hudiË je v podrobnostih m IZDAJATELJ Elektro-Slovenija, d.o.o. Glavni in odgovorni urednik: Brane JanjiÊ Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaæ Sajevic Lektorica:Darinka Lempl Naslov: NA© STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (061) 174 30 00 faks: 061/ 174 25 02 e-mail:brane.janjic@eles.si »ASOPISNI SVET predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda KovaËiË (El. Gorenjska), Natapa Toni (TE-TOL), Vladimir VaupotiË (SEL), Jadranka Luænik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc Ægalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oroæim Koppe (El. Maribor), Neva Tabaj (El.Primorska), Nino MaletiË (EGS-RI Maribor), Drago Skornpek (TE©), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jopko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poptnina plaËana pri popti 1102 Ljubljana Peter Zebre OBLIKOVANJE ADA GRAF d.o.o. Ljubljana DELO TISKARNA d.d., Ljubljana je vpisan v register casopisov pri RSI podšt. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23/92 šteje NAS STIK med izdelke informativnega znacaja. NAS STIK je brezplacen. Naklada 8.000 izvodov Prihodnja številka Našega stika izide 30. junija 2000. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 20. junija 2000. inistrica za gospodarske dejavnosti dr. Tea Petrin je ob izteku svojega enoletnega mandata na tiskovni konferenci obseæno predstavila dosedanje uspehe, med katerimi naj bi se jih, Ëe sklepamo iz slipanega, veliko nanapalo tudi na energetski sektor. Tako naj bi bil æe v celoti pripravljen in tudi na vladni ravni æe usklajen prvi paket uredb, potrebnih za izvajanje energetskega zakona (naËin izvajanja gospodarskih javnih sluæb na podroËju prenosa, distribucije in organizacije trga, doloËitev agencije za energijo, upravljalca prenosnega in distribucijskega omreæja ter organizatorja trga), v tretje branje je pel zakon o zapiranju RTH in razvojnem prestrukturiranju zasavske regije, pripravljene so uredbe rudarskega zakona in uredba o plaËilu koncesije za sanacijo rudarskih povrpin, sklenjen naj bi bil dogovor za dolgoroËno repitev lendavske Nafte, nadaljevala naj bi se priprava zakona o koncesiji za energetsko izkoripËanje spodnje Save in bila postavljena tudi izhodipËa za nadaljevanje pogovorov za dokonËno repitev problema krpke nuklearke, ki naj bi obtiËala zgolj zaradi trenutnih politiËnih razmer v napi dræavi. Med vidnejpe uspehe v zadnjem Ëasu naj bi pe sodil sprejem globalnega plana poslovanja podjetij elektrogospodarstva in premogovniptva z jasnimi cilji glede priprave sektorja na odpiranje trga z elektriËno energijo. Pri tem pa naj bi, tako vsaj pravi ministrica, po dolgem, dolgem Ëasu, ministrstvu v ta sektor uspelo vnesti tudi naËela gospodarnosti v obliki pospepenega odplaËevanja starih dolgov, zmanjpanja investicij in manjpih stropkov dela. V sklepni fazi naj bi nato bila tudi finanËna sanacija elektrogospodarstva, ki bo potekala preko mehanizma repevanja nasedlih investicij, v javni razpravi pa so tudi izhodipËa za pripravo nacionalnega energetskega programa. Nobenih ovir naj tudi ne bi bilo pri zaËetku privatizacije elektroenergetskega sektorja, pri Ëemer so realne moænosti, da bi privatizacijo distribucijskih podjetij izpeljali pe do konca leta. Skratka, iz naptetega je mogoËe razbrati, da slovensko energetiko pesti cel kup vprapanj, ki jih je ministrstvo sicer res naËelo, vendar pa resnici na ljubo, zelo malo tudi æe v celoti razrepilo. Zato, Ëe tem ptevilnim uspehom, pogledamo podrobneje pod krilo, lahko tudi zelo hitro ugotovimo, da se za lepo zveneËimi naËelnimi repitvami teæav, ki so se v elektrogospodarstvu kopiËila kar nekaj let, skriva vrsta manj prijaznih podrobnosti. In, kot je dejala tudi sama ministrica, smola je, ker pravi hudiË tiËi ravno v teh podrobnostih. ISSN 1408-9548 www.eles.si 1 2042 tema meseca brez varovalke Iskanj OPTIMALNI RE©ITEV ZA HIDROENERGETIKO Kakovostno zagotavljanje elektriËne energije je pogoj za druæbeni in gospodarski razvoj Slovenije. Pri tem imajo posebno vlogo hidroelektrarne, zato je njihova gradnja vseslovenskega pomena. Hidroelektrarne zagotavljajo zanesljivo oskrbo porabnikov z energijo, obenem pa so poroptvo za samostojnost slovenskega elektroenergetskega sistema in za njegovo ustrezno vlogo v mednarodnih elektroenergetskih povezavah. So torej pomembna gospodarska infrastruktura, ki jo je treba smiselno razvijati. Kako in v kakpni smeri? Om menjena ugotovitev je bila ena od izhodipËnih misli za sklic 1. konference o sprejemljivosti energetske infrastrukture v prostoru, ki je potekala 19. aprila v Ljubljani na Gospodarski zbornici Slovenije pod naslovom Graditev hidroelektrarn in vkljuËe-vanje vodnih akumulacij kot energetskih objektov v prostor. Konferenco je organizirala Elektrotehnipka zveza Slovenije v sodelovanju z Zvezo strojnih inæenirjev in tehnikov Slovenije, z Zvezo gradbenih inæenirjev in tehnikov Slovenije in z Gospodarsko zbornico Slovenije. SreËanja se je udeleæilo veËje ptevilo strokovnjakov iz upravnih in drugih inptitucij, ki delujejo na podroËjih energetike, okolja in prostora ter gospodarjenja z vodnimi viri. Na konferenci so si strokovnjaki izmenjali spoznanja o bodoËih potrebah po elektriËni energiji ter o gradnji elektroenergetske infrastrukture in udeleæencev konference pa je plo tudi v smeri vzpostavljanja dialoga med vsemi uporabniki prostora in iskanja sprejemljivih naËinov in pogojev njegove uporabe. Hidroenergija je obnovljiv in za okolje prijazen vir energije. Ker gradnja hidroelektrarn z vodnimi akumulacijami pomeni znaten poseg v prostor, je treba iskati optimalne repitve, ki upoptevajo tako energetske potrebe kot æelje po neokrnjenem okolju. Z uveljavljanjem civilne druæbe se ta vprapanja vse bolj zaostrujejo, zato je njihovim repevanjem treba nameniti pe posebno pozornost z razliËnih vidikov. Na omenjeni konferenci je razprava potekala v treh tematskih sklopih: energetika, okolje in prostor ter gospodarjenje z vodnimi viri. 2 njenem vkljuËevanju v prostor. Osvetlili so vpliv elektroenergetske infrastrukture na razvoj drugih gospodarskih panog oziroma na celotni druæ- Na konferenci so strokovnjaki pred-beno-ekonomski razvoj. Prizadevanje stavili vrsto razliËnih tem v zvezi z RAZPRAVLJAVCI OPOZORILI NA VRSTO ZAHTEVNIH MOMENTOV okoljevarstveno, hidroenergetsko in drugo problematiko. V zelo zgopËeni obliki omenjamo veËji del referatov ter nekatere pomembnejpe probleme, vprapanja, ugotovitve in poudarke iz posameznih prispevkov. Dr. Robert Golob (Ministrstvo za gospodarske dejavnosti) je podal nekaj bistvenih izhodipË energetskega zakona pri planiranju novih objektov in predstavil znaËilnosti temeljnih integrativnih poslovnih funkcij. V zvezi z odpiranjem trga z elektriË-no energijo je omenil tudi potrebo po enovitih notranjih in zunanjih informacijah iz posameznih podjetnipkih in trænih segmentov. Dušan Blaganje (Ministrstvo za okolje in prostor) je podal nekatere pomembnejpe momente in spremembe pri vkljuËevanju energetske infrastrukture v prostor, ki jih narekujejo spremenjene energetske razmere in zahteve po racionalnejpem gospodarjenju s prostorom ter varovanju okolja in naravnih virov. Natan Bernot (Slovenski nacionalni komite WEC je predstavil nekatere vidike slovenske energetike v okviru svetovne energetske slike. Poudaril je, da energetski zakon uvaja nacionalni energetski program. Glede na dinamiko dogajanj na tem podroËju v svetu in pe posebno glede na dinamiko dogajanj na pobudo Evropske unije je nujna relativno hitra reakcija akterjev, ki v razliËnih vlogah nosijo pomembno odgovornost za ravnanje z energijo v Sloveniji. Mag. Igor Strmšnik (Urad RS za makroekonomske analiz in razvoj) je govoril o energetski infrastrukturi kot sestavini druæbenega in gospodarskega razvoja. Med drugim je menil, da bo potrebna aktivna politika izkoripËanja priloænosti, ki se nam odpirajo z vstopom v notranji evropski trg. Pri tem je zelo pomemben razvoj tehnologije, Ëlovepkih virov in komunikacijske infrastrukture. Prof. dr. Ferdinand Gubina (Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani) je predstavil problematiko vkljuËevanja vodnih akumulacij kot energetskih objektov v prostor, in sicer v okviru zahtev elektroenergetskega sistema v pogojih trga. Potrebe v obratovanju elektroenergetskega sistema se z uvajanjem trga niso spremenile. Zahteva se le, da se tudi storitve, ki so vezane na te potrebe, obravnavajo træno. Hidroelektrarne, predvsem akumulacijske, so po svoji dinamiki in po nizkih obratovalnih stropkih daleË najugodnejpe za pokrivanje sistemskih storitev, zato bi jim morali poiskati ustrezno mesto tako v energetskem sistemu kot tudi v prostoru. Prof. dr. Ivo Banic WEC je govoril o vlogi transportnih horizontalnih elektroenergetskih omreæij pri dobavi elektriËne energije v Sloveniji in Evropi. Med drugim je poudaril, da je trg za elektriËno energijo v Evropi pe vedno relativno zaprt. Napi neposredni sosedi Avstrija in Italija sta odprli komaj Ëetrtino svojega trga, hrvapki trg pa je v celoti zaprt. PriËakovanja, da bodo vse dræave EU navdupeno odprle svoje trge z energijo, so se pokazala kot netoËna. Slovenski trg elektriËne energije je poleg pvedskega, nempkega in finskega eden najbolj odprtih v Evropi, saj bomo aprila 2001 odprli trg za 65 odstotkov za doma proizvedeno energijo, januarja 2003 pa za vso, torej tudi evropsko elektriËno energijo. Mag. Vekoslav Korošec (Elektro Slovenija) je podal narodnogospodarske vidike zgraditve hidroelektrarn v Sloveniji. Kot je med drugim povedal, je proizvodnja in distribucija elektriËne energije kljub nastajanju trga pe vedno dejavnost pirpega stratepkega pomena za vsako gospodarstvo. Zagotovitev zadostnih koliËin kakovostne elektriËne energije po ugodnih cenah je eden izmed osnovnih pogojev za razvoj celotne ekonomije. Pri tem je izjemno pomembna doloËena stopnja neodvisnosti od dobave energije in energen-tov iz tujine, kar se pokaæe ob veËjih nihanjih cen energentov na svetovnem trgu. ElektriËna energija, proizvedena v hidroelektrarnah, ustreza vsem naptetim pogojem. Krešimir Kvaternik (IBE) je predstavil moænosti energetske izrabe vodotokov v Sloveniji. Kljub globali-zaciji ekonomije bi imela energetska izraba vodotokov velike pozitivne uËinke na slovensko gospodarstvo. S premipljenim naËrtovanjem je mogoËe ta potencial izrabljati s sprejemljivimi vplivi na okolje, zato ga je treba dolgoroËno zavarovati. V ta namen je treba ugotoviti, koliki del potenciala je pe sploh mogoËe izkoristiti, vsestransko ovrednotiti moæne lokacije zajezitev ter doseËi konsenz o sprejemljivosti posameznih elektrarn in naËinu zapËite obmoËja energetske rabe. Mag. Franciška Podlesnik (Urad RS za prostorsko planiranje) je govorila o zasnovi energetske infrastrukture v prostoru in o vkljuËevanju objektov v planske akte. Omenila je program priprave Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoroËnega in srednjeroËnega druæbenega plana, ki bo temeljil na spremenjenih planskih opredelitvah. Te so potrebne zaradi spremenjenega geopolitiËnega poloæaja Slovenije, novo oblikovanih razmerij mednarodnih odnosov, spremenjenih druæbenoekonomskih, socialnih in pravnih razmerij ter z njimi povezanih opredelitev razvoja dræave. Mag. Andrej Kryzanowski (Slocold) je orisal problematiko vkljuËevanja pregrad in hidroenergetskih objektov v prostor. Med drugim je navedel naslednje prednosti izkoripËanja vodne energije: hidroenergija je obnovljiv energetski vir, pri proizvodnji so emisije pkodljivih vplivov na okolje zanemarljive, proizvodni stropki so v primerjavi z drugimi primerljivimi naËini proizvodnje elektriËne energije minimalni, izkoristek pri transformaciji mehanske energije v elektriËno je izredno uËinkovit, dolga æivljenjska doba hidroenergetskih objektov, izredna fleksibilnost in prilagajanje zahtevam znotraj elektroenergetskega sistema. Prof. dr. Janez Marušic (Biotehnipka fakulteta v Ljubljani) je podal problematiko vplivov vodnih akumulacij na krajino. ©iritev okoljevar-stvenih zahtev prispeva k uravnoteæenju razliËnih pogledov na varstvo okolja. Hkrati postaja razrepevanje okoljevarstvenih konfliktov (v tem primeru je to konflikt med prizadevanji za graditev vodne elektrarne in zavzemanjem za ohranjanje narave) vse bolj zapleteno. ©iritev okoljevarstvenih zahtev ne pomeni samo veËanje konflikta med razvojnimi