalo po njegovem delu. Partij- ska organizacija v KOZ se mora boriti ■udi proti težnjam, da bi imela v za- drugi priviligiran položaj. To, posebej pa je naloga partijske organizacije v KOZ, da organizira delo, v zadrugi tako, da lahko sprosfti vso odvisno de- lovno silo. Boriti se moramo proti opor- tunističnemu- mišljenju v nekaterih na- ših zadrugah, da imajo premalo delovne sile. Tako mišljenje vlada seveda lahko samo tam, kjer ne mislijo na izboljša- nje organizacije dela, kjer ne mislijo na to, kako bodo dvignili storilnost dela v zadrugi z uvajanjem novih tehničnih pripomočkov, z boljšim izkoriščanjem strojev, s pravilno razporeditvijo delov- ne sile itd. Naloga partijske organiza- cije v Cibdelovalni zadrugi pa je tudi. da vzgaja zadružnike v socialističnem duhu tako, da bo zadruga dejansko po- stala tisto središče okoli katerega bi se Čimpreje zibrala celotna vas. Sirotano- vičev sistem dela je mogoč tudi v cvečal storilnost za 26%. V tretji brigadi sta brigadirja Maver in Kresnik skrajšala de- lovni čas pri odlitku za 38 ur od predvidenega časa ter sta s tem povečala efekt dela za 26%. KomFK>lSek Ivan je pa izdelal odlitek, za katerega je bilo po- trebnih 35 ur v 23 urah in s tem povečal storilnost dela za 30%. Pokazal se je kot najboljši Uvar v trodnevnem poos*«renem itek- movanju. Brigadirji pod vod- stvom Pesak Jožeta so izdelali v času tekmovanja 863 oblikovalnih okvirjev, namesto 505 okvirjev ter tako povečali storilnost dela za 34%. Poudariti je treba, da so bili odlitki izdelani brez izmeč- ka. V čistilnici so povečali efekt dela za 21%. Brigada pri kupolni peči je prekoračila normo za 24%, brigadirji v razbijalnici pa so povečali storilnost za 28.2%. V cevni livarni pa so brigadirli povečali efekt dela za 9.2%. Isti efekt so dosegli izpraznilci, či- stilci, kakor tudi skupina za pre- izkušanje cevi. Prav tako niso ho- teli zaostati učenci obrata ter bo prekoračili normo za 20%. ob intenzivnejši pomoči okrajnega partijskega apa- rata so partijske organizacije na vasi doumele po- membnost sklepov ii. plenarnega zasedanja Ob takšni gospodarski strukturi na- žega okraja so bile samo 4 kmetijsko obdelovalne zadruge, ki so predstavljale zarodek socialističnega sektorja v na- šem ikmetijstvu, ki pa so vključevale izključno zemljo iz državnega sklada. Tako stanje v odnosu med privatnim in socialističnim sektorjem je vladalo prav do zadnje okrajne partijske konference, ki je že naznačila nujnost spremembe v teh odnosih. Sklep te partijske konfe- rence je bil, da morajo osnovne partij- ske organizacije na vasi pojačati poli- tično delo med kmeti, da morajo pred- vsem poživeti agitacijo za vstop v ob- delovalne zadruge. Sklepi II. plenarnega zasedanja CK KPJ so nam še jasneje pokazali nujnost socialistične rekonstrukcije naše vasi, istočasno pa tudi načine in metode bor- be za izvedbo te naloge. Ob intenziv- nejši pomoči Okrajnega Partijskega aparata, so partijske organizacije na vasi več ali manj doumele pomembnost tklepov II. plenarnega zasedanja. Ta pokret v odnosu do vprašanja sociali- stične rekonstrukcije vasi se je takoj odrazil na terenu. Ze nekaj dni po ob- javi sklepov II. plenarnega zasedanja CK KPJ je uspelo osnovni partijski or- ganizaciji v Marofu, ob konkretni po- moči Okrajnega komiteta ustanoviti KOZ. Sklepi II. plenarnega zasedanja so razjasnili mnoge pojme, predvsem osnovnim partijskim organizacijam, ka- kor tudi samemu Okrajnemu komdtetu. Rezultat tega so ustanovitve kmetijsko obdelovalnih zadrug: Dramlje, Velika Pirešica, Loka pri Zusmu, Planina, Sv. Jedert. Vransko. Prekopa, Griže. Neka- tere od teh zadrug pa so se Se povečale 8 pristopom novih kmetov, tako, da je «ocialisti&u sektor od prve okrajne par- tijske konference do danes narastel za 1.333 ha. Ob prvi partijski konferenci »o bile le 4 kmetijsko obdelovalne za- Jiruge. 49 dnižin s 194 družinskimi člani, ki so posedovali 337 ha zemlje, od tega 99 ha orne. Sedaj pa je v 13 Kme- tijsko obdelovalnih zadrugah 216 družin z 674 družinskimi člani, ki posedujejo skupno 1.470 ha zemlje, od tega 1.078 obdelovalne zemlje. ■Popularnost sklepov II. plenarnega zasedanja CKKPJ pa je rodila do da- nes tudi 44 zadružnih ekonomij z 721 ha zemlje. Ta dejstva dokazujejo, da ?o najnaprednejši kmetje osvojili linijo CK KPJ o prehodu na nov način obdelova- nja zemlje. Zadružne ekonomije pri nas zaradi nerazumevanja njihove važnosti niso ix>sftale sredstvo za povečanje kme- tijske produkcije, niso bile šole. za pre- vzgojo kmetov, niso postale središče za- nimanja delovnih kmetov. Nasprotno, bile so v mnogih primerih slabo obde- lane, kmetje se niso Zcinimali za stanje v teh ekonomijah. — pa tudi tam, kjer so posamezne ekonomije več ali manj dobro delale, ni nihče vodil računa o principih socialističnega nagrajevanja. Zato ni čudno, da zadružne ekonomije v okraju niso predstavljale vmesnega člena za prehod širokih ljudskih mno- žic v Kmetijsko obdelovalne zadruge, razen v treh primerih, in to v Prekopi, Vranskem in Grižah. Za vzor zadružne ekonomije pa lahko služi ekonomija v Kozjem, ki je pridelala 50.000 kg, t. j. 5 vagonov krompirja na ha. Tak rarvoj je seveda ta zadružna ekonomija dosegla prav zaradi stalne pomoči partijske or- ganizacije. Povsod drugje, kjer partij- ske organizacije niso posvečale tolikš- nje pažnje zadružnim ekonomijam tudi niso mogle predstavljati šolo za kmete. Kot vidimo moramo iskati vzroke za slai) raizrvoj zadružnih ekonomij edino le v nerazumevanju ali oportunizmu osnov- nih partijskih organizacij, v vprašanju pripravljenosrti kmetov za prehod v višje obHke kmetijske proizvodnje, do neke mere pa tudi v neodločnost: krajevne- ga kakor okrajnega partijskega aparata. veČina partijskih organizacij pravilno razume vlo go odkupov Morda smo preveč kritično gledali na raizvoj obdelovalnih zadrug, toda tako samokritično gledanje je pravilno in lahko rodi samo boljše uspehe. Kljub navedenim pomanjkljivostim pa naše^ oMeLovalne zadruge že danes, pri vseh: slabostih nudijo državi razmeroma'več \^pi'n- oa privatni sektor. Vendar pa izgraditev socialiTma ne more pomeniti boljše življenje samo za tiste, ki danes največ doprinašajo k skupnim napKjrom, temveč je socializem družbeni red. ka- terega dobrine bo užival vsak poedinec. Prav zaradi tega je pravično, če zahte- vamo cd vsakega poedinca. da prispeva k skupnim naporom. Tako zahtevamo tudi od privatnega kmeta, da odda dr- žavi določen del svojih kmetijskih pri- delkov. Toda v odkupih moramo gle- dati predvsem sredstvo za izvajanje svoje ekonomske politike na vasi. to se psravl, da nam morajo biti odkupi sred- stvo razredne borbe. Večina partijskih organizacij pravilno razimie vlogo teh odkupov. Kljub temu pa se še najdejo nekateri člani Partije, ki vidijo v od- kupih samo direktivo višjega oblastnega foruma in s tem zanemarjajo svoj od- nos do tega vprašanja. Med tem ko je večina partijskih organizacij preko KLO in ostalih množičnih organizacij zagoto- vila 100 odst. odktrp žita pa sedaj mno- ge organizacije nasedajo oportunizmu krajevnih faktorjev pri odkupu krom- pirja. Vzrok, da nekateri KLO ne mo- rejo doseči plan odkupa krompirja je v sabotiranju večjih kmetov pri spomla- danskem setvenem planu, kjer niso po- sadili 1.046 ha po planu določenih povr- šin, ker se nmogi kmetje ne brigajo za selekcijo krompirja in ker so hektarski donosi mnogo kje višji kakor pa so jih ugotovile krajevne komisije. To nam naj bo nauk za v bodoče, da se mo- ramo dosledno boriti za izvajam je se- tvenih planov, posebno sedaj, ko je se- tveni plan določen istočasno za jesen- sko in spomla>dan^o setev. Ob tej pri- Nadaljevanje na 2. strani s Iran - »CELJSKI TEDNIK Leto II. Stev 42—43. (Nadaljevanje s 1. ^ilrani) iiki je poitrebno opozoriti i>artijakc or- ganizacije še na slabo i2:vrševanje od- icupov v važnih prehrambenih artiklih. Na primer letni plan pitanih prašičev je realizem samo 10 odst. Mleko, kjer smo dosegli 50 odLst,. odkup jajc je iz- vršen samo 45 odst. in nadvse važen od- kup oljaric, ki je izvršen samo 6 odst. Slabo izvrševanje odkupov je dokaz malomarnega odnosa partijskih organi- zacij, članov Partije do odkupnih pla- nov in oibveznosti, ki jih imajo po- samezni kmetje do države. PRAVILNOST IZVAJANJA PARTIJSKE LINIJE SE ODRAŽA PO- SEBNO V ANALIZI ODMERE DOHODNINE ZA LETO 1948 Poleg «xlkupov-ie važna tudi davčna politika na vasi. Id jo je članstvo Par- tije v glavnem pravilno razumelo. Zato smo lahlko pravilno vršili odmero dav- kov in med drugim tudi s tem zag>oto- vili izvajanje partijsike linije v pogledu raeredne borbe na vasa. Kljub temu pa So se našli posamezni člani, ki so se afb izvajanju te naloge razferinkali. Pra- vilnost izvajanja partijske linije se od- raža v iinalizi odmere dohodnine za leto ISKfl 60 6 odst. maJih .in srednjih kme- tov je plačalo 23.4 odst. davkov, med- tem ko je ostalih 39.4 odst. večjih kme- tov plačalo 77 odst. davkov. Poleg tega KO je vseh 65 transferacij ob doslednji izterjavi izvršilo izključno le pri ve- likih kmetih. Jasno je, da so se kulaki ob taki politiki naše Partije posluževali vseh načinov, da bi se izmuznili svojim obveznostim. Razume se, da smo taka saboterje primemo kaznovali, nekateri pa se zaradi tega nahajajo v zaporo. MOBILIZACIJA DELOVNE SILE JE KLJUCNO VPRASANJE NAŠEGA GOSPODARSKEGA RAZVOJA ^fajveč naporov pa smo, vsekakor vlo- mila ▼ aikcijo za vključevanje nove de- lovne sile v industrijo. Mobiliziranje delovne sile je ključno vprašanje našega gospodarskega razvoja. Že v preteklem letu smo zaposlili S.920 novih moči in ■Icer 3.594 moških in 1.326 ženskih. Od tega se je vključilo v težko industrijo 990 ljudi, kar je z ozirom na potrebe težke industrije mnogo premalo. Ena tzmed otsnovnlh slabosti pa je v tem, da smo zanemarjali agitacijo za vklju- čevanje v rudarstvo. Naša naloga v bo- doče je, da bomo največ delovne sile usmerili ravno v rudarstvo, kakor tudi v Tse ostale panoge težke industrije. Da- nes je posebno važna politična naloga partijskih organizacij v podjetjih, da pospešijo in zagotove preusmeritev mo- lke delovne sile v prioritetna podjetja. Nedopusten je odnos partijce organiza- cije do tega vprašanja v Tekstilni to- varni St. Pavel, kjer imajo še vedno 50 odst. moške delovne sile, ki bi jo lahko nadomestili z žensko. Za primer pra- rjdnega razumevanja tega vprašanja naj nam služi partijsika organizacija v to- varni Volna v Laškem, kjer so dali 14 odst delavcev v prioritetna p>odjetja in »o kljuib temu presegli plan za 7 olst. To jim je uspelo prav zaradi izboljšanja notranje organizacije dela. dviga sto- rilnosti posameznika itd. Važna naloga partijskih organizacij v podjetjih je skrb za pravilen odnos do novovključenih delavcev. Vzrok za fluktuacijo delovne sile je v glavnem prav v tem, da se nihče ne zanima xm novovkl j učen enega, kakšno delo ima, kako je z njegovim stanovanjem, pre- hrano itd Partijske organizacije mo- rajo doseči, da bo vodila računa o teh vprašanjih i sindikalna podružnica i uprava podjetja. Z reševanjem teh vprašanj bomo pripomogli k rešitvi o- staUh nalog,, za katere se morajo celice zavzemati, kot na primer delovna di- sciplina, dvig storilnosti dela itd. Številka 3.818 nevključenih nam do- kazuje, da še nismo vključili vso re- zervno delovno silo v okraju. Jasno je, da je za rešitev take naloge treba več kot samo momentalne agitacije, ker se ta!ka naloga ne more rešiti naenkrat. Vendar bi plan mobilizacije rezervne delovne sile lahko dosegli, pa tudi pre- segali, če bi sleherni član Partije razu- mel dejstvo, da ' pomeni številka 3.818 ravno toliko živih ljudi, ki so v precejš- nji meri še izkoriščani od vaških kapi- talističnih elementov in da s svojim de- lom pravzaprav krepe te elemente. S tem ti ljudje škodujejo v resnici sami sebi, so proti izboljšanju svojega lastne- ga življenja. To je dejstvo in to dejstvo jim je treba dovolj osvetliti. Pojačati je torej treba politično aigitacijsko delo i>J^*Y..v tej smeri. USPEHI, KI JIH DOSEGAMO V INDUSTRIJI SO REZULTAT ZAVESTI NAŠEGA DELAVSTVA (zakar imajo zasluge predvsem naše partijske organizacije) Pra-vdlno izpolnjevanje teh nalog bo omogočilo, da bomo še povečali naše uspehe v industriji. Uspehi, ki jih dose- gamo v industriji, so rezultat zavesti našega delavstva, ki daje odgovor na Tse klevete proti naši Partiji in našim marodom z zvišano storilnostjo dela, s preseganjem plana itd. Ni slučaj, da vsa podjetja dosegajo in presegajo plane, Kiito imajo predvsem zasluge tudi naše partijske organizacije. Toda ravno ob takih uspehih preziramo napake, ki jih moramo čimprej e odstraniti, predvsem se je treba boriti proti izrabljanju bol- niških dopustov s strani manj zaved- nega delavstva. Rudnik Zabukovca—^Li- boje ima na primer povprečno 11 odst. bolnikov dnevno. Tako dejstvo je na drugi strani v grobem nasprotju z uspe hi, ki jih dosegajo brigade, saj je na primer v 1 dnevu ena brigada dosegla učinek 26 ton premoga na moža, t. j. 500 odst. nad normo, storilnost se je dvignila za 10 odst., plan presegajo itd. Partijske organizacije se morajo boriti tudi proti zaposlitvi kvalificiranih mo- či na mestih, kjer se lahko zaposli ne- kvalificirana moč. Važna naloga je tudi vzgoja delavstva v tem, da osvoje tek- movanje kot stalen sistem dela, kot so- cialistični način dela. Pri tem je treba gledati, da zajame to tekmovanje čim Širše nanožice. V Železarni Store sode- luje v tekmovanju, ki se je začelo že v začetku marca 65 brigad s cca. 900 de- lavci. Na čast partijske konference so sprejeli 3-dnevno poostreno tekmova- vanje in je v tem času narastla storil- nost 26 odst. na posameznega delavca. Poleg tega pa se partijska organizacija trudi, da bi sleherni delavec bil se- znanjen tako z mesečnimi ali tedenski- mi, kakor z dnevnimi nalogami. Predpogoj za- uspešno delo v vsakem podjetju pa je brez dvoma dobra po- vezava med partijsko organizacijo, sin- dikalno podružnico in vodstvom pod- jetja. Talko sodelovanje omogoča naj- boljši pregled nad stanjem v podjetju, kakor tudi nad življenjskimi problemi posameznega (delavca. Glavna naloga pa je z vztrajnim političnim delom do- seči, da bo Sirotanovičev sistem dela osvojil sleherni naš delavec. Sirotano- v^ičevo gibanje se že širi tudi pri nas. Ko je radio Budimpešta blebetal v svet, da delavci v Storah štrajkajo so delavci v martinami odgovorili takole: prva iz- mena je peč napolnila v 38 minutah, druga v 30 minutah in zopet prva v 20 minutah, čeprav je norma 3 in pol ure. Vse to nam dokazuje, da naše delav- stvo smatra Partijo res za svojo vodi- teljico in je pripravljeno izpolnjevati vse naloge, ki mu jih ona postavlja. VES PARTIJSKI AKTIV JE POSVETIL NAJVEČ SKRBI SOCIALIZACIJI NAŠE VASI Navzlic mnogim pomanjkljivostim je vendar razvidno, da pmo v času od tadnje Partijske konference beležili na polju reševanja gospodarskih nalog, iz- vajanja uredb in ukrepov, pri graditvi socializma v naši indust^riji in na naši vasi znatne usipehe v našem okraju. Teh uspehov ne bi bilo. če ne bi Partija, v tem slučaju Okrajni komitet usmerjal in vodil vse gospodarsko. kuUumo in politično življenje preko naših organov ljudske oblasti, ustanov in množičnih organizacij. Okrajni komitet je na svo- jih plenarnih zasedanjih na podlaga ana- lize politične in gospodarske situacij« ter perečih nalog, ki so stale pred nJim, obravnaval razne stvarne naloge in pro- blematiko kakor: notranjo partijsko utr- ditev in razširitev partijskih organiza- cij na vasi in v industriji, postavljanje novih partijskih organizacij in kandi- datskih grup, ideološko vzgojo članov in študij v partijskih in množičnih or- ganizacijah, gradnjo zadružnih objek- tov itd. Plenum Okrajnega komiteja j« temeljito preštudiral sklepe II. plenar- nega zasedania KPJ in KPS ter rn ana- lizi situacije na področju našega okraja sprejel na podlagi teh zaključVo" svoje posebne sklepe, plenum je nadalje raz- pravljal o volitvah za delegate v okraj- no konferenco OF in volitve v vaške Bekretariate OF, o izvedbi meseca goz- darstva in mobilizaciji frontnih brigad ▼ mesecu gozdarstva, formiranju brigad za kapitalno organizacijo, mobilizaciji voznikov, vprašanju odkupov, setvenih planov, davčne politike, utrditvi po- verjeništva za kmetijstvo in poverjeni- štva za finance, o Informbirojevski go- nji in drugih vprašanjih. Skozi vsa ple- narna zasedanja Okrajnega komiteta se je kot rdeča ntt vleklo vprašanje so- cializacije naše vasi In rekonstrukcije našega kmetijstva. Plenum Okrajnega komiteja je izvrSeranje teh skVrvov spremljal in analiziral' na prihodnjih sejah. Najtežji problemi, katere je Okr. komitet v tem času razpravljal so bila vprašanja revizije prvotne odmere do- hodnine, setveni plani, odkupi, 'mobili- zacija delovne sile, frontne brigade in vprašanje razširitve hmeljskih nasadov v Savinjski dolini. Okrajni komitet se je za izvedbo po- Tltičnih nalog v zvezi z aktivizacijo ljudskih nmožic in v svrho izvedbe kon- kretnih akcij posluževal šiiršega in ož- jega aktiva pri Okrajnem komitetu. S tem aktivom so se vršili redni tedenski Keminarji oziroma konference, kd so zla- sti v zadnjih dveh mesecih bolj načrtno pripravljeni. Ta širši in ožji aktiv, ki je individualno zadolžen za področje posameznih krajevnih ljudskih odbo- rov, člani Okrajnega komiteta, ki so za- dolženi Za posamezne sektorje, sektor- sike konference s predstavniki partijskih In množičnih organizacij ter predstav- niki k^a'e\T:iih organov Ijiid.^^ke oblasti, redna mesečne konference s sekretar osnovnih partijskih organizacij — vse to predstavlja že obliko in način nepo- sredne pomoči našim osnovnim partij- skim organizacijam na terenu in preko njih vsem krajevnim poUtionim in go- spodarskim forumom Neposredna pomoč Okrajnega paurtij- skega foruma našim osnovnim partij- ^im organiizacijam na terenu je prišla tudi neprimerno bolj do izraza z orga- nizacijo pomožnih organov oziroma od- delkov v aparatu Okrajnega komiteta. Ugotovitve slabih in dobrih strani na- gega političnega in gospodarskega dela na terenu so prišle do izraza v analizi in sprejemu konkretnih sklepov na par- tijskem posvetovanju okraja Celje-oko- lica in Celje-mesto dne 5. av^sta t. 1., kateri je prisostvoval član Politbiroja CK KPJ, zvezni minister za težko in- dustrijo tovariš Leskošek Franc-Luka To partijsko posvetovanje predstavlja preokret v delu naših političnih organi- zacij na terenu in sicer i>reokret na boljše, čeprav z rezultati še ne moremo biti povsem zadovoljni. OKREPITVI IN RAZŠIRITVI PARTIJE BODO NAŠE PARTIJSKE ORGANIZACIJE MORALE POSVETITI VEC POZORNOSTI KOT DO SEDAJ Tudi na področju našega okraja ugo- tavljamo, da po uspehih, ki jih je do- segla in jih dosega naša Partija v borbi za izgradnjo socializma in izvrševanju petletnega plana v borbi za izvajanje čistosti linije in programa Partije, pred- stavlja največjo našo slabost zaostaja- nje partijskega utrjevanja in razvija- nja osnovnih partijskih organizacij v našem okraju, zaos,tajanje razvijanja or- ganizacij sko-političnih oblik in načinov dela, nesistematičnost v delu naših os- novnih partijskih organizacij. Okrepitev in razširitev Partije pred- stavlja osnovne slabosti naših partij- skih organizacij na terenu, ki se izraža v njihovem oportunizmu in ozkosti^ Imamo partijske organizacije, v katerih se starejši člani KP direktno bojijo sprejemanja novih kadrov, ker v tem vidijo omejevanje njihovih položajev. To svoje stališče zagovarjajo s tem, češ, da za sprejem ni ljudi, ki bi imeli za to pogoje, čeprav imajo v vrstah Osvobo- dilne fronte poštene in predane fron- to\'ce. ki dokazujejo ne z govorjenjem, temveč z delom, da imajo pogoje in da v praksi stojijo na liniji naše Partije. Pravijo tudi, da se bo partijska organi- zacija s takim sprejemanjem razvode- nila, mi pa že danes ugotavljamo, da so v številnih primerih novosprejeti kan- didati In mlajši člani Partije mnogo bolj revolucionarni, kakor taki starejši člani, ki smatrajo, da je Partija njihov monopol. Razen te slabosti oziroma ne- pravilnosti, oportunizma in ozkosti, ka- terih obstoj ne moremo podcenjevati "in Iti preko njih, je še en vzrok, ki zavira jačanje in širitev Partije na terenu, a to je absolutna malomarnost do tega vprašanja pri mnogih naših Partijskih organizacijah. Širitev in jačanje Partije s sprejemanjem novih v članstvo in kandidaturo iz vrst predantti delavcev in delovnih kmetov ne smatrajo kot svojo stalno politično nalogo, temveč mnoge naše partijske organizacije pri- stopajo še vedno k reševanju tega vpra- šanja kampanjsko, to je le na iniciativo Okrajnega komiteta. Sektaški odnos in oportunizem do po- večanja števila članov in kandidatov In razširitve Partije, o čemer govorijo tudi sklepi III. plenarnega zasedanja CK KPS o tekočih nalogah organizacij Ko- munistične partije Slovenije, kar smo ugotovili tudi v številnih partijskih organizacijah v našem okraju je treba odpraviti. Kajti z ozirom na velik polet, ki vlada v delovnih kolektivih v naii industriji in tudi na vasi z ozirom na vedno večje naraščanje števila delavcev na jx>dročju našega okraja in vedno večje število kmetijsko obdelovalnih zadrug je jasno, da imamo tudi na pod- ročju nsišega okraja mnogo več možnosti za sprejem novih članov in kandidatov iz vrst delavcev in delovnih kmetov. Eden izmed glavnih in važnih ele-. men tov za pravilno delo in funkcioni-' ranje osnovnih partij sikih organizacij je pravilno postavljanje in reševanje or- .ganizaciJakih vprašanj. Mi smo imeU dOh sedaj na področju enega krajevnega ljudskega odbora več osnovnih partij- skih organizacij, ki so bile vezane ne- posredno na Okrajni komitet, ni pa bilo takega vodstva, ki bi združevalo delo na vsem področju tega krajevnega od- bora in ki bi to delo tudi vodilo. Zato smo pristopili in izvedli volitve v 9 kra- jevnih komitetih na področju našega okraja. R^vno tako smo v interesu bolj- šega izvrševanja nalog in dela spričo sedanjega stanja nekatere partijske or- ganizacije združili, kakor je to slučaj v St. Petru, Vranjem in Jeromanu ter Drami j ah. V tem letu je bilo ustanov- ljenih na novo 17 osnovnih partijskih organizacij in 12 kandidatskih grup. V nekaterih večjih podjetjih in ustanovah je bilo povečano število oddelkov par- tijske organizacije. Socialni sestav v naših partijskih or- ganizacijah je kazal da nismo dovolj zasigurali vodstvo z zboljšanjem social- nega sestava da se nismo dovolj orien- tirali na okrepitev naših partijskih or- ganizacij v raznih panogah našega go- spodarskega udejstvovanja. Zato se je Okrajni komitet stalno tudi bavil z vprašanjem zboljšanja socialnega sesta- va članov in kandidatov ki je bil zlasti pri članstvu do nedavnega zelo kritičen. Ena od šibkosti v naših osnovnih par- tijskih organizacijah je njihov maloma- ren odnos do kandidatov in novo spre- jetih članov. V mnogih organizacijah so se kandidatom enostavno nalagale naloge in dolžnosti ni se pa posvečala pažnja ideološki izgradnji. To dokazuje tudi dejstvo, da je v mesecu gozdarstva bilo sprejeto v frontnih brigadah 84 najboljših frontovcev v kandidaturo, katerih večji del pa se je porazgubil prav zaradi takega malomarnega odno- ea. Najslabše partijske organizacije v tem pogledu so Braslovče, Polzela, Pre- vorje. Višnja vas in druge. Izvajanju Statuta je bilo- s strani o snovnih partijskih organizacii, lahko re čeno tudi delno s strani Okrajnega ko- miteta posvečeno premalo pažnje. tako da je to vprašanje plenum Okrajnega komiteta moral večkrat obravnavati in povzeti primerne sklepe in ukrepe. Ena izmed glavnih sredstev je utrdi- tev partijskih organizacij danes, ko sto- jijo pred nami važne naloge, je vpraša- nje discipline in razvijanje čuta od- govornosti. Seveda je utrditev discipli- ne povezano tudi s čiščenjem iz vrst Par- tije vseh tistih elementov, ki skušajo ravirati izgradnjo socializma in kate- rim je še posebej klevetniška gonja iz dežel Informbiroja dala zaslombo pri izvajanju njihovih protiljudskih ten- denc. Vprašanje sklicevanja rednih delov- nih sestankov, vsebina dnevnih redov je v osnovnih partijskih organizacijah vprašanje, s katerim se Okrajni komitet v zadnjem času nmogo bavi in glede katerega z dosedanjimi uspehi še daleč ne moremo biti zadovoljni. Se danes imamo številne partijske organizacije. 