¦»   68    i^-
Naš dedek.
Dedek tiaŠ je ves osivel,                        o začaranih gradovi/t,
vendar moš je on čestit,                        o ktaljičinak zakletik,
let jc dosti z\e doživel,                           o svetnicak tudi svetih . ¦ -
in opešal tnu je vid.                              Govori o jari kači,
Dobro ni nikjer tako mu                       o podvodnji natn palači
kot pri gorki peči,                                 in o grozni turški sili,
in zasijc spet oko vtu,                           ko so dede nam morili,
kadar more kakšno rcči.                        da nam strah srce preHnja,
Pa nas v mraku skupaj skliČe             in nam s lica smeh isginja.
vse fantiSe in dekliče ...                     A po stari že navcuii
Zdčne pripovedovati                               le poslušamo ga radi . . .
o minuli dobi zlati,                                On pa pravi neutrudno
ko se bil je za cesarja                          muogo nam pravljico Zudno.
sredi laškega viharja,                            A naposlcd se upeha,
ko slovenski korenjak                            truden in saspan zazdeka,
vsak zase je bil junak . . .                   mirno m sladkd sadremlje,
Takrat mu od jasne srecc                    ko priplava noč do zenilje.
solza v dku zatrcpcče . . .                    Angel varuh pa njegov
Pravi tudi o strahovik,                         siplje nanj svoj btagoslov.
f Dragotin Jesettko-Doksov