in varstvenimi vrednotami znotraj neke druæbene skupine, ampak pomeni tudi veËjo zagato za tiste, ki morajo sprejeti odloËitev o nekem posegu v okolje. Andrej Klemene (Slovenski E-fo-rum) je predstavil konflikte, ki se pojavljajo pri vmepavanju energetske infrastrukture v prostor skozi prizmo politiËne teorije. Pri obravnavi te problematike so najbolj znaËilne oziroma kljuËne besede: infrastruktura, interesi, konflikti, paraprakse, neodloËanje, liberalizacija ener- Kaj zeli DRŽAVA? o hidroenergetski problematiki je bilo v novejpem Ëasu veliko razliËnih razprav na vladnih, strokovnih in drugih ravneh. Med odmevnejpe dogodke v zadnjem Ëasu sodita strokovna razprava na Gospodarski zbornici Slovenije in okrogla miza o kritiËni presoji posegov v okolje v Cankarjevem domu. Usodna prepletenost, protislovnost in konfliktnost med potrebami in zahtevami energetike ter okolja in prostora je v vsaki demokratiËni druæbi normalna in neizogibna stvar. Pri tem se seveda pojavlja vprapanje, kako uskladiti razliËne interese in poiskati sprejemljive repitve. Za podroËja energetike, okolja in prostora ter gospodarjenja z vodnimi viri je dræava dolæna sprejeti jasne stratepke naËrte oziroma programe. »e je resniËno zainteresirana za uËinkovito repevanje pereËih energetskih in okoljevarstvenih problemov, mora v luËi razvojnih naËrtov spodbuditi strokovne razprave in zagotoviti ustrezne oblike sporazumevanja in usklajevanja interesov. »e strokovne razprave ne potekajo v tem okviru, potem tudi najboljpe pobude, zamisli in repitve hitro zvodenijo. »eprav so ugledne energetske inptitucije v minulih letih vlado veËkrat opozorile na potrebo po sprejemu Nacionalnega energetskega programa, energetiki tega dokumenta pe danes nimajo v rokah. V zraku pe vedno visijo nerepena stratepka vprapanja, kaj dræava priËakuje od energetike, koliko in kakpne vrste energije potrebujemo v Sloveniji, kako graditi energetske objekte in podobno. S tega vidika je potrebno Ëim prej sprejeti NEP, da bodo energetski projekti uvrpËeni v nek realni razvojni okvir. S teæavami pomanjkanja stratepkih naËrtov pa se ne sreËujejo samo energetiki, temveË tudi okoljevarstveniki. Na njihovem podroËju pe ni jasne slike, kaj in v kolikpnem obsegu ohraniti kot naravno dedipËino. Kakpno teæo imajo njihovi odklonilni pogledi o projektu HE Moste? OËitno nekatere okoljevarstvene skupine izgubljajo identiteto in kredibilnost zaradi spolitiziranih stalipË. Poleg tega veËkrat precejajo komarje, spupËajo pa slone. Zelo bi bilo priporoËljivo, da bi povzdignili odloËnejpi glas zoper onesnaæevanje, ki ga v Sloveniji vsak dan povzroËajo kolone tovornjakov. MIRO JAKOMIN 3 4 tema meseca getike, obnovljivi viri, socialna sprejemljivost in podobno. Prof. dr. Franci Steinman (Fakulteta za gradbeniptvo in geodezijo) je govoril o vodnih akumulacijah v okviru regionalnega razvoja Slovenije in o vprapanjih graditve vodnih za-dræevalnikov. Razmeroma enostaven princip pretvorbe vodne energije v elektriËno energijo postane zahteven proces, ko upoptevamo vrsto dejavnikov, ki vplivajo nanj. Priprava razvojnih programov, vezanih na proizvodnjo hidroenergije, vsekakor potrebuje povezavo z razvojnimi programi vodnega gospodarstva, saj imajo oboji pe mnogo pirpe uËinke, usmerjene predvsem v doloËanje razvojnih prednosti regij oziroma ob-Ëin. Dr. Branko Zadnik (Slocold) je predstavil problematiko optimizacije odloËanja pri graditvi pregradnih objektov in podal eno od moænih metod, ki omogoËa objektiviziranje niza odloËitev na podlagi uporabe metode analitiËnega hierarhiËnega procesa odloËanja. Vizija zgraditve pregradnega objekta je nerealna oziroma neuporabna, Ëe ne obvladujemo konkretnih poti za njeno realizacijo. Vizija mora biti sprejemljiva tudi za velik segment javnosti, tako da bo kritiËna masa javnega mnenja njeno realizacijo podprla. Mitja Starec (Vodnogospodarski in-ptitut Ljubljana) je govoril o vodnih virih v Sloveniji in o moænostih njihove veËnamenske izrabe. Pregled vodnih virov v Sloveniji potrjuje, da se Slovenija uvrpËa med dræave, ki so bogate z vodo. Vendar pri tem ne smemo zanemariti dejstva o neenakomerni porazdelitvi vodnih virov v Sloveniji ter velikega razpona med nizkimi, srednjimi in visokimi pretoki. Varovanju in gospodarjenju z vodo in vodnimi viri je treba nameniti veliko veË pozornosti kot doslej. NA KONFERENCI SPREJELI VE» STROKOVNIH STALI©» Po razpravi so na 1. konferenci o sprejemljivosti energetske infrastrukture v prostoru sprejeli naslednja strokovna stalipËa. Energetika: Energetski potencial vodotokov je za vsako druæbo naravna dobrina izjemnega pomena in pomeni dolgoroËno zlato rezervo s 4 ptevilnimi moænimi izrabami. Pri nas zadræevanje voda pe ni ustrezno celostno ovrednoteno. Pri uvajanju trga elektriËne energije potrebuje slovenski elektroenergetski sistem hidroelektrarne, predvsem akumulacijske elektrarne, za pokrivanje potreb po rezervni moËi v okviru sistemskih storitev, kot so regulacije frekvence in napetosti, za svoje zanesljivo delovanje in za zagotavljanje kakovostne elektriËne energije gospodarstvu. Za te storitve je treba rezerve moËi nujno zagotoviti znotraj slovenskega regulacijskega ob-moËja, ker njihov sprotni nakup izven regulacijskega obmoËja tehniË-no ni izvedljiv. Slovenija bi morala s svojo strategijo pokrivanja potreb gospodarstva po elektriËni energiji in potreb elektroenergetskega sistema po moËi izrabiti hidropotencial slovenskih rek z akumulacijskimi hidroelektrarnami. Tovrstni objekti so za okolje najbolj prijazni obnovljivi energetski viri, zagotavljajo ælahtni del sistemskih storitev na daleË najugodnejpi naËin v elektroenergetskem sistemu, zagotavljajo storitve na dolgi rok s svojo nizko ceno in s svojo dolgo æivljenjsko dobo, zmanjpujejo neodvisnost Slovenije od uvoza tujih energentov, omogoËajo veËnamen-sko izrabo voda in prinapajo urejenost pirpega prostora. NaËrte potencialnih hidroelektrarn je treba pravoËasno vkljuËiti v prostorski naËrt Republike Slovenije kot infrastrukturne objekte in s tem omogoËiti njihovo izvedbo. Kot vse druge omejene naravne danosti je treba nujno inventarizirati enkratne lokacije za izrabo energetskega potenciala vodotokov kot moæne lokacije zajezitev in jih vnesti v prostorski plan kot energetske rezervate. Izgradnja hidroelektrarn pospepuje razvoj slovenske industrije, znanja in narodnega gospodarstva. Kljub predvidenim doseækom na podroËju smotrne rabe energije bo Slovenija poveËala porabo elektriËne energije, saj gre v svetu njeno po-veËanje linearno z rastjo druæbenega kosmatega dohodka. Toda gopo-darstvo bo zahtevalo bolj kakovostno energijo, kar omogoËajo prav akumulacijske elektrarne. Pogoj za dolgoroËni uspeh na trgu z elektriËno energijo ob vstopu v Evropsko unijo je last poceni proizvodnih zmogljivosti, ki lahko zadovoljijo potrebe po energiji v pasu ali v konicah in zahteve po rezervah moËi za regulacije, to je zagotavljanje kakovosti elektriËne energije. Okolje in prostor: Nasprotovanja, ki se kaæejo pri poseganjih v okolje oziroma prostor, moramo imeti za priËakovano sestavino procesa, ki se zaËenja z naËrtovanjem in se konËuje z uresniËitvijo nekega energetskega infrastrukturnega objekta v okolju. Interesi za rabo ali nerabo prostora oziroma okolja so v vsaki normalno delujoËi druæbi razliËni. Zato so tudi nasprotovanja spreminjanju okolja razliËna, so razliËno intenzivno iz-raæena in se nanapajo na razliËne vidike poseganja v okolja. Nasprotovanja se lahko kaæejo na razliËnih stopnjah naËrtovanja, odloËanja in to j o je pe zadnji poskus, da poipËemo ustrezno repitev za gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi, je aprila poudaril Borut MiklavËiË, direktor Savskih elektrarn Ljubljana, na pogovoru z nekaterimi poslanci liberalne demokracije -predlagatelji zakona o pogojih koncesije za izkoripËanje energetskega potenciala spodnje Save. »e tudi ta zakon ne bo uspel, bo po njegovem prepriËanju minilo precej Ëasa, preden bodo za ta projekt napli nove moËi, argumente in modele. Odbor dræavnega zbora za infrastrukturo in okolje je sredi maja podprl predlog omenjenega zakona. V ta namen je predviden sprejem po tako imenovanem hitrem postopku. Odbor je od vlade zahteval, naj ta v najkrajpem Ëasu predloæi v obravnavo predlog posebnega zakona, s katerim bo uredila vprapanje plaËevanja koncesij za izkoripËanje hidroenergetskih zmogljivosti slovenskih rek, da bodo lokalne skupnosti in hidroelektrarne v enakovrednem poloæaju. uresniËevanja posega. Zato mora smotrno poseganje v okolje zagotoviti oblike sporazumevanja in usklajevanja med razliËnimi druæbenimi interesi na razliËnih ravneh ter v odloËanje vkljuËevati vse prizadete strani, in to posredno ali neposred- no. Strokovna naloga pri tem je, da se oblikujejo alternativni razvojni predlogi, od alternativnih razvojnih politik, do alternativnih prostorskih in izvedbenih projektov. Alternative mo-ramo razumeti kot osnovno orodje, s katerim je mogoËe vzpostaviti dialog med stranmi v konflik-tnih poloæajih. Neposredna konfrontacija vrednostnih sistemov ne vodi k ustreznemu sporazumevanju. Izbrati je treba posredne poti, to je, iskati je treba razliËne moæne repitve in tako skozi nje posredno omogoËiti usklajevanje divergentnih interesov. Vrednotenje posameznih repitev terja ustrezno interpretacijo vrednostnih sistemov. To je mogoËe doseËi samo tako, da se posamezne varstvene zahteve ustrezno prepoznajo v njihovi pravi podobi in jih kot take tudi vpeljemo v presojanje posegov v okolje oziroma prostor. V konfliktih, ki jih sproæajo zahteve za varstvo okolja, kaæe prepoznati njihovo razliËno naravo. V zvezi z vodnimi akumulacijami so posebej izraæene zahteve po varstvu narave. Vodne akumulacije namreË spreminjajo prostor, ki je v Sloveniji med naravno bolj ohranjenimi. Pri tem ni nepomembno dejstvo, da je ta prostor sorazmerno slabo raziskan, kar pe stopnjuje intenziteto nasprotovanja posegom. Zato je treba dolgoroËneje zastaviti prouËevanje naravnih kakovosti in pridobiti ustrezno vednost o naravnem bogastvu slovenskega prostora, o njegovih redkostih in posebnostih, o njegovi biotski raznolikosti in o kakovosti æivljenjskih okolij naravnih vrst. Vodne akumulacije spreminjajo prostor (dinamika, habitatni tipi, rastlinske in æivalske vrste), ki je v Sloveniji med naravno bolje ohranjenimi. Med nujnimi strokovnimi osnovami, ki omogoËajo objektivno presojo in odloËanje o posegih v vodni in obvodni prostor ali za varstvo narave, je potrebna Ëim bolj popolna informacija o biotski raznovrstnosti in naravnih kakovostih. Za veËino slovenskih vodotokov so ti podatki pomanjkljivi, zato bi morali pridobiti ustrezno vednost o naravnem bogastvu vodotokov in Ëim prej dolgoroËno zastaviti dopolnilne in-ventarizacije, nove raziskave biotske raznovrstnosti, zagotoviti stalen bio-lopki monitoring in sestaviti strokovno usposobljene skupine izvajalcev. Gospodarjenje z vodnimi viri: Cilji proizvodnje hidroenergije in gospodarjenja z vodami so lahko skladni v obsegu, doloËenem kot javni interes (zagotovitev osnovne oskrbe z vodo, hidroenergija, urejenost vodnega in obvodnega prostora itd.). Ko gre za primere posebne rabe (podjetniptvo), je treba z vidika rabe voda zagotoviti enakopraven dostop do rabe voda za razliËne namene (hidroenergija, turizem, kmetijstvo itd.), ki so si pa med seboj lahko konkurenËni. Analiza stanja v Sloveniji kaæe na pomanjkljivo zadræevanje voda (pre-hiter odtok, pomanjkanje v supnih obdobjih) in neurejeno vprapanje, do katere stopnje se ureja vodni reæim (kaj je servis dræave?). Odnos do voda kot primerjalne (razvojne) prednosti Slovenije je precej pasiven, saj ni opredelitve vlog posameznih akterjev v sistemu gospodarjenja z vodami, kot tudi ne do razvoja zaradi hidroenergetskih objektov. Opredelitev ciljev zahteva bistveno bolj dolgoroËno, kontinuirano zasnovano delo, kar vkljuËuje tudi sis-tematiËen razvoj, podporo in povezovanje razliËnih znanosti in strok, ki imajo skupen cilj: izdelati usklajene strokovne podloge za podporo odloËanju, z opredelitvijo tveganj, ki ga posamezna odloËitev prinapa. Proces odloËanja je treba opredeliti, saj gre za prepoznavanje skupnih ciljev (javnih in dræavnih) in drugih elementov razvojnih projektov (na primer trænih), zdruæevanje razliËnih pristojnosti in sprejem repitev na naËelih partnerstva in urejenih razmerij koristi in obveznosti. Pojav novih oblik (so)investitorstva z zasebnim kapitalom zahteva podrob-nejpo opredelitev standardov oskrbe, razmejitev vlog med javnim in zasebnim kapitalom, strokovno usposobljen nadzor in pomoË (na primer manjpim lokalnim skupnostim in zdruæenjem uporabnikov vode) in uËinkovit pravni red. OKROGLA MIZA O KRITI»NI PRESOJI POSEGOV V OKOLJE O problematiki posegov v okolje in prostor pri gradnji energetskih objektov so razpravljali tudi 15. maja na pobudo Ekolopkega foruma in Univerzitetnega znanstvenega foruma, in sicer na okrogli mizi v Cankarjevem domu v Ljubljani. Znani slovenski strokovnjaki (energetiki, biologi, botaniki, naravovarstveniki in drugi) so spregovorili o problemih v zvezi z naËrtovano sanacijo in doinptalacijo hidroelektrarne Moste. Predstavniki Odbora za repitev Save Dolinke so ponovno opozorili, da je v projektu Savskih elektrarn Ljubljana o obnovi in dograditvi HE Moste naËrtovan tudi izravnalni ali kompenzacijski bazen, s katerim bi zalili dva kilometra dolgo dolino Save Dolinke med Vrbo in Bledom in tako uniËili 39 hektarjev enega najdaljpih neokrnjenih odsekov savske doline. Æe drugo umetno jezero 5 na zgornji Savi, v katerem bi voda tema meseca 6 nihala tudi do ptiri metre in bi bilo le dva kilometra oddaljeno od blejskega bisera, je po njihovem mnenju povsem neusklajeno z naravnimi danostmi prostora. Odbor za repitev Save Dolinke je poleg tega pe opozoril, da je najveËja pomanjkljivost naËrtovanega posega izrazito ozko, necelostno vrednotenje prostora, ki naj bi ga dograditev HE Moste prizadela. Odbor je na podlagi znanih dejstev celostno ovrednotil to obmoËje in pri tem ugotovil, da je iz naravovarstvenih, okol-jevarstvenih, turistiËnih, sociolopkih in pravnih razlogov zgraditev izravnalnega bazena povsem nesprejemljiv poseg, s tehniËnega vidika pa so mogoËe ustrezne alternativne repitve. Ob tem je odbor predstavil tudi povzetek pripomb na razgrnitev lokacijskega naËrta sanacije in doin-ptalacije HE Moste. To problematiko so podrobneje osvetlili z naravovarstvenih, okoljevarstvenih, turistiË-nih, sociolopkih in pravnih vidikov. ZAKAJ SLOVENIJA POTREBUJE PROJEKT HE MOSTE? Po drugi strani so zagovorniki sanacije in doinptalacije HE Moste na okrogli mizi navedli vrsto razlogov, ki govorijo v prid temu projektu. Na vprapanje, zakaj Slovenija potrebuje projekt HE Moste, so odgovorili tako z energetskega kot gospodarskega vidika, hkrati pa tudi z izredno pomembnega okoljskega vidika. Na podlagi odgovorov strokovne komisije, ki je pristojna za pripravo lokacijskega naËrta za sanacijo in doinptalacijo HE Moste (v njej sodelujejo predstavniki ministrstva za okolje in prostor, ministrstva za gospodarske dejavnosti, podjetja IBE in drugih projektantov, Ljubljanskega urbanistiËnega zavoda, Savskih elektrarn Ljubljana in Acronija iz Jesenic), omenimo le nekatere po-membnejpe ugotovitve. Vloga izravnalnega bazena je v zmanjpevanju sprememb stanja na zajezenem vodotoku. Bazen bo izravnaval reËne pretoke in tako prostoru omogoËal povrnitev biolopke pestrosti. Akumulacijska elektrarna je seveda energetski objekt, izravnalni bazen pa predvsem okoljski objekt. Njegovo delovanje bo tudi znatno pripomoglo k izboljpanju gospodarnosti celotnega mopËanskega elek-trarnipkega sistema. Glede na umešcenost HE Moste v alpski prostor so dodatne utemeljitve primernosti zgraditve izravnalnega bazena iskali tudi na mednarodni ravni ter ugotovili skladnost z najstrožjimi strokovnimi podlagami. Hkrati so ugotovili, da razlicica sanacije in doinštalacije HE Moste brez izravnalnega bazena ne zadovoljuje vodovarstvenih in drugih naravovarstvenih pogojev. Med temeljnimi okoljskimi prednostmi izgradnje izravnalnega bazena v procesu sanacije in doinštalcije HE Moste je oživitev reke Save. Nihanja pretoka bodo z vzpostavitvijo izravnalnega bazena odpravljena in v reko se bodo lahko vrnile izgubljene življenjske oblike. Res pa je, da bo na obmocju izravnalnega bazena potopljenih 38 hektarjev površin, ki obsegajo recno strugo in obrecni prostor z znacilnimi in posebnimi biotopi. Za zmanjšanje negativnih posledic izvedbe projekta za biotope bodo izvedeni vsi možni ukrepi, kot na primer prenos rastlin na nadomestne biotope in zavarovanje znacilnih biotopov po najstrožjih merilih. Sanacijo in doinštalacijo HE Moste mocno podpirajo tudi energetsko gospodarski razlogi. Energetika je kot ena najpomembnejših gospodarskih panog pomemben dejavnik gospodarskega razvoja. Doinštalira-na HE Moste bo s svojo tedensko akumulacijo in izravnalnim bazenom zmožna zagotavljati zmanjševanje zakupa proizvodnih zmogljivosti v tujini in torej vecjo energetsko samostojnost. Sicer pa se je med zagovorniki in nasprotniki sanacije in doinštalacije HE Moste tudi tokrat vnela živahna in konstruktivna polemika. Jezicek na tehtnici stališc, argumentov in protiargumentov se je nagibal zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Udeleženci iz obeh taborov so vztrajali pri svojih doslej že nickolikokrat izraženih stališcih in tako ostali vsak na svojem bregu. Strinjali pa so se v skupni ugotovitvi, da je treba še naprej iskati ustrezne rešitve v strokovnem dialogu. Po razpravi so v zakljucnem delu na pobudo dr. Mihe Tomšica sklenili, da bodo na vlado RS naslovili apel, da cim prej pripravi razvojni strateški nacrt in razpis za alternativne rešitve v zvezi s pereco problematiko HE Moste. Kot je poudaril modera- tor okrogle mize prof. dr. Anton Je-gliË, je bila izmenjava strokovnih informacij izredno koristna in je prispevala k iskanju optimalnih repitev, to pa je bil tudi namen te okrogle mize. WEC SE ZAVZEMA ZA GLOBALNE RE©ITVE O uporabi vodnega potenciala za pridobivanje energije je æe pred Ëa-som svoja stalipËa sprejel tudi slovenski odbor Svetovnega energetskega sveta, pri Ëemer so, kot nam je povedal glavni tajnik SNK WEC Natan Bernot, izhajali predvsem iz potrebe, da kot eno najpirpih strokovnih energetskih zdruæenj javno spregovorijo o aktualnih vprapanjih, povezanih z vodno energijo. »eprav je bil poudarek na moænostih energetske izrabe slovenskih rek, se ni dalo izogniti tudi pirpim problemom ravnanja z energijo, saj se posledice teh odraæajo tudi v napem odnosu do izrabe najbolj dragocenega obnov- ljivega vira. Sprejeta stalipËa je SNK WEC oktobra lani objavil tudi v posebni bropuri, zato si poglejmo nekatere najbolj zanimive poudarke. Od bruto teoretiËno moænega vodnega potenciala Slovenije, ki znapa 12.500 GWh/l, lahko tehniËno izrabimo 9.100 GWh/l oziroma ekonomsko upraviËeno 7.000 do 8.500 GWh/l. Trenutno je uporabljenih le 41 odstotkov ekonomsko smotrnega energetskega potenciala napih rek, pri Ëemer je najbolje oziroma prak-tiËno v celoti izrabljena le Drava, deleæ energetskega izkoristka Save je 13-odstoten, SoËe 21-odstoten, na Muri pa elektrarn sploh ni. Odgovore na temeljno vprapanje, zakaj Slovenija te dragocene energetske naravne danosti ne uporablja enako, kot to poËnejo razvite dræave, pa so Ëlani SNK WEC skupali poiskati v naslednjih sklopih: neustreznem odnosu javnosti, premajhnem anga-æiranju stroke, neustrezni politiki cen in nerepenih institucionalnih vprapanjih. Tako naj bi, kot pravi Natan Bernot, pri nas veËino energetskih vprapanj obravnavali preveË v luËi trenutnih dogajanj in tudi velikokrat s prevelikim poudarkom na zgolj komercialnih interesih, pre-malokrat pa v luËi dolgoroËnega ravnanja z energijo oziroma politike zdrænega razvoja, ki pomeni ohranjanje energetskih potencialov tudi za prihodnje generacije. Ravno voda pa je tisti idealni energetski vir, s katerim uporabo v niËemer ne prizade-nemo prihodnjih rodov, saj jim v celoti prepupËamo odloËitev o nadaljnji izrabi. Zato bi morali v prvi vrsti okrepiti energetsko izobraæevanje na vseh druæbenih ravneh in tudi sicer jasno postavljenim stalipËem stroke glede posameznih energetskih projektov zagotoviti veËji odmev v javnosti. Veliko veËjo vlogo pa bi morala odigrati tudi energetska politika, ki lahko preko mehanizma cen od-loËno vpliva na izrabo vodnega potenciala. Ravno energetska politika naj bi bila po mnenju Ëlanov SNK WEC v zadnjem desetletju precej vprašljiva, saj je spodbujala naložbe v vire, ki proizvajajo dražjo energijo, in bodo zato po odprtju energetskega trga manj konkurencni, ter je pri izvajanju naložb v hidroenergijo vkljucevala tudi zunanje stroške, ki so manjšali konkurencnost tovrstnih objektov. Zato bi nujno morali, tako vsaj pravi SNK WEC, stroko povezati v novo partnerstvo med podjetniškimi razvojnimi službami, državno administracijo in znanostjo na fakultetah in raziskovalnih ustanovah, okrepiti mednarodno sodelovanje ter odlocneje koordinirati delo med posameznimi ministrstvi, ki so neposredno ali posredno vpleteni v reševanje teh vprašanj. Sicer pa, kot poudarja Natan Bernot, bo vprašanje izrabe energetskega vodnega potenciala v Sloveniji odprto in aktualno toliko casa, dokler ne bomo nanj ustrezno odgovorili na nacionalni ravni. MIRO JAKOMIN, BRANE JANJlti 7 iz elektrogospodarskih podjetij pod medijskim žarometom PODPISANA POGODBA O DELOVANJU SINDIKATA Dravske elektrarne sodijo med tista podjetja, v katerih ima vodstvo izreden posluh za delovanje sindikata in edino v elektrogospodarstvu, ki ima zaposlenega tudi profesionalnega sindikalista. Ta poleg sindikalnega dela v podjetju sicer opravlja pe vrsto drugih funkcij, povezanih z organizacijami razliËnih sreËanj in dogodkov, ter je zelo aktiven Ëlan tudi v vodstvu Sindikata dejavnosti energetike. Kot æe reËeno, lahko sodelovanje med vodstvom podjetja in sindikatom v Dravskih elektrarnah ocenimo za zgledno oziroma takpno, kot si ga lahko le æelijo tudi drugi. Da pa to sodelovanje vendarle ne bi temeljilo le na besedah, so 12. maja v Dravskih elektrarnah podpisali tudi posebno pogodbo o delovanju sindikata v podjetju, to je uradni dokument, ki ga predvideva tudi panoæna kolektivna pogodba za elektrogospodarstvo. Ob tej priloænosti je predstavnik sindikata Ervin Kos poudaril, da gre zgolj za formalizacijo tradicionalno dobrih odnosov z vodstvom druæbe, ki se kaæejo tudi v uspepnem sodelovanju zaposlenih pri upravljanju in posredno tudi v zadovoljstvu delavcev. Direktor Dravskih elektrarn Ivan Kralj pa je dodal, da si vodstvo ves Ëas prizadeva, da bi bili urejeno podjetje in k tej urejenosti sodijo tudi korektni odnosi s predstavnikom zaposlenih. Pri tem, je dejal, vËasih seveda prihaja tudi do nesoglasij, vendar so vsa vprapanja doslej uspepno razrepili v zadovoljstvo obeh strani. Pri tem vodstvo vztraja pri spoptovanju vseh dogovorjenih meril, v Ëemer gre verjetno iskati tudi formulo uspepnega sodelovanja. BRANE JANJld STROKOVNO SRE»ANJE OB OBLETNICI Podjetje C&G, ki letos praznuje prvo desetletje obstoja, je v sklopu delovne poËastitve tega jubileja aprila organiziralo tri strokovna sreËanja za poslovne partnerje. Za distribucijo, ki je vedno znova podpirala razvojne pobude in dajala predloge za uvajanje novih tehnologij in proizvodov, so predstavili najpomemb-nejpe poslovne doseæke podjetja v minulih desetih letih in nekaj novih zamisli za prihodnje obdobje v sodelovanju s stratepkimi partnerji v Preddvoru. Strokovnjakom s po-droËja razvoja, obratovanja, vzdræe-vanja, projektiranja, investicij in nabave iz proizvodnih podjetij elek-triËne energije je bilo namenjeno strokovno sreËanje na hidroelektrarni Fala. Tudi njih so seznanili z delom podjetja, novimi zamislimi in proizvodi stratepkih partnerjev. Po- dobnega sreËanja so bili deleæni tudi strokovnjaki s podroËja energetike iz slovenske industrije na ©marjetni gori nad Kranjem. Udeleæba na vseh treh sreËanjih je presegla priËakovanja organizatorjev. Iz odgovorov na vprapalnik, ki so ga poslali udeleæencem po sreËanjih, so po besedah mag. Viktorja LavrenËiËa, tehniË-nega direktorja C&G, lahko razbrali, da strokovnjake s podroËija elektrogospodarstva zanimajo predvsem nove tehnologije dela in opreme. MINKA SKUBIC PREMOGOVNIK VELENJE LETOS NIŽJE CENE PREMOGA Po naËrtih, zapisanih v letopnji elektroenergetski bilanci, naj bi letos v velenjskem premogovniku nakopali 3,850 milijona ton premoga. »eprav je to nekoliko veË kot lani, v premogovniku pravijo, da poslovni rezultati ne bodo letos niË boljpi oziroma prej obratno, saj je vlada hkrati doloËila tudi niæjo odkupno ceno premoga. Tako znapa po novem odkupna cena 5,64 Dem/GJ pri zamrznjenem teËaju nempke marke na dan 1. januar 2000, medtem ko je bila pe lani 