30 TON ZVALJANEGA ŽE- LEZA V POČASTITEV KONFERENCE V Irodnevnem tekmovanju so presegli postavljeni plan za 30 ton ali za 19%. Najbolj se je iz- kazala Gradniikova brigada, ki je presegla normo za 31.7% in Gubčeva brigada s 57% presežene norme, kar je obenem najvišji rezultat tega obrata. Uspehe je dosegala tudi brigada Staneta Rozmana s presežkom norme 19.6% na potisni peči in grobi progi. Nadalje se je odlikorala brigada Miloša Zidanška na naj- težjem delovišču, v adjusjaži, ki je presegla plan za 12.7%. BRIGADE V ŠAMOTARNI SO PRESEGLE NORME ZA 40, 39, 35 in 34% Kljub neprimerno večjim teža- vam tehničnega značaja so tudi samotarji prispevali svoj del k uspehom preseganja planskih na- log, saj so izvršili produkcijo v surovem stanju s presežkom za 17%. Obrat se je odlikoval s sto- odstotno disciplino. V ročni obU- kovalnici je IV. brigada pod vod- stvom brigadirja udarnika Grač- ner Antona zabeležila presežek norme za 30%. Le malo manjši uspeh pa je dosegla brigada pod vodstvom Gorjup Ignaca s pre- sežkom 34%. Pri drobilcih pa prednjači III. grupa pod vod- stvom brigadirja Baumgartner Franca s presežkom 35%. Pri dvigalu in sttšilnici pa je do- segla najboljši rezultat VIII. bri- gada, presegla je normo za 40%. Celotni kolektiv Železarne Sto- re je pa v času trodnevnega tek- movanja presegel produkcijo v skupni vrednosti 42 milijonov di- narjev. NA PREDVEČER PARTIJSKE KONFERENCE SO V ZADRU- GO V ARJI VASI PRISTO- PILI ŠE ŠTIRJE KMETJE Od 30. jimija t. 1. se je zadruga povečala za 537 ha zemlje, odn. za 29 kmetij. V znak predanosti in zaupanju našemu partijskemu in državnemu vodstvu pa so se priključili k zadrugi na predve- čer okrajne partijske konference še 4 kmetje. Tako danes zadruga poseduje 248 ha obdelovalne zem- lje in 118 glav goveje in druge živine. Obveznosti v počastitev partijske konference so zadruž- niki v celoti izpolnili. Sklenili so tudi, da bodo do konca leta pri- tegnili še preostale kmete vasi ▼ zadružni sektor. NOVA OBDELOVALNA ZA- DRUGA »KOZJANSKI OD- RED« USTANOVLJENA V CAST PARTIJSKE KONFE- RENCE V počastitev partijske konfe- rence so napredni kmetje v Koz- jem ustanovili na predvečer kon- ference KOZ ter ji>na listanov- nem občnem zboru dali ime »Kozjanski odred«. Sklenili so, da bodo zastavili vse sile. da bo za- druga res procvitala v vseh po- gledih, tako da bo v doglednem času ena najboljših v okraju. V DREŠINJI VASI SO NA PREDVEČER KONFERENCE USTANOVILI OBDELOVAL- NO ZADRUGO Tudi v Drešinji vasi je bila ustanovljena na predvečer okrajne partijske konference obdelovalna zadruga. Na ustanovnem občnem zboru je 10 kmetov pristopnikov sklenilo, da bodo v počastitev partijske konference zaktivizirali še ostale kmete v vasi za vstop v zadrugo, da bi tako povečali ob- seg orne zemlje. Sklenili so tudi, da bodo zadružno zemljo obdelo- vali še z večjo ljubeznijo kot do sedaj, tako da bo novo ustanov- ljena zadruga služila za vzor vsej okolici. DELOVNI KOLEKTIVI V LAŠKEM SO DOSEGLI VE- LIKE USPEHE Kolektivi v Laškem so izpolnili vse obveze, katere so si zadali v počastitev okrajne partijske kon- ference. Tako je kolektiv »Volna« v La- škem v treh tekmovalnih dneh presegel normo v proizvodnji za 26,7%. Kolektiv rudnika Huda jama je presegel polletni plan za 4%. Udarniško so nakopali do se- daj že 680 ton premoga, obvezali so se pa da bodo do konca leta udarniško nakopali še 1200 ton. Nadalje so se obvezali, da bodo s prostovoljnim delom mesečno nakopali še 60 ton premoga. Centralnemu komiteju KPJ in tov. Titu z Dmge okrajae partijske koniercace člaaoT KPS okraja Cclf«-«koMea Vaai poitljamo vdanostne in reTolucioname pozdrave. Obravnavali smo delo v razdobju od prve konference, ki se je vršila v oktobru lanskega leta. Ugotovili smo precejšen napredek in aspehe v izpolnjevanju nalog petletnega plana. S ponosom sporočamo, da vsa naša podjetja izpolnjujejo i« presegajo svoje planske naloge in na ta način dokazujejo svojo neizmerno preda- nost svojemu vodstvu s tov. Titom na čelu. Tudi na področju socialistične preo- brazbe vasi smo dosegli lepe uspehe. Ustanovili smo 11 novih obdelovalnih zadrug in pripravljamo ustanovitev še nadaljnih. Borimo se za utrditev in pravilen raivoj zadružnih ekonomij, ki jih imamo 44, da bi na ta način postale res stopnica za naše kmete za vstop v kmetijske obdelovalne zadruge. Ko smo kritično pregle- dali naše delo pa smo istočasno ugotovili precej napak in pomanjkljivosti, ki so zmanjševale naše uspehe, III. plenarno zasedanje CK KPS nas je opozorilo ■ svoj m« sklepi na notranje partijsko življenje in utrditev in ravno v tej smeri amo storili največ napak. Zato smo sprejeli in osvojili sklepe lU. plenarnega zasedanja v celoti ter jih bomo prilagodili posebnostim naših part.jskih organizacij. Zavedamo se, da brez močne partijske organizacije, ki se vzgaja v liku tov. Tita in heroj- skega Centralnega komiteja, ne moremo do popolnosti izvrševati svojih nalog, to je dolžnosti do našega ljudstva. Ko Vam pošiljamo te pozdrave Vam istočasno javljamo, da je naša enotnost bolj čvrsta kot kdaj koli poprej. Zavedamo se, da ravno s svojim delom izpolnjujemo komunistično dolžnost braniti čistost marksi- zma-Ieninizma pred vsemi poizkusi revizionizgia pa kdor koli bi delal takšne poiz- kuse. Obsojamo žalostna početja voditeljev SZ in njenih satelitov. Ne moremo pozabiti, da so za judeževe dolarje izdali Slovensko Koroško, Gnusi se nam njihovo barantanje s krvjo grškega naroda. Toda to, kar nas najbolj žali je podlo obrekovanje naš.h najdražjih voditeljev za gestapovce, ker s tem takorekoč blatijo vsakega izmed nas. Boli nas, ko vidimo, kako teptajo komunistično moralo, komu- nistično čast, ki bi jim morala biti sveta nad vse. Cel svet se smeje njihovim neumnostim, ker kdo jim lahko verjame, da je gestapo organiziral Narodno osvobodilno borbo, to je borbo proti samemu sebi. Strese nas ob misli nad tem, kakšna bi bila usoda delavskega razreda vsega sveta če se ne bi KPJ s svojim junaškim CK-jem na čelu, uprla pogubnemu revizionizmn voditeljev ostalih komu- nističnih partij pod diktatom CKVKP b. Hvaležni smo Vam, da ste preko delega- cije na zasedanju OZN, da ste preko tov. Kardelja visoko dvignili glas resnice. Mi pa bomo še vztrajneje delali na vseh področjih, da bi čimveč doprinesli k izgradnji socializma. Naj naši napori za izpolnjevanje nalog petletnega plana po- vedo celemu svetu, da se ne damo in se nikoli ne bomo pustili ločiti od našega vodstva in tov. Tita. Naj živi naš herojski Centralni komitet na čelu s Teboj, tov. Tito! Naj livi enakopravnost vseh socialisilčnik deiell Delegati IL okrajne partijske konferenc« okraja Celje-okoUca Leto II. — Stev. 42—43 CELJSKI TEDNIK Stran 3 Nadaljevanje z druge stram. ker se sestanki vršijo samo zars^di se- stankov in kjer se dnevni red sestavlja šele na samem sestanku. Se slabše je pa v pogledu preverjanja izvrševanja nalog, ki je eno od osnovnih elementov v metodi partijskega vodstva. V mno- gih osnovnih partijskih organizacijah sicer obstoja kritika in samokritika, 'oda kot točka dnevnega reda, ker ne razumejo, da je kritika in .samokritika kot metoda partijskega vod.stva zakon vsakodnevnega življenja in dela Partije. V osnovni partijski organizaciji na Pla- nini so na primer starejši člani užaljeni, če se jih kritizira in poudarjajoč svoje zasluge za časa narodno-osvobodilne borbe, s katerimi hočejo opravičiti svo- jo malomarnost do izvrševanja nalog in nedelavnost, odrekajo pravico do kri- tike mlajšim članom, jih s tem .=:prav- Ijajo v neenakopraven položaj, s čemer so seveda v tej partijsiki organizaciji zdravo kritiko in samokritiko onemo- gočili. V LIBOJAH NOV RUDARSKI REKORD — 24 TON NA RUDARJA Ta kolektiv je uvedel Sirotano- vičev način dela kot stalen način dela ter so tako presegli normo za 26 ton. V trodnevnem tekmo- vanju Za počastitev partijske konference so presegli plan pro- izvodnje za 103%. Najbolj se je izkazala brigada Miklavca, ki je presegla normo za 126%. Po oseb- nih obvezah pa .s.o prekoračevali nonno za 436%. Tehnično vod- stvo samo je nakopalo 700 ton premoga. Ob času konference pa so frontne brigade pri gradnji za- družnega doma sprejele sklep, da bo dom pod streho do 29. novem- bra. Isto tako so nameščenci skle- nili, da bodo s prostovoljnim de- lom v prostem času nakopali 1000 ton premoga da bi zasigurali dosego plana do 29. novembra. V ŠENTPETRU — 1000 PRO- STOVOLJNIH UR NA CAST KONFERENCE V počastitev partijske konfe- rence so napravili lOOO ur udarni- škega dela pri izgradnji zadruž- nega doma in v Tekstilni tovarni. POZDRAVI PARTIJSKI KON- FERENCI OKOLICE CELJA Ves čas poteka partijske kon- ference so prihajale delegacije, da bi v imenu svojih kolektivov in organizacij pozdravile partij- sko konferenco. Sprejeto je bilo tudi nekaj brzojavk od partijskih organizacij in kolektivov v okra- ju Celje-okolica. Med njimi ie bila tudi brzojavka člana polit- biroja CK KPJ in ministra za tež- ko industrijo tov. Leskošek Fran- ca, v kateri se opravičuje, da za- radi nujnih državnih poslov ne more prisostvovati konferenci ter da isti želi obilo uspeha. Zelo globok vtis je napravila pionirska brigada iz Laškega. — Najmlajši pionir Vidali je z je- klenimi besedami pozdravil pri- sotne in dal trdno obljubo, da bo- do pionirji stopali po poti komu- nistov in da bodo z vsemi silami pomagali našim borcem za plan. Z navdušenjem in ploskanjem so delegati prestregli pionirje v svo- jem pozdravu. Delegacija iz Železarne v Što- rah je darovala konferenci sim- bolično darilo in izrazila željo delavstva, da bodo še bolj pove- čali .storilnost dela. Delegacija zadružnikov iz KOZ v Arji vasi je pozdravila konfe- renco z grafikonom dosežene kmetijske proizvodnje in lepo iz- delano kolekcijo semen ter s trd-j no obljubo, da bodo zadrugo še j bolj dvignili in zajeli še vse pre-: ostale kmete v zadrugo. ; Delegacije iz Laškega in to iz; kolektivov »Volne«. Pivovarne,' Trafopostaje in zdravilišča so po- zdravile konferenco s simbolični- mi darili in z obljubo, da bodo s svojim delom odvrnili vse kle- • vete. ki jih mečejo danes na nas in naše vodstvo vse informbiro- jevslce države. Delegacija rudnika Liboje-Za- bukovca je pozdravila konferen- co s simboličnim darilom in po- ročilom, da so normo in plan v teku trodnevnega tekmovanja presegli. KOLEKTIV »ODPADA« JE V NEDELJO ZREZAL IN ZBRAL 3 TONE ŽELEZA Celoten delovni kolektiv po- družnice »Odpada< v Celju je odšel dno 9. oktobra na prosto- voljno delo pod Urško goro. ter tam v globokih grapah zrezal in naložil 3 tone železa. VECdnost opravljenega dela 4261.50 din je podružnica oddala Mestnemu Ko- mitetu KPS v Celju. S tem svojim delom, ki je bilo izvršeno pod najtežjimi okolišči- nami, je delovni kolektiv »Odpa- da« pokazal neomajno zaupanje v naše partij.sko vodstvo. DO 29. OKTOBRA BODO V VALJARNI CINKARNE DE- LALI VSAKO NEDELJO v čast partijski konferenci so tekmovali skoraj v vseh obratih Cinkarne. Najbolje so se pa iz- kazali v valjami, kjer znašajo mezde 13.000 din in jih bodo od- dali v partijski sklad. Med člani partije so zbrali za 32.000 din ob- veznic ljudskega posojila. V tek- movanju je bila najboljša Zu- pančičeva brigada. Delavci va- Ijame so se obvezali, da bodo za- radi nepredvidenih popravil de- lali vsako nedeljo, vse do 29. no- vembra tako, da bo plan gotovo dosežen. OSVOBODILNA FRONTA JE POD VODSTVOM PARTIJE DOSEGLA VIDNE USPEHE Važno mesto v političnem delu go- tovo zavzema pravilno delo naših par- tijskih organizacij v izven partijskih množičnih organizacijah. Osnovne par- tijske organizacije morajo videti v mno- žičnih organizacijah tiste močne čini- telje, preko katerih bodo razvijale množično politično delo in s široko akti- vizacijo delovnih množic izvajale linijo in program Partije. Okrajni komitet je nudil široko pomoč Okrajnemu odboru OF, kakor je to zlasti bilo ob priliki volitev za delegate na Okrajno konfe- renco OF in pri volitvah v vaške se- kretarijate OF, saj je takrat reziUtat udeležbe pri volitvah bil čez 98%. Na- dalje je Partija nudila široko pomoč Osvobodilni fronti v mesecii gozdar- stva. Številčni plan frontovcev v me- secu gozdarstva je bil izpolnjen, vse brigade so realizirale postavljeni plan sečnje in izdelave lesa, nekatere od njih — kakor obe udarni brigadi »Slavka Slandra« in »Matije Gubca« sta ta plan celo presegli. Okrajni komitet je nudil Osvobodilni fronti, štabom in partij- skim organizacijam v frontnih brigadah veliko pomoč, Rezultat te pomoči in živega političnega dela v frontnih bri- gadah ni bil samo v realizaciji plana sečnje, temveč je prišel do izraza v na- slednjem: čez 2.0 brigadirjev se je vključilo v prod ikcijo kot stalna de- lovna sila in že v brigadah samih pod- pisala pogodbe, čez 20O brigadirjem so b ie izdane članske knjižice OF, v kan- didaturo KP -c bilo sprejetih 84 fron- tovcev, večinoma delavcev in kmetov — po socialnem poreklu so bili skoraj vsi iz kmečkega življa. Ta uspeh pri orga- nizaciji frontovcev v mesecu gozdarstva bi moral biti povod stalni aktivizaciji in stalni mobilizaciji frontovcev v front- ne brigade — zlasti za našo kapitalno izgradnjo. Pregled dela te prve uspešno zaključene mobilizacije pa do danes kaže, da se je vprašanju važnosti ka- pitalne izgradnje polagalo premalo paž- nje, da tako partijski funkcionarji ka- kor tudi funkcionarji OF niso videli vzročne povezave med vprašanjem po- sebnih frontnih brigad, stalne delovne sile, , ustanavljanja kmetijsko-obdelo- valnih zadrug itd. Uspehi Osvobodilne fronte pri raznih akcijah, kakor je to na primer gradnja zadružnih domov, popravljanje cest, čiščenje jarkov itd., kjer je bilo oprav- ljeno približno 600.000 ur prostovoljnega dela ddkazuje, dfa so ti uspehi bili možni in da so rezultat pK>litičnih pred- priprav in prepričevanja članov OF. Vendar nekatere osnovne partijske or- ganizacije ne vidijo v Osvobodilni fronti tisto močno orožje v borbi za izgradnjo socializma, katerega nima nobena dru- ga dežela, ne znajo izvrševanja nalog in programa Partije organizirati preko množičnih organizacij, predvsem preko Osvobodilne fronte in je bilo mnogo pri- merov, da so naloge frontnih organi- zacij izvrševale partijske organizacije, ki so se izgubljale v suhem prakti- cizmu. PARTIJSKE ORGANIZACUE V INDUSTRIJI IN PODJETJIH IMAJO VELIKE IN ODGOVORNE NALOGE Naša Partija posveča veliko pažnjo dciu sindikalnih organizacij, pod nje- nim vodstvom so se naši sindikati raz- vili v masovno organizacijo, ki je or- ganizacijsko zajela skoraj vse delavce in uslužbence. Partijske organizacije v industriji in podjetjih imajo veliko in odgovorno nalogo. V tesni povezavi z okrajnim sindikalnim svetom je Par- tija pripravila vse potrebno za izvedbo občnih zborov tako. da so v nove upravne odbore prišli novi ljudje z jas- no politično in gospodarsko perspekti- vo. Čeprav so novi upravni odbori mno- go boljši od prejšnjih, čeprav je Okrajni sindikalni svet postavil v večja pod- jetja aktiviste-profesionalce. ne more- mo s političnim delom v sindikatih biti povsod zadovoljni. Vzrok je v tem, ker osnovne partijske organizacije premalo delajo in sprovajajo naloge preko sin- dikalnih podružnic, včasi rešujejo raz- na drobna vprašanja sindikata, namesto da bi se bavila z osnovno nalogo uspo- sobiti sindikalno vodstvo, ki naj bi bilo v stanju voditi organizacijo in samo- stojno reševati probleme. V večini pri- merov partijske organizacije v podjet- jih ne znajo večidel svojih nalog spro- vajati v življenje preko sindikalnih po- družnic. Partijske organizacije v pod- jetjih ne smatrajo za potrebno, da bi skrbele za uresničenje in sprovajanje v življenje direktiv, ki jih dobijo sin- dikalne podružnice od nadrejenih sin- dikalnih forumov — če istočasno te di- rektive partijske organizacije ne do- bijo tudi od svojih partijskih forumov. Povezava med Partijsko organizacijo, sindikalno podružnico in vodstvom pod- jetja je bila slaba stran pri večini na- ših podjetij. V rudniku Liboje so na primer organizirali tekmovanje po_na- činu Sirotanoviča brez vzpodbude in sodelovanja partijske organizacije in sindikalne podružnice. Vendar pa ugo- tavljamo, da je zlasti v zadnjem času, po zadnjem partijskem posvetovanju situacija v pogledu sodelovanja med partijsko organizacijo, sindikatom in vodstvom podjetja postala mnogo bolj- ša, kar je prišlo do izraza v močnejši borbi kolektivov za izvršitev proizvod- nega plana, za učvrstitev ^delovne di- scipline, v budnosti proti sovražniku delavskega razreda, pri ideološkem in političnem delu in socialističnem te- kmovanju. Zlasti vidni uspehi v tem pogledu so doseženi v Železarni Štore in Tekstilni tovarni »Volna« v Laškem, dočim je pa še vediio zelo slaba situ- acija v tem pogledu v Tekstilni tovarni Št. Pavel. OSTALIM MNOŽIČNIM ORGANIZACIJAM MORAMO NUDITI VEC POMOCi Če lahko govorimo o dobri povezavi in pomoči Okrajnega komiteta Okraj- nemu odboru AFZ, ne moremo to reči v pogledu sodelovanja in pomoči, ka- tere bi morale nuditi naše osnovne partijske organizacije AFZ na vasi. Res je, da so od zadnje partijske organiza- cijske konference naše organizacije AFZ dosegle precej uspehov v svojem delu. kakor je to ob priliki podpisne akcije za mir, novoletne jelke in v dobi tro- mesečnega tekmovanja v tednu matere in otroka. Vendar pa v številnih pri- meri organizacije AFZ nimajo od strani osnovnih partijskih organizacij zadost- ne pomoči in zanemarjanje tudi na področju našega okraja izvira od tod, ker mnoge partijske organizacije še vedno ne razumejo, da je delo med ženami njihova partijska politična na- loga. Tako n^azumevanje privaja do tega, da pairtijske organizacije pa tudi Osvobodilna fronta rabi odbor AFZ za izvrševanje tehničnih del. ne pa za množično politično delo. Okrepiti orga- nizacij^ AFZ in jim pomagati, da naj- dejo primerno obliko za politično delo med ženami — to bi bila njihova glav- na naloga. Tudi mladinski organizaciji in delu mladine naše partijs:ke organizacije nu- dijo premalo pomoči. Na področju na- šega okraja imamo še čez 18% mladi- ne, ki ni organizirana v mladinski or- ganizaciji. Na splošno dela samo 40% mladinskih