150
                 Prirodopisno - natoroznansko polje
S e n i c a
Ali jo vidite ptičico, ki jo vsi pr&v dobro poznate? Na prvi po-gled bote rekli, to je senica, nfi-pokojna, razposajena in srborita pti-čica, ki posebno v jeseni veselo pleza in skače po drevji, ter se obeša na veje, prebrska vsako brazdo po razpokanej zeralji in teše s kljunom kakor brlez ali pa dčtal. Ni ga sk6-raj loga in ovočnega vrta, kjer bi ne videli v jeseni te vesele in pov-sod priljubljene ptičice, katerej na-stavljate buče in kletke na jablane in drugo ov6eno drerje. Tudi v sobah jo imate po zimi, posebno med okni, ter jej dajete bučnih koščic, katere posebno rada zoblje. Senica ima tenko in voljno perje, po hrbtu rumeno zelenkasto, a po trebuhu bledo rumeno. Teme, grlo ia giroka pr6ga po sredi prsi in trebuha je firna, lici ste beli, perOti in rep pa ima siv. Kljun je kopičast in kiatek ter malo stisnen; prsti na uogah imajo kaveljča3te kremplje, pripravne za plezanje in oprijemanje po drevji.
Senica je zel6 predrzna in zvita ptica; iz rujavih očf jej gleda zgolj Se-gavost in hudomušnost, a svojo preveliko radovčdnost in zvždavost dostikrat plača z življenjem. Njena največja napaka je ta, da drugib manjših ptičic — še cel6 svojih sester — ne pusti na miru; vzlasti z njo zaprta ptica je v smrtnej nevarnosti pred njo. Zavratno jo napade, zasadi jej svoje ostre kremp-lje v prsi in jo tako dolgo bije s kljunora po glavi, da je sirota mrtva; potlej pa §e z največjo slastjo požre možgane iz prebite črepinje. Zato pa te ptice ne smete nikdar zapreti k drugim pticam, ako želite, da vam jih grdoba po vrsti ne pobije. A ravno zaradi svoje požrešnosti nam je senica v veliko korist. Pozoblje namreč neizrečeuo mnogo škodljivega mrčesa po drevesih, vzlasti takrat, ko mora razven sebe tudi za svoje mladifie skrbeti. Senica vali po dvakrat na leto. Gnezdo si nareja iz mahd, perja, volne in dlake, ter ga skrije najrajše v kako duplo.
"' Skoda, da moramo to ptičico grajati zaradi tega, ker nam pokončuje pridne čebele. Pozno v jeseni, ko čebelice ne hodijo več iz panja, prileti hudodelnica pred čebelni panj, trka in trka s kljnnom ob vanj tako dolgo, da pride kaka čebelica jezno pogledat, kdo jo vznemiruje, ali — komaj se pokaže uboga živalca, uže jo zgrabi senica in odleti ž njo na bližnje drevo, kjer jo pozSblje.
Vjeta senica je prav kratkočasna, kmalu se privadi ljudi, smuče se okolo Djih ter jim z6Wje iz tok.