6,14 Dem/GJ. Vodstvo premogovnika zato æe pripravlja dodatne varËevalne ukrepe, letopnji delovni naËrt pa naj bi nadzorni svet predvidoma obravnaval na majski seji. Kot so pe sporoËili iz Velenja, so bili odkopni rezultati v prvih treh letopnjih mesecih nekoliko slabpi od naËrtovanih, saj so kar na treh odkopih odkopavali premog slabpe toplotne vrednosti. Po besedah tehniËnega direktorja mag. Marjana Kolenca pa naj bi se razmere æe v kratkem bistveno izboljpale, saj so konec marca zaËeli kopati premog v jami Pesje, ki je v boljpem delu premogovnega sloja in bo zato tudi kakovost premoga ustrezno boljpa. Precej pa se je izboljpala tudi kakovost premoga v juænem krilu jame Preloge, kjer so zadnji vzorci premoga v aprilu pokazali, da njegova toplotna vrednost æe presega 10.000 KJ/kg. BRANE JANJld FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO ZAVLA»EVANJE Z OBNOVO HE MOSTE NI SMOTRNO Kot meni prof. dr. Ferdinand Gubi-na z ljubljanske elektrotehnipke fakultete, so hidroelektrarne najpri-mernejpe proizvodne enote za regulacije, ker so izredno hitre pri zagonu in spreminjanju obremenitve. Zato jih vsi elektroenergetski sistemi uporabljajo v te namene, Ëe jih le imajo. Vse lahko sodelujejo v primarni regulaciji frekvence. Sodelovanje v sekundarni regulaciji zahteva akumulacijo vode, torej akumulacijske hidroelektrarne. Hidroelektrarne so za sistemske storitve daleË najbolj ugodne. Posebno vrednost v elektroenergetskem sistemu imajo akumulacijske elektrarne z veËjo akumulacijo, kot je na primer HE Moste. Akumulacijske hidroelektrarne z veËjimi akumulacijami in moænostjo Ërpanja vode v bazene omogoËajo tudi shranjevanje elek-triËne energije za daljpi Ëas, kar je za sodelovanje na trgu zelo pomembno. Hidroelektrarne, predvsem akumulacijske, so po svoji dinamiki in po nizkih obratovalnih stropkih daleË najugodnejpe za pokrivanje sistemskih storitev, zato bi jim morali poiskati ustrezno mesto tako v energetskem programu kot tudi v prostoru. Zato ni smotrno zavlaËevati na primer z obnovo HE Moste, ki je edina akumulacijska elektrarna s tedensko akumulacijo v Sloveniji. Slovenija bi morala s strategijo pokrivanja svojih potreb v pogledu sistemskih storitev izrabiti hidropoten-cial z akumulacijskimi hidroelektrarnami, ker zagotavljajo ælahtni del sistemskih storitev v elektroenergetskem sistemu, so za okolje med najbolj prijaznimi, zagotavljajo storitve na dolgi rok s svojo dolgo æivljenjsko dobo in poveËujejo neodvisnost Slovenije od uvoza tujih energentov. MIRO JAKOMIN POSTOPEK SPREJEMANJA LOKACIJSKEGA NA»RTA ZA HE MOSTE Kot pojasnjuje strokovna komisija, ki je pristojna za pripravo lokacij- INFLACIJA SE Prve mesece tega leta smo bili prica mnogim podražitvam, zato so bile cene NEZADRŽNO KREPI življenjskih potrebšcin aprila za kar 9,2 odstotka višje kot isti mesec lani. Inflacija v aprilu je bila 0,6-odstotna, blago je bilo v primerjavi z marcem dražje za 0,5 odstotka, storitve pa za cel odstotek. Med poglavitne vzroke za višjo rast cen v prvih letošnjih mesecih lahko štejemo upadanje vrednosti tolarja, prilagajanje plac naraslim cenam in podražitve najinih derivatov, vse skupaj pa ne daje nic kaj dobrih napovedi za naprej. Tako se letošnja napoved za pet- do šestodstotno inflacijo zagotovo ne bo uresnicila, in lahko pricakujemo, da bo njena rast višja vsaj za dve do tri tocke. S tem bodo tudi spremenjene vecletne tendence zniževanja inflacije v Sloveniji. Analize celo kažejo, da ce bodo cene še naprej tako rasle, bomo cez pet let za izdelek, za katerega danes placamo 1.000 tolarjev, morali odšteti že vec kot 1.500 tolarjev. Nic kaj spodbudna ni tudi rast podjetniških in menjalnih tecajev, zaradi višje inflacije pa se bo zagotovo zvišala tudi temeljna obrestna mera. VeËer, 6. maja ZAKON Državni zbor je v drugi obravnavi sprejel predlog zakona o postopnem zapiranju 0 ZASAVJO Rudnika Trbovlje - Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije. Kot je V TRETJO znano, je zakon med prvo in drugo obravnavo doživel celo vrsto sprememb. Še OBRAVNAVO ve^no veljajo programi za zaprtje in višina ter nacin zagotavljanja odškodnin, zakon pa ne predvideva vec investicije v ekološko sanacijo TET 2, zato ker se zaradi pospešenega opušcanja energetske dejavnosti skrajša obdobje zapiranja rudnika na leto 2012 in bo temu primerno tudi krajše obratovanje elektrarne. Z navedenimi spremembami naj bi se s 65 na 57 milijard tolarjev zmanjšala tudi potrebna sredstva za uresnicitev tega zakona. Zakon so podprle vse poslanske skupine, ministrstvo za gospodarske dejavnosti pa je v zvezi z izidom glasovanja o zasavskem zakonu v drugi obravnavi izrazilo tudi zadovoljstvo, ker tokrat ni bilo politicnih igric, kar daje dobre obete za zakon v tretji obravnavi Ob tem so še poudarili da bodo vztrajali da je zasavski zakon celota le v sedanji obliki ko sta vanjo vkljucena tako del o zapiranju rudnika kot tudi del o razvojnem prestrukturiranju šestih zasavskih obcin. Delo, 11. maja POGAJANJA Razhajanja stališc med delodajalci in delojamalci že dolgo niso nobena novost, 0 PLACAH ZASTALA zato tudi ne preseneca, da so se pogajanja spet ustavila. Predstavniki delodajalcev na pogajanjih o dopolnitvah dogovora o politiki plac namrec vztrajajo pri prejetih obveznostih za obdobje 1999-2001 in poudarjajo, da so pripravljeni prejeti nekatere utemeljene predloge za spremembo politike plac, ne pa tistih, ki nimajo osnove v povecani produktivnosti. Dosedanji poslovni rezultati pa ne ažejo povecane produktivnosti gospodarstva, zato delodajalci tudi niso pripravljeni uslišati sindikalnih zahtev oziroma privoliti v usklajevanje ali celo izenacevanje izhodišcnih plac I. tarifnega razreda z minimalno placo. Delodajalske organizacije ob tem navajajo, da v celoti spoštujejo dogovor, po katerem naj bi nadaljevati pogajanja za tarifni del panožnih kolektivnih pogodb in prilagajanje le-teh rezultatom poslovanja in možnostim v posameznih dejavnostih, zato tudi naj ne bi bilo razlogov za zaostrovanje odnosov. Dnevnik, 17. maj PRVE ZAMODE Slovenska elektroenergetska podjetja bodo pred odprtjem trga soocena s šestimi SO ŽE TO vprašanji, in sicer: kdo bo kupoval, kakšne zahteve bo imet koliko bo stala zadovoljitev teh zahtev, koliko jih bo stala izguba porabnika, kako ga zadržati in kdo jim ga lahko spelje. Od tega, kako bodo odgovorili na ta vprašanja, bo odvisen njihov tržni delež. Za zdaj se s koncnimi porabniki srecujejo le distribucijska podjetja oziroma Eles, ki ima pet velikih odjemalcev, z odprtjem trga pa bodo postali upraviceni odjemalci vsi porabniki s prikljucno mocjo nad 41 kV. To je sicer le 0,7 odstotka oziroma 5.837 odjemalcev, ki pa porabijo 64 odstotkov vse elektrike. Pred odprtjem trga tudi ministrstvo za gospodarske dejavnosti in vlado caka še veliko dela, saj bi po dolocilih energetskega zakona že morali ustanoviti agencijo za energijo, dolociti organizatorja trga in upravljalce omrežij. Ceprav so zakonski roki dejansko mimo že za dober mesec, zamuda na tem podrocju po mnenju ministrstva še ni kriticna. Delo, 18. maja 9 PRIREDILA SIMONA BANDUR 8 iz elektrogospodarskih podjetij skega naËrta za sanacijo in doin-ptalacijo HE Moste, vodi postopek sprejemanja tega dokumenta Urad za prostorsko planiranje znotraj Ministrstva za okolje in prostor, njegov pobudnik pa je Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Na podlagi dokumenta Program priprav lokacijskega naËrta za sanacijo in doinpta-lacijo HE Moste, v katerem je minister za okolje in prostor doloËil ves postopek, je bil pripravljen osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov obËin, osnutek lokacijskega naËrta in osnutek poroËila o vplivih na okolje. V postopek so po Programu vkljuËene tudi lokalne skupnosti, saj obËinski sveti vpletenih obËin pred sprejemom sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov obËin razpravljajo o vseh pripombah in predlogih iz javne obravnave osnutkov ter se do njih opredelijo. Po javnih obravnavah osnutkov so na vrsti naslednji koraki: usklajevanje stalipË na zbrane pripombe, izdelava usklajenega predloga lokacijskega naËrta ter sprememb in dopolnitev planov na podlagi usklajenih stalipË, pridobitev potrebnih soglasij organov in organizacij, revidiranje predlogov ter posredovanje predlogov obËinam, ki sprejmejo obËinske plane. PravnomoËnosti teh planov sledi sprejem lokacijskega naËrta na vladi RS. VkljuËenost lokalnih skupnosti v postopku je po Programu zagotovljena tako, da se obËinski sveti obËin, na obmoËju katerih bo lokacija predlaganih ureditev (sanacija in doin-ptalacija HE Moste), pred sprejemom sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov seznanijo in razpravljajo o vseh pripombah in predlogih ter o vseh dodatnih mnenjih in argumentih. Ko vlada RS sprejme Uredbo o lokacijskem naËrtu, se lahko podeli koncesija za tiste posege iz naËrta, za katere je potrebna. Nadaljnji postopki potekajo po Zakonu o graditvi objektov ter Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Investitorji posegov morajo pridobiti lokacijska in gradbena dovoljenja oziroma enotna gradbena dovoljenja, ki so potem pravna podlaga za vse gradnje, ki izhajajo iz Uredbe o lokacijskem naËrtu. MIRO JAKOMIN GIZ DISTRIBUCIJE NALOGE POTEKAJO V PREDVIDENI DINAMIKI Cilji, ki so æe pred leti narekovali ustanovitev Gospodarskega interes- nega zdruæenja distribucije elektriËne energije, so po besedah poslovodje Alojza Saviozzija, ostali isti tudi v razmerah uvajanja energetskega zakona, nekateri pa so dodatni. V zadnjem Ëasu se preteæen del razprav v GIZ-u vrti okrog prioritetnih nalog pri odpiranju trga z elektriËno energijo, ki so si jih zastavili æe oktobra lani na 2. redni seji skuppËine. Kot je znano, gre za sklenitev dogovora o stratepkih ciljih, okrepitev vloge GIZ-a, opredelitev distribucijskih energetskih dejavnosti po energetskem zakonu, raËunovodsko loËitev trænih in reguliranih dejavnosti, pripravo strokovnih podlag za sprejem nekaterih vladnih odloËitev in izvajanje izobraæevalnega programa. Alojz Saviozzi o posameznih prioritetnih nalogah v vsebinskem smislu ni podrobneje spregovoril, paË pa je nekatere zadeve na kratko pojasnil le z vidika naËrtovanih postopkov in doseæenih faz. V bistvu je povedal, da so doslej na tem podroËju opravili æe precej dela in da zastavljene naloge potekajo v predvideni dinamiki. Ob tem je pe omenil, da v Gospodarskem interesnem zdruæenju distribucije namenjajo precej pozornosti tudi usposabljanju strokovnjakov za delovanje v zahtevnih razmerah notranjega trga z elektriËno energijo. 