aktivov, med njimi pe so najboljši delavski aktivi, dočim so naj- slabši mladinski aktivi na vasi. Imamo primere, da mladinci, člani Partije, sploh ne prihajajo na mladinske se- stanke, tako da je mladinska organiza- cija prepuščena sama sebi. Rezultati, ki jih je dosegla mladinska organizacija v delovnih brigadah in pri vključitvi v industrijo in šolo v gospodarstvu, so dokaz, da bi bilo mogoče doseči pri- memo večje uspehe, če bi se člani KP in .partijske organizacije zavedale svoje od- govornosti v delu z našo mladino. Ne- kateri smatrajo, da je glavna naloga mladine v sodelovanju pri delovnih ak- cijah, zato je tudi pomanjkanje poli- tičnega dela med mladino vzrok njene neaktivnosti na polju socialistične pre- obrazbe naše vasi. Partijska organiza- cija na vasi in v podjetjih mora nuditi večjo in bolj stvarno pomoč mladinski organizaciji — vse akcije, ki jih vodi mladina, morajo naše partijske organi- zacije podpirati s FK>litičnimi in drugi- mi ukrepi. Čeprav je Okrajni komitet nudil vse- stransko pomoč predvsem okrajnim fo- rumom masovnih organizacij, posredno tudi krajevnim organom naših množič- nih organizacij, ne moremo reči. da Je bilo v tem letu to dovolj izraženo tudi v odnosu do organizacije Zveze borcev. Zlasti niso naše partijske organizacije nudile nobene pomoči, oziroma sploh niso posvečale nobene pažnje krajev- nim organizacijam Zveze borcev do partijskega posvetovanja v mesecu av- gustu. Po tem partijskem posvetovanju in po plenarnem zasedanju Okrajnega odbora Zveze borcev, kjer so se anali- zirale pomanjkljivosti dosedanjega dela in sprejeli potrebni sklepi, se je sicer stanje v nekaterih krajih — kakor na primer v Vojniku — nekoliko zboljša- lo, vendar pa v splošnem ne moremo govoriti o kakem bistvenem izboljša- nju. Vsebino dela množičnih organizacij je treba določiti v skladu z nalogami Par- tije na vasi v današnji etapi izgradnje socializma. Delo z množicami, povezava z njimi — to je sredstvo, s katerim bo Partija mobilizirala množice za izvedbo nalog. Potrebno je povečati aiktiviza- cijo množičnih organizsicij in jih po- litično poživiti, nuditi jim pomoč in jim dati stvarno vsebino v zvezi z gradit- vijo socializma v naši industriji in pre- obrazbi naše vasi, pri ustanavljanju kmetij5iko-obdelovalnih zadrug. RAZVIJATI IN KREPITI LJUDSKE ODBORE TER JIH USPOSABLJATI ZA IZPOLNJEVANJE NALOG, MORA BITI STALNA SKRB NAŠIH ORGANIZACIJ Prav tako je tudi na področju našega okraja značilen pojav, da se osnovne partijske organizacije ne zanimajo do- volj za delo krajevnih ljudskih odborov in jim ne nudijo potrebne pomoči. Protiljudske elemente, katerim se je posrečilo vriniti v naše osnovne organe ljudske oblasti, ne razkrinkava j o. Ka- kor naše osnovne partijske organizacije ne znajo delati z nmožičnimi organi- zacijami, tako tudi ne znajo delati s krajevnimi ljudskimi odbori. S tem ne mislim reči. da naše osnovne partij- ske organizacije stojijo ob strani pri izvajanju raznih uredb, ukrepo\' in dru- gih nalog po oblastni liniji. Ravno na- sprotno, nekatere partijske organizacije in člani Partije na terenu se mnogo trudijo in vlagajo mnogo požrtvoval- nosti za izvršitev posameznih ukrepov v prid izgradnje socializma. Toda sla- bost je v tem, da naše partijske orga- nizacije ne znajo zasigurali izvedbo pravilne linije partije v izvrševanju raznih nalog po oblastni liniji, ne zna- jo to zasigurali z delom v krajevnih ljudskih odborih, ker ne razumejo, da Partija vodi državni aparat, da je Par- tija jedro oblasti, da partijska organi- zacija na vasi ni oblast, pač pa da je njena glavna naloga, da se oblast raz- vija in krepi ter usposablja za izvrše- vanje in izpolnjevanje nalog. Zato ima- mo primere, da ponekod krajevni ljud- ski odbori ne predstavljajo organe Ijtid- ske oblasti in so podobni bivšim ob- činam, ki kot administrativni organi iz- vršujejo naloge višjih oblastnih foru- mov. Ker so krajevni ljudski odbori ne zavedajo tega, da jim je nova drža- va in družbena ureditev z^asigurala vo- dilno vlogo pri reševanju in vodstvu gospodarskega in kulturnega življenja na področju svojega kraja, ker se ne čutijo sposobne v samostojnem izvaja- nju ukrepov in nalog v okviru ustave, ker nimajo podjpore od strani političnih in množičnih organizacij, ker ne dajejo obračunov o svojem delu na zborih vo- livcev, ker bi demokratičnost naše usta- ve morala priti najbolj do izraza, se ne čutijo gospodarji na svojem podro- čju. Izvajanje naših gospodarskih uredb,, predpisov in ukrepov, ki imajo name* omejevanje kapitalističnih elementov v naši vasi, je razkrinkalo marsikaterega odbornika in predsednika krajevnega ljudskega odbora, ki je uporabljal svo- jo oblastveno funkcijo v prid svojih osebnih kapi tali stičniih teženj in v ško- do delovnega ljudstva, ki je izrabljal celo zbore volivcev z namenom zavirati izgradnje socializma in sabotirati naše ukrepe. Razkrinkanje in odstranitev takih predstavnikov ljudske oblasti, ka- kor so bili primeri predsednika kra- jevnega ljudskega odbora Drensko re- bro. St. Lenart, Crešnice in Stranice, ki so bili istočasno tudi veUkj kmetje — jc rodilo dobre rezultate in za- upanje našega delovnega človeka v našo ljudsko oblast. Stojimo, pred volitvami v krajevne ljudsike odtnore, ki se bodo vršile v teku tega leta. Pred nami stoji torej naloga takojšnje mobilizacije vseh osnovnih partijskih organizacij in članstva, vseh organizacij Osvobodilne fronte in osta- lih organizacij za temeljito izvedbo vo- livnih predpriprav in samih volitev. Ši- roke množice moramo seznaniti s sploš- nim zakonom o ljudskih odborih. Naše partijske in množične organizacije sto- je danes pred nalogo, da s preverjanjem dela dos^anjih odbornikov krajevnih ljudskih odborov in z izbiro kandida- tov, ki so s svojim delom poikazaU, da so za izgradnjo socializma in da zasto- pajo interese delovnega ljudstva, zasi- gurajo čistost v osnovnih organih ljud- ske oblasti in s tem utrdijo zaupanje našega delovnega ljudstva v te organ«. Mi smo v borbi proti okupatorju isto- časno txidi rušili organe srtare kapita- listične oblasti in organizirali postav- ljanje novih organov — narodnoosvoibo- dilne odbore, katere je ljudstvo spre- jelo. Naša nova ljudska oblast, je sad narodno-osvobodiilne borbe in ljud&ke revolucije. Ta oblast se je po osvo!x)- ditvi izpolnjevala in gradila in poka- zala, da je sposobna zasigurat: zanago delovnega ljudstva v borbi proti kapi- telističnim elementom in za rzgradtnjo socializma. Resolucija okrajne Partiiske konference ;o bodočih nalogah z ozirom na politično poročilo OK KPS in obširno diskuzijo udeleženccT konference, ugotavlja konferenca, da so osnovne partijske organizacije v našem okraju dosegle znatne uspehe v borbi za socializem, posebno po IL plcnarnen zasedanju CK KPJ, katerega sklepi so oborožili naše članstvo z jasno perspektivo, predvsem osnovne partijske organizacije na vasi, po drugi strani pa so zagotovili pravilno izvajanje linije KPJ v pogledu socialistične preobrazbe vasi. Rezultat naporov osnovniJi partijskih organizacij na vasi je 11 novih obdelovalnih zadrug, ustvarjeni so v mnogih krajih ugodni pogoji za ustanovitev nadaljnih. Prav tako so partijske organizacije v podjetjih uspele, da vsa podjetja, zveznega, republi- škega in lokalnega značaja, dosegajo in tudi presegajo planske naloge. V nasprotja s temi uspehi pa ugotavlja konferenca, da je zaostalo notranje partijsko delo, kakor tudi razvijanje organizacijsko političnih metod in oblik dela, tako kot to ugotavlja III. plenarno zasedanje CK KPS. Zato osvaja konferenca sklepe III. ple- narnega zasedanja CK KPS v celoti in opozarja vse članstvo KP v našem okraj« še posebej na izvršitev naslednjih nalog; 1. Odpraviti je nemudoma sektaški odnos nekaterih osnovnih partijskih organizacij do sprejemanja novega članstva, posebno na vasi. Zagotoviti je po- trebno takoj hitrejše sprejemanje iz vrst industrijskega delavstva ter ii vr«t delovnih kmetov in zadružnikov ter na ta način popraviti socialni sestav članstva. 2. Okrepiti je treba izvajanje Statuta, izboljšati v prvi vrsti disciplino ter doseči bolj trdno povezanost osnovnih partijskih organizacij z množičnimi organi- zacijami. V zvezi s tem je treba popraviti metodo in sistem dela osnovnih partij- skih organizacij. Partijske orgjmizacije morajo preiti na plansko delo, se uporno boriti za izvajanje plana in s tem odpraviti brezperspektivnost, kampanjski način dela itd.,ter na ta način zagotoviti, da bodo osnovne partijske orgzmizacije postale vodilno telo masovnih organizacij in ljudskih odborov ne pa operativni izvrševalci direktiv. Iz organizacij je treba odpraviti familijamost in uvesti v polni meri konstruktivno kritiko. S širokim političnim delom ter metodo prepričevanja zago- toviti izvajanje vseh nalog. V delo partijske organizacije je potrebno uvesti tudi pravočasno preverjanje izpolnjevanja nalog. 3. Partijske organizacije so dolžne skrbeti, da noben član ne ruši ugleda in avtoritete Partije ter zato vzgajati članstvo na liku našega vodstva predvsem pa tov. Tita. Iskrenost, poštenost, odkritosrčnost, principielnost, doslednost itd. morajo biti vrline vsakega člana. Stalno je treba zasledovati razvoj posameznika, mu pomagati odpravljati napake, če je potrebno z vzgojnimi kaznimi, nepo- pravljivce pa izključiti iz naših vrst. Posebno velja to za člane KP — kmetovalce, ki morajo te svoje lastnosti izkazovati ravno v izpolnjevanju programa t. f. s pri- stopanjem v KOZ. 4. Izboljšati moramo delo z vsemi množičnimi organizacijami, posebno p« z OF, ki morajo predstavljati najvažnejšo obliko za politično aktivizacijo množic. Prekiniti moramo s prakso, da bi nam množične organizacije, posebno pa njihova vodstva bila samo pripomoček za tehnično izvajanje gospodarskih nalog. Zlasti j« treba izboljšati odnos do organizacije Zveze borcev. Okrepiti moramo sprovajanje glavne naloge masovnih organizacij na vasi, to je več političnega dela za utrditev in razširitev zadružništva. 5. Ena najvažnejših dolžnosti naših partijskih organizacij mora biti, da s« bodo borile za pravilno sprovajanje in politično objasnjevanje raznih ukrepov ljudske oblasti. Ne smemo dovoliti, da bi se svojevoljno pačile uredbe in kr&ili zakoni po drugi strani pa se morajo partijske organizacije boriti tudi proti admini- strativno birokratskim in neživljenjskim reševanjem gospodarsko političnih nalog. 6. V zvezi s predstoječimi volitvami v krajevne ljudske odbore moraj* osnovne partijske organizacije takoj mobilizirati vse množične organizacije tako, da bodo pravočasno izvršene vse volilne predpriprave, kar je pogoj za uspešno izvedbo volitev samih. 7. V zvezi z volitvami v krajevne ljudske odbore morajo partijske organiza- cije zagotoviti najširšo popularizacijo novega splošnega zakona o ljudskih odborih, posebno na vasi. Kakor je navedeno v sklepih lU. plenarnega zasedanja CK KPS, je treba pokazati ljudskim množicam vse široke možnosti samostojnega poslovanj« krajevnih ljudskih odborov in omogočiti odprto kritiko dosedanjega stanja, 8. Partijske organizacije morajo posvetiti največjo pažnjo izbiri kandidatov za nove ljudske odbore, kjer naj bo kriterij predvsem odnos kandidata v borbi za socaializem, odnos do.zadružništva in ki imajo trdno stališče v borbi proti knlaškim in drugim sovražnim elementom. Zato je treba budno preverjati njihovo dosedaa|« in sedanje delo. V borbi za takšne ljudske odbore v katerih bodo socialno in politično zavedni ljudje, se morajo okrepiti vse osnovne partijske organizacij* in se usposobiti za najširše politično delo. 9. Za uspešno izvajanje gospodarskih nalog, predvsem pa za uspešnejSi raz- voj zadružništva na vasi je potrebno, da še z večjo doslednostjo izvršujemo sklepe II. plenarnega zasedanja CK KPJ kakor tudi drugega plenarnega zasedanja CK KPS. V ta namen morajo vse osnovne partijske organizacije, tudi iz po^djetij, ponovno in takoj z vso vestnostjo preštudirati sklepe teh plenarnih zasedanf. 10. Konferenca naroča Okrajnemu komitetu, da te sklepe razmnoži m pošlje osnovnim partijskim organizacijam, ki bodo v roka dveh tednov od poteka okrajne partijske konference konkretizirale te sklepe na svojih sestankih. Delegati druge okrajne partijske konference se zavezujejo, da bodo s temi sklepi seznanili celotno članstvo v svojih osnovnUi partijskih organizacijah, da bodo dali vse sile za dosledno izvajanje teh sklepov in s tem opravičili časten naziv člana Titov« Partije, Delegati IL okrap« partijske konference okraia Celje-okoiiea. Stran 4 >CELJSK1 TEDNIK LetoII.. — Stev. 42—43. V počastitev partijske konfe- rence je bilo v nedeljo organizi- rano prostovoljno delo. katerega so je udeležilo 85% vseh uslužbe- nih. Med tem ko so delavke de- lale na proizvodnji, so nameščen- ci delali deloma v pisarnah, ve- činoma pa na Ekonomiji MLO. Delovni kolektiv Tovarne peri- la je prejel ob priliki razstave lo- kalne industrije v Ljubljani di- plomo in denarno nagrado, pred- vsem za kvalitetno delo in bogat asortiment izdelkov. ČLANI PARTIJE V TOVARNI EMAJLIRANE POSODE SO DAROVALI MKKPS ZA 163.000 DIN OBVEZNIC LJUDSKEGA POSOJILA V Tovarni emajlirane posode so med dvema partijskima konfe- rencama znatno razširili partij- sko organizacijo, kar je vsekakor zelo ugodno vplivalo tudi na pro- duktivnost, kajti Partija je na- loge lažje sprovajala. Uvedli so Sirotanovičev način dela ter s tem dosegli ogromne uspehe. Ne- katere brigade so presegle dnevno normo večkrat zaporedoma za več kot 134%. Ta način tekmova- nja se je razširil kasneje na ves obrat. Tudi tridnevnemu tekmo- vanju v čast partijski konferenci se je pridružilo vse delavstvo. V treh dneh tekmovanja so opra- vili 3176 prostovoljnih ur in so tako delavci odstopili v partijski fond 2273 ur, kar znaša okrog 30.000 din. Poleg tega pa so zbra- li za 163.000 din obveznic ljud- skega posojila in jih jx)klonili MK KPS. Vse to so odgovori de- lavcev Tovarne emajlirane poso- de našim klevetnikom. V TKALNICI HLACEVINE BODO IZPOLNILI LETNI PLAN DO 29. NOVEMBRA Delovni kolektiv Tkalnice hla- čevine se je ponovno obvezal, da bo letni plan izvršen do 29. no- vembra — rojstva naše države. Do konca leta bodo dvignili član- stvo partije na 12% vsega delav- stva. Partijska organizacija v To- varni je zelo poživela delo mla- dinskih aktivov, kar je predvsem zai^uga nekaterih mladink — čla- nic KP. Mnogo je organizacija doprinesla tudi v borbi za ivrši- tev polletnega plana. Tu je nujno omeniti tov. Baboviča — člana Partije, ki se je odrekel dopustu in delal po 12—16 ur, ko je bil njegov oddelek v nevarnosti, da plan ne bo izvršen. Dosegli so tudi lepe uspehe v tekmovanju. Brigada tov. Mihelakove je do- segla izkoriščanje strojev 93,1%, dočim je brigada tov. Kristanško- ve dosegla 93,4% izkoriščenja strojev. USLUŽBENCI MLO SO OBRALI 12.000 kg JABOLK IN NASEKALI 4C prm. DRV Partijska organizacija na Mest- ne ljudskem odboru pravilno sprovaja vse direktive v življe- nje. Med drugim se prav na po- budo Partije organizira prosto- voljno delo. V počastitev mestne konference je šlo 7 članov na seč- njo drv, ostali so se pa udeležili . dela na Mestni ekonomiji ter pri j obiranju jabolk na Grmovju. —-j Uspehi so bili vidni. Tako je se- ; dem članov v sedmih urah podrlo ] 17 bukev, t. j. okrog 40 pr. me- ' trov drv. Na Grmovju pa je bilo obranih 12.000 kg jabolk, name- njenih za izvoz. Glede organiza- cijske učvrstitve partijske orga- ; nizacije na MLO je bilo ustanov- ■ Ijenih 6 grup, dočim so bile prej ; samo štiri. Najvažnejša naloga je- pa v tem, da bodo povečali šte- ■ vilo članov, kajti le na ta način bo zagarantirano brezhibno de- lovanje celotnega upravnega apa- rata. Člani sindikata in partije po-' magajo zadrugi v Medlogu. Do- slej so pridobili v zadrugo deset kmetov. Veliko pomoč nudi član- stvo tudi pri izvajanju odkupov, kar je danes ena izmed najvaž-^ nejših nalog ljudskih odborov. 22 članov je oddalo obvezni- ce ljudskega posojila Mestnemu komitetu. V TRODNEVNEM TEKMO- VANJU SO V TOVARNI SAD. SOKOV VISOKO PRESEGLI PLAN V počastitev Mestne partijske konference so delavci v Tovarni sadnih sokov sklenili, da bodo or- ganizirali tridnevno tekmovanje.. Na masovnem sestanku so spre- jeli sklep, da bodo tekmovale vse proizvodne brigade po novem načinu dela. Tekmovalo je šest proizvodnih oddelkov. Med tek- movanjem so po zvočniku vsako uro objavljali rezultate in na ta način seveda stalno poživljali uspehe in delovni elan. Ob kon- cu tekmovanja so ugotovili, da 60 bili doseženi naslednji uspehi: V marmeladnem oddelku je bila norma presežena za 31%. Poročilo mestnega komiteta KPS o delu partijskih organizacij v preteklem letu Sekretar Mestnega komiteta tov. Loj- ze Trpin je na mestni konferenci poda- jal poročilo o delu komiteta, v katerem se je najprej dotaknil notranje partij- ske problematike, dela z množičnimi or- ganizacijami ter gospodarskega razvoja in na kraju tudi kampanje, ki jo vo- dijo informbirojevske države proti na- ši Partiji in našemu ljudstvu. Ako pogledamo številčno stanje par- tijske organizacije na področju našega okraja — je dejal —lahko ugotovimo, da je število članov in kandidatov mno- go prenizko zlasti še zaradi tega, ker je naš okraj industrijski, kjer imamo okrog 10.000 samo delavcev. Vse partij- ske organizacije in Mestni komitet so premalo delali na tepi, da se Partija razširi, niso se zavedali važnosti raz- širitve in to največ zaradi preozkega sektaškega gledanja zlasti na delavce, kateri so s svojim herojskim delom pri izgradnji socializma že mnogokrat do- kazali, da so vredni postati člani in kandidati tako herojske Partije kot je KPJ. Na drugi strani pa ugotavljamo, da je bilo preveč partijskih kazni, kar nam dokazuje, da smo slabo vzgajali partijski kader. Iz podatkov o izklju- čenih se vidi, da je bilo izključenih naj- več delavcev, iz tovarniških organizacij, a mnogo manj je kaznovanih in izklju- čenih v nameščenskih organizacijah. Iz tega sledi, da so ravno delavske or- ganizacije mnogo bolj revolucionarne, da imajo bolj ozek kriterij do vpraša- nja napak. V nameščenskih organizaci- jah pa se vidi famidiarnost, liberalizem ter popuščanje pri napakah. Nadalje je govoril še o različnih ne- pravilnostih pri sprejemanju in izdclju- čevanju članstva iz osnovnih partijskih organizacij ter pri tem omenil kot pri- mer organizacijo v rudniku Pečovniku, Cinkarni, Metalni, Tovarni emajlirane posode in še drugod. Poudaril je tudi, da se pri sprejemanju novih članov pre- malo gleda na socialni sestav članstva, kar se mora pač v bodoče odločneje spremeniti. »Ne vidijo,« je dejal, »udar- nikov, racionalizatorjev in novatorje\' ter še vedno mislijo, da ti ljudje dela- jo le zato, da več zaslužijo, v resnici pa dajejo skupnosti več. kakor pa tisti. Id mnogo govore ter se hvalijo kako so zavedni. Dolžnosti in naloga naših or- ganizacij je, da takoj prelomijo s tak- šnim načinom dela po vprašanju spre- jemanja v Partijo. Slične nepravilnosti se dogajajo tudi pri podajanju karakte- ristik posameznim članom in kandida- tom.