10 ELEKTRO GORENJSKA KMALU V NOVI POSLOVNI STAVBI Doslej so imeli v delnipki druæbi Elektro Gorenjska poslovne prostore na ptirih lokacijah v Kranju, kar je distributerjem v minulih letih po-vzroËilo nemalo teæav. Na sreËo sedaj prihaja prijaznejpi Ëas, saj se bodo sredi junija zaËeli postopoma seliti v novo poslovno stavbo na Primsko-vem. V lepih prostorih s Ëudovitim pogledom na Kranj in alpski svet bo poleg splopnih, komercialnih, teh-niËnih in drugih sluæb tudi distribucijski center vodenja. Za sodobno opremljeni objekt so zagotovili pri-bliæno od 680 do 700 milijonov tolarjev iz lastnih sredstev podjetja. Stavbo je zgradilo podjetje Energo Group kot glavni izvajalec del, podizvajalec pa je bilo podjetje Gradbinec. Kot vsaka selitev bo tudi ta na zaËetku verjetno povezana z doloËenimi skrbmi in teæavami. Na te pa bodo zaposleni hitro pozabili, ko se bodo posvetili delu v novih poslovnih prostorih. MIRO JAKOMIN Z OKROGLE MIZE ALI ©E VELJA POJEM SLOVENSKI EES? Na okrogli mizi o kritiËni presoji posegov v okolje in prostor je dr. Miha TompiË iz Centra za energetsko uËinkovitost pri Inptitutu Joæef ©tefan med drugim opozoril, da postaja pojem slovenski elektroenergetski sistem zelo vprapljiv. Na sre-Ëanju je zastavil vprapanje: Kaj pomeni ta pojem? Po njegovem slovenski EES ni celota, ki bi bila v prihodnosti smotrna. Omenil je razmere, ki nastajajo z odpiranjem trga z elek-triËno energijo; trgovanje bo namreË potekalo v nekem pirpem prostoru. Kot mu je v repliki odgovoril mag. Marjan Porenta iz Elektrotehnipke zveze Slovenije, strokovnjaki za zdaj pe razmipljajo o samostojnem elektroenergetskem sistemu in ta pojem v teoriji in praksi pe uporabljajo. To, kar je povedal dr. Miha TompiË, se paË nanapa na prihodnost, in ne na razmere, v katerih sedaj æivimo. MIRO JAKOMIN SDE PERE» TUDI PROBLEM FINANCIRANJA Maja so se v Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije nadaljevale dejavnosti za uresniËevanje sklepov, ki so jih pred nedavnim sprejeli na letni konferenci SDE na Bledu. Trenutno so v zakljuËni fazi pogajanja za repitev problema zaostajanja plaË v elektrogospodarstvu. Poleg tega so v teku intenzivne priprave na privatizacijo in odpiranje trga z elektriËno energijo. Med stalne naloge pa sodi repevanje problematike zapiranja rudnikov in druæbe Nafta Lendava. Kot pojasnjuje predsednik Franc Dolar, so sindikalisti pregledali osnutke podzakonskih aktov in ugotovili, kateri so povezani z ekonomskim in socialnim poloæajem delavcev v energetskem sektorju ter z varstvom pri delu. Kot so se dogovorili s pogajalskim partnerjem, naj bi odslej predstavniki sindikata dejavno sodelovali pri pripravi doloËenih podzakonskih aktov. Pojavlja pa se vprapanje, kje in kako najeti veËje ptevilo strokovnih sodelavcev, ki bi s pooblastilom sindikata spremljali pripravo teh dokumentov. V zvezi s tem se namreË odpira nemajhen probem financiranja projekta. Zato bo SDE preveril vse moænosti in skupal poiskati Ëim veË strokovnjakov iz vrst sindikalnega Ëlanstva, Ëeprav je tudi to povezano s finanËnimi teæava-mi. In kaj je z napovedano razpirjeno sejo, na kateri naj bi sodelovali predstavniki PSI-ja (mednarodnih javnih sluæb) ter se s Ëlani predsedstva SDE in predstavniki MGD-ja pogovorili o pereËi ekonomski in socialni problematiki zaposlenih v energetskem sektorju? Po besedah Franca Dolarja so se sicer æe dogovorili, da se bodo sestali 28. maja, vendar pa so sre-Ëanje morali preloæiti za nedoloËen Ëas zaradi najnovejpih dogajanj na vladnem prizoripËu. MIRO JAKOMIN 11 4 vzdræevanje TE-TOL proizvodnja in oskrba Najstarej©a kemi»na priprava vode VEvropi Med tremi bloki ljubljanske TE-TOL bo vecjega remonta letos deležen tretji, najvecji, 50 MW blok. Poleg vzdrževalnih del je predvidena tudi rekonstrukcija bloka za cišcenje dušikovih oksidov. 12 ^^Pprema za vgradnjo je že od februarja na dvorišcu termoelektrarne-toplarne in caka na vgradnjo. Blok bo zaradi teh posegov stal štiri mesece, od 1. junija do konca septembra, in v tem casu bo opravljen tudi generalni remont turboagregata. »Turboagregat ni bil odprt sedem let in je obratoval 50.000 obratovalnih ur. Glede na njegovo dinamicno stanje je sanacija nujna, kar so pokazale tudi meritve in na njihovih podlagah narejene študije. Zamenjane bodo kape generatorja in odpravljeni medfazni kratki stiki,« pojasnjuje letošnja dela med remontom trojke Angelo Bršcic, direktor TE-TOL. Meni, da so omenjeni posegi obicajni in bi jih morali opraviti že pred dvema letoma, vendar so odlašali zaradi pomanjkanja denarja za vzdrževanje. Med najpomebnejšimi deli, ki bodo opravljena to poletje, je treba omeniti rekonstrukcijo visokotlacnih vstopnih ventilov sveže pare. Remont in naložba v cišcenje dušikovih oksidov jih bo stala 2,5 milijona mark. Starejša dva bloka bosta letošnje poletje deležna manjših vzdrževalnih posegov, ki jih bodo opravili v 15 do 20 dneh. Z njimi bodo zadostili zahtevam po obratovalni varnosti ter izpolnili tehnicne normative in predpise, ki so potrebni za obratovanje takih naprav. Kemicna priprava vode je v TE-TOL namenjena za tehnolopko podporo obstojeËi tehnologiji in za polnjenje omreæne vode daljinskega ogrevanja mesta Ljubljane. Obratuje od leta 1963 brez veËjih rekonstrukcij. Kot pravi direktor BrpËiÊ je po 37 letih dela stanje naprav s tehniËnega vidika kritiËno, repitve so tehniËno zastarele, saj objekt ni bil zgrajen skladno z danapnjimi predpisi, ki regulirajo odnos do okolja. ObstojeËa tehnologija in naprave za kemiËno pripravo vode v TE-TOL so najstarejpe v Evropi. Tudi zaradi starosti je postopek kemiËne priprave vode draæji, potrebuje veË vzdræevalnega osebja, popravila so pogostejpa in obseænejpa. flPrve osnutke za projekt posodobitve smo napravili pred petimi leti, vendar zaradi pomanjkanja denarja ni priplo do njegove realizacije. Sedaj pa smo pripli v situacijo, ko obratovanje ni veË zanesljivo tako v tehnolopkem kot ekolopkem pogledu,« meni direktor TE-TOL. Za 4,2 milijona mark vredno posodobitev imajo za 2,5 milijona mark odobren kredit Ministrstva za gospodarske dejavnosti in Ministrstva za finance, preostali del je pripravljeno prispevati mesto Ljubljana. Podpisane imajo pogodbe za izvedbo del, vendar pa dela potekajo nekoliko poËasneje, kot so prvotno predvidevali. Upajo, da bodo s pospepitvijo del do zaËetka zime investicijo vsaj toliko dokonËali, da bi z letopnjo kurilno sezono naprave zaËele roËno obratovati, avtomatizacijo pa bi vgradili pozneje, skladno z dotokom denarja. O vprapanju, ki so ga izrazili posamezni organi, in sicer, ali je naloæba sploh potrebna, v TE-TOL menijo, da jo upraviËujejo æe sam fiziËni ogled naprav, ptiri odloËbe republipkih inppektorjev, vrsta ptudij in raziskav, pa tudi strokovno mnenje sodnega izvedenca iz Graza, ki ga je pripo-roËilo Evropsko tehniËno zdruæenje. Naloæbo je potrdil nadzorni svet TE-TOL z obrazloæitvijo, da bo varoval zakonitost in skladnost dela z obstoje-Ëo zakonodajo. Ker se bliæa konec obratovanja sta-rejpih dveh blokov v nekaj letih in na-Ërtuje prehod obratovanja termoelek-trarne-toplarne na nov energent, to je plin, bo nova naprava in tehnologija kemiËne priprave vode lahko opravljala vlogo tudi pri postavitvi plinskih blokov. MINKA SKUBIC APRILSKA PORABA BOLJ UMIRJENA potem ko smo v prvih letopnjih mesecih imeli kar visoko rast porabe, se je ta aprila nekoliko umirila, Ëeprav smo Ëetrti letopnji mesec v Sloveniji pe vedno porabili nekaj veË elektriËne energije kot v istem Ëasu lani. Skupna aprilska poraba je namreË znapala 799,9 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 14,2 milijona oziroma 1,8 odstotka veË kot aprila lani. Tokrat so k veËji skupni porabi veË prispevali neposredni odjemalci, ki so s prevzetimi 165,5 milijona kilovatnih ur elektriËne energije lanske primerljive rezultate presegli za 4,6 odstotka. Distribucijska podjetja pa so iz omreæja v tem Ëasu prevzela 634,4 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 1,1 odstotka veË kot aprila lani. Torej, Ëe sklepamo po rezultatih v zaËetku leta, se nam letos obeta ena vipjih stopenj rasti porabe elektriËne energije. GWh 800 700 600 500 400 300 200 100 0 april 1999 april 2000 [J NEPOSREDNI |__j DISTRIBUCIJA |JSKUPAJ HMJMi'liHHillJiI'lMmiTI ve eËjim zahtevam po elektriËni energiji za zdaj pe vedno zelo uspepno sledijo tudi domaËe elektrarne, saj so aprila v omreæje oddale kar 845,5 milijona kilovatnih ur elektriËne energije ali za dobro petino veË kot lani. Pri tem je sicer treba upoptevati, da aprila lani nuklearna elektrarna Krpko ni obratovala, letos pa so jo zaradi predvidenega remonta in zamenjave uparjalnikov ustavili sredi meseca. Ne glede na to pa so aprilski proizvodni rezultati spodbudni in s preskrbo ob normalnih obratovalnih razmerah ni priËakovati veËjih teæav. Nekaj elektriËne energije smo morali za pokritje vseh potreb v konicah tudi uvoziti, vendar pa je koliËinsko razmerje med uvozom in izvozom pe vedno bilo v korist slednjega, saj je znapala pozitivna razlika dobrih 20 milijonov kilovatnih ur. DEM SEL SENG i NEK* 1 TE© TET T E-TOL TEB* * TEB - topla rezerva v sistemu ___ april 1999 U april 2000 OBETA SE REKORDNA RAST sGWh % J v ^ ^ /• v^r/^/f^ o/l/l/l • •"••! 1000 *&odeË po porabi na zaËetku leta bo leto 2000 eno najvipjih, saj smo do zaËetka maja v Sloveniji porabili æe 3 milijarde 559,9 milijona kilovatnih ur, kar je za 4,9 odstotka veË kot v istem obdobju lani in tudi za 800 4,5 odstotka veË od predvidevanj, zapisanih v elektroenergetski bilanci. Poraba se je poveËala tako pri neposrednih odjemalcih, ki so v ptirih mesecih 600 prevzeli 659,2 milijona kilovatnih ur (za 8 odstotkov veË), kot pri distribucijskih podjetjih, kjer je poraba v tem Ëasu dosegla 2 milijardi 900,7 milijona kilovatnih ur (za 4,3 odstotka veË). V prvih letopnjih mesecih pa so se dobro izkazale tudi elektrarne, saj je domaËa proizvodnja znapala 3 milijarde 924,1 milijona kilovatnih ur ali za 8,5 odstotka veË kot v tem 200 Ëasu lani. Izvoz v tem Ëasu je znapal 564,7 milijona kilovatnih ur, 307,5 milijona kilovatnih ur pa smo morali zagotoviti z nakupom v tujini. 0 ^^^™ ^^^_ 1 1 l^_ , april 1999 april 2000 JPROIZVODNJA QPORABA H UVOZ HIZVOZ 13 m prenova DEM Kljub neugodnim finan»nim RAZMERAM m zadnjega prenovljenega agregata v hidroelektrarni Dravograd 13. junija letos tudi uradno konËale prvo fazo prenove dotrajanih elektrarn, ki je kljub nekaterim zaËetnim teæavam z dobavo turbinske opreme potekala nadvse uspepno. Ta 14 ako zdaj æe postopoma prenapajo podatke v prenovljeni center vodenja in naj bi po poskusnem obratovanju posameznih elektrarn prihodnje leto æe vse tri prenovljene objekte predali tudi v daljinsko vodenje, s Ëimer bo izpolnjen tudi eden poglavitnih ciljev prenove, to je optimizacija vodenja dravske verige. Kot je znano, so se prenove treh elektrarn v Mariboru lotili æe leta 1993 in bi jo brez zapletov z Litostrojem zagotovo æe konËali v predvidenem Ëasu, to je pred letom in pol. Æal so okolipËine nanesle, da so se dela nekoliko zavlekla, vendar pa je predvsem pomembno, da zaradi tega ni bilo veËje proizvodne pkode ter da so za celoten projekt namesto sprva predvidenih 253 milijonov dejansko nato porabili le 193 milijonov mark. S prenovo hidroelektrarn Mariborski otok, Vuzenica in Dravograd bo precej pridobil tudi slovenski elektroenergetski sistem, saj bo vgrajena nova oprema omogoËala pe boljpo izrabo vodne energije in uËinkovitejpe pokrivanje potreb ter zagotavljala veË rezervne moËi ali konkretneje s prenovo se je instalirana moË v treh elektrarnah poveËala za 34 MW, srednja letna proizvodnja bo vipja za 93 milijonov kilovat-nih ur in bilanËna proizvodnja za 63 milijonov kilovatnih ur. PoveËani instalirani pretok v prenovljenih elektrarnah zdaj zahteva Ëim prejpnjo ustrezno prilagoditev tudi preostalih hidroelektrarn na Dravi, saj bodo sicer pomenile flozko grlo« v delovanju verige in onemogoËale maksimalno izrabo razpoloæljive vode. Zato so v Dravskih elektrarnah æe ob zaËetku prenove zaËeli razmipljati o drugi fazi prenove, ki bo zajela hidroelektrarni Vuhred in Oæbalt. Kot nam je povedal vodja tehniËnega sektorja v Dravskih elektrarnah Ladislav Tomšic gre za zdaj kljub letopnjim slabpim finanËnim obetom, ki so posledica odloËitve lastnika oziroma letopnjega vrednostnega plana, pe vse po naËrtih. To pa pomeni izdelavo vseh tenderjev in zbiranje tehniËne dokumentacije, pri Ëemer so v postopku vrednotenja tudi æe ponudbe za dobavitelja turbin. Na razpis sta se prijavila dva ponudnika, in sicer poleg Litostroja E.I. pe Floyd Siemens, rezultati odpiranja njihovih ponudb pa naj bi bili znani pe ta mesec. V fazi razpisa so tudi ponudbe za dobavitelja generatorjev, jeseni pa bodo objavljeni pe razpisi za druge dele potrebne opreme, kot so transformatorji, sistem lokalnega vodenja in pomoæna oprema. Po besedah Ladislava TompiËa projekt druge faze prenove tako ni v niËemer ogroæen in ga bo Dravskim elektrarnam z najemom posojil in lastnimi sredstvi uspelo izpeljati, Ëeprav bo verjetno potek prenove nekoliko poËasnejpi od prvotno naËrtovanega. V Dravskih elektrarnah tudi upajo, da se bodo z odprtjem energetskega trga njihove finanËne teæave zmanjpale, saj proizvajajo zelo konkurenËno energijo, ki bi morala pokrivati tudi takpne investicijske stropke. V korist naj bi jim plo tudi dejstvo, da so v prvi fazi projekta izpolali skupino dobrih strokovnjakov, ki suvereno obvladajo svoje delo in se bodo lahko izkazali tudi v nadaljevanju prenove. Pri tem gre omeniti, da je po koncu druge faze predvidena tudi tretja, ki bo zajela pe zadnji dve elektrarni, vendar pa bo ta postala aktualna pele z odprtjem trga. Mag. Æarko MoËnik SODOBNO VODENJE OBRATOVANJA ELEKTRARN V okviru prenove Dravskih elektrarn je potekala tudi zamenjava dotrajanega centra vodenja s sodobnim, ki bo po prenovi vseh elektrarn omogoËal vodenje celotne proizvodnje iz enega centra. Kot æe reËeno, naj bi na daljinsko vodenje prve tri prenovljene elektrarne preple æe prihodnje leto, preostale objekte pa bodo v center vodenja vkljuËevali glede na potek posodabljanja.Vodja sluæbe za informacijske sisteme mag. Žarko Mocnik nam je povedal, da so se pri prenovi elektrarn odloËili za distribuirani sistem vodenja, pri Ëemer so sledili dvema poglavitnima ciljema - elektrarne usposobiti za obratovanje brez posadke in krmiljenje iz centra vodenja ter v centru vodenja namestiti sistem, ki bo omogoËal, da bo celotna dravska veriga vodena raËunalnipko s pomoËjo optimizacijskega programa obratovanja, ki bo zagotavljal najboljpe proizvodne rezultate. Pri tem je treba povedati, da gre trenutno na Dravi za tri generacije objektov, pri Ëemer so bile ene avtomatizirane æe pred zaËetkom prenove in daljinsko vodene, Ëeprav ne z istim konceptom (Fala in Formin). Drugo generacijo predstavljajo prenovljene elektrarne Mariborski otok, Vuzenica in Dravograd, ki bodo v celoti daljinsko vodene æe v skladu z novim konceptom obratovanja posameznih objektov kot enotnih agregatov. V ta sklop æe sodita tudi stikalipËi ob Vuhredu in Oæbaltu, elektrarni pa sta predmet druge faze prenove, pri Ëemer se na Dravskih elektrarnah ukvarjajo z naËrti za prilagoditev sistema vodenja novemu konceptu tudi na hidroelektrarni Formin, ki je bila kot prva æe ob gradnji predvidena za daljinsko vodenje, kot tudi na hidroelektrarni ZlatoliËje. Sicer pa so v centru vodenja z novo opremo nadomestili vse funkcije stare in z njo za zdaj krmilijo in nadzorujejo pe nekatera stikalipËa, ki naj bi jih postopoma prevzel Eles oziroma republipki center vodenja, s katerim povezava Ladislav TompiË, vodja tehniËnega sektorja in Horst Helbl, vodja PE Zgornja Drava. æe obstaja in v katerega se postopoma tudi prenapajo vsi podatki z Drave. Podobna povezava obstaja tudi s hrvapkimi dravskimi elektrarnami, ki so se odloËile za podoben sistem vodenja. Povezava oziroma izmenjava podatkov z Avstrijci pa poteka pe na klasiËen naËin, ker gre za drugaËen sistem, ki pa prav tako deluje brezhibno. Pri tem gre omeniti, da poleg zbiranja klasiËnih podatkov, nujnih za vodenje verige, kot so moËi posameznih agregatov, pretoki skozi jezove in turbine, nivoja zgornje in spodnje vode, v Dravskih elektrarnah zbirajo tudi podatke, potrebne za obraËunavanje proizvedene energije, ki bodo pe zlasti zanimivi po odprtju trga z energijo. DrugaËe pa, pravi mag. Æarko MoË-nik, je prenova sistema vodenja v celoti uspela, pri Ëemer v samem centru vodenja tudi po vkljuËitvi novih, pe ne prenovljenih objektov, ne bo treba veË opravljati sprememb, saj je postavljen tako, da bo lahko pe vrsto let uspepno opravljal svoje naloge. BRANE JANJIC ZA»ETEK LASTNINJENJA »epki ministrstvi za industrijo in trgovino in za finance sta vladi predloæili dolgo priËakovano strategijo za privatizacijo dræavnega energetskega sektorja. Predlog, ki so ga æe mesece odlagali, predstavlja naËrte za privatizacijo najpomembnejpega proizvajalca CEZ in osmih regionalnih distribucijskih podjetij. Z lastninjenjem prvega naj bi zaËeli æe prihodnje leto - Ëe bo predlog seveda podprla tudi vlada. Privatizacijo bi radi konËali æe do naslednjih volitev, ki bodo Ëez dve leti. Najprej nameravajo lastniniti 34-odstotni dræavni deleæ CEZ-a, ostanek pa leta 2002. ©e pred lastninjenjem nameravajo loËiti visokonapetostno omreæje od proizvodnih dejavnosti CEZ. Trenutno je namreË lastnik elektriËnega prenosnega omreæja dræavna druæba CEPS, ki sodi pod CEZ. 15 posodobitev NEK Motivirani DELAVCI o TEMPO Modernizacija NE Krpko prehaja v sklepni del. Nova uparjalnika sta namepËena v reaktorski zgradbi in potekajo pe zadnja montaæna dela pred ponovnim zagonom elektrarne. Z izvedbo podprojekta zamenjave uparjalnikov bodo konËani vsi ptirje podprojekti posodobitve elektrarne. VeË o delu pri zamenjavi uparjalnikov nam je povedal Janko Cerjak, vodja projektnih sprememb v NEK in vodja podprojekta zamenjave uparjalnikov. P odp odprojekt so delavci NEK-a spre- sistema in zamenjavo uparjalnikov. mljali od zasnove, do mednarodnega Zamenjava bo konËana v slabem razpisa sredi devetdesetih let, inten- mesecu z zaprtjem primarnega sis-zivno pa po podpisu pogodbe s kon- tema. Da bo elektrarna ponovno zorcijem Siemens-Framatome pred pripravljena za vklop v omreæje, dobrima dvema letoma. Skupina za bodo potrebna pe zagonska testira-zamenjavo uparjalnikov je delo nja. razdelila v dve fazi. 16 flV prvem obdobju je napa 15-Ëlan-ska skupina skupaj s strokovnjaki konzorcija pregledala vso projektno dokumentacijo. Delo je bilo zelo obseæno, saj je bilo izdanih veË kot 2.000 tehniËnih izjav, pregledanih veË kot 3.000 naËrtov, ki so obsegali 20 metrov dokumentov, in pripravljenih veË sto drugih dokumentov. V drugem delu, to je pred zamenjavo uparjalnikov in delom na objektu, pa smo delo skupine razpirili na druge organizacijske enote v elektrarni, kot so vzdræevanje, radiolopka zapËita itd., in jo poveËali na 40 Ëlanov,« je povedal Janko Cerjak. Razdelili so tudi dela na zamenjavi uprajalnikov med remontom. Med pripravljalna dela so uvrstili postavitev odra za spust starih in dvig novih uparjalnikov in radiolopko zapËito, to je prenos veË kot 100 ton svinËenih pËitov v reaktorsko zgradbo za zapËito delovnega okolja pred sevanjem. KonËana omenjena dela, ki so jih opravili delavci konzorcija, so omogoËila prerez cevi primarnega DNEVNO USKLAJEVANJE DELA Za nemoteni potek ptevilnih del pri zamenjavi uparjalnikov, ki poteka hkrati z rednim letnim remontom elektrarne, je potrebna vsakodnevna koordinacija vseh akterjev. Janko Cerjak se vsako jutro ob pesti uri in petnajst minut sestane z vodjem noËne izmene in vodjem prihajajoËe izmene, da se pogovorijo o delu pretekle izmene, predvsem o kakrpnih koli teæavah in podpori, ki jo ponuja elektrarna. Vodja izmene je pri izvedbi investicije vez med elektrarno in konzorcijem in vse komunikacije potekajo preko njega. Zatem sledi ob pol osmih sestanek s tehniËno opera-tivo elektrarne in ob deseti uri petnajst minut pe sestanek s predstavniki konzorcija. Na tem sestanku pregledajo potek del, trenutno stanje projekta. Prav tako se pogovorijo o morebitnih teæavah in skupajo najti naËine, kako jih odpraviti. Z repitvi-jo se morajo strinjati vsi, podana mora biti pisno, potrditi pa jo mora NEK. Med remontom namreË prihaja do manjpih odstopanj od projektne dokumentacije, in to je treba sproti repevati. Naslednji sestanek je ob dveh popoldne, na njem pregledajo remontne aktivnosti za popoldne in ponoËi in doloËijo teh-niËno podporo elektrarne pri njih. Konzorcij Siemens-Framatome ima pred udeleæbo na skupnih sestankih svoje sestanke s podizvajalci. Na njih obravnavajo pripombe in teæave, ki so jih na sestankih obravnavali vodstvi projekta konzorcija in elektrarne. Tak primer je bila poæarna straæa. Doslej so vsa dela potekala skladno s tovrstno uteËeno prakso, na podlagi delovnih nalogov, ki za vsako delo posebej natanËno opredelijo pristojnost in odgovornost posameznika. Med celotno posodobitvijo bo narejenih 6.600 del, samo na zamenjavi uparjalnikov 1.200, za kar je bilo izdanih 130 delovnih nalogov. Vsako delo na posameznem delu Potem ko sta bila oba stara uparjalnika demontirana in namepËena v zaËasno skladipËe, so se v zaËetku maja delavci Siemens-Framatome lotili prenosa novih uparjalnikov v reaktorsko zgradbo. Pri tem so uporabili posebne naprave. Dela, kot so prevoz uparjalnika do dvigala, priprava za dvig, dvigovanje, prehod skozi odprtino v reaktorski zgradbi na vipini petnajstih metrov v reaktorsko zgradbo in namestitev v njej, so za vsak uparjalnik trajala ves dan. objekta spremlja vsaj pet strokovnjakov NEK-a. Kot je dejal Janko Cerjak, je volja delavcev elektrarne za dobro opravljeno posodobitev izjemna. Nikoli ni teæav s tem, kdo naj bi ostal popoldne, nikogar ni treba na to posebej opozarjati, ko je posamezna faza na kritiËni poti, æeli-jo biti vsi poleg, med prvomajskimi prazniki so vse dni delali vsi vodje. Sam pa je bil na dan, ko smo se pogovarjali, æe skoraj ves mesec vsak dan po dvanajst ur v elektrarni. VELIKA PRIPADNOST flPrvi pogoj za dobro delo je last-niptvo projekta. Projekt je uspepen, Ëe je pridobljen obËutek lastniptva, da posameznik zaËuti odgovornost za posamezno delovno nalogo, da je odgovorni inæenir odgovoren za dobro izvedbo modifikacije. Naslednji dejavnik, ki je prav tako pomemben, pa je pozitivno ozraËje v skupini. To pa je naloga nas pefov, da ustvarimo ozraËje, ki bo motiviralo delavce. Pri tem je pomembna pravoËasna vklju-Ëitev napih delavcev v skupino, da zaËutijo njeno pripadnost. Pri dosedanjem delu na menjavi uparjal-nikov veËjih teæav ni bilo, aktivnosti potekajo skladno s terminskim planom, in upamo, da napim delavcem zavzetost in koncentracija ne bosta popustili do konca remonta. Je pa oboje ohranjati in vzdræevati tako koncentrirano na dolgi rok silno teæko. Letos je to pe posebej zahtevno, ker prav na koncu remonta prehajamo v zahtevno fazo zagona z novimi parametri elektrarne in vsak problem lahko pomeni podaljpanje remonta,« je nadaljeval vodja pod-projekta zamenjave uparjalnikov. V elektrarni so med tokratnim remontom, katerega glavni del je fiziË-na zamenjava uparjalnikov, dali velik poudarek sporazumevanju med vsemi sodelujoËimi pri njem, z namenom, da bi zagotovili tako kontrolo kot varnost dela. NaËrtovali so ga z æeljo po minimalnih popkodbah pri delu, Ëim manjpih prejetih kolektivnih dozah sevanja in Ëim manjpih koliËinah radioaktivnih odpadkov. Naredili so tudi vse, da bi lahko posodobitev konËali v okviru naËrto-vanega roka in naËrtovanih denarnih sredstev. Za zdaj jim gre dobro in dobro tudi kaæe glede izpolnitve zastavljenih naËrtov. Ko bo konec posodobitve, bodo v Cerjakovem oddelku projektnih sprememb v sektorju Inæeniringa NEK ponovno nadaljevali razvojne teme za boljpo uËinkovitost projektnih sprememb, prav tako pa tudi interno izobraæevanje za projektne vodje. Zavedajo se namreË, da je znanje prvi pogoj za uspepno izvedbo projektov. Med veËjimi projekti, ki Ëakajo na uresniËitev v naslednjih letih, kaæe omeniti prenovo obsto-jeËih zmogljivosti bazena za iztro-peno gorivo in zamenjavo transformatorjev. MINKA SKUBIC 17 59 posodobitev Novsistem vodenja tet Zasnova raËunalnipkega sistema za nadzor in vodenje TE Trbovlje, ki omogoËa nadzor in vodenje razliËnih porazdeljenih procesov, je stara veË kot desetletje. Tudi zaradi ekonomskih in tehniËnih razlogov so sistem letos zamenjali z novim. Do osedanji nadzorni sistem termoelektrarne je bil razvit v zaËetku devetdesetih let z namenom, da celovito nadzirajo delovne procese v elektrarni. Sistem so gradili postopoma pet let. Najprej so vgradili procesni raËunalnik s tiskalnikom za vodenje turgoagregata proizvodne enote P2. Nadalje so izdelali grafiËni uporabnipki vmesnik, ki je deloval na operacijskem sistemu DOS in osebnem raËunalniku in je omogoËal operaterju nadzor nad stanjem procesa v elektrarni. ©iritev sistema na druge procese v elektrarni je potekala z namestitvijo procesnih raËunalnikov za nadzor kotla, transport pepela, transport premoga, plinskih agregatov, 110 kV in 6 kV stikalipËa. Centralni nadzor je bil omogoËen z nadgradnjo procesne mreæe s posebnimi raËunalniki - komunikator-ji, ki so skrbeli za komunikacijo med procesnimi raËunalniki in uporabnipkim vmesnikom. Lani pa so zaËeli z zamenjavo nadzornega sistema z modernim odprtim sistemom. flOd zaËetka letopnjega leta raËunalnipki sistem za vodenje TE Trbovlje temelji na sistemu SCADA, programskem orodju CUBE, italijanskega proizvajalca Orsi Automzione in konËnih postajah francoskega proizvajalca GESPAC. Sistem dobavlja in vzdræuje ljubljanska Corona. Samostojne konËne postaje so procesni raËunalniki, sestavljeni iz procesnega modula, digitalnih in analognih vhodno izhodnih modulov ter napajalnika. Vsi moduli so prikljuËeni na standardno vodilo. KonËna postaja zajema iz procesa podatke v realnem Ëasu in jih opremlja s toËnim Ëasom prispetja. Zatem podatke prilagodi v obliko, primerno za prenos, in jih poplje na vipje nivoje komunikacijskemu in nadzornemu raËunalniku. Poleg tega konËna postaja sprejema ukaze od nadzornega sistema, jih prevede v ustrezne signale in posreduje na zahtevani naslov. Sistem SCADA vsebuje programsko opremo, ki se obiËajno namesti na osebni raËunal-nik. Osnovne funkcije sistema so zbiranje podatkov, grafiËno prikazovanje delovanja procesa, alarmiranje, prikazovanje in arhiviranje dogodkov, arhiviranje meritev, generiranje poroËil in posredovanje ukazov. Lahko se jih razpiri pe na funkcije podpore vzdræevanju ter na 18 Nadzorni raËunalnipki sistem vodenja 125 MW bloka TET povezavo s poslovnim