« Omenil je še, da je do sedaj bilo izdanih le 50,12% članskih knjižic, do- čim je v delu še nekaj sto knjižic, ki jim še manjkajo razne priloge. Tudi v tem pogledu je treba doseči večjo eiks- peditivnost v delu. Po zasedanju II. plenuma CKKPJ in II. plenarnega zasedanja CKKPS, je dobil komitet nalogo, da mora partijsiki aparat povečati s tem, da ustanovi posamezne oddelke, kot kadrovski, or- ganizacijsko-instruktorski oddelek in kmečko partijsko komisijo. Kmečka par- tijska komisija je bila postavljena kon- cem meseca marca z nalogo: širiti so- cialistični sektor z ustanavljanjem KOZ in zadružnih ekonomij, voditi eviden- co in nuditi organizacijsko i>omoč dr- žavnim posestvom, industrijskim eko- nomijam in ostalim kmečkim sociali- stičnim obratom. Komisija je ta/koj pri- stopila k delu, tedensko je sklicevala sestanke kmečkih ekip s terena, jih se- znanjala s prednostjo socialistične ob- delave zemlje, dajala navodila za agi- tacijo na terenu, za ustanavljanje in pristopanje kmetov v KOZ. Po trome- sečnam političnem delu kmečke komi- sije ter ostalih alktivistov Partije in oblastnih organov, je bil 28. junija skli- can občni zbor KOZ Babno. V zadrugo se je vključilo 22 podpisnikov z okrog 200 ha zemlje. Skoraj istočasno je bil sklican občni zbor KOZ na Hudinji, v katero je pristopilo 29 gospodarstev iz Spodnje in Zgornje Hudinje, Lokrovca in Creta,, ki pa se je pozneje razformi- rala. Zadružniki iz Creta so se oddvo- jili od zadruge Zgornje Hudinje in usta- novili samostojno zadrugo, ki Pa zaje- ma komaj 9 gospodarstev s 60 ha zem- lje. Naknadno so se tej zadrugi priklju- čila še tri gospodarstva, da je danes zadrugi omogočen obstoj. Tudi zadruga v Babnem se še bori z začetnimi teža- vami. Pred kratkim sta tudi v to za- drugo vstopila še dva kmeta. Pri več- jih poljskih delih je Partija organizirala prostovoljne frontne brigade, katere so pomagale zadružnikom pri spravljanju poljskih pridelkov. Na vseh osta- lih terenih so delale po vprašanju za- družništva osnovne partijske organiza- cije ustanov in podjetij, katere so bile določene na posamezne terene. Iste or- ganizacije so to vprašanje reševale sia- too že pri delavstvu, tako, da smo imeli dosti primerov, da so delavci, ki stanu- jejo na kmečkem predelu, branili kme- tom vstopiti v KOZ. Da bi se delavstvu objasnil pomen zadružništva, smo orga- nizirali v tovarnah sestanke z delav- stvom, ter jim prikazali, da je brez so- cializacije naše vasi nemogoča izgrad- nja socializma v naši državi, nemogoča izgradnja težke industrije ter nemogoča osamosvojitev naše domovine od tujih držav. Naloga kmetske komisije je bila tudi r tem, da organizira kandidatske grupe na vasi, kar pa je danes le delno izvršeno. Tako je ostala še nadalje na- tudi partijskih organizacij v kmečkih loga ne sam^o kmečke komisije, temveč predelih, da pritegnejo v svoje vrste predane in poštene kmete, ker le na ta način bomo zagotovili pravilno napre- dovanje že obstoječih zadrug, istočasno pa tudi ustanavljanje novih .zadrug v predelih, kjer jih še ni. Poleg kmetov, ki so pristopili v zadru- ge, se je letos priključilo k mestni eko- nomiji^ še 7 kmetov, tako se je naša ekonomija povečala za 250 ha zemlje. Poslala je vzorno socialistično gospo- darstvo, katero ima tri poslovalnice. Letos se je proizvodnja dvignila tako, da je ekonomija zalagala 80% trg, vse menze in gostinske obrate ter še ix>ši- Ijala svoje proizvode v Jesenice in Tr- bovlje. Zatem je govoril o važnosti agitacije in propagande v partijskem in ostalem množičnem delu, o tisku ter ideološki in kulturno-prosvetni vzgoji. Med dru- gim je dejal: Sicer beležimo nek na- predek od zadnje konference dalje, predvsem v formiranju komisij v od- borih OF. Agitacija in propaganda se še vodno smatra .kot neko postransko delo, ne pa kot najmočnejše orožje Par- tije za uresničevanje njene politične linije. Po drugi strani pa je nevarno na- ziranje v tem, da se agitacij sko pro- pagandno delo loči od ostalega partij- ^ega dela in se prepušča raznim komi- sijam množičnih organizacij. Po navadi se misli, da je naloga agitacije in pro- pagande z informacijo o tem ali onem političnem ali gospodarskem problemu, z objavo tekmovalnega načrta itd. že izvršena. V Celju lahko ugotovimo od zadnje konference do danes dokaj pozitivnih rezultatov predvsem iz področja ideo- loške in kultumo-prosvetne vzgoje. Pri MKKPS so se formirali enomesečni celodnevni partijski tečaji, od katerih sta se dva uspešno zaključila že letos, eden pa še deluje. Poleg tega smo utr- dili krožke v partijskih organizacijah ter prešli v nekaterih osnovnih partij- skih organizacijah na predelavo teore- tično težjih tem. Prav tako smo uspeli vzpostaviti mreže študijskih krožkov po organizacijah OF. Manj uspešno po- teka ideološko delo po organizacijah LMS. Tako smo zajeli okrog 1900 par- tijcev in drugih v sistematični študij. Na kulturno-prosvetnem področju smo dosegli tako v pogledu kultumo-umet- niške dejavnosti kot v pogledu šolstva vidne uspehe. V novo urejenih prosto- rih Centralne knjižnice se stalno dviga število bralcev, predvsem mladine. V marcu mesecu je knjižnica izposodila toliko knjig, kolikor jih je vse leto 1946. Ljudska univerza je priredila 81 preda- vanj, od tega 69 v Celju in 12 izven celjskega področja. Na kmečkem pre- delu našega terena v Medlogu smo ustanovili novo kulturno izobraževalno društvo (KID) »Milsm Zidanšek«. Dru- štvo se razvija zadovoljivo in je pri- redilo že več predstav v zasilni dvo- rani zadružnega doma. Kulturne sku- pine iz mesta so prirejale na zadružnih ekonomijah prireditve, v času frontnih akcij so go^ovala pri vseh brigadah v gozdu. Pevski zbor in orkester pa je prirejal poleg vseh teh gostovanj še nastope v zdraviliščih. Osnovalo se je tudi lutkovno gledališče, ki je imelo že več gostovanj po šolah in mladinskih domo\ah. Obiskalo je tudi 13 počitni- ških kolonij. Osnovno šolstvo je v pre- teklem šolskem letu zadovoljivo delo- valo. Na obeh šoiah je bilo 1275 učen- cev, od katerih je izdelalo 89,9%. Ta napredek je deloma treba pripisovati učiteljstvu, ki se je z večjo predanostjo posvetilo vzgoji in pouku mladine, za- radi pravilnega dela partijske organi- zacije med učiteljstvom. Ni pa zado- voljila gimnazija, kjer je bil uspeh v letošnjem letu slabši od lanskega. Uči- teljišče, ki je delovalo v boljših okoli- ščinah, je pokazalo odličen uspeh, saj je bil procent pozitivnih 100%. Vzgoj- ni domova zaradi pomanjkanja kadra, zlasti vodilnega, niso taki kot bi morali biti. V prihodnjem letu bo nujno po- trebno ustanoviti nov mladinski ali di- jaški dom. Pri MO OF obst<^a komisija za agi- tacijo in tisk ter komisija za ideološko izgradnjo. Pri Mestnem odboru AFZ obstoja kultumo-prosvetna sekcija, pri MKLMS Agitprop komisija in pri MLO LPS. Vse te komisije niso kompletne in nimajo organiziranih osnovnih sektor- jev. Zaradi takšnega stanja se v osnov- nih organizacijah aparat ne more uspešno razvijati, ker tudi ne dobi do- volj konkretne pomoči. Tudi kultumo- prosvetne komisije v sindikatih so ali pa niso formirane, so pa več aLi manj na papirju in nimajo rednih sestankov. Plani, ki jih postavljajo, se ne konkre- tizirajo, ne kontrolirajo in tudi ne iz- vajajo. Prav tako je stanje v mladin- skih ekipah in v komisijah OF. Pri ideološki izgradnji — je dejal to- variš Trpin — bi bilo potrebno pouda- riti, da se premalo gleda na kvaliteto študija. Vodje študijskih krožkov se pogosto menjujejo, kar je nepravilno. Napačno je tudi, da se na sektor ideo- loške izgradnje postavljajo »pametni intelektualci«, ki so baje vešči tega po- sla. Smo dn ostanemo mnenja, da se da razviti iz nešolanega delovnega človeka delavca na ideološkem sektorju, ki bo sicer v besedah bolj okoren, bo pa moč- neje zajel globino marksizma in leni- nizma, kar nam dokazujejo izkušnje iz preteklih partijskih tečajev. Razumevanje za kulturna društva pri naših organizacijah bi moralo biti več- je in pomoč občutnejša, predvsem velja to za kulturno-jprosvetne komisije. Zgo- voren dokaz Za takšen slab odnos nam je partijska organizacija Tovarne emaj- lirane posode, od katere se člani KP, ki so člani odbora in društva »Ivan Ključar« niso udeleževali niti sej niti sestankov in omalovaževali celo občni zbor. Posebno slabost v našem agitprop- skem delu sploh predstavlja množično politično delo. V skoraj vseh podjetjih nimajo političnih konferenc, posebno pa je v tem pogledu slabo stanje na vasi. Da bi se agitacij sko propagandno delo izboljšalo, je Mestni komitet skupno z vodstvi množačnih organizacij členil formirati dve sto do tri stočlanski mest- ni aktiv agitatorjev, ki bo sestavljen iz sekretarjev osnovnih partijskih organi- zacij, sekretarjev OF, sekretarjev LMS, voditeljev kultumo-prosvetnih komisij v sindikatu ter voditeljev komisij za agitacijo in tisk pri sekretariatih OF Ta aktiv se bo redno mesečno sestajal, se seznanjal z aktualnimi političnimi in gospodarskimi problemi ter jih prena- šal na teren. OF je v Celju zajela v svoje vrste 95% vseh volivnih upravičencev, kar znaša 12.844 članov. V letošnjem letu j* bilo sprejetih v OF 731 članov, povpreč- na članarina pa se je dvignila od 3.5 na 5 dinarjev. Volitve v odbore OF, ki so se vršile v mesecu marcu, so pokazale vso enotnost OF, saj je glasovalo za Fronto in njene voditelje 98.33% vsega prebivalstva. Izvoljenih frontnih ftmlc- cionarjev je bilo 294 in od teh 35% članov KP. Poleg teh volitev beleži Fronta še ogromno drugih uspehov, predvsem pa pri pomoči izvršitve pet- letke. Fronta se je odzvala medmest- nemu tekmovanju v treh glavnih toč- kah: 1. Pomoč Fronte državnemu inve- sticijskemu planu. 2. Komimalni posli in lokalno gospodarstvo. 3. Pomoč ob- delovalnim zadrugam in zadružnim do- movom. Do 1. oktobra so frontne organizacije dale 320.000 prostovoljnih ur, na vseh teh področjih v skupni vrednosti za 4,160.000 din. Plan prostovoljnega dela, katerega si je zadala Fronta je bil že do 1. oktobra dosežen. Poleg tega je tudi Fronta precej delala na politični vzgoji članstva z organiziranjem raznih seminarjev za frontne voditelje ter s širokimi političnimi predavanji, z red- nim tedenskim študijem i>o osnovnih organizacijah ter tako seznanjala svoje člane o raznih političnih vprašanjih s socializacijo vasi in drugimi gospodar- skimi nalogami. Mestni komitet Celje-mesto je preko osnovnih ipvartijskih organizacij v pod- jetjih in ustanovah nudil sindikalnim podružnicam pomoč pri izvrševanju nji- hovih nalog. To se je zlasti odražalo pri občnih zborih. Toda kljub jasni direlc- tivi, so nekatere partijske organizacije nudile sindikatom premalo pomoči. Tako se je v podjetju »Aero« občni zbor mo- ral preložiti zaradi slabe udeležbe ia ker predsednik in tajnik nista pripra- vila poročil. Drug primer nepriprav- ljenosti in slabe izbire kadrov je bil pri podružnici »Beton« Celje. Prav tako partijska organizacija prernalo pomaga- sindikalni podružnici pri političnem de- lu med članstvom, kar se odraža v sla- bi delovni disciplini, pri organizaciji tekmovanja, prostovoljnem delu in dru- gem. Ravno tako daje partijska orga- nizacija premalo pomoči sindikalni po- družnici v Cinkarni. Pomožnih stavbe- nih obratih, LIP Celje in Tovarni pe- rila. Pri izvrševanju planskih nalog so med dobrimi podružnice: Komična, Tkalnica hlačevine, Tovarna sadnih so- kov, DOZ Celje, Celjske opekarne. To- varna »Aero« in GAP Celje. Kar dober primer organiziraneiga študija po sindi- kalni liniji nam služi podružnica pošta Celje, kjer se vršijo redni tedenski štu- dijski sestanki, na katerih je navzočih nad 50% članstva. Pobudo za Sirotano- vičev sistem dela so dale partijske or- ganizacije Tovarne emajlirane posode, Tkalnica hlačevine. Celjske opekarne. Tovarna sadnih aokov in še nekatere druge. Partijske organizacije so tudi mnogo premalo posvetile pozornosti mladin- skim aktivom po tovarnah, vzgoji mla- dine, pravilni zaposlitvi, kar se odraža s tem, da ne sprejemajo v kandidaturo in članstvo zaslužnih mladincev, kateri so -pokazali s svojim požrtvovalnim de- lom, da so vredni postati kandidati in člani Partije. Sam Mestni komitet Partije ni vodil dovolj računa o mestnem mladincem komitetu, po drugi strani pa tudi mla- dinski komitet ni iskal potrebne pomo- či od partijsikega komiteta. Kljub temu pa je mladinska organizacija posebno v času tekmovanja za IV. kongres LMS, rojstnega dne maršala Tita in za 30. ob- letnico skOJ-a dosegla lepe uspehe. V letošnjem letu je vključila v svoje vr- ste 655 mladine. Največ te mladine je bilo izven organizacije v Cinkarni, To- varni emajlirane posode, Radiocentru in drugih obratih. Na novo so bili usta- novljeni mladinski aktivi pri Radio- centru, MLO krojaška delavnica, MLO klavnica. Pomožni stavbeni obrati, DES, Ekonomija Lava, Sola za otroške nego- valke. Ekonomija tovarne emajlirane pos«xle in okrajni zapori. Obnovljeno je bilo sedem mladinskih aktivov. Mla- dinska organizacija v Tovarm emaj.li- rane posode dela najboljše in ima 49 proizvodnih mladinskih brigad, od ka- Nadaljevanje na 5. strani Maršalu Titu Beograd D«le2«ti osnoToUi partijskih or]{anizacij mesta Celja, zbraai aa partijski koaierenci, pošiljamo Vam, ljubljeni naš maršal, plamteče pozdrave. Ko smo pregledali uspehe naše Partije, njeno linijo in njeno delo, smo š« enkrat ugotovili pravilnost naše poti, po kateri nas vodite VL Vi ste aas zmagovito! vodili v narodno osvobodilni borbi, jugoslovanski narodi so tedaj pod Vašim vod- stvom pokH:zaii, kako se more in mora v borbi proti okrutnemu, nečloveškemu iašizmn zrušiti tudi domača, izdajalska, napredku, demokraciji in socialni pravici; nasprotna buržuazija. Vi ste nas vodili v herojskih naporih obnove, Vi ste nami s petletnim načrtom pokazali pot v socializem, pot v lepio prihodnost naših I narodov. Zato z ogorčenjem obsojamo vsakogar, ki nas hoče ovirati na tej poti, do katere imamo pravico. s posebnim gnusom pa obsojamo tiste, ki bi nas morali na tej poti podpirati. SZ in kotainformske države s svojo klevetaiiko goajo proti nam škodujejo ne samo nam, marveč tudi in še posebno vsemu svetovnemu delav- skemu gibanju. Taki odnosi med državami, kakor jih hoče vsiliti SZ gotovo niso socialistični. To, kar se dela v zadnjem času, je zločin nad človeštvom, zločin nad vsem moralnim bogastvom delavskega gibanja. Dragi naš Maršal. Obljubljamo Vam, da bomo šli za Vami, v borbi za čistost marksizma-leninizma, da bomo šli za Vami v borbi za zgraditev socializma T naši državi. Naj nas klevetajo, uničili nas ne bodo. Nemogoče je, da bi resnico in pravico premagala laž, hinavščina in zloba. S Titom do zmage napreji ^ -i Sklepi mestne partijske konference Partijska konferenca delegatov osnovnih part^skih organizacij mesta Celja obotavlja, da je naša Partija v borbi za socializem, za petletni plan, za čistost \ partijske linije izvojevala velike uspehe, da pa je notranje partijsko delo in raz- I vijanje osnovnih partijskih organizacij zaostalo. Zato je treba na našem terenu rešiti naslednje organizacijsko-propagandne ukrepe: ' a) Pregledati vse kandidate, ki imajo staž nad 6 mesecev in jih sprejeti ! za člane Partije. b) Izboljšati socialni sestav s sprejemanjem predvsem delavcev, udarnikov, racionaliza,torjev in novatorjev ter zaostriti borbo proti sektaikim odnosom pri sprejemanju novih članov v Partijo. c) Posvetiti največjo pažnjo izbiri in vzgoji najboljših ndadincev za kandi- date Partije. d) Okrepiti disciplino, zagotoviti vodilno vlogo Partije v množičnih organizacijah, v državnih organih in podjetjih. e) Utrditi partijsko adm\nistracijo v pogledu poročil, informacij in izdajanj« članskih knjižic. f) Izboljšati metode dela in sistem vodstva ocnomih partijskih organicacif in energično vztrajati na tem, da osnovne partijske organizacije rešujejo naloge, ki so jih predvidele v plaaih dela. g) Vztrajno iskati rezervne kadre, slediti njihovemu razvoju in jih dvigati h) Vztrajati v splošno izobraževalnem in ideološkem delu. i) Izboljšati odnose do ljudi, povečati skrb za zdravje in življenjske pogoj« našoga partijskega kakor tudi drugega kadra. j) S pomočjo Zveze borcev pregledati in izboljiati življenjske pogoje starih borcov. k) Utrjevati lik komunista tako, da s« bomo vedno ravnali po načelih ko- munistične morale in skrbeli, da s svojim osebnim življenjem n« bomo rvšili ugleda naie Partije. n. a) Nuditi pomoč pri politični aktivizaciji Duožic in pri vzgoji aktivistov. b) Organzacijsko utrditi masovne organizacije, da bodo v pomoč pri poli- tičnem delu na vasi v zvezi z razširitvijo zadružništva v sprovajanju važnejših ukrepov oblasti, ia v zanimanju za vpraianje iolstva, vzgoje in ljudske prosvete ter v zboljšanju kvalitete lokalnega časopisa. c) V pogledu ljudskih odborov je treba v predvolilni aktivizaclli množle storiti vse za dvig ugleda izvrševalcev Ijttdske oblasti, nuditi ljudskim odborom vso pomoč v organizaciji dela, ter v vzgoji in dvigu odbornikov. Mobilizirati vse partijske, frontne in množične organizacije za uspešno izvšitev volitev. Leio II. — Stev. 42—43 »CELJSKI TEDNIK Stram 5. Poročilo mestnega komiteta KPS o delu partij- siiih organizacij v preteklem letu Nadaljevanje s 4. strani terih je najboljša Slavka Rabuza. V Tovarni perila imajo dve mladinski -brigadi.. v. Tkalnici hlačevine pa štiri. Za .30..„ obletnico SKOJ-a je mladinski aktiv, Jf^ilP organiziral svojo brigado. V preteklem šolskem letu je bilo osnova- no mladinsiko umetniško društvo Ma- ksim Gorki. V frontnih brigadah je so- delovalo 260 mladincev, a v mladinskih akcijah, pri gradnjah avtoceste pa 480 mladine. Mladina beleži 27.983 prosto- voljnih delovnih ur. Tudi v odnosu do organizacije AFZ prevladuje nerazumevanje naših par- tijskih organizacij, ki nudijo premalo organizacijske -pomoči, posebno pri mo- bilizacija ženske delovne sile. Po stati- stičnih podatkih šteje mesto Celje 7038 volivnih upravičenk, pri tekmovanju v čast 8. marca ter Tedna matere in otro- ka je sodelovalo približno 5400 žena. Zlasti pri zadnjem tekmovanju so žene pokazale veliko zanimanje. Pri š-ivanjti za otroške ustanove, pri pripravah za otroški sejm in v mlečnih kuhinjah je 433 žena naredilo 3969 prostovoljnih delovnih ur. Ideološki izgradnji žena se je posvečalo premalo pozornosti. Vse premalo je organizacija AF2 storila za mobilizacijo ženske delovne sile in za to, da .bi ženi olajšala delo. Pri popisu delovne sile na področju mesta Celja se je izkazalo, da imamo še 1060 ljudi, predvsem žena, ki bi lahko bile zapo- slene, če bi bilo v Celju dovolj otroških ustanov. Pri razvoju naše ljudske oblasti se postavljajo nove naloge, ki jih je treba izvesti za dobrobit vseh delovnih lju- di. Zaradi tega se je organizacija v ljudskih odborih od lanskega leta spre- I menila ter se-izpopolnila tako, da se vse gospodarske naloge izvajajo nemo- teno. Pri tej novi reorganizaciji se je ustanovilo novo poverjeništvo za držav- ne nabave in poverjeništvo za lokalni promet. Poverjeništvo za kmetijstvo je v preteklem letu delalo v pospeševa- nju organizacije zadrug v našem pod- ročju. Uspeh dela je vidljiv, vendar ni še popoln, ker imamo še večje število kmetov, ki še niso vključeni v KOZ. Potrebno bo v tem pogledu več pozor- nosti za vključevanje dobrih gospodar- stev v zadrugo. S tem bo dana možnost, da se bodo plani setev realizirali 100%, istočasno pa se bo dvignila tudi pro- duktivnost. Ce pogledamo realizacijo površinskega plana setve v letošnjem letu, vidimo, da smo v nekaterih pri- merih plan jesenske setve 100% izpol- nili, v drugih pa ne. Zaradi pomanj- kanja semen plan krompirja ni bil iz- vršen. Da bi zagotovili nemoteno pre- skrbo v prihodnjem letu smo plan je- senske setve že razbili na posamezne kmetovalce, naša dolžnost pa je sedaj, da kontroliramo izvrševanje setvenih planov. Iz pregleda plana odkupov posamez- nih artiklov vidimo, da smo le neka- tere izpolnili. Prekoračili smo odkup goveje živine, odkup sadja in žita. Od- kup krompirja, sadja in sončnic pa še poteka. Ko je kratko omenil še važnost zdrav- stvene službe ter delo lokalne industri- je in obrti je prešel in obširnejše go- voril o nečloveški gonji Informbiroja proti naši Partiji in našim delovnim množicam. Ob zaključku svojega refe- rata je poudaril, da je dolžnost in ena izmed osnovnih nalog, ki stoji danes pred nami, da budno čuvamo enotnost naših vrst, da odstranimo iz naše Par- tije vse kolebljive elemente, kateri bi na kakršen koli način hoteli razbijati naše vrste in zavirati izgradnjo socia- lizma. Po končanem referatu so predstavniki^ posameznih partijskih organizacij govot; rili o svojem delu, o us-pehih in po-' manjkljivostih pri delu z množičnimi organizacijami ter pri socializaciji va- si. Diskusija je bila živahna ter je bila č"Cslo prekinjena z došlimi reso.ucijami, v katerih so delovni kolektivi poročali o svojem delu, predvsem pa o tekmova- nju v čast konference. Pred zaključkom konference so bile izvedene volitve v Mestni komitet, spre- jeti razni sklepi o bodočem delu partij- skih organizacij. Ob zaključku pa so poslali pozdravne resolucije maršalu Titu, Centralnemu komitetu KPJ in Centralnemu komitetu KPS. CIani osvobodilne fronte Celja so z množičnim prostovolnim delom počastili partijsko konferenco Delovno ljudstvo mesta Celja se je dostojno pripravilo na okrajno partij- sko konferenco, ko bo po svojih izvolje- nih zastopnikih pregledalo dosedanje uspehe v borbi za zgraditev socializma. Preteklo nedeljo so z množično udelež- bo pri prostovoljnem delu manifestirali svojo neločljivo povezanost s Komuni- stično partijo. Delali niso le delavci v podjetjih in indhistriji, temveč tudi ostali člani mno- žičnih organizacij po četrtnih odborih ter dijaška mladina. Terenski organi- zaciji v Medlog je prišlo na pomoč pri eradnji zadružnega doma in opravilih v zadrugi Babno 300 gimnazijcev. Čla- nice AF2 organizacij so pomagale pri sortiranju in odpremi sadja. Tudi uči- teijiščnice so tam opravile 322 prosto- voljnih ur. Na Mestni ekonomiji je bil« narejenih blizu 300 prostovoljnih ur, pri 2itofondu 445 ur, itd. Vse mesto je oživelo z delom prostovoljcev. Posebno živahno je bilo na gradbišču zadružnega doma t Zg. Hudinji. Tam je ddala trinajsta mladinska .deltvila.. brigada »Matije Gubca« iz Srednje teh- nične šole v Ljubljani. Ves tretji letnik. Čeprav delajo med tednom na gradbi- ščih Betona in visoko presegajo dnevne plane, so se v nedeljo prostovoljno javili na delo. Pokazali so kaj je Titova mladina. Nobeno gradbišče ni doseglo tolikšnega uspeha. Od osmih zjutraj do enih so ne- umorno kopali temelje t težki ilovnati zemljL Dvaintrideset parov rok je iz- kopalo in izvozilo 36 kubičnih metrov zemlje z višinsko razliko dva in pel metra. Razen tega so naložili in razto- vorili 3000 kom. opeke. Opoldne bi bila njihova obveznost iz- polnjma. Toda ostale je še nekaj pro- storninskih metroT neizkopanih teme- ljev. Tedaj |e zavihtel kramp koman- dant brigade. »V odgovor Meskvi! Za njim je zamahnilo vseh dvaintri- deset krsmpev. »V odgovor Budimpe- šti!« »V edgevor Bukareiti!« se se zlivali borbeni klici mladincev drug v drugega. De enih so končali s kopanje temeLJer. V oddelku za mark 133%. V oddelku za lupljenje sadja 51%. V oddelku za kuhanje kompo-' tov 64%. V sočnem oddelku 66%. V oddelku za žganjekuho 168%. Iz tega je razvidno, da je naj- boljše uspehe dosegla brigada pri žganjekuhi. Pripominjamo, da so vse norme postavljene na tehnič- ni bazi. V času tekmovanja je bilo opravljenih 341 prostovoljnih ur, v nedeljo dne 9. oktobra pa 170 ur ter vrednost teh ur v višini 2641 din poklonjena Partiji. Prav tako je bilo poklonjenih Partiji 24 obveznic ljudskega posojila v znesku 21.250 din. Delovni kolektiv Tovarne sad- nih sokov v Celju, je eden izmed najboljših v živilski industriji Llis, za kar je prejel prehodno zastavico od Predsedstva vlade. v i. Četrti so dosedaj presegli letno obvez- nost v prostovoljnem delu za 12.000 ur Terenski sekretariat I. četrti je dosegel zelo dobre uspehe pri vključevanju članstva v prosto- voljno delo. Z dobro agitacijo in skrbnim obveščanjem so uspeli razgibati tudi žene, saj so samo žene opravile m.esečno čez 1000 prostovoljni ur. Celoten teren pa je presegel plan prostovoljnega dela do sedaj za 12.000 prosto- voljnih ur. tudi v tovarni perila so visoko presegli naloge V tovarni i>erila MLO so se v tednu matere in otroka priklju- čili tekmovanju po Sirotanoviče- vem načinu in so pri tem tekmo- vanju dosegle najboljše rezulta- te sledeče tovarišice: Marovt Katarina je dosegla normo 157%, Belak Marija 153%, Novak Jožefa 148%, Medved Ne- žika 132%. Pa tudi ostale tovarišice niso; bile mnogo slabše, saj je bila^j norma povprečno presežena za; več kot 10%. Važno je pri tem^ dejstvo, da kvaliteta pri tem ni trpela. Pri zadnjih tekmovanjih je ze- lo aktivna tudi mladina, saj si je pripravila lepo fizkultumo igri- šče in se je s tem poživelo fizkul- tumo delo. Kaj je pokazalo letošnje prizna- vanje plemenjakov v mesecu septembru je bilo v okraju Celje-okolica redno priznavanje (licen- ciranje) plemenskih bikov in merjascev. Imelo je namen prikazati kvaliteto, vi- šek ali primanjkljaj ter lastništvo ple- menjakov. Na priznavanje, ki je tra- jalo 6 dni in je bilo v Laškem, Sv. Le- nartu, Jurkloštru, Marofu, Planini, Le- sičnem. Sv. Juriju pri Ceilju, Loki pri Zusmu, Žalcu. Kaplji, Polzeli, Dobrni, Celju. Vojniku, Vitanju in po kmetijsko obdelovalnih zadrugah, je bilo prigna- no 220 bikov in 70 merjascev. Živali je ocenjevala posebna komisija, ki so jo sestavljali zastopnik Oblastnega ljud- skega odbora, zastopnik OLO, zastopnik KZ in zastopnik KLO. Ker je bilo pri- gnano zadostno število plemenjakov, je komisija ocenjevala živali strožje kot lani, zato da se živinoreja ne dvigne sa- mo kvantitativno ampak tudi kvalitet- no. Vse slabše plemenjake je komisija proglasila za nesposobne. Letošnje li- cenciranje je torej pokazalo ix)rast šte- vila plemenjakov poleg tega pa tudi, da se je kvaliteta od lani izboljšala. Priznavanje je pokazalo, da je že 60% plemenjakov v socialističnem sektorju to je v zadružni in državni lasti. Ple- menskih postaj je že 20, kar je 150% F>orast od lani. Ljudska oblast, zaveda- joč se važnosti živinoreje, je določila dobrim bikorejcem primerne nagrade in je v ta namen določila 50.000 din. V krajih kjer primanjkuje dobrih plemenjakov bodo dobile kmetijske za- druge primeren naraščaj vzrejen pri dobrih rejcih. Priznavanje je pokazalo tudi to, da primanjkuje dobrih ple- menskih merjascev največ zaradi tega, ker se nekatere kmetijske zadruge ka- kor tudi veliki kmetje branijo držati plemenske merjasce z izgovorom, da se jim to ne izplača. Tu bo napravila ob- last stroge ukrep>e in prisilila tako KZ, kakor tudi kmete, da bodo redili po- trebne plemenske merjasce v korist skupniosti. V KOZ Ar j a vas imajo posebno od- lične merjasce in dobre bike, pravtako tudi v Marofu. kjer imajo zelo dober naraščaj, plemenilna pvostaja Kozje pa zelo lepe bike. Tudi državno posestvo Slom pri Ponikvi ima dober naraščaj bikov, veterinarska bolnica v Celju pa zelo tispešno umetno osemenjuje krave in telice. Med dobre vzrejevalce ple- menjakov spadajo še mestna ekonomija Celje s svojimi odličnimi merjasci, okr. ekonomija Zovnek z dobrimi biki mon- tafonske pasme, kmet Zdolšek Jožef iz Rifnika s svojim odličnim bikom, z dofbrimi biki tudi kmet I*rekoršek iz Prekorja, Rozman Franc iz Grobelne- ga, Slomšek Franc iz Kalobia in še več druiSih. Od priznanih bikov je bilo 90 odst. pomurske pasme, marijadvorske in montafonske pasme. Priznavanje pa je tudi pokazalo, da tudi v tej panogi hi- tro narašča socialistični sektor, ki je po- rok za napredek naše živinoreje ,,Ozko grlo** na železniški postaji v Celju Prav gotovo ne bo nihče trdU. da jo sedanje vodstvo železniške postaje v Celju krivo, da je postaja za današnji promet in potrebe premajhna in z nedo- statki. vendar bi se neka^ le dalo ure- diti Usta\'imo se za enkrat pri savinjskem vlalcu in potnikih, ki prihajajo z istim v Celje. Poleg slepega tira pripeflje vlak ob skladišču in postajnem poslopju ter se z lokomotivo ustavi nekako ob za- četku perona. Štirikrat dnevno se to ponavlja, tisočkrat pa ljudje preklin- jajo, ko se zaletavajo ob vodno črpalko, ob vagone-zbiralce pepela, ko skačejo preko kupov pepela, da se zamašijo v grlu med postajnim poslopjem in va- goni, se še enkrat spodtaknejo pri kret- nici z nastavkom, da bi se po kratkem času znova zna-šli v še večji gneči pred izhodnimi vrati. Ni redek primer, da potniki pri iz- stopu skačejo eden drugemu na hrbet ali v najboljšem primeru na noge, da nekoga obremenijo z nahrbtnikom, kov- čegom ali podobno ropotijo, da o otrocih in invalidih sploh ne govorimo. Iz služ- benega vagona prevzemajo kolesa in če jo je nekdo srečno odnesel prej, jo bo pa tukaj prav gotovo staknil po glavi. Dnevno teče ta črna reka ljudi po po- stajnem »Džerdapu« da bi se pred pe- ronom razlila in ovirala že itak obši- ren promet. Dnevni potniki so se temu direndaju in suvanju že nekako privadili, dočim so tujci pravi revčki dn obžalovanja vredni, ko se znajdejo v povorki. Po- ieti ta poseben način prometa še ne- kako gre toda pozimi, ko se v ta vrvež pomeša sneg, poledenela tla in tema, postane vse skupaj precej resna za- deva o kateri ne mislijo samo potniki temveč tudi drugi, razen menda mero- dajnih. Včasih se sicer zgodi, da se nekateri, ki se jim najbolj mudi hočejo izogniti gneči in skrajšati pot na ta način, da bi se zmixznili skozi vrata za skladiščem. Navadno imajo smolo, ker jim usluž- beni organi namero preprečijo in jih napotijo na pot. ki je začrtana pred 100 leti in od katere se ne sme od- stopiti. In vendar . r.? Dvomimo, da je nekje v železniških predpisih, katerih je sicer veUko in so zelo precizni, napisano, da mora vsaka postaja imeti samo en izhod pa naj sta- ne kar hoče. Pa tudi če bi bilo kaj ta- kega napisanega, ali se ne bi. dala v Celju napraviti izjema? Odpravih bi »ozko grlo«, pospešili izhod potnikov in jim naredili zadovoljstvo? Samo ena vrata med skladiščem in postajnim poslopjem, en napis »izhod« pa bi bila zadeva rešena. Enega od vra- tarjev glavnega izhoda bi pri prihodu Savinjčana premestili na novi izhod in verjamemo, da bi 101 leto železnic v Celju doseglo še en majhen, toda zado- voljiv uspeh. Vsem graditeljem in gospodarskim šolam Navadna zidna opeka se lahko upo- rablja kot votlaki v krajih, kjer votlakov ni na razpolago. Iz nje lahko napravimo 25,38 ali 52 cm debcU zid ter s tem pri- hranimo do 25 odstotkov opeke. Podpisani sem to konstrukcijo uve del že pred 25 leti, pa so mi takrat naspro- tovali od strani opekarjev, kakor tudi od strani ministrstev, ker bi na ta način izgubili več ali manj opeke za prodajo. Ko so se pa začeli izdelovati votlaki, sem to opustil, pač pa sem letos poslal načrte izgotovljene pred 25 leti na ministrstvo za gradnje LRS, ki je stvar po komisiji pregledalo, ter dalo odgovor, da se na ta način zidovje lahko izvršuje v krajih, kjer nimajo na razpola^go votlakov in, da naj bi ta način zidanja lahko učile tu- , di gospodarske šole. Risba načrtov je že izvršena po starem avstrijskem formatu, je pa cnakoveljavna za sedanji opečni format 25 X 12 X 6,5 cm. Na podlagi odobriitve ministrstva za gradnje sem pripravljen poslati kopije teh načrtov vsem graditeljem in vsem gospodarskim šolam proti plačilu lastnih nabavnih stroškov za kopije in poštnino 75 dinarjev. Pri tem navajam, da jc opečna pove- zava dobro izvršena in da se na ta način zidanja lahko takoj priuči vsak navaden zidar, ker so iz načrta razvidne v tločrtu vezave in Trste opeke. Kdor želi ie ko- pije naj i«te naroči na naslov: Korošec Dra4iotin, Šmartno ob Paki, Samovoljno, brez vsake^odpovedi so zapustili delo Delovna disciplina je eden od zelo važnih predpogojev za pravočasno iz- vajanje zadanih nalog, ki jih imajo pod- jetja in ustanove. Kljub temu, da je bilo o tem že mnogo pisano, se po naših de- lovnih kolektivih še vedno najdejo po- samezniki, ki tega nočejo razumeti, de- lajo po svoji glavi in s tem škodujejo skupnosti in sebi. V zadnjem mesecu so samovoljno zapu- stili svoje delovno mesto in s tem mo- tili proizvodnjo sledeči delavci in delav- ke, katerih delovne knjižice se nahajajo na upravi za delovno silo OLO Celje- okolica: Vošnjak Rajko iz rudnika 2^bukovca, Lavbič Andrej iz železnic v Mariboru, Andrcnšek Zdravko iz »Splošne« Maribor, Krulc Stanislava iz rudnika Zabukovca, Blaj Ivan, Roje Marija, Lokošek Filip in Železnik Anton iz Železarne Štore, Bo- rovšak Dominik iz Gradisa Guštanj, Go- ter Stanko, Juvan Ivan, Hrastnik Jožef, Bezgovšek Jožef in I>voršak Franc iz rtitdnika Huda jama. Laško ter Dobni- kar Rozalija, Prevolnik Martin in Turn- šek Stanislava iz podjetij v Mariboru. Brez dvoma, da so mnogokrat tudi uprave podjetij krive, da delovno raz- merje preneha na tak protizakonit način, vendar pa morajo v podobnih primerih ukreniti vse potrebne korake obratne Priprave za cepljenje z BCG v okraju Celje - okolica Od 24. oktobra do 24. novembra t.l. bo vršila zdravniška ekipa Ministrstva za ljudsko zdravstvo cepljenje otrok proti tuberkulozi s BCG cepivom v okraju Celje-okolica. CepiU se bodo vsi otroci isn mladina od dopolnjenega prvega do dopolnjenega 18. leta starosti. Za to akcijo so že po vsem okrajoi v teku obsežne predpriprave. Povsod sc vršijo sestanki z zastopniki KLO-jev in množičnih organizacij, z namenom, da se bo za cepljenje prijavilo čim večje število otrok. Izkušnje od zadnjega cepljenja proti tuberkulozi, ki se je vršilo v začetku t. 1. nam kažejo, da odziv za cepljenje ni bil zadovoljiv, cepilo se je cca 11.000 otrok od planiranih 16.000. Vzrok neza- dostni udeležbi je bil predvsem neaktiv- nost in nerazgledanost odgovornih fun-^ cionarjev t posameznih KLO-jih, ki niso v dovoljni meri poučili prebivalstvo o važnosti in koristnost tega cepljenja za zaščito otrok in mladine proti najbolj razširjeni in zavratni bolezni — proti tuberkulozi. Za cepljenje je predvideno cca 14.000 otrok. Navodila in vse potrebne tisko- vine so KLO-ji in zdravstvene ustanove že sprejeli. Če bo ljudem pravilno prika- zana važnost tega cepljenja, bodo že v naprej obsojene na neuspeh vse parole reakcije, ki jih širi tudi na tem polju, izkoriščajoč nevednost in zaostalost po- deželskih ljudi. Tako bo uspeh udeležbe gotovo še boljši kot pri prvem cepljenju, kar bo dokaz, da smo vredni pomoči, ki jo nudi naša ljudska oblast tudi na zdravstve- nem polju. Izpolnitev plana iesenshe setve, nasa nafvazneiša naloga Da bi naše kmetijstvo v graditvi nove socialistične domovine zavzelo industriji vzporedno pot, je važno in nujno, da imajo okrajni in krajevni ljudski odbori v toku jesenske setve vsestranski pre- gled nad izvršenim delom, kajti v tem času se pričenja goospdarsko leto, do- loča se obseg in smer kmetijske pro- izvodnje. Pravočasna izpolnitev plana jesenske setve je važen del v veličastni zgradbi našega petletnega plana, ki za- hteva s svojim industrijsikim porastom vsak dan več hrane od kmetijstva. Us- pešno zaključena prva polovica pet- letnega plana je po zasliigi delovnega ljudstva in pod vodstvom Partije neiz- podbitno dokazala, da je zvišanje pro- duktivnosti dela odnosno jKvvečanje kmetijskih donosov možno le v plan- skem gospodarstvu. Krajevni ljudski odbori so letos vse kmetovalce pravočasno obvestili o nji- hovi planski zadolžitvi setve za leto 1950. Na ta način bo vsak kmet po svo- ji uvidevnosti razdelil kulture pač tam, kjer najbolj uspevajo. Čvrsti plani za- vzemajo predvsem žita, industrijske ra- stline in krompir, zato določena površi- ne niso le obvezna setev, ampak se bo po njih ravnala tudi obvezna prodaja pridelkov. Nekateri kmetje se neupra- vičeno izgovarjalo, da nimajo semena. dar če pogledamo prve in druge vidimo, da so ti večji kmetje in razbijači naše ljudske skupnosti. V takšnih izgovorih tiči tendenca zaviranja plana setve in čisto nič drugega, kajti vsakemu kme- tovalcu je bila ob obvezni prodaji do- ločena zadostna količina žita za seme. Se manj moremo upoštevati nerganja p pomanjkanju orne zemlje pri velikih Kmetih. Tri leta se že trudimo s pro- pagando za povečanje ornih površin s preoranjem opuščenih njiv in primernih travnikov, katerih je še povsod dovolj. Dokazano pa je, da orna površina letno donaša tri do petkratno vrednost do- nosa travnika. Naš poziv so razumele vse kmetijske obdelovalne zadruge, ekonomije in državna posestva, katera BO dvignila svojo proizvodnjo prav na ta način na zadovoljivo višino. Letošnja lepa jesen omogoča da preorjemo čim- več zapuščenih njiv in travnikov v dob- ro praho, na kateri bomo spomladi se- jali konjzo, krompir proso itd. Važnost ipriprave dobrega semenskega žita je vsem znana in je bila poudarje- na že na drugih mestih, vendar še po- novno opozarjamo vse pridelovalce; ne sej te neočiščeno in nerazkuženo žito, zamenjajte svoje žito za dobro priprav- ljeno seme v vaši zadrugi, vaš trud bo bogato plačan. V Celjski tiskarni uvajalo nove delovne načine Državno podjetje Celjske tiskarne, od- delek strojnica, je postavilo brigado, ki se je pridružila ostalim delovnim ko- lektivom pri tekmovanju za visoko sto- rilnost dela. V petek 7. X. 1949 od 13. do 2L vu-e je brigada pod vodstvom udar- nika Ozebka Ivana s člani brigade: Se- ničar Milan, Faktor Albina, Koštomaj Slava, Samec Pavla, ter pomožni izla- galki Mulej Milka in Cepin Frančiška tekmovalo in doseglo 217 odst. produk- tivnosti. Tekmovanje je bilo na treh brzotiskalnih tiskairskih strojih. Zaradi večje storilnosti in nemotenega tekmo- vanja je bilo tekmovanje določeno za pop>ol;danske ure. Vse podrobnosti za tekmovanje so bile dobro pripiravljene. Posebna komisija, ki je nadzirala po- tek dela, je ob 13. uri dala znamenje za začetek. Brigaida je bila na določenih mestih in z velikim elanom pričela z delom. Komisija je že ob 14. oiri ugoto- vila preseg storilnosti na posameznih strojih, brigadirji in brigadirke pa so po prvem uspehu svoje sile za večjo storilnost še pomnožili. Posebno veselje je zavladalo med njimi, ko je komisija ugotovila, da so ob 16. uri 48 minuti dosegli dnevno normo. Opazila se je tudi izredno dobra povezanost med p>osamez- mki, tako da je brigada ob zaključku tekmovanja dosegla lep usi>eh storil- nosti z 217 odst. Brigada je sklenila, da bo v prihodnjih dneh tekmovala še za večjo storilnost. Tudi v drugih oddelkih se pripravljajo na tekmovanje za večjo storilnost, brigada tov. Ozebka pa je po- svojem lepem uspehu sklenila najKive- dati vsem oddelkom podjetja tekmo- . vanje. komisije za reševanje delovnih sporov, ki so polnokompetentne. Do sedaj so te komisije, v kolikor so sploh obstojale, bile izredno šibke, njihovega dela sploh ni bilo opaziti, v kolikor pa so nekaf ukrenile je bilo narejeno le na pol. Fluktuacija je rana v naših podjetjih, ki jo bomo morali ozdraviti. Ustvariti moramo potrebne zaic^^voljiive delovne pogoje in dobre delovne odnose, politično moramo delati z celotnim delovnim ko- lektivom tiste pa, ki bi ostali nepoprav- ljivi in se sprehajali iz podjetja v pod- jetje in s tem ustvarjali nered, onemogo- čiti in proti njim uporabiti najostrejše ukrepe. Stran 6 »CELJSKI TEDNIK Leto II. — &tev 4a--43. Uspehi sindikalnih podružnic v tekmovanju na kulturno prosvetnem polju Ko so naši najboljši delovni kolektivi prejemali za svoje uspehe v proizvodnji prehodne zastave resornih ministrstev in pristojnih sindikalnih forumov, so na svečanostih ob teh prilikah v večini primerov sprejemali nove obveznosti, izmed katerih je bila najvažnejša: iz- polnitev plana v podjetju do 29. no- vembra. Kolektiv Tovarne za proiz- vodnjo kemičnih izdelkov, ki je za svoje uspešno delo prejel že ranoga priznanja, je po prejem Vi najvišjega odlikovanja — prehodne zastave Centralnega odbora 2SJ in naziva zaslužnega kolektiva — stopnjeval svoje delovne napore in že koncem septembra izpolnil svoj letni plan. V borbi za večjo storilnost so se izkazali mnogi kolektivi, kakor n. pr. Tkalnica hlačevine, Tovarna emajl. pos.. Opekama itd. Gozdni delavci formirajo stalne brigade, duh tekmovanja pa pre- veva skoro sleherni delovni kolektiv, kar vse izraža neomajno hotenje naših delovnih ljudi, častno izpolniti obljubo, ki so jo dali Partiji in Titu. Vso to mogočno dejavnost v kolekti- vih, ki se je še stopnjevala ob priliki tekmovanja v čast partijske konference, spremljajo vse oblike idejno-političnega, agitacijsko-propagandnega in kultumo- prosvetnega dela. V tekmovanju, ki so ga za tromesečno obdobje do 29. no- vembra sprejeli kulturno-prosvetni re- refenti sind. j)odružn.ic, so si njihove komisije izdelale konkretni plan dela. s katerim hočejo prispevati svoj delež pri socialistični preobrazbi našega de- lovnega človeka. V septembru- je naj- večjo dejavnost razvila podružnica gra- fičarjev, ki je v pripravah na svoj II. kongres med drugim uredila razstavo dela svoje podružnice, pripravila kul- tumo-prosvetne prireiiitev v dvorani Ljudskega gledališča in s pomočjo Sind. KUD-a France Prešeren; isto prireditev je ponovila v zadružnem domu na Bab- nem, odkrila spominsko ploščo grafičar- jem — padlim v narodno-osvobodilni bdrbi — ter dalje razvijala idejno-po- litično delo s predavanji in študijskimi krožki. V oddelkih so namestili nove parole, izdali slavnostno številko obrat- nega časopisa »Naš tovariš«, clkno novic so tedensko menjavali, pozabili pa tudi niso na redno vodenje grafikonov, na katerih je bilo opaziti ix>rast proizvod- nje in naraščanje števila prostovoljnih delovnih ur. Kljub vsej tej raznovrstni dejavnosti pa kultumo-prosvetna ko- misija svojega plana dela ni lOOodstotno izpolnila. Isto lahko trdimo za Tovarno kemičnih izdelkov, ki sicer dosega v proizvodnji edinstvene uspehe. Čeprav so si sestavili realen plan za kulturno^ | prosvetno delo, upoštevajoč pri tem pro- ' izvodno problematiko, so pozabili na sistematično idejno-politično delo v ko- lektivu, kar je imelo odrazka tudi v posredovanju socialistične miselnosti na zadružnike v Cretu, s katerimi so ob- ljubili vzdrževati najtesnejše stike. Ta- ko tudi dopisništvo pri njih ne uspeva, niti niso namestili grafikonov na vidnih mestih, da ne govorimo.o deski časti, ki jo že vse predolgo i>ripravljajo. Vse te in morda še katere dmge oblike na- zorne agitacije bi nedvomno mnogo pri- pomogle k dviganju socialistične de- lovne zavesti kolektiva in najboljših de- lavcev izmed njih. Uspešno ui>orabljajo po točno določenem načrtu edino le ozvočenje, začeli pa so zopet z dejav- nostjo na kulturno-umetniškem polju v okvim SKUD-a Ivo Ključar. Kljub temu. da se nahaja Tovarna sadnih sokov v sadni sezoni, kar obre- menjuje kolektiv z nadumim delom, je kultumo-po-osvetna komisija s svojim vodjem tov. Jagodičem pravilno razu- mela pomen kultumo-prosvetnega dela. prav v času največjega navala dela. Imeli so 6 političnih predavanj in 4 pre- davanja o notranjem planu, organizirali so krožke, uredili rdeči kotiček in okno novic, v oddelkih namestili nove parole in grafikone o dosegi plana in o uspe- hih brigadnega načina dela, preko zvoč- nikov pa redno oddajajo najnovejša po- roCdla iz svojega kolektiva in o uspehih dela drugih kolektivov. O svojih tispe- hih pa tudi poročajo v naše časopisje. Vse to odločno zavrača tendenco kultur- no-prosvetnlh referentov nekaterih pod- ružnic, ki ob stopnjevani produktivnosti dela kaj radi trdijo, da »zaradi obilic« dela ni mogoče razvijati sulturno-pro- svetnega dela«. To njihovo mnenje se- veda izhaja iz napačnega pojmovanja kultumo-prosvetnega dela sploh, ker menijo, da so edine oblike kultumo- prosvetnega udejstvovanja igre, petje, muziciranje itd. To mnenje je bilo zlasti ustaljeno do nedavnega v Tkalnici hla- čevine, kjer so zanemarjali idejno-o »zaslugi« vsakokrat- nega referenta. Zadnje čase se položaj nekoliko popravlja, še vedno pa je glav- na skrb referenta, kako formirati pev-| ski zbor z najmanj 100 ljudmi, ne da bi imeli za to sposobnega strokovnega vodjo niti primernega prostora za vaje. Mem tem obstojajo v SKUD-ih trije pevski zbori, ki imajo vso možnost za svoj razvoj, kamor pa Tkalnica hlačevi-^ ne ni napotila svojih pevcev in pevk. j Tudi pri »Žitu« nimajo časa za idejno-i politično delo. pač pa za 29. november pripravljajo uprizoritev trodejanke, kl pa po dosedanjih izkušnjah verjetno ne bo imela večje kvalitetne vrednosti, kot? njihova uprizoritev »Razvaline iivlje-' nja.« Pač pa so v Tovarni penla razen ene točke v celoti izpolnili plan na kul- turno-prosvetnem polju, prav tako manjše podružnice kot Ekspozitura DZ za soc. zav.. Komunalna banka, podruž- nica oblačilnih delavcev št 5. itd., med- tem ko v naših velikih kolektivih, kot n. pr. Cinkarna, Železarna Store, To- varna tehtnic in Tovarna emajl. pos. do- segajo sicer velike delovne uspehe, ki pa jih v največ primerih ne spremiljajo oblike agitacije kot so deske časti, okna novic, tovariški kotički itd., ali pa izva- jajo plan dejavnosti na kulturno pro- svetnem polju prakticistjčno brez nuijn« povezave z vsakodnevno proizvodno problematiko in ne da bi oblike idegno- političnega in agitacijsko-propagandne- ga dela prilagajali potrebam svojega ko- lektiva. Se več je pa primerov, da ko- lektivi dosegajo izvrstne pomembne u- speh v proizvodnji prav na podlagi po- litične aktivnosti člano\' podružnice, vendar kultumo-prosvetne komisije ne smatrajo za potrebno, da bi te uspvehe popularizirale v našem časopisju, tako dvigovale zavest celotnih kolektivov ter jačale v njih občutek ponosa nad iz- polnjevanjem svojih obljub Partiji, Titu in domovini. Akademija slepih je bila celjanom radostno doživetje v tej veliki zgodovinski dobi naše do- movine, ko se jc vse delovno ljudstvo vključilo v delo za izvedbo Titove pet- letke, praznuje Zavod za slepo mladino v Ljubljani tridesetletnico svojega obsto- ja, Sleipa mladina tega zavoda je v tej dobi zaživela novo življenje. Pridružila se je delovnemu ljudstvu s svojim delom in svojim ustvarjanjem in tako ona sama na novo prerojena, prispeva tudi svoj delež v borbi za boljšo bodočnost našega delovnega ljudstva. Vsi, mladinke in mla- dinci zavoda so člani pionirske ali mla- dinske organizacije, posečajo pouk na zavodu ali pa na gimnaziji in učiteljišču. Mnogi se učijo v zavodu raznih obrti, precej pa se jih je že vključilo v našo proizvodnjo. S takim pojasnilom v svo- jem govoru je mladina Zavoda za slepo mladino otvorila akademijo in s tem kul- turno-umetniški večer, ki ga Celjani dolgo ne bomo pozabili. Program akademije ni bil le pester in barvit, bil je tudi življenjski. Izveden je bil s takim resničnim življenjskim zano- sorii, ki ga redko srečamo pri zdravih ljudeh. Mladi kulturno-prosvetni delavci Zavoda za slepo mladino, so s svojim iz- vajanjem že pri prvih točkah programa pridobili vse gledalce, ki so burno plo- skali in zahtevali ponavljanja posameznih točk. Mladinski mešani zbor je zapel več pesmi, prvo Simonitijevo »Pesem o Titu«. Med zahtevnejšimi in težjimi skladbami so bile še Švabovo »Dobro jutro« s sprem- ljavo glasovirja in Mokranjčev II. rukovet srbskih pesmi. Če upoštevamo, da zavod nima številčno velike izbire glasov, mo- ramo reči, da je zbor glasovno dobro vzravnan in ima celo prav dobre alte in base. Zbor je dovoljno razgiban in tudi prednašanje jc lepo, boljše kakor pri mnogih zborih, ki imajo pred seboj svo- jega dirigenta. Posebno dobro so zapeli Švabovo »Dobro jutro« in Mokranjčev II, rukovet. Sekstet ženskega zbora je zelo prisrčno zapel venček narodnih pesmi, kjer je prav posebno prišel do veljave lepo barvan alt. Nekaj novega za Celje jc bil orkester orglic, ki je zaigral venček narodnih. Se- stava orkestra orglic jc originalna in zelo dobra zamisel, Nikdo ne bi mogel soditi v naprej, da je mogoče iz orglic, — ki so naš najpreprostejši instrument, — sesta- viti orkester, ki tako izbrano in lepo zveni. Orkester orglic bi nam naj več- krat zaigral naš radio in tudi sgkstet ženskega zbora bi imel s svojim venokom narodnih v radiu hvaležne poslušalce. Skladba zborovodje profesorja Jeraja »Pionirčkova petletka« je srčkana stvar, ki jo je mogel irstvariti le velik ljubitelj mladine, lahko rečemo, da je v naši glas- bi to novost, je to nov način pripove- dovanja z god^o. Pri tej skladbi smo ob- čudovali muzikalni čut pionirjev in mla- dincev, ki so sodelovali. Zborno deklamacijo tov. Albreht-ove; »Ljudstvo in domovina«^, so mladinci iz- vajali tako dovršeno, da naj služi to celjski mladini za zgled, kako se naj pri- rejajo zborne deklamacije. Zborna dekla- macije mora imeti dojem življenjske resničnosti in mora dati izraz mogočno- sti. Misel, ki jo deklamacija izraža, mora mogočno zaživeti. Vse to je bilo v tej deklamaciji podano in lahko rečemo, da je bila to ena najboljših zbornih dekla- macij, ki smo jih kedaj slišali v Celju, Fizkulturne vaje z drogom in lestvijo, ki jih je izvajala fizkultuma skupina mla- dincev, so po dovršeni izvedbi dale po- poln videz, da jih izvajajo zdravi in v telovadbi izredno uvežbani fizkulturni- ki. Vaje so izvajali s klavirjem; ritem in .skladnost teh vaj je bila na taki vi- šini, da bi mogle biti na tako izvedbo ponosne najboljše telovadne skupine. Ta akademija je bila za marsikaterega Celjana resnično doživetje. Na vprašanje, ki si ga je zastavil skoraj vsak, ki je to akademijo posetil, ali le sploh mogoče, da so program izvajali pionirji in mladin- ci, ki nič ne vidijo, je mogoč le cn sam odgovor: Naša ljudska oblast, ki jo vodi slavna Komunistična partija, je omogočila tudi slepi mladini, da se je vključila v naše veliko dogajanje, v armado delovnih ljudi in je s tem dobila vero v sebe in vero v svojo bodočnost. Slepi so postali enakopravni in enakovredni delovnih ljudi in so s tem zaživeli novo življenje. Ljudska oblast jim je oskrbela dobre učitelje in vzgojitelje. Na uspehe, ki jih dosezajo na vseh področjih so lahko da- nes učitelji in učenci zelo, zelo ponosni. Iz vse prireditve .ie sijal nekak žar no- vega časa, volje do dela in železne vztrajnosti. Ta žar je grel srca onih, ki so izvajali program in upalil tudi srca teh, ki so bili v dvorani. Nam zdravim ljudem se je po tej aka- demiji porajalo vprašanje; Ali storimo vedno vse, kar bi morali za našo skup- nost storiti, kar bi lahko storili in še, kar bi mnogo, mnogo lažje storili, kakor oni, ki ne vidijo lepote sonca. Odgovor na to vprašanje nam ni vedno v čast. Poglejmo delo po naših prosvetnih društvih, po na- ših telovadnicah in drugod in globoko bomo morali skloniti svoje glave. Pri tem pa je vendar šc lepa tolažba — ta aka- demija naj nam bo kažipot k poboljšanju. Obisk na akademiji je bil zelo dober, saj dvorana v Domu ljudske prosvete že dolgo ni bila tako nabito polna kakor je bila ta večer. Največ jc bilo mladine in je bilo tudi prav tako. Mestni komitet LMS je ob tej priliki storil svojo dolž- nost v polni meri in zato je bilo na aka- demiji tudi največ mladine. Kakor na vseh takih prireditvah smo tudi to pot pogrešali člane naših sindi- kalnih organizacij, Kuturno-prosvetni re- ferent ene največjih sindikal, podružnic v Celju je na povabilo Mestnega odbora ljudske prosvete, da naj napravi v svoji podružnici agitacijo za čimvečjo udeležbo na akademiji odvrnil, da oni prodajajo vstopnice samo za svojo prireditev. Kulturno-prosvetni referenti sindikalnih podružnic ne bi smeli biti nekake lutke, ki mahajo samo tedaj, kadar j.h nekdo pocuka za vrvico, Kulturno-prosvetni re- ferenti bi morali biti sami od sebe, po lastni iniciativi, one gonilne sile, ki bi razgibale in tudi stalno razgibano držale vso prosvetno dejavnost našega, v tem pogledu precej zaspanega Celja, Kadar se pojavijo lepaki za to ali ono kulturno prireditev, sio kulturno-prosvetni refe- renti dolžni, da iz lastnega nagiba napra- vijo pri svoji podružnici agitacijo za čim- večjo udeležbo in da ne čakajo na to, da jih bo nekdo poprej še ponovno opo- zarjal. Ob tej priliki so kulturno-prosvetni re- ferenti oškodovali članstvo svojih sin- dikalnih podružnic za izredno lep kultur- no-prosvetni večer. Prav bi bilo. da se tudi oni poboljšajo! Pri oddaji spnenic nal bo vsem za vzgled St. Peter kjer so že presegli plan za 6000 kg Vzporedno z jesensko setvijo teče š« ena važnih gospodarskih akcij: odkup oljaric. Od izvedb te akcije je v veliki meri odvisna zadostna preskrba naših delovnih ljudi z maščobami. Zato je brez- pogojna dolžnost vsakega pridelovalca oljaric, da svoji obveznosti do skupnosti čimprej zadosti. Kako je v tem pogledu v okraju Ce- lje okolici? Kmetje v teh predelih bo- do prispevali v maščobni fond okoli 200 ton sončnic. Odkupovati so pričele Kme- tijske zadruge že v začetku oktobra in bi po časovnem planu morali do 12. t. m. zbrati 113 ton sončnic. Vendar kaže- jo poročila šele 21 ton zbranega seme- na. Kje je vzrok za tolikšen zaostanek. Največji del planiranih količin bo od- dala Savinjska dolina, kjer pa so s pri- delovanjem sončnic v zaostanku za dru- gimi predeli okraja, ker so dali prednost hmelju. Sončnice so sadili šele po o- pravljenem spomladanskem delu v hme- Ijnikih. Drugi vzrok za neizpolnjevanje ča- sovnih planov pa velja za ves okraj. Kmetje še vedno po stari navadi ne oddajajo sproti posušenih količin olja- ric, temveč čakajo da oddajo skupno obremenitev. Prav tako pripravljajo sončnice za oddajo po starem načinu, posx)ešenega sušenja. V Savinjski dolini bodo lahko nadoknadili zamujeno tako, da bodo sušili sončnice v hmeljskih su- šilnicah, ki so svojo prioritetno nalogo sedaj že opravile. Glede na to bo odkup v Savinjski dolini začel v glavnem šele od 12. t m. dalje. Tehnične priprave za odkup so bile povsod pravočasno izvršene in bo po- spešenim sušenjem sončiuc akoeoA« v kratkem doseči predvideni č^onnod plaji Odkupujejo vse Kmetijske ajadrug« \ okraju, ki oddajajo blago v devet zbir- nih centrov. Za zamenjavo zadruige prejele že preko 8000 kg odja. Doslej so bili najboljši uspehi dosežena na pod- ročju Vojnika. St. Jurija in Laškega, kjer so Kmetijske zadruge dovolj resno pristopile k delu. Dobro naap«reduije od- kup tudi v Slivnici, čeprav tem ne dostavljajo poročil. V Savinjski dolini so v zadnjem ted- nu odkupili več kot v vsej prvi polo- vici meseca. Tako je celoten plan že izpolnjen za več kot 50%. V Sv. Petru so plan obvezne oddaje presegli za 6000 kilogramov. Znatno so preseglj svoje obveznosti tudi v Sv. Petru, v Škofji vasi. Sv. Jeronimu, v Polzeli m še ne- katerih krajevnih ljudskih odborih. Ie pa še vedno nekaj krajevnih odborov, ki imajo do te važne akcije mailomaren odnos. Med temi se posebej odražajo Buče, Drensko rebro, Letuš. Sv Vid pri Grobelnem, Št. Janž, St. 1\: ir Sv An- draž pri Velenju. Tudi krajevni ljudski odbon rueo do- slej nudili v tej akciji dowlj pomočs zadrugam. Prav oni so poklicani, da ne- posredno pri pridelovalcu opravljajo de- lo agitatorja in mobUizatorja. V čaeu intenzivnega odkupa do 26. t m. »aj prav vsi krajevni odbori izboljšajo pc)- vezavo s Kmetijskimi zadrugami! Ce bomo znali odpraviti pomanjkljivosti, katere je dosedanji potdc o(fcupa jasM pokazal, bo plan odlcupa oljaric do ro- ka ne samo izpolnjen, temveč tudi pre- seženi Tudi v Pečovniku so osvojili Sirotanovičev način dela Ko j C bil v zadnjih mesecih organizi- ran v rudniku Pečovnik tečaj, se je na tem tečaju posebno izkazalo 9 rudarjev, ki so vsi z uspehom položili izpit. Ta- krat so sprejeli tudi sklep, da bodo or- ganizirali tekmovanje ter na ta način dokazali svojo predanost Partiji in na- šemu vodstvu. Vsi tečajniki so sklenili, da bodo dali od sebe vse sile in se pri- družili tekmovalnemu duhu odnosno tekmovanju v ostalih rudnikih in delov- nih kolektivih. Za tekmovalni dan so izbrali nedeljo. 23. t.m. Po vseh izvršenih predpripra- vah se je v petek vršil množični' sesta- nek vseh delavcev, kjer so ponovno po- trdili vsi, od tečajnikov že sprejet sklep ter ga dopolnili z obvezo, da bodo na ta dan delali vsi. Na sestanku so tudi skle- nili, da bodo četrtdnevni zaslužek pri- spevali v partijski fond v počastitev mestne partijske konference. V nedeljo zjutraj se je tekmovanje pričelo. Tekmovali sta dve brigadi: pr- va brigada pod vodstvom Goleč Ivana, druga mladinska pa pod vodstvom Ze- me Alojza. Pripomniti je potrebno, da rudnik sploh ni mehaniziran — razen izvoza in da so tu delovne prilike in delovni pogoji bistveno različni od drugih rud- nikov. Kljub temu je rudnik Pečovnik že v lanskem letu v decemberskem tek- movanju dosegel v svoji skupini naj- boljše mesto in je tudi kot drugi rud- nik v Sloveniji izpolnil svoj letni plan. 2e iz-tega je videti, da so pe&muški rudarji vedno zelo požrtvovalni. Kljub "temu. da sta se brigadi borili s takimi težkočami, sta dosegli odMčne rezultate. Dne\mi plan rudnika je bil izpolnjen že ob 9. uri zjutraj. Ob 12L uri je bil dnevni plan presežen za 85%, ob koncu dela t. j. ob 13.45 pa je ibil dnevni plan izmene izpolnjen z 275%. kar pred- stavlja za pečovniške prilike izreden uspeh in kar bo znatno prijKHnoglo tudi k izvedbi letnega plana. Končni rezviltat tekmovanja je bil na- slednji: zmagovita brigada Goleč Ivana je izpolnila dnevno normo z 283%. bri- gada Zemela pa z 247%. Morala rudarjev med delom ie bila velika. Vsi so tekmovali še med seboj in vsak je hotel storiti več. Vzpodbujali so drug drugega tako. da ni bilo nikjer izostankov. Ko se je zaradi hitrega tran- sporta pri vpadniku pretrgaJa signalna žica. so rudarji vozili po vpadniku hrc/. signala in signale dajali z vzkliki. Tu je zopet nov dokaz, da so vsekakor ho- teli dokazati lepe uspehe. Med mladinci je posebno omeniti tov. Seliha, ki ie brez zastoja odpremil zelo povečano število vagončkov. Kot starejša rudarja sta se pa zel« dobro pokazala tov. Strašek, ki je vo- zičke tako naglo odvažal, da se mu .ie vse čudilo. Hotel je na vsak na<:in svojo obljubo častno izpolniti. Prav tako sc je zelo dobro pokazal tov. Canžek, ki j«"-; dc'al na enem izmed najtežjih delo\išč Ljudski inšpektorji naj postanejo molno orožje delovnih množic že v mesecu marcu je izšla pomembna Uredba o ljudski inšpekciji — organu, ki naj bi služil kot močno orožje v borbi proti številnim napakam, ki se dnevno, namerno ali nenamerno dogajajo in, ki najbolj živo zadenejo slehernega delov- nega človeka. Od izida uredbe je minilo že nekaj mesecev, mimo nas je šlo že mnogo kri- tike, dogodilo se je marsikaj nepravilne- ga, čemur bi se bili lahko izognili, če bi pravočasno izvokUi gHipe ljudskih io- Rpektorjcv in jim pomagali pri konkret- nem delu. Od predvidenih 50 grup inšpektorjev v naših sindikalnih podružnicah, je do sedaj bilo izvoljenih samo 34 od teh pa »o pristopile k delu in uspešno vršijo preglede samo grupa v tovarni Volna Laško in na Okrajnem ljudskem odboru. Podobno je stanje po vaških OF odborih, kjer so grupe izvoljene komaj na po- dročju U krajevnih odborov, Interesantno je, na drugi strani pa prav nič čudnega, da so za ljudsko in- špekcijo najmanj zainteresirani razen Laške^ga in Šentjurja pri Celju, vsi večji centri kakor: Polzela, Šentpetcr, Šent- pavel, Vransko in drugi, kjer bi bil« navzočnost in delo teh organov najbolj potrebna in verjetno tudi najbolj uspeš- no. Izgleda, da ravno v teh krajih neko- mu, kar bo verjetno tudi glavni vzrok, prav nič ne diši ta zadeva, ker ne mara- jo, da bi jih zopet nekdo motil pri nji- hovem »mirnem in monotonem* delu m kalil njihovo »miroljubnost«. Včasih res ne moremo razumeti same- ga sebe. Napake vidimo, se sipodtikaioo ob nje, kritiziramo, in se pridušujemo ter kličemo vse svetnike m vrage, ne najdemo pa ravno tistega, ki bi nam lahko pomagal in ki je za to delo po- oblaščen z zakonitim določilom. V Ri- fengozdu, posebno šc v vasi Podvin n, pr. ugotavljajo vsi in tudi nečlani aadra«gc, da v njihovi trgovini ni vse kakor bi moralo in bi lahko bilo. Skoraj bi de- jali, da ne najdejo v njej ničesar pozi- tivnega. Ko bi pa bilo potrebno nekaj ukreniti, ko pade predlog, da se izvolijo ljudski inšpektorji ni nihče za to delo sposoben in nekaterim pismenim celo nepismenost služi v opravičilo, da ne sprejmejo te funkcije. Vzdrževanje snage po prodajahiah, odnos uslužbencev do strank, pravilno vsklad-iščenje blaga^ posebno sedaj tr času odkupov, razdeljevanje blaga, hra- na v menzah, postrežba v istih, žjvilsk« nakaznice, kategorizacija potrosnalkovliltd,. vsi ti in nešteti drugi problemi so dnev- no pred nami in nam večkrat prizade- vajo velike in nepotrebne skrbi, ker bi se jih lahko rešili če bi imeli dobre Ijttd- ske inšpektorje in če bi jim vsi poaa«- gali, OF in sindikalne organizacije naj tor»j temu vprašanju posvetijo res vso pozor- nost, ker bodo s tem olajšali delo ne sa- mo sebi in svojemu podjetju, ustanori aH vasi, temveč bod:) na ta način postaji močna ""ira ljudske oblastL ki se b« lahko u«-)e«m borila za odpravo hib im odstranit2V tistih, ki iste ustvarjajo m otežavajo del-> pri izvajanju obitmlk planskih nalog. ie uspeSno deluie Na prvem sestanku filmskega krožka, ki se je vršil prejšnji teden t Celju, so člani krožka kritično premotriH in ana- lizirali sovjetski film »Sodišče časti«, ki smo ga pred nedavnim gledali v našem kinematografu. Diskusija, ki se je razvila o vsebini filma jc pokazala, da ismo film pravilno razumeli in pravilno izluščili iz njega vsebine vse dobre in slabe strani. Glede ravnanja sovjetskega znanstvenika Losova, ki v filmu nastopa, in ki je bil zaradi tega, ker je recept za novo zdra- vilo proti bolečinam prodal v inozemstvo, predno je bilo preizkušeno v domovini postavljen pred sodišče časti, so nastala med člani krožka različna mnenja, V načelu pa smo se strinjali s tem, da zna- nost naj služi v občeJjudsko korist in jc film »Sodišče časti« v tem oziru izražal precej nacionalnega šolvrimizma in dal preveč povdarka le sovjetski znanosti oziroma postavil preveč v ospredje le sovjetske znanstvenike, Č« Pa imamo pred očmi dejstvo, da to novo zdravilo proti bolečinam, katerega iznajdbo nam film prikazuje, sploh šc ne obstoja, pot^m lahko mirno trdimo, da je film »Sodišče časti« oziroma njegova vsebina nerealna in fantastična. To so bili glavni zaključki naše diskusije po tem filmu. Kakor ob tem se bo bodo vršUe v film- skem krožku diskusije o novih filmih, ki bodo v bodoče na programu v naših ki- nematografih. Tudi o nastanku filma, o tehnični izvedbi, scenariju, snemanju itd, se bomo na sestankih krožka pogovarjali, da bomo pobliže spoznali to panogo umetnosti, o kateri je rekel Lenin, da je za nas najvažnejša. Kdaj in kje se bodo sestanki krožka vršili, bomo sproti objavljali v reklamnih okencih kinematografov. Vabimo vse ki- no-obiskoTalce, ki jih zanimajo diskusij« o posameznih filmih, da »e teh sestan- kov udeležujejo. Predvsem bi bilo pripo- ročljivo, da bi se v krožek vključiU tudi člani raznih SKUD-ov, ki bi lahko po- zneje ob večjem številu članov ustanovili svoje krožke in j,ih vključili v okvir svo- jih dmštcT. Koncert Letos poteče sto let od smrti velikega poljskega Skladatelja Friderika Chopi- na. Koncert skladateljevih del bo v Ce- lju v četrtek 26. oktobra ob 20. uri v Domu ljudsike prosvete. Koncert bodo izvajali naši najboljši umetniki: Zlata Gjundjenac (sopran), Anton Trost (kla- vir) in komorni trio. Predprodaja rstop- nic je v Glasbeni šoli. Leo II. — Stev 42—43 CELJSKI TEDNIK Stran 7. Doseženi uspelii pri vključevanju delovne sile nam morajo biti vzpodbuda za še aktivnejšo mobilizacijo »Pnče smo izredne dinamičnosti ■aiega družbenega in ekonomsko političoega presnavljanja v kate- rem se naglo odstranjujejo ostanki ■tarega družbenega sistema. To prcsnavljanje sega v sleherno našo Miha Marinko. Presneto «e moti sleherni, ki še vedno wisli, da jc vprašanje naše boljše bo^ dočnosti samo stvar nekaterih. Moti se, slep in gttA je, če ne vidi in sliši, da so se raze« njega in njemu podobnih po- sameznikov vse zavedne delovne mno- žice vključile in dnevno z največjimi napori sodelujejo pri izgradnji našega petletnega plana. r>oscžcni uspehi, borba, ki je bila iz- bojevana samo v zadnjem letu predvsem po resolaciji Informbiroja, je tako ob- sežna in po vsebini tako globoka, da jo lahko dojamejo samo tisti, ki so v njej siodelovaJi, Kdor bi nas hotel kritizirati, kdor bo hotel dajati oceno o našem delu bo moral preživeti vse tisto, kar so naši ljudje preživeli od 1941. leta naprej, bo moral sodelovati pri naši obnovi in pri težavah, ki simo jih imeli v prvi polovici naše petletke. Kdor pri tem ni sodclo-, val, nas oe more in nas še dolgo ne bo razumel, ker je za nami, po doseženih uspehih, že celo desetletje, ker ni ni- česar doprinesel in ker sc sam ni spre- minjal t noto nastajajočim življenjem pri nas. Poglejmo nazaj in preglejmo samo uspehe, ki smo jih dosegli samo v okra- ju Celje-okolica pri reševanju problema nezaposlenosti in vključevanju nove de- lovne sile, RazumlHvo je, da smo v 1945,. 1946. in še v začetku 1947, leta imeli mnogo takih, ki jih nismo mogli vključiti, V tistih 'dneh »o pred borzo dela in zapo- slovalnico za delo stale še dolge kolone, ki so prosile in zahtevale dela, ker jim j« bil zaslužek potreben. Dobro se še spominjamo, kako so izgledali polno ob- iskani sestanki takoimenovanih brezpo- selnih ia tudi vemo, koliko truda je bilo potrcbao, da smo lahko samo delno po- jasnili da bo dela za vse dovolj, da ga bo celo preveč. Nihče ali pa le redki so bMi, ki to tedaj verjeli besedam, ker so bili za čaaa bivie Jugoslavije prepogosto goljufani in so jim bili še dobro v spo- min« čari kiriz, ki jih jc metala na ulico brez denarja in kruha. Že v 1947, letu so okenca zaposloval- nic osamela, v 1948, letu pa so zaposleni nameščenci le tu pa tam sprejeli nekoga, Iti se je izogib2J določeni službi in iskal lažje aK primernejše delo, V drugi polo- vici lanskega leta se je pred naše upra- ve za delovno silo postavil do tedaj ne- poznan problem pomanjkanje delovne si- le. Podjetja so zahtevala novo delovno moč, kmetje so tarnali, da gre vse v in- dustrijo in da bo propadlo kmetijstvo, da homo lačni in da tako ne bo šlo več naprej. Celo mi smo povcrovali, da je res tako dokler v letošnjem letu ni pri- šla preizkušnja, ki jc nam vsem odprla oči. V najtežjem času, v teku poljskih del je b lo potrebno organizirati ogromno število frontovcev za gozdno akcijo. Ne- mogoče je postalo mogoče. Plan gozdar- stva je M izpolnjen, mi smo pa spoznali, da Jc naSc podeželje še polno rezerv, da booao lahko izšli iz začaranega kroga v katerem smo sc vrteli. Pa ne samo frontne brigade, pregled novo vključene delovne sile za stalno zaposlitev v okraju Celje-okolica nam pokazuje, da nam včasih sicer suhe šte- vilke pokažejo pravo sliko in pravilnos* našega dela. Od 1, 10, 1948, je bilo s področja na- šega okraja vključenih skupno 3920 no- vih stalnih delavcev, med njimi 1326 žensk. Samo v Železarno v Štorcih je bilo nakazanih 498 novih delavcev. Vsa ta delovna sila jc prišla z našega podeželja in vendar so naša polja bila obdelana, nekatera mogoče boljše kot lansko leto, pridelek ni bil slabši, nasprotno boljši kot prejšnja leta. Odvzem delovne sile torej ni bil tako važen, kot je ugotovitev, da so za delo prijeli na polju tisti, ki do sedaj nJBo delali, da so se v našem okraju osnovale nekatere zadruge, ki so in še bodo sprostile delovno silo. Doseženi rezultati še niso in ne mo- rejo biti dokončni. Naša industrija, kapi- talna izgradnja, zahteva novih in novih delavcev, ki gredo številčno v tisoče. Tu- di te delavce bomb dobili, ker nam ana- liza našega okraja kaže, da je v neka- terih krajevnih odborih še vedno po 200 in celo do 300 ljudi povprečno na 100 ha zemlje, dočim bi se dalo na t(jh hektarih delo opraviti s 100 in tudi manj delovne sile. Pa ne samo to, v naših gradbenih podjetjih sc bo odpravilo sezonsko delo ie z letošnjim letom, potrebne bodo torej nove moči tudi v zimskem času, ko na našem podeželju ni ravno veliko dela in ko si bo marsikdo lahko nekaj prislužil in s svojim delom pripomogel k hitrejši izgradnji planiranih objektov. Seveda vse to delo zahteva potrebne organizacije predvsem pa potrebnega pregleda, detaljnega pregleda vse za delo sposobne delovne sile po naših krajevnih odborih. Okrajni aktivisti so v tem po- gledu dobili že precej dobro sliko, ven- dar pa jc potrebna nenehna kontrola nad »stvarialno evidenco predvsem pa pre- ilcd tistih ljudi po KLO-jih, ki bi se laiiko in v katerem času vključili v front- ■« brigade, ki morajo postati stala obli- ka sodelovanja čim večjega števila članov množičnih organizacij pri dopolnitvi stalnih delavcev. Krajevni štabi za delovno silo s poro- oevaJci za delo na čelu morajo biti ne- nehni mobilizatorji v svojem krajevnem odboru, ljudem morajo stalno pojasnje- vati, da bomo edino z zgraditvijo indu- strije rešili tudi vprašanje boljšega in ra- cionalnejšega obdelovanja naše zemlje in predvsem, da mora na naši vasi priti do izraza medsebojna pomoč v obliki vaških frontnih brigad, ki bodo znale izkoristiti vsa že razpoložljiva sredstva za uspešno in pravočasno izvajanje vseh nalog v kmetijstvu. Naše podeželje je velik rezervoar de- lovne sile, na drugi strani pa absolutno ne smemo pozabiti na naše notranje re- zerve v tovarni. Boljša organizacija dela, večja storilnost dela. uvedba norm, novi udarniki, racionalizatorji, vse to pred- stavlja izhodišče za sprostitev nove de- lovne sile za druge važnejše in potreb- nejše naloge. Kot primer navajamo tekstilno tovarno Volna Laško, ki sc jc še v lanskem in tu- di letošnjem letu večkrat borila za iz- polnitev plana, V letošnjem letu, ko jc partijska organizacija z upravo podjetja in sindikalno podružnico pretresla napa- ke, ki zavirajo delo in iste tudi odpravila. je ta tovarna dala na razpolago 50 de- lavcev in delavk, poleg tega so še neka- teri drugi člani kolektiva bili stalno od- sotni in vendar so izpolnjevali plan v celoti in predvidevajo, da bo letošnji plan izvršen že do 29, novembra, kar pod prejšnjimi prilikami in pogoji sploh ne.hi bilo izvedljivo. Ta primer ni edini in tudi ne sme biti. Notranje rezerve se morajo nenehno iskati in prav gotovo ne bo ostalo nikjer brez uspeha. Take rezultate glede delovne sile smo dosegli in jih bomo še dosegli, ker je to ena najvažnejših nalog in ker se zave- damo, da naše tovarne in naši stroji ne smejo obstati niti za trenutek. Poleg te naloge bomo izpolnili tudi vse druge, ker je naša pot vsem znana, ker so po isti krenile že vse množice in korakajo k po- stavljenemu cilju, ki nam bo prinesel boljše življenje, nas bo gospodarsko in politično še bolj utrdilo. Izpolniti mora- mo zgodovinsko nalogo, ki je danes po- stavljena pred nas. Dokazali bomo, da lahko vsak, pa tudi najmanjši narod gradi in zgradi socializem če Ic hoče. Odkritje spomenika padlim borcem na Henini V nedeljo 10 oktobra je bilo slavnostno odkritje spomenika 27 padlim borcem NOV v Henini nad Jurkloštrom, Navzoči so bili: član okrajnega odbora Zveze borcev NOV Celje-okolica tovariš Der- novšek, predstavnika JA ter član ostalih množičnih organizacij. Slavnostno odkritje spomenika padlim borcem je otvoril tovariš Dernovšek s svojim referatom, v katerem je obljubil, da bomo vedno čuvali pridobitve NOB za katere so žrtvovali življenje najboljši sinovi naše domovine in Partije, Ne bomo se dali vplivati informbirojevskim kle- vetnikom, temveč neomajno stali na lini- ji našega CK in tovariša Tita, Po kon- čanem referatu je tov, Dernovšek v ime- nu Akrajnega odhora Zveze borcev Celje- okolica položil venec. Nato je predstav- nik JA pozdravil vse predstavnike mno- žičnih organizacij in udeležence. Po končanem referatu so bila predana odli- kovanja borcem, kateri so se skupno ak- tivno udeležili NOB na tukajšnjem pod- ročju. Program, ki jc bil na sporedu, jc bil tudi dopolnjen s štirimi deklamacijami, katere je izvedla šolska mladina iz Jur- kloštra in Henine, Slavnostnemu odkritja je prisostvoval tudi en vod mladincev predvojaške vzgoje nastavnega centra Jurklošter. Ob zaključku programa se je tovariš Zelič v imenu vseh množičnih organizacij in mladine zahvalil vsem predstavnikom in udeležencem za obisk, nakar jc šolska mladina pod vodstvom učitcljstva iz Henine zapela Hej Slovani. Z ozirom na to, da je kraj Hcnina znao kot prvi na Spod. Štajerskem osvobo- jeni kraj, bi bila udeležba lahko znatno večja. Množične organizacije so v pred- pripravah izvedle preslabo agitacijo za to pomembno slavnost. Cinkarna je že izpolnila letni plan v najvažnejšem proizvodu I>ne 17. oktotora je Cinkarna v Celju izpolnila svoj letni proizvodni plan v enem najvažnejših artiklov — v rede- stiliranem finem cinku. Cink te kvali- tete smo v Jugoslaviji do lanskega leta uvažali. Lansko leto pa je kolektiv sledil pozivu Generalne direkcije, pospe- šil proizvodnjo finega cinka in ustvaril vse predpogoje, da je dal svojo prvo produkcijo redestiliranega finega cinka. Zaradi znatnega povečanja proizvodne- ga plana v finem in redes'tiliranem fi- nem cinku bi bil plan za leto 1949 sko- raj ogrožen, da ni podjetje nad vse for- siralo kapitalno izgradnjo v pečeh za fini in redestilirani fini cink ter je bila letos junija stavljena v pogon nova peč po zamisli gradbenika tov. Vodla- na. Peč ima srto odstotkov večjo kai>aci- teto od obeh prejšnjih peči skupaj. S tem v zvezi pa je bil^ treba premagati številne probleme v pogledu enakomer- nega segrevanja. Tov. Vodlan je vpra- šanje originalno rešil. Poleg tega so pri peči uvedene nekatere druge racionali- zacije, ki dajejo peči v veliki meri pe- čat samoniklosti. Jasno je, da je pre- izkusna doba dozdaj odkrila nekaj po- manjkljivosti, ki jih bo treba še od- straniti, vendar pa je po zaslugi kapi- talne izgradnje in kolektiva, ki streže peči, visoki plan zgubil v drugi polo- vici leta svojo ostrino in slavi kolektiv svojo prvo zmago v izvršitvi plana naj- važnejšega proizvoda. F. J. V Tovarni sadnih sokov so ugotovili da lahko dvigneio produkcijo za 176 % Bitka za izpolnitev plana tretjega leta Titove petletke jc iz dneva v dan živah- nejša. Zavest, čast in ponos, da gradimo socializem, so oni ustvarjalni temelji, ki vodijo naše delovne kolektive k novemu načinu dela, k novim zmagam v proiz- vodnji. Vsak hiti, dela in ustvarja, ker hoče na osmi rojstni dan nove Jugosla- vije slovesno sporočiti našemu delovnemu ljudstvu, Titu in Partiji, da so letni plan predčasno dosegli ali celo presegli vzlic temnim in zločinskim oviram, ki nam jih povzročajo informbirojevski voditelji. V številnih tovarnah sirom Jugoslavije brne in tečejo stroji pod geslom; »Izpol- nitev letnega plana do 29, novembra!« Kolektivi posvečajo tej svoji obvezi vse svoje sile in na svojih sestankih odstra- njujejo razne subjektivne težave sproti in na način, ki kaže, da postavljena na- loga mora biti izvršena in v tej borbi pridobljene izkušnje morajo čimprej po- stati stalni način dela. V bistvu gre za pravcati revolucionarni pokret v socia- lističnemu načinu tekmovanja pri nas. Dosedanji rezultati tega množičnega gi- banja za večjo storilnost že potrjujejo, da sc poraja povsem nov in za naše ra- zmere svojesten sistem dela, ki bo do temelja spremenil dosedanjo proizvodno storilnost naše industrije. Še več, nov način dela podira dosedanje organizacij- ske oblike dela in nas z doseženimi re- zultati nujno sili, da ustvarimo v naši industriji naprednejši sistem dela od dosedanjega. Kolektiv Tovarne sadnih sokov in marmelade v Celju je prvi preizkusil prenos Sirotanovičevega načina dela v živilsko industrijo in dokazal z doseže- nim uspehom, da je ta način dela pre- nosljiv in uporaben tudi v tej stroki. Temu zgledu so sledili še ostali kolektivi naše republiške živilske industrije. Ko- lektiv za kolektivom je potrjeval s poro- čili o doseženih uspehih po novem na- činu dela, da je ta sistem dela zanesljiva pot v višjo storilnost dela, ki more po- stati v bodoče stalen način dela v naših živilskih podjetjih. Nedeljsko tekmovanje 9. t, m, v kate- rega so bili zajeti vsi kolektivi republi- ških živilskih podjetij, jc neizpodbitno potrdilo, da jc moči dosedanjo storilnost dela dvigniti povprečno za 176 odstotkov. To pomeni, da nam morajo naša živilska podjetja dati v potrošnjo ob sedanjem stanju proizvodnih naprav še najmanj en in polkrat več marmelade, kompotov, džemov in brezalkoholnih pijač, še en in polkrat več olja, testenin, čokolade, likerjev in piva ter drugih živilskih iz- delkov, kakor doslej. In v tem tiči jedro sistema dela, jedro in cilj gibanja za večjo storilnost. Tu je ključ za dvij življenjske ravni našega delovnega ljud- stva, tu je ključ za gospodarsko osamo- svojitev naših narodov, ki bodo kaj kma- lu dokazali vsem klevetnikom informbi- rojevske kuhinje, da iso jugoslovanski narodi ostali zvesti načelom marks^zma- leninizma, in da korakajo nezmotljivo v socializem pod vodstvom naše Partije s Titom na čelu. Prav v borbi za večjo storilnost dela se naši delovni kolektivi jeklenijo in rastejo v politično in strokovno zrelost, tedaj v lik delavca-gradtelja, ki je garant naši Titovi Jugoslavijli. Ta vedno ži- vahnejša in uspešnejša borba je tudi porok, da bodo naša živilska podjetja res uresničila svojo obvezo: izpolnitev plana do 29. novembral Ne gre več za vpraša- nje možnosti uresničenja te obveze, temveč za to, katero podetje bo dano obvezo prekoračilo po količini, vrednosti in asortimenbu. S ponosom bodo naše živilske tovarne javljale svoji Glavni direkciji živilske industrije v Ljubljani en dan pred osmo rojstno obletnico nove Jugoslavije — predčasno izpolnitev svojih planskih na- log v tretjem letu naše petletpe! V Tekstilni tovarni MLO so tekmovali za večjo storilnost Pozivu Komiteja ljudske mladine Slovenije za socialistično tekmovanje za višjo storilnost se je pridružila tudi Tekstilna tovarna MLO Celje, ki je iz- vedla tekmovanje, katerega se je ude- ležil celotni kolektiv ene izmene tkal- nice. Vest, da se bo tekmovalo, je sprejel kolektiv z velikim navdušenjem in je vladalo tekmovalno razpoloženje že v soboto, ko so bile sestavljene brigade, ki so si medsebojno napovedale tekmo- vanje. Cela izmena je bila razdeljena na tri brigade, od katerih sta bili prva in druga mladinska, tretjo pa so se- stavljale starejše tkalke. Doseženi re- zultati j>osameznih brigad so se izraču- navali in objavljali za vsako uro. To je še bolj podžigajo in razvnemalo te- kmujoče brigade pri njihovem nadalj- njem delu. L mladinska brigada pod vodstvom brigadirke Golej Mare je tekmovala na 12 strojih. Dnevni plan proizvodnje je izpolnila 147,15%-no. II. mladinska brigada pod vodstvom Graf Mire je tekmovala na 11 strojih in je izpolnila dnevni proizvodni plan 133%-no. III. brigada je tekmovala na 15 stro- jih pod vodstvom Gajšek Marice. Kljub okvari na dveh strojih in zastoju ene ure je ta brigada dosegla najboljši dnevni rezultat, ko je dnevno proiz- vodno nalogo izpolnila 149,7%-no. Povprečno je bil dnevni plan proiz- vodnje v tem tekmovanju vseh brigad izpolnjen v 149.7% oziroma namesto v 8 urah v 6 urah in 45 minutah. Kot najboljše tkalke, ki so omogočile visoko presego postavljenega plana omenjamo: Mladinke: Lebič Emo, Go- lej Marico, Klekl Marijo; od starejših tkalk pa tov. Gajšek Marijo in Srebot- njaik Antonijo. Ce se upošteva razmeroma slab in zastarel strojni park, izpad storilnosti dveh strojev za čas ene ure ter da tovarna nima vložilne naprave, je do- sežen uspeh tekmovanja pri ostro po- stavljenih delovnih normah zelo lep in zgovorno priča o zavednosti kolektiva. Omogočen je bil tudi zato, ker so tkalke na tem tekmovanju samoinici- ativno prešle na nov način dela med- sebojne pomoči. Prednost tega načina dela je še v tem. da ga bo mogoče vpeljati kot stalno obliko dela. Vsem sodelavcem na tem lepem uspe- hu isikreno čestitamo Delovni kolektiv Tkalnice hlale«! vine Je bogato obdaril DeSJi dom Sindikalna podružnica Tovarne hlače- vin je pripravila varovancem Dečjega doma v »Tednu matere in otroka« veli- ko veselje. Povabila jih je na svoje pri- reditve in jih lepo obdarila. Otroci so dobili 1 velik vrtiljak, 1 gugalnici, 6 kanglic za vodo in preke 100 m raznega blaga. Vse te igrače so delavci Tovarne hla- čevin sami izdelali, tovariš ravnatelj je preskrbel material, tov. Mihelak pa je vse delo organiziral. Ves to kaže visoko socialno zavest sindikalne podružnice Tovarne hlačevin. Oni se dobro zavedajo, da pomagajo onim otrokom, ki so bili v prejšnji Ju- goslaviji vrženi na cesto. Poverjeništvo za ljudsko zdravstvo MLO Celje in Uprava Dečjega doma ▼ Celju se v imenu otrok iskreno zahva- ljuje vsem članom sindikalne podruž- nice tovame hlačevin, posebno pa tor ravnatelju in tov. Mihelaku. Sinf9ik»lne brigade so nasekale dosedai 15.000 orm drv za preskrbo DOtroSnikov Od začetka, ko so se formirale sin- dikalne brigade z nalogo ,da pomagajo Gozdni direkciji pri izvrševanju plana drv za široko potrošnjo naših delovnih množic, da bo garantirana preskrba drv zagotovljena, do danes so sindikalne or- ganizacije napravile že mnogo. 2e me- seca julija se je formirala I. sindikalna brigada ter odšla na delo na Ojstrico. Brigadirji so raziomeli važno delo, ter so se težkega terena kmalu privadili. Kma^ lu nato se je formirala brigada še na Boču, ki je tudi žela lepe uspehe. Danes delajo v gozdu še dve brigadi in sicer na Ojstrici in v Jurkloštru. Bri- gada na Ojstrici zaključuje s svojim de- lom, vendar se že sestavlja nova bri- gada ,da izpolni še zadnji plan. ki je postavljen pred sindikalne organizacije. Vsa izdelana di*va so bila razdeljena na kolektive, kateri so s svojimi člani sodelovali pri sečnji. Ker pa je največ drv v gozdu in čaka na spravilo, ter prevoz do koristnikov je pred nas po- stavljena zopet velika naloga, dati vse sile za to akcijo. Delo na Ojstrici poteka zelo dorbo, vendar se je morala bri- gada precej preusmeriti na spravilo, da bodo drva ,ki so izgotovljena tudi v pravem času v dolini odnosno na centru potrošnje. Sindikalne ,p>odružnice. katere so so- delovale pri sečnji so zagotovljene s drvmi v toliki meri, s kolikimi člani so se sečnje udeležili. Vendar imamo med ostalimi tudi po- družnice, ki se sečnje sploh niso udele- žile, odnosno poslale nobenega člana na sečnjo — z raznimi izgovori. Jasno je, da te podružnice niso v razdelilniku drv. Vendar se vprašamo na kakšen na- čin bodo prišli do drv. Brez dvoma so težave z delovno silo, vendar bi se z izboljšanjem delovne discipline dalo po- grešati gotove člane, ki bi prijMravili vsem članom podružnice kurivo. Dosedanji uspehi brigad pa nam ka- žejo, da so člani pravilno zastopali sta- lišče potreb, ter z vsakodnevnim dose- ganjem ali preseganjem norm izvršili lepe uspehe, ter do danes zdelali okrog 15.000 pr. m. drv. Sindikalne podružnice katere so osta- le do danes ob strani naj izkoristijo še zadnji mesec in pošljejo v brigado ljudi, ter s tem zagotovijo izdelavo tadce ko- ličine drv, ki bo odgovarjala potrebam vsega njihovega članstva. Slovesna izročitev priznani delovnemu koUktivu Industrijskega servisa za izvrSeno prostovoljno delo Na sindikalnem sestanku, ki sc je vršil pretekli teden je sindikalni odbor In- dustrijskega servisa v Celju razdelil med svoje najboljše člane podružnice prizna- nje za izvršeno prostovoljno delo. Delovni kolektiv se je na občnem zbo- ru, ki se je vršil v mesecu februarju ob- vezal, da bo v tem letu napravil 2000 prostovoljnih ur in je ob tej priliki ta- koj pristopil k organiziranju svoje lastne delovne brigade. Kljub dani obvezi, to je 2000 ur in ogromnemu delu pri samem podjetju je sindikalni odbor populariziral prostovoljno delo ter je z dobro agitacijo dosegel to, da je delovni kolektiv do danes napravil 5019 ur. S tem je bila dana obveza realizirana z 250,10 odstot- kov in prekoračena za 150,10 odstotka. Od teh ur je bilo v podjetju izvršenih 2093, v gozdni akciji 2207 in na terenu 719 ur. Za prostovoljno delo, ki jc bilo izvršeno v samem podjetju je bil Štabu delovnih brigad odveden znesek 20,930 dinarjev, S tem, da so se delavci, kakor tudi na- meščenci udejstvovali pri akcijah v sa- mem podjetju so se režijski stroški znižali za 16.744 din. Kot priznanje za svoje napore na polju prostovoljnega dela je upravni odbor sin- dikalne podružnice razdelil med svoje naiboljše člane 33 značk prostovoljnega dela s parolo: »Njim v vspodbudo — ostalim za vzgledi« Zlate značke so si priborili najboljši aktivisti: tov, Muzga Avgust, Mdraik Franc in Kmecl Franc, Srebrne značke pa: tov, Višnar Borivoj, Šorn Mira, Fijavž Dragica Bernard Frein- čiška in Bršnjak Silvester, Med ostalim je bilo med članstvo raz- deljeno še 25 bronastih značk. Isto je prejel tudi tov, Rebov Kari, ki je kljub svoji starosti napravil 62 prostovoljnih ur in se mu je bronasta značka iz očila kot prvemu. Tov, Čižmck Aleksander, n([33 a Bjjpppo egajjsuuB^ 33uaqznjsn ki spada v sklop sindikalne podružnice Industrijskega servisa je napravil na tere- nu 302 prostovoljni uri in si je priboril zlato značko z rdečo zvezdo, S svojo zavednostjo in neumornim de- lom za izgradnjo socializma je tako tudi ta delovni kolektiv dokazal, da ne želi zaostajati za drugimi, pravtako pa tudi ne želi, da bi sc njegov ugled podcenje- val z opazko »celo«, kot je bil to primer v 41, številki Celjskega tednika, V.B. Pripomba uredništva: Ta »celo« jc po- menil, d£i je kolektiv Industrijskega ser- visa, kljub temu, da je maloštevilen ia dela tudi na ostalih prostovoljnh delov- nih področjih, opravil še 1500 prostovolj- nih ur pri pripravljanju drv. stran 8. »CELJSKI TEDNIK Leto II. — Ste42—43.- Tudi naši izseljenci - povratniki obsojajo klevetniško gonjo proti narodom Jugoslavije Vsakomur od nas je več ali manj znano, da so nmogi naši zavedni de- lavci zaradi slabih življenjskih pogojev obupne brezposelnosti v predaprilski Jugoslaviji morali iskati kruha in za- služka v tujini. S težkim srcem so od- hajali toda, ker zaslvižka tu niso našli, so se morali odločiti za to pot. Odslej naprej jim je tujina rezala trd in gre- nak kruh- Njihova borba za življenje in življenjski obstoj je bila trda, zvezana i neštevilnimi težavami, s stalnim za- 3ramovanjeni.imenova*li so jih »zelence«, priznavati lastno nacionalnost je bil zlo- čin itd, itd. Vprašate jih, povedali vam bodo, kako težka je bila njihova pot. Kljub temu, da so živeli v največ »Kičajih obupno življenje, niso pozabili na svojo domovino, niso pozabili, da so delavci, zato vsepovsod srečujemo nji- hove organizacije, ki so nmogo pripo- mogle k borbi proletariata vsega sveta, za dosego pravic delavcev. Nastop fašizma je za te naše izseljen- ce ifiomenil novo krutost, novo prega- njanje. — Večina od njih je ostala v svojem prepričanju neomajna. Njihova borba se je razvijala svogo pot naprej, razvijala v smeri: Po zmagi nad fažiz- nKrni, se vrnemo v domovino. Stalno so izseljenci v tujini zasledovali našo Na- rodno osvobodilno borbo, napore naših ljudi, za dosego človečanskih pravic, kar je istočasno pomenilo tudi dose- ganje pravic onih, ki so morali v tujino po znanem pregovoru >s trebuhom za kruhom«. Takoj po osvoboditvi so se pričeli vračati v domovino, sledeč klicu poru- šenih vasi, razbitih tovaim itd. Vračali so se s trdno voljo pomagati pri iz- gradngi socializma v naši državi, zave- dajoč se, da ta pot vodi preko trdega dlela in preko mnogih naporov. Ce danes pogledamo na delo izseljen- cev povratnikov bomo ugotovili, da je večina izmed njih neumorna. Tudi na ostalih področjih sodelujejo, mnogi iz- med njih so dobri politični delavci, ne- kateri izmed njih nosijo zlate značike o prostovoljnem delu. Jasno pa je, da jih je tudi nekaj med njimi, ki so prišli z drugimi nameni v Jugoslavijo. Neka- teri so miSliU. da bodo lahko v brez- delju uživaU kar jim bodo drugi požrt- vovalni delavci pripravili. Zaradi tega ne razumejo težkoč s katerimi se mo- ramo danes boriti. Vse to se je jasno izkristaliziralo na množičnem sestanku ekonomskih iz- seljencev povratnikov, ki se je i>red kratkim vršil v Celju. Diskusija je po- kazala, da se ogromna večina izseljen- cev zaveda, da je nujno potrebno vla- gati vse svoje sile v delo za dosego na- ših ciljev, zaradi tega tudi ogromna večina obsoja nesramne klevete inform- biroja, obsoja postopovratniki s pravilnimi očmi gledajo na našo družbeno stvarnost. Vsem jugoslovanskim izseljencem Dragi tovariši! Ekonomisti izseljenci — povratniki, ki smo se po osvoboditvi vrnili iz tiijih držav: HoLandije, Francije, Belgije, Nemčije itd. z namenom, da jKimagamo svoji domovini Federativni ljudski re- publiki Jugoslaviji pri izgradnji Bo- eializma, t. j. vistvaritvi boljše bodoč- nosti za slehernega delovnega človeika, smo se zbrali, da proučimo in pretre- semo vsa vprašanja, ki zadevajo zlo- glasno resolucijo Informtoiroja in vsa izzivanja naše ljudske države, našega vodstva ter posredno s tem tudi ele- hemega od nas. Ko zasledujemo te klevete in ne- ■ramne izpade voditeljev držav — čla- nic Informbiroja napram naši državi, lahko vedno znova ugotovimo, da so vsa ta izzivanja ena sama velika laž in izmišljotina ter, da imajo vse te kle- vete namen, rušiti vse ono, kar so si vsi narodi Jugoslavije z miljonskimi žrtvami priborili za časa Narodno-osvo- bodilne borbe in v času graditve socia- lizma ter izvajanja nalog v okviru pet- letnega plana. Dejstvo je, da nekateri zavidajo uspehe, ki so jih dosegli de- lovni ljudje Jugoslavije in da jim ne gre v račun, da bi delavci Jugoslavije zaživeli svobodno, lepo. bogato in mimo življenje. Zato hočejo nekatere države, na čelu s Sovjetsko zvezo imeti nad- zorstvo nad razvojem Federativne ljud- ske republike Jugoslavije, voditi hočejo Jugoslavijo po poti, ki bi nas vse pri- peljala v staro odvisnost in stari ja- rem. Vse to je danes jasno slehernemu Ju- goslovanu, prav tako je pa znano tudi nam, ekonomskim izseljencem — po- vratnikom, ki smo dolga leta na sebi ob- čutili še posebno, kaj pomeni živeti v odvisnosti, kaj pomeni delati z lastnimi rokami za korist nekoga drugega. Prav zaradi tega smo se državljani Federativne ljudske republike Jugosla- vije, odločili za pot, ki nam jo je za- črtala Komunistična partija Jugoslavije s tov. Titom na čelu, t. j. za pot, ki nas vodi v neodvisnost, v boljše življraije, v socializem. Da so se delovni ljudje Jugoslavije res odločili za to pot, lahko vsakdo vidi iz ogromnih uspehov, ki jih naši delavci dosegajio na svojih delovnih mestih. Vsak dan smo priče novim rekordom v proizvodnji, vsak dan vidimo in sre- čuj rnio nove Sirotanoviče. Petke, Dr- novške itd. Ti uspehi so odgovor onim, ki nam hočejo dokazati, da prehajamo v kapitalistične vode, da socializma ne gradimo. To gibanje se pojavlja v vseh pre- delih Jugoslavije. Slovenski delavci pre- našajo svoje izkušnje bratom v Srbiji in obratno. Trdna povezanost je ena izmed velikih pridobitev Narodno os- vobodilne borbe. Vprašanje enakoprav- nosti je rešeno na pravilen socialističen način. Vse kar se ustvari, se tudi ena- komerno razdeli med iM-ebivalce. Ne ustvarja se torej samo za nekatere, am- pak za slehernega človeka. Zaradi tega ie rešeno tudi vprašanje dela. Vsakdo rad z veseljem dela in ustvarja, ker se zaveda, da dela za »ebe in sotovariie. Prav zaradi te obveznosti dosegajo de- lavci tudi take lispehe. Tu se nehote spominjajo časov, ko smo trepetali pred vpraašnjom: Ali bom Delo stanice mladih tehnihmv na osnovni šoli v Storah Na pobudo okrajnega odbora LT si je Klub ljudske tehnike zadal nalogo, da bo na osnovni šoli v Štorah osnoval Stanico mladih tehnioarjcv. To nalogo je tudi izvedel in v aprilu letos osnoval stanico, ki je takoj začela z delom. Na prvomajski proslavi v Ljubljani so že pionirčki iz Štor nastopili v povorki kot zidarčki in zapustili najlepše vtise med gledalci. Sami so seveda tudi odnesli iz Ljubljane lepe vtise, kar jih je še bolj navdušilo za delo v stanici, V maju je pričel radio-amaterski tečaj, ki ga je vodil tov. Jus Viktor. Pionirčki so si na* pravili šest detektorjev, toda to jim je bilo premalo. V tem je bilo končano šol- sko leto. Klub ljudske tehnike je prevzel patronat nad stanico mladih tehničarjev. Med počitnicami so bili šolski prostori zavzeti in v preureditvi. Zato so si pio- nirčki pripravljali material in s pričetkpm novega šolskega leta pričeli z modelar- stvom. Veselje jih je gledati, s kako vnemo delajo. Uredili so si prostore, pre- skrbeli material, od Okrajnega odbora so dobili potrebno orodje in pomoč. Delo nadzira z veliko skrbjo tov. Jus, ki nudi pionirjem vse potrebno. Od članov ima Jevšinek Lojze B izpit, zato prednjači med pionirji in vodi vse delo domelarjev; Lojze je tudi dober radio-amater in ve- liko obeta, Staniča mladih tehničarjev nudi pionir- jem dosti zabave, obenem pa tudi stroko- vne izobrazbe. Člani Kluba ljudske tehni- ke so pokazali vzorno skrb za pionirčke in dali lep zgled, kako je treba mladino pravilno vzgajati in jo strokovno izobra- ževati. Člani Staniče mladih tehničarjev v Štoreih so se obvezali, da bodo do 22. decembra t, 1, izgotovili vsak 1 model jadralnega letala, ker bi s temi modeli radi nastopili v paradi ob proslavi Dne- va Armije, To je vsekakor razveseljiv pojav in bodo štorovski delavci lahko ponosni na svoije sinove, če se bodo le-ti še vnaprej tako razveseljivo in požrtvo- valno udejstvovali pri stanici mladih tehničarjev in pozneje v Klubu ljudske tehnike. Tako dokazujejo člani štorskega ko- lektiva, da znajo pridno delati, da pa zavedno vzgajajo tudi mladi rod. OBJAVE - OGLASI VSEM MNOŽIČNIM ORGANIZACIJAMI Na razne pismene in ustmene prošnje za oddajo gledališke dvorcuie bodisi v svrho zborovanja, bodisi v svrho dru- gih prireditev sporočamo, da pred otvo- ritvijo sezone ne moremo ugoditi nobeni taki prošnji. Ne samo, da se v teh dneh oder ob- navlja, nam je dvorana oziroma oder vsak dan neobhodno potreben za študij. In ker sta nemoten in reden študij pred- pogoj za dostojno izvedbo gledališke predstave, kar je v interesu splošnega kulturnega stanja mesta Celja, apelira- mo, da vsi prizadeti ob svojih potrebah po dvorani blagohotno izključijo dvo- rano Ljudskega gledališča. Opozarjamo, da je tudi po dogovoru z Mestnim odborom Ljudske prosvete brez- uspeš.na tozadevna intervencija. Uprava Ljudskega gledališča, POZIV Mestni odbor Zveze borcev NOV Celje po- ziva vse borce-partizane od leta 1941 do dne 9. maja 1945, kateri ob demobilizaciji niso bili izplačani od JA z odpravnino, da se javijo pri Mestnem odboru Zveze borcev NOV, Ce- lje, dom OF, II. nadstropje soba št. 11 za- radi ureditve izplačila. S seboj je prinesti dokazne dokumente, to je osebno legitimacijo, vojaško knjižico in demobilizacijski odlok. Kdor teh dokumentov nima, se smatra kot neopravičen iskati izplačilo od JA za sode- lovanje v NOV. OBVESTILO »Putnik obvešča člane Kmetijsko ob- delovalnih zadrug in člane sindikatov, da se vrši nameravani izlet v Opatijo ▼ dneh od 22.—24. t. m. Celoten aranžman 495 din za osebo. — Prijave sprejema poslovalnica PUTNIK-a najkasneje do 20. t. m. DAVKOPLAČEVALCI POZOR! Vsi davkoplačevalci kmetje, obrtniki, hi- šarji in prosti poklici, ki so prejeli položnice za plačilo davka in kateri jih bodo te dni še prejeli naj davek takoj plačajo, ker se bo v nasprotnem slučaju izvršila prisilna izterjava in zaračunali obenem izvršilni stroški. Poverjeništvo za finance pri MLO Celje DAVEK NA PROMET PROIZVODOV ZA 2GANJE IN VINO Izpremembo začasne tarife davka na pro- met proizvodov (Uradni list FLRJ št. 75 z dne 5. 9. 1949) so spremenjene nekatere stop- nje davka na promet proizvodov, in sicer: Tarifna št. 702 žganje in tarifna št. 704 vino. Davčni obvezniki po navedenih tarifnih šte- vilkah so vsi proizvajalci žganja in vina, brez ozira dali proizvajajo žganje in vino iz suro- vin lastnega pridelka ali odkupljenih ali na kak drug način nabavljenih surovin. Proizvajalci žganja so dolžni, da 24 ur pred pričetkom proizvodnje žganja vložijo pismeno prijavo pristojnemu MLO Celje — Poverjeništvo za finance. Istotako so dolžni vsi vinogradniki svoj proizvod vina najdalje do 20. novembra pri- javiti MLO Celje — Poverjeništvo za finance, kjer bodo sprejeli podrobnejša navodila. Proizvajalci žganja in vinogradniki, ki sc nc bi ravnali po zgoraj navedenih rokih, bo- do kaznovani po čl. 24 Uredbe o davku na promet proizvodov s kaznijo do 50.000 din. Poverjeništvo za finance OBVESTILO Obvp*;''amo vse zavarovance DZSZ, da po- sluje III. mestna lekarna (bivša Gradišniko- va) v Celju za zavarovance-bolnike in bolne svojce zavarovancev neprekinjeno od 8. do 18. ure vsak dan, razen nedelje. Ob nedeljah in nočna dežurna pa je I. mestna lekarna, Tom- šičev trg 11. Poverjeništvo za ljudsko zdravstvo MLO Celje v nedeljo dne 23. oktobra se vrši OTVORITEV gostilne »Na grička« (bivši Petriček). Za je- dačo in pijačo preskrbljeno. Vabljeni vsi pri- jatelji narave. '_ Uprava MLO — gostinstvo Prodam kolo »Konus« v dobrem stanju. — i Obreza Franc. Sv. Primož it. 35. FIZKULTURA DRUŠTVENI ZLETI V OBMOCJU OKRAJNEGA TELOVADNEGA OD- BORA CELJE IN OKOLICA Vsekakor, da nekatera telovadna društva v območju Okrajnega telovadnega odbora Ce- lje in okolica v polni meri zadoščajo planu Telovadne zveze Slovenije. V društvih- se vrši tekom vsega leta redna splošna vadba, iz- vajajo se krosi, mnogoboji, prirejajo se telo- vadne akademije itd. Vsa ta društva se tudi udeležujejo tekem, ki jih razpisuje Okrajni telovadni odbor in Telovadna zveza Slovenije v Ljubljani. Najagilnejša so izvedla tudi dru- štvene zlete, kl zahtevajo od naših fizkultur- nih delavcev na deželi največ truda in vztraj- nega dela. Jasno je, da more biti ta na do- stojni višini le pri tistem društvu, pri kate- rem se tekom vsega leta sistematsko vadi saj pri kampanjskem načinu ni mogoče do- seči kvalitete, za katero moramo težiti poleg zbiranja čim večjega števila telovadečih Pri tem delu prednjačijo vsekakor TD šentpavel pri Preboldu, TD Vojnik, TD Laško, TD šentpeter ob Savinji, ne zaostaja pa mnogo TD Kozje in deloma TD šentjurij pri Celju in TD Gomilsko. Vsa ta društva so izvedla v letošnjem letu tudi telovadne nastope, od katerih sta bila najboljša nastopa v šent- pavlu pri Preboldu in šentpetru ob Savi- nji, tako po kvaliteti, kot po številu nasto- pajočih. Društveni zlet v Šentpavlu pri Preboldu se se je vršil v nedeljo 2. oktobra ob zelo številni udeležbi občinstva. Spored je obsegal 15 točk in je gledalce zadovoljil, zlasti ker je sodelo- valo tudi TD Trbovlje, TD šentpeter, TD Celje I in TD Celje II. V glavnem pa gre zasluga za uspešen nastop društveni načel- niči tov. Kovačičevi in njeni namestnici tov. Cererjevi, ki sta nad vse požrtvovalni in po- snemanja vredni vaditeljici. Vendar je treba pripomniti, da je društvo pri samem nastopu pozabilo na športne panoge. Umestno bi bilo, da se doda sporedu prikaz lahkoatletskih di- sciplin, preveč pa je bilo orodne telovadbe, oziroma bi se moglo več točk združiti v dve ali tri točke sporeda. Proste vaje so bile v večini zelo lepo in skladno izvajane, zlasti zletne proste vaje mladink. Pestrosti spore- da so doprinesli vrhunski orodni telovadci TD Trbovlje, zlasti z izvajanjem parterne gimnastike in telovadke TD Celje II pri po- ljudnih sestavah na dvovišinski bradlji. Zelo so ugajala narodna kola v izvedbi mladink domačega društva in to ne samo radi izved- be, temveč tudi zaradi okusno prikrojenih noš. Skupno je nastopalo na zletu 250 fiz- kulturnikov in fizkulturnic. Društveni zlet TD Vojnik je obsegal 12 točk s 160 nastopajočimi. Spored je bil se- stavljen od zletnih prostih vaj pionirjev, pio- nirk, članov in članic ter orodne telovadbe. TD Vojnik ima že močan kader orodfiih te- lovadcev, ki so ežli odobravanje številnega občinstva ter bi mogli z vztrajno in sistema- tično vadbo doseči še lepše uspehe. Na koncu nastopa je bila odigrana med pionirji TD Ce- lje II in TD Vojnik tekma v igri »Med dve- ma ognjema« ter med člani istih društev tek- ma v odbojki. V dopoldanski urah je marlji- vo društvo organiziralo tekmovanje za fiz- kulturno značko. Telovadni nastop TD Gomilsko se je vršil 11. septembra. Program je bil skromnejši kot na zletu TD Vojnik in TD Šentpavel, vendar moramo društvo pohvaliti, saj so pogoji za delo v društvu mnogo slabši kot pri omenje- nih TD. Društvo nima kvalifikaciranega va- diteljskega kadra in vendar je zadostilo ko- ledarju Telovadne zveze Slovenije, člani so predvajali zletne proste vaje, istotako čla- nice in pionirke, še dokaj skladno. Program so poživele pionirke z narodnimi koli, kakor tudi člani TD Polzela s poljubnimi sestava- mi na drogu in bradlji. Nastop je bil zaklju- čen s tekmo v odbojki med člani domačega društva in člani TD šentpavel, v kateri so zlasti domačini pokazali zavidno kvaliteto. Dne 19. septembra je izvedlo društveni na- stop tudi TD Kozje, ki je otvorilo popoldan- ski nastop s prikazom ure splošne telesne vzgoje, s katero je vodnik prikazal pestrost dela v nailh telovadnicah. Sledil je zanimiv spored: pionirji — raznoterosti, prikaz lah- koatletskih disciplin, proste vaje mladincev in članic, narodna kola — članice, balkanska štafeta, štafeta 4x100. K uspehu so pripo- mogli tudi člani in članice TD štore. Za za- ključek so člani TD Kozje in TD Šmarje od- igrali tekmo v odbojki, a moštvo SŠD Kovi- narja in TD Kozje kratko tekmo v nogometu, i Ker je nastopu prisostvovalo veliko število občinstva, moralni in materialni uspeh ni izostal. Dne 9. oktobra se je vršil zadnji društveni zlet v območju TOT Celje in okolica in to v Šentpetru v Sav. dolini, s katerim je bila sezona društvenih zletov v letošnjem letu dostojno zaključena. Domačemu društvu, ki se je za nastop temeljito pripravilo, za kar gre zasluga zlasti vodniku tov. Jurku, je po- magalo sosedno TD šentpavel ter obe celjski telovadni društvi. Zlasti so bile skladno iz- vajane vaje s kiji (članice domačega dru- štva) ter proste vaje mladink (TD šentpavel). Celjski mladinci so z vrhunskimi preskoki tez mizo in konja navdušili občinstvo, pestra narodna kola domačink pa zaključila uspeli nastop. Spored je obsegal 12 točk z 200 na- stopajočimi. Spomladi je izvedlo društveni nastop TD šentjurij pri Celju in TD Laško, skupno z okrajnim zletom. Vprašujemo se, zakaj niso izvedla svojih nastopov druga društva. Kaj je na primer s SD Celje I in TD Celje II? Res je, da pošiljata obe celjski društvi na razne tekme in prireditve v organizaciji OTO in TZS svoje tekmovalce in tekmovalke, ven- dar je to vse premalo za društvi, ki delujeta v mestu s tako bogato tradicijo, zlasti v orodni telovadbi! Popolnoma so pa odpove- dala v letošnjem letu telovadna društva v šentjuriju ob Taboru, Vranskem, Sentjedertl nad Laškem in Dobrni. Vprašujemo se dalje, ali ae funkcionarji teh Itirih društev zave- dajo svoje odgovornosti, ali jim je morda dovolj, da so le funkcionarji na papirju? Marsikje od prizadetih bo odgovoril: »Pri nas nimamo telovadnice.« Prazen je ta izgo- vor in neutemeljen ter se ne more upoštevati. Koledar TZS je tako pester in raznolik, da nam v večini primerov telovadnica ni po- trebna. Ali je mogoče potrebna pri izvedbi spomladanskega in jesenskega krosa, ali mo- goče pri tekmah v odbojki, ali pri dnevu vodnih športov, ali pri izvedbi mnogoboja? Treba je le malo volje in ljubezni do dela v fizkulturni organizaciji in uspehi ne bodo 1»- ostali. kot niso izostali pri TD Gotovi je in drugih, ki tudi brez telovadnice uspešno de- lujejo. Dolžnost vseh telovadnih društev v mesecu oktobru in novembru pa je množična izved- ba jesenskega krosa, a močnejših druitev kvalitetna telovadna akademija! SINDIKALNO TEKMOVANJE V SFOKTU iliL,0VADBI SE JE PRIČELO 18. T. M. Tekmovanje v športu in telovadbi za prven- stvo sindikalnih podružnic v letu 1949. kate- rega namen je mobilizacija članov sindikal- nih podružnic k telovadnim in športnim dru- štvom, se je pričelo 18. t. m. s lekmovanjeni v odbojki. Tekmovanje se nadaljuje: v stiv- Ijanju na strelišču za Joželovim hribom (mestno pokopališče) v dneh 21. do 23. ok- tobra, v nogometu na Glaziji in Skalni kleti od 24. do 27. oktobra, v atletiki na Glaziji v petek 27. oktobra s pričetkom ob 3. uri popoldne, v rokometu na Glaziji od 39. da 31. oktobra, v telovadbi pa se bo zaključilo v telovadnici Mestne osnovne šole '2. novem- bra s pričetkom ob 16. uri. STRELSKO TEKMOVANJE ZA PRVENSTVO TOVARNE EMAJLI- RANE POSODE V soboto in nedeljo je bilo v Celju prvo tovrstno tekmovanje. Tekmovali »o najbolki strelci tovarne za naslov prvaka. Tekmovanje je z lepim nagovorom in čast- nim strelom otvoril tov. ravnatelj Peperko Avgust. Ob otvoritvi je igrala tovarniška godba. Med tekmovalci je nastopilo nekaj, starih strelcev, opaziti pa je bilo tudi ve* novincev. Ker je bilo za zmagovalce predvi- deno več lepih nagrad, katere je podelila uprava tovarne, je vladalo za tekmovanje *e posebno zanimanje. Organizacija samega tek- movanja je malo šepala, ker je še zmeraj premalo strokovnega kadra v strelstvu. v glavnem pa je tekmovanje potekalo v redu in so bili doseženi razmeroma dobri rezultati. Tehnični rezultati so naslednji: »Titova tarča«. Vojaška puška, mavser, 300 m 1. Mejavšek Mirko, 210 krogov (od 300 mož- nih); 2. Keblič Avgust, 128 krogov: 3. Uršič: Vinko 124 krogov (od 200 možnih); 4. Grobel- nik Ivan, 118 krogov; 5. Cocej Stanko 76 kro- gov; 6. Šalamun Janko 62 krogov. " »Tarča Beograd«. Vojaška pištola, 25 m 1. čater Drago 144 krogov (od 200 možnih); 2. Košec Franc 140 krogov; 3. Mejavšek Mir- ko, 137 krogov; 4. Grobelnik Ivan, 94 krogov. »Tarča Sirotanovič. Vojaika puik« maaliher 150 m 1. Grajžl Ludvik, 197 krogov (od 300 mož- nih); 2. Veber Ivan, 148 krogov; 3. ing. ligo Lojze, 114 krogov; 4. Košec Franc, 94 krogov; 5. Cokan Franc, 81 krogov. »Tarča Jugoslovanska armada«. Predv*j*ika vzgoja, isto kot »Sirotanovii« 1. Sabol Rafko, 119 krogov (od 300 mož- nih) : 2. Brodarič 109 krogov; 3. Kajevaki Živ- ko, 107 krogov. Tarča »Ljubljana«. Ženske, malokalibtrska puška, 50 m 1. čater Vali, 212 krogov (od 300 možnih); 2. Skočir Zvonka 171 krogov; 3. Pavlic Vlast», 135 krogov; 4. Vudler Ida, 106 krogov. Tarča »Tovarna Emajlirane posode«. Zračn* puška 10 m 1. čater Vali, 248 krogov (od 300 možnih); 2. Skočir Zvonka 238 krogov; 3. Skočir Ivica. 210 krogov. Na zaključnem večeru v tovarniški restav- raciji je tov. ravnatelj razdelil zmagovalcen* nagrade. BOKSACI in ROKOBORCI! Redni treningi pod strokovnim vodstvom se vrše vsak ponedeljek in četrtek ob 18. uri v telovadnici Okoliške šole. Vabimo vse inte- resente, da se treningov udeleže! Sah KVALIFIKACIJSKI TURNIR SŠD CELJE Pred dnevi je bil zaključen kvalifikacijski turnir, katerega se je udeležilo 27 igralcev razdeljenih v dve skupini. Izid je naslednji: Skupina A 1.—2. Meznarič in A. Svetina 13; 3.—1. D_ Novak in Kovačič 11; 5. Vetrih 10 in pol; 6. Hojnik 8 in pol; 7.-8. Ašič in Rovan S; 9.—10. Janežič in Kristan 6 in pol; 11. Jaz- bec 5; 12. Ramšak 3; 13.—14. Bosnik in Zgoz- nik 2; 15. Bobinac 1 in pol. Skupina B 1. Ahtik 8 in pol; 2.—3. Pajman in Plahuta 8; 4.-5. Štefka Jurman in Omerzel 7 in pol; 6. F. Svetina 6 in pol; 7.-8. černelč in Poe- kaj 5; 9. Tihec 4; 10.—11. Golob in Roje 3; 12. Pirnat O točk. BRZOTURNIR V sredo dne 5. t. m. je imelo SŠD Celje svo:r redni mesečni prvenstveni brzoturnir, kate- rega se je udeležilo 14 igralcev. Zmagal je Kastelic s 10 in pol točk. Sledijo: F. šnajder 10, Oder 9 in pol, J. šnajder 9, Fajs 8 in pol, Ig. Novak 7 in pol. Davidovac 6 in pol, Gedrih in Meznarič 5. Rovan, Vetrih in M- Žagar 4, D. Novak 3 in pol točke. POKALNI DRUŠTVENI TURNIR V ŠENTPETRU šahovski klub »Savinjčan« v šentpetru ot> Savinji priredi dne 30. t. m. pokalni moštve- ni turnir. Turnirja se imajo pravico udele- žiti vsa društva v Savinjski dolini. Tekmova- nje se bo vršilo v društvenih prostorih (bivša restavracija Šribar)) s pričetkom takoj po prihodu jutranjega vlaka. Zmagovalec prejme pokal, ki ga je daroval šahovski klub »Sa- vinjčan«. ^ BRZOTURNIR V Trbovljah se je vršil na prostem brzo- turnir, katerega se je udeležilo 27 igralcev, med njimi 9 iz Hrastnika. Turnir se je igral v treh skupinah. V finalu je zmagal Hinko Jazbec s 15 točk., pred J. Kačičem (Hra.«tnik) 12 in pol, Rugeljom 12 in S. Kačičem 11 in Urejuj« tiredaiiki odbor — Odgovorni urednik Lojze Juro — Telefon 7 — Celje, Titov trg 1 — Tiak Celjske tiakara«