informacijskim sistemom,« je nov nadzorni raËunalnipki sistem v TET opisal Peter Jamnik, vodja avtomatske obdelave podatkov v elektrarni. Kot je povedal v nadaljevanju pogovora, je standardno okolje za izvedbo sistemov SCADA osebni raËunalnik in operacijski sistem Windows NT. Pri tem je komunikacija po lokalni mreæi in navzven nujna skoraj za vsa podjetja, posebej za tista na veË lokacijah. V preteklosti je prevladoval model streænik/ odjemalec, tako je streænipka aplikacija zbirala podatke iz procesa in jih shranjevala v baze podatkov, medtem ko je odjemnipka aplikacija imela dostop do baze podatkov na streæniku, jih obdelovala in prikazovala. Danes je razvoj dvoslojnega modela prerasel v troslojni, omogoËil ga je razvoj modela porazdeljenih podatkov /DC-OM/. Model porazdeljenih objektov omogoËa povezave objektov ne glede na njihovo lokacijo v mreæi in temelji na Microsoftovi tehnologiji DNA. Troslojni model orodja CUBE sestavljajo podatkovni streænik, aplikacijski streænik in prikazi za odjemalce /uporabnipki vmesniki/. Aplikacijski streænik zagotavlja podatke uporabnipkim vmesnikom in podatkovnemu streæniku, hkrati omo-goËa dostop do podatkov in omogoËa uporabnipkim vmesnikom, da te podatke prikazujejo. Tako je sistem vodenja preko prikazov za odjemalce povezan z uporabnikom. Podatkovni streænik opravlja naloge zbiranja in shranjevanja podatkov v baze. Orodje CUBE ima veË vrst upo-rabnipkih vmesnikov. Fat Client omo-goËa celovit dostop do streænipkih aplikacij in baz, komunikacija poteka preko LAN /intranet/. Lean HMI Client omo-goËa dostop do klasiËnih HMI aplikacij /alarmi, grafiËni prikazi in Ëasovni diagrami/, komunikacija poteka z uporabo LAN, telefonske linije ali globalnega internet omreæja. Tretji vmesnik Thin Client omogoËa dostop preko komercialnih internet brkljalnikov. flPri nadzornem sistemu v napem objektu se Lean HMI Client uporablja lokalno in na daljavo. Dostop do sistema Scada iz oddaljene lokacije je izveden z uporabo telefonskih linij, modemov in komunikacijskih postaj, na katerih deluje streænik RAS. Ta nam omogoËa vzpostavitev komunikacijske poti do omreæja LAN elektrarne in nadalje do streænika SCADA. Sam vpogled v sistem SCADA je izveden s pomoËjo aplikacij Lean HMI, ki omogoËajo dobiti informacije o procesu elektrarne v realnem Ëasu, kar zagotavlja takojpen odziv na spremembe, ki se v proizvodnji stalno dogajajo. ©tevilo soËasnih dostopov v sistem je sicer omejeno, vendar je lahko ptevilo vseh uporabnikov Lean HMI Clineta tudi veËje,« je pe povedal Peter Jamnik. MINKA SKUBIC s sejma energetike Prireditev poslej bolj usmerjena k bnikom Mariboru je med 9. in 13. majem potekal æe 9. sejem Energetika, ki se mu je letos pridruæil pe tematski sklop Nap dom. Na sejmu, namenjenem predvsem energetiki in ogrevanju, je letos razstavljalo kar 432 razstavljalcev iz 25 dræav. Svoje dejavnosti in novosti so predstavili na veË kot 29 tisoËih kvadratnih metrih razstavnih povrpin, njihov skupni moto pa je bil Zrcalo energetske prihodnosti, s Ëimer se kaæe vedno veËja zavest o pomembnosti energetike in uËinkovite rabe energije v prihodnosti. S sejemsko prireditev. ©e posebej spodbudno je, meni Boris SoviË, da se na sejmu æe od samega zaËetka predstavlja tudi agencija za uËinkovito rabo, saj je ravno uËinkovita raba razpoloæljive energije poleg obnovljivih virov tisti dejavnik, ki lahko najbolj pozitivno vpliva na prihodnja energetska dogajanja. Da je ravno vprapanje, kako v prihodnje ravnati z energijo iz fosilnih goriv, eno temeljnih energetskih vprapanj v Evropi in pri nas, je v svojem nagovoru poudaril tudi dr. Peter Novak, ki je opozoril, da bi morali v energetskih vrstah pogosteje sreËevati tudi arhitekte, saj kot naËrtovalci stavb lahko bistveno vplivajo na porabo energije. Kot je dejal, bo morala biti Slovenija v prihodnje tudi zelo pozorna na dogajanja v energetiki, saj se lahko domaËi energetski objekti hitro znajdejo v rokah tujih lastnikov, katerih interesi niso nujno povezani z napimi. Previdnost je pe toliko pomembnejpa, ker je energija vir æivljenja in temelj vsega gospodarstva. Kot eden veËjih problemov prihodnosti pa se po njegovih 20 ejem energetike sodi med tovrstne prireditve, ki so se v naši državi že dobro prijele, verjetno tudi po zaslugi vsakoletnega prizadevnega iskanja organizatorja, da bi sejmu vdahnil vedno aktualno in svežo vsebino ter vrste spremljajocih strokovnih prireditev. Tako je letošnji sejem potekal predvsem v znamenju povezave energetike in njene uporabe v vsakdanjem življenju v domovih, pri cemer naj bi bil to tudi tisti pravi recept, ki bo omenjeno sejemsko prireditev ohranjal pri življenju še naprej. Oživitev sejma Naš dom, ki je prvic s podobno vsebino potekal že leta 1977, naj bi sejmu energetike po besedah predsednika poslovnega odbora sejma Iva Klevæeta dal zanimivo tržno komponento in ga približal cim širšemu krogu ljudi, saj sta energetika in bivanje življenjsko povezana. Mariborski župan in predsednik sejemskega odbora Boris SoviË pa je v pozdravnih besedah na otvoritveni slovesnosti opozoril predvsem na dejstvo, da je bila energetika že pred petdesetimi leti eno izmed pomembnih povezovalnih podrocij v Evropi, ki ima na spremembo njene podobe zelo velik vpliv tudi danes. Sooceni smo namrec z odpiranjem energetskega trga in liberalizacijo ter drugimi procesi, ki bodo nedvomno imeli vpliv tudi na doga- janja v Sloveniji. Zato lahko upraviceno recemo, da je sejem energetike, ki ima letos nekoliko drugacno vsebino od prejšnjih, neke vrste znanilo prihodnosti, saj bo energetika pomembno zaznamovala tudi cas, ki prihaja. Jutri bo zato še toliko pomembnejše, da z manjšim energetskim vložkom zagotovimo enako ali boljšo kakovost energetskih storitev, to pa je tudi misel, ki že ves cas spremlja to besedah vsekakor kaæe tudi vprapanje emisij ogljikovega dioksida, saj klima-tologi zahtevajo njihovo dvakratno zniæanje, hkrati pa se sreËujemo z napovedmi o prav tolikpni rasti prebi-valstva.Vse nove energetske potrebe bi zato morali pokriti z uËinkovitejpo rabo energije, zlasti na podroËju grad-beniptva in prometa. Pri tem pa bi se morali tudi æe zdaj zavedati, da je gradnja energetsko uËinkovitih stavb Podjetje le nekoliko draæja od take, ki pomeni KosiË je tri- do ptirikrat veËjo porabo. Glede na svoje to, da stavbe gradimo za 50 in veË let, poslovanje to hkrati tudi pomeni, da æe danes pri-letos hodnjim rodovom doloËamo, koliko kronalo s energije bodo potrebovali, Ëeprav ne vemo odgovora, kje jo bodo tudi certifikatom kakovosti. dobili. »IMPREJ©NJE POPOLNO ODPRTJE TRGA V okviru sejma energetike je tudi letos potekalo mednarodno posvetovanje Komunalna energetika, ki ta sejem spremlja æe od samega zaËetka, in nedvomno veliko prispeva k sami njegovi zanimivosti. Letopnja rdeËa nit posvetovanja je bila odpiranje trga z elek-triËno energijo, ki je praktiËno top tema vseh podobnih posvetovanj, pri Ëemer smo imeli tokrat priloænost slipati tudi nekaj veË evropskih izku-penj. ©e posebno zanimiva je bila primerjalna analiza energetskih politik petih pridruæenih Ëlanic Evropske unije, ki pa jo bomo podrobno predstavili v naslednji ptevilki Napega stika. Tokrat naj povzamemo zgolj splopni vtis, ki je bil, da tudi v dræavah, kjer so trg æe delno ali v celoti odprli, pe vedno ipËejo odgovore na odprta vpra-panja, med njimi pa so vsekakor v ospredju sovraæni prevzemi, zelo nizke cene, zastoji pri akcijah za veËjo uporabo obnovljivih virov in zmanjpanju onesnaæevanja ter omejevanje investicij. Skratka, vprapanja, ki ta hip zadevajo tudi slovenski prostor in na katera je skupal odgovoriti tudi povezovalec okrogle mize, dræavni sekretar za energetiko dr. Robert Golob. Uvodoma je izrazil upanje, da sedanje politiËne razmere v dræavi ne bodo vplivale na potek repevanja finanËnih in lastninskih vprapanj elektrogospodarstva, ki so prvi pogoj za izpeljavo zastavljenega naËrta odpiranja trga. Po njegovih besedah bi predvideni Ëas za popolno odprtje trga, to je do januarja 2003, lahko tudi bistveno skrajpali in bi uvoz elektriËne energije lahko sprostili æe januarja 2002. Seveda pod pogojem, da bodo preizkusi delovanja novih organov in institucij, kot so regulator trga in sistemski operater, v prehodnem obdobju odprtega notranjega trga uspepni in bomo dobili potrditev, da so domaËi ponudniki energije sposobni konkurirati tujim. Vsekakor pa gre za razliËico, ki jo vlada podpira, saj bi bilo za pre-preËitev ppekulacij s cenami najbolje, da je to prehodno obdobje Ëim krajpe. Kot je povedal dr. Robert Golob, bi namreË lahko neko daljpe obdobje z visokimi cenami energije, ki bi bile posledice delovanja notranjega trga, ki pa pe ne bo dejanski trg, domaËim proizvajalcem dalo napaËne signale o tem, kaj jih dejansko Ëaka, kar bi imelo nato pozneje negativne posledice. Sicer pa je dr. Robert Golob poudaril, da se na evropskem trgu ta hip odpirajo naslednja vprapanja. Najprej harmonizacije predpisov v vseh dræavah oziroma reciproËnosti na zakonodajnem nivoju. Kajti, Ëe hoËe-mo, da bo evropski trg dejansko normalno deloval, je treba poenotiti pravila igre v vseh evropskih dræavah, tudi neËlanicah Evropske unije. DrugiË, vprapanje energetske odvisnosti oziroma primernih zapËitnih mehanizmov, saj je elektriËna energija veË kot navadno blago. Je tudi socialna in stratepka dobrina, brez katere ne more preæiveti nobena dræava. In tretjiË, vprapanje okolja, ki bo po ureditvi trga Ëez pet ali pest let postalo eno kljuËnih. Na vprapanje glede sedanjih izjemno nizkih cen elektriËne energije pa je dr. Robert Golob dejal, da so cene po vipini verjetno res dosegle dno, vendar pa dodal, da obdobje trajanja teh nizkih cen pe ni konËano oziroma bo lahko konËano pele, ko se bodo cene v vseh državah na obmocju Evrope izenacile. Pri tem je posebnega pomena, da bo tudi to obdobje cim krajše, saj bomo v nasprotnem še naprej prica špekulacij, prevzemov, prenizkih cen in izcrpavanja elektroenergetskega sektorja. PRILOŽNOST ZA SlRSO PREDSTAVITEV Letos prvic so bili razstavljalci s podrocja energetike združeni v hali A, zato smo se sprehodili med njimi in jih povprašali o njihovi dejavnosti, o tem, kaj letos ponujajo in kaj od tovrstnih predstavitev sploh pricakujejo. Gorazd KosiË, KosiË d.o.o.: »Tudi letos se na sejmu predstavljamo s standardnim prodajnim programom, kot so sodobni silikonski izolatorji za srednje in visoke napetosti in razlicni kabli renomiranih tujih proizvajalcev Mo-sdorferja in SKW-ja iz Avstrije, Amo Krafta in Horetn Aluminium Con-ductorsa s Švedske ter Ceram Teca iz Nemcije. Kot novost pa bomo prikazali tudi orodja italijanskega podjetja Interkable za snemanje izolacije iz vseh vrst kablov in 20 kV zemeljske kable poljskega proizvajalca Elektrim Kable. Ob tem gre poudariti, da smo naše dvanajstletno uspešno poslovanje s tujimi partnerji letos, oziroma natancneje 4. aprila, kronali tudi s pridobitvijo certifikata ISO 9001, ki nam ga bo prav na sejmu podelil mariborski župan Boris Sovic. Naj povem, da smo zahteve za pridobitev certifikata izpolnili v zelo kratkem casu petih mesecev, kar nedvomno potrjuje, da smo že doslej poslovali po evropskih merilih. Sicer pa s slovenskim elektrogospodarstvom že vrsto let zgledno sodelujemo in smo navzoci v vseh petih distribucijskih podjetjih pa tudi v Elesu, s katerim smo ravno pred kratkim podpisali pogodbo za dobavo 110 in 220 kV izolatorjev za tri razlicne objekte. Poleg tega smo že lani v sodelovanju z Elesom in Inštitutom Milan Vidmar opravili tudi obsežne preizkuse na 400 kV izolatorjih, pri cemer skušamo najti najboljše tehnicne rešitve za daljnovode, ki naj bi jih gradili v prihodnosti. Zelo uspešni smo bili tudi na lanskih razpisih za dobavo opreme za Elektro Ljubljano in Elektro Celje in upamo, da se bomo podobno dobro odrezali tudi letos. Našo dejavnost pa skušamo raz- 21 22 širiti tudi na trge držav nekdanje Jugoslavije, kjer smo že lani izpeljali nekaj projektov na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. O naši poslovni uspešnosti govori tudi podatek, da je lanski promet našega podjetja, v katerem je poleg štirih družinskih clanov še dvanajst zaposlenih, znašal 3,6 milijona mark. Drugace pa za predstavnike elektrogospodarstva tudi na letošnjem sejmu pripravljamo strokovno predstavitev nekaterih novih izdelkov, pri cemer bo dan poseben poudarek predstavitvi novega kombiniranega kabla švedske izdelave, ki ga je mogoce uporabljati kot zracni ali zemeljski kabel in celo kot kabel za v vodo, ter pripadajoci kabelski opremi.« Jurij »retnik, RACI: »Naše podjetje deluje na podrocju ekološko-energet-skega inženiringa, predvsem na podrocju emisijskih meritev ter razvoja, svetovanja, montaže, dobave in vzdrževanja emisijskih sistemov za kontinuirane meritve emisij. Ponujamo celovito rešitev problematike regulacije zgorevanja in racionalne rabe energije. Slovenskih onesnaževalcev je sicer relativno malo, saj smo zelo majhno tržišce, smo pa na podrocju energetike sodelovali pri meritvah emisij v termoelektrarnah. V TE-TOL-u smo zgradili emisijsko postajo in izvedli vrednotenje, imenovano Emidate, v Šoštanju smo izvajali elektrolizo, v TE Brestanica pa še cakamo, da bomo lahko zgradili emisijsko postajo, saj zamujajo z deli. Usmerili smo se tudi na seæigalnico nevarnih odpadkov v Lendavi in v Zagrebu. Tega sejma se udeleæujemo z enostavnim razlogom: da se predstavimo. Menim, da so predstavitve nujne, treba je biti Ëim bolj navzoË in javnosti pokazati, s kakpnimi dejavnostmi se ukvarjap, pe posebno, ker javnost sicer nima priloænosti videti napih objektov in kako delujejo. Sicer pa nimamo kakpnih veËjih priËakovanj glede træenja.« Igor Godec, zasebni raziskovalec: flV prostoru, ki ga ima na voljo Fakulteta za elektrotehniko, raËunalniptvo in informatiko, predstavljamo dve pomembni inovaciji. Prva je tako imenovani kontaktor zvezda - trikot, ki je namenjen za zagon velikih bremen, kot je na primer vleËnica. Ta izdelek je Ëisto nekaj novega, saj je edini tovrstni izdelek, ki ima namesto treh kontak-torjev le enega, hkrati pa omogoËa veËjo funkcionalnost in laæjo mon-taæo. Kontaktor, ki so ga izumili ptudentje fakultete, je æe uspepno prestal preizkuse in bil predstavljen tudi na hanovrskem sejmu kot ena izmed svetovnih inovacij. Druga novost, ki jo predstavljamo, pa je regulator ogrevanja, ki sem ga sam zasnoval. Prednost tega regulatorja je, da lahko zelo enostavno regulirap temperaturo v stanovanju. Uporabniki lahko sami po navodilih, ki so zapisana v slovenskem jeziku na ekranu, le s premikanjem pupËic nastavijo æeleno dnevno in noËno temperaturo, temperaturo, ko so odsotni, pripravo sanitarne vode in še marsikaj. To je stvar, ki je zaradi preproste uporabe v službi cloveka, ne pa znanosti. Narejen je bil za evropski trg, kmalu pa se bo zacel prodajati tudi pri nas.« Zmago UdoviË, C&G: »Sejma smo se udeležili, saj želimo biti cim bolj navzoci na raznih predstavitvah in seznanjati ljudi z našimi prodajnimi programi, novostmi in dosežki. Pricakujemo predvsem obisk naših rednih strank in upamo, da bodo to ostale še naprej. Lani smo bili z obiskom kar zadovoljni in pricakujemo, da bo tudi letos tako. Predstavitev na sejmu pa ni namenjena le sedanjim in prihodnjim kupcem, ampak je tudi priložnost za sestanke s poslovnimi partnerji in utrjevanje vezi z drugimi sorodnimi podjetji. Letos smo vsi v eni hali, zato se bomo vec srecevali. To je namrec ena redkih priložnosti, da se osebno srecamo, ne le preko telefona in inter-neta. Letos praznujemo desetletnico obstoja, zato nameravamo še bolj izpostaviti naše dejavnosti, ne le na tem sejmu, ampak tudi na raznih tehnicnih konferencah. Osnovna dejavnost našega podjetja je inženiring, veletrgovina in ekološki projekti, predvsem na elektroenergetskih projektih. Naš cilj je postati vodilno podjetje za inženiring in dobavo sistemov, opreme ter reprodukcijskih materialov v elektrogospodarstvu in industriji. V okvir svojega poslanstva pa vkljucujemo tudi razne ekološke programe.« BRANE JANJI?, SIMONA BANDUR POGLED EVROPO KORENINE ODPIRANJA ENERGETSKEGA TRGA (3) Celostno izvajanje zakonov notranjega trga Skupnosti - pe posebej predpisov v zvezi s prostim gibanjem blaga in storitev, monopoli, podjetji in sredstvi dræavne pomoËi - je glavna pot do boljpe integracije energetskega trga. Z odstranitvijo ovir bodisi javne ali zasebne narave in z doloËanjem skupnih pravil lahko odpiranje energetskih trgov zagotovi razpoloæljivost energije pod najugodnejpimi pogoji za konËnega porabnika, naj gre za industrije z veliko porabo energije ali za navadne zasebne porabnike. Odprti trg, na katerem lahko porabniki energije sami izbirajo ustrezno gorivo in najprimernejše dobavitelje, lahko omogoci konkurencno oblikovanje cen. Integracija energetskega trga je zato osnovni pogoj za konkurencnost industrije EU in blaginjo njenih državljanov. Toda energetski sektor od te integracije nima koristi, ker države clanice uporabljajo zagotavljanje oskrbe in raznovrstnost svojih energetskih situacij kot pretvezo za ohranjanje državnih monopolov in razlicnih pravnih okvirov. Razlicne državne zakone in tehnicne norme, ki vplivajo na proizvodnjo opreme, ki se uporablja v energetski industriji in pri porabnikih energije, je treba uskladiti z »novim pristopom«, ki ga je Svet sprejel leta 1985. Energetski sektor - v katerem se sklepajo pogodbe visokih vrednosti - je prav tako pomemben dejavnik splošne politike javnih narocil. Davcno usklajevanje z zbliževanjem dejanskih stopenj trošarin je kljucnega pomena za vzpostavitev notranjega trga naftnih derivatov. Ne nazadnje ima lahko uvajanje konkurence v monopolne sektorje bistveno vlogo pri integraciji trgov in konkurencnosti gospodarstva EU. Nastanek pravega notranjega energetskega trga je odvisen od razvoja energetskih cezevropskih omrežij, ki bi lahko napajala celotno ozemlje Evropske unije s poceni in za okolje prijazno energijo, ki je raznovrstna z vidika oskrbe. Ta razvoj je še posebej pomemben za najmanj razvite regije, ki nimajo dostopa do velikih medsebojno povezanih plinskih in elektricnih omrežij, kar je vzrok pa tudi posledica njihove slabše razvitosti. Do takrat pa uredba o obvešcanju Komisije o investicijskih projektih, Jurij »retnik Igor Godec Zmago UdoviË ** 23 ki so zanimivi za Skupnost na podrocju sektorjev za proizvodnjo nafte, zemeljskega plina in elektricne energije, omogoca koordinacijo investicij v energetiko. LIBERALIZACIJA IN INTEGRACIJA TRGOV Prednostni cilj na podrocju notranjega energetskega trga je liberalizacija in integracija trgov elektricne energije in zemeljskega plina. Najpomembnejši izziv je izvajanje konkurencnih pravil Pogodbe na podrocju monopolov za prenos in distribucijo plina in elektricne energije, ceprav je njihova naloga opravljanje storitev, ki so v splošnem gospodarskem interesu. Drugo vprašanje je usklajevanje ciljev za preprecevanje trgovinskih ovir in energetske ucinkovitosti s sprejemom evropskih standardov, ki jih dolocajo evropski organi za standardizacijo. Zadnja težava je spremljanje trgov in sodelovanje med državnimi regulativnimi organi pri medsebojno povezanih sistemih v sektorjih oskrbe s plinom in elektricno energijo. Delo na liberalizaciji sektorjev plina in elektricne energije je doseglo vrhunec novembra 1994 s sporazumom Sveta o štirih kljucnih vidikih elektricne energije: o odpiranju proizvodnje elektricne energije za konkurenco, locevanju racunov v zvezi z dejavnostmi pridruženih podjetij, preglednosti nad pristojnostmi javnih služb in o vlogi sistemskega operaterja. Sporazum je bil dosežen tudi o nacelu odpiranja trgov na podrocjih, ki ne zadevajo le proizvodnje. V ta namen je treba še naprej proucevati možnosti, da bi hkrati obstajala sistem dostopa tretjih strani in sistem enotnega kupca, ki bi pod primerljivimi pogoji imela dostop do odpiranja trga. Evropski parlament in Svet sta v zvezi s cezevropskimi energetskimi omrežji sprejela vrsto smernic, ki naj bi ustvarile ugodno okolje za njihov razvoj. Te smernice dolocajo naslednje cilje: vecje zagotavljanje oskrbe z energijo v Evropski uniji z izboljšanjem ucinkovitosti in zanesljivosti vseh evropskih sistemov za oskrbo s plinom in elektricno energijo, zagotavljanje ucinkovitega delovanja notranjega trga z oblikovanjem infrastrukture, ki omogoca odzivanje ponudbe na povpraševanje po plinu in elektricni energiji v vsej Evropski uniji, podpiranje gospodarske in socialne kohezije ter omogocanje razvoja in zmanjšanje izoliranosti manj razvitih regij. Smernice za doseganje teh ciljev predvidevajo širok spekter dejavnosti, od dolocanja projektov, ki so v skupnem interesu, do tehnicnih, administrativnih, pravnih ter financnih ukrepov, ki zadevajo zlasti postopke avtorizacije. V nasprotju s prometnimi omrežji pri uresnicevanju ** POGLEDv EVROPO .**- cezevropskih energetskih omrežij ne gre toliko za problem financiranja, saj so investicije v te objekte po navadi zelo donosne. Težava v tem sektorju je, da se investicije pogosto soocajo z administrativnimi ovirami pri gradnji in obratovanju naftovodov in plinovodov, z ekskluzivni-mi pravicami uvoza in izvoza in s prevozniškimi monopoli. Poleg tega je treba plinovode graditi s plinskih crpališc, ki so pogosto zelo oddaljena od zahodnoevropskih trgov. Cezevropska omrežja je zato treba razvijati v vseh državah Evrope in Sredozemlja. Ena od prednostnih nalog Evropske unije v tem sektorju je iskanje nacina, kako odstraniti ali obiti te ovire. TRG S TRDIMI GORIVI Postopek integracije v premogovniškem sektorju ureja Pogodba o ustanovitvi ESPJ. Temeljna pravila te pogodbe so zapisana v 4. clenu, ki predvsem prepoveduje vstopne ali izstopne dajatve, dajatve s podobnim ucinkom in kolicinske omejitve pri gibanju blaga. Pogodba o ustanovitvi ESPJ (Pariška pogodba), ki temelji na nacelu uravnavane konkurence, doloca pravila o sporazumih, koncentracijah družb in prevladujocih položajih ter prepoveduje diskriminacijo na podlagi cen, še posebej pa nelojalne konkurencne in diskriminacijske obicaje. Industrijska politika ESPJ temelji na stalnem proucevanju trga in gibanja cen, ki jih je po potrebi mogoce regulirati, in na programih, ki napovedujejo gibanja proizvodnje, porabe, izvoza in uvoza. Državne pomoci v premogovništvu so sicer še vedno možne, vendar je treba pri tem spoštovati »režim Skupnosti«. Ceprav razmere premogovništvu niso bile nikoli naklon- jene, je skupni trg premoga dosegel napredek, kot je postopen prehod z reguliranega sistema poslovodenja v prosti trg in prevlado konkuren- ce. 24 TRG JEDRSKE ENERGIJE Za trg jedrske energije je pomembna Pogodba o ustanovitvi Euratoma, ki v 9. poglavju doloca nacrt skupnega trga za jedrsko energijo: ukinitev carinskih dajatev, pristojbin z enakim ucinkom in vseh kolicinskih omejitev uvoza in izvoza naravnega in obogatenega urana in drugih jedrskih snovi, svobodno gibanje in svobodno poslovanje posameznikov na skupnem trgu jedrske energije, prost pretok kapitala za financiranje jedrskih dejavnosti, prosto oblikovanje cen kot posledica usklajevanja ponudbe in povpraševanja znotraj Agencije za oskrbo in prepoved diskriminacij-skega oblikovanja cen, ki naj bi dolocenim uporabnikom zagotovilo privilegije. Komisija redno objavlja ilustrativne programe za sektor jedrske energije, ki vkljucujejo industrijske in gospodarske vidike prihodnjega razvoja jedrske energije v Skupnosti. Gospodarski subjekti morajo Komisijo obvestiti o velikih investicijskih projektih, preden jih uresnicijo. Sicer pa je varnost pomembna lastnost skupnega trga jedrske energije in je morda najpomembnejši skupni dosežek na tem podrocju. Hkrati je ta dosežek tudi temeljnega pomena, ker vpliva na sprejemljivost jedrske energije s strani javnosti. (Konec) Po knjigi Evropska unija povzel Miro Jakomin ** POGLEDv EVROPO KAM Z RAD? V Evropi je veliko jedrskih elektrarn, zato so vprašanja o njihovi varnosti vse pogostejša. V zvezi z jedrskimi elektrarnami pa se ne pojavlja le vprašanje morebitnih nesrec, ampak tudi vprašanje, kam z odpadki. Evropske države se reševanja te problematike lotevajo na razlicne nacine. Rešitve so odvisne od kolicine proizvedenih radioaktivnih odpadkov, njihovih vrst, naravnih geoloških danosti za odlagališca, zelo pomembna dejavnika pri tem pa sta tudi zakonodaja in ne nazadnje razumevanje prebivalstva. Poglejmo najprej, katere vrste teh odpadkov poznamo in kako jih hranimo pri nas. Pri delu z radioaktivnimi snovmi nastajajo tri vrste radioaktivnih odpadkov. Prvi so nizko radioaktivni odpadki, ki nastajajo med vzdrževalnimi deli. Gre za zašcitno obleko, opremo in orodje, ki se uporablja v radiološko onesnaženih prostorih. Te odpadke odvržejo v sode, še prej pa jih pogosto stisnejo, da zmanjšajo njihovo prostornino. Srednje radioaktivni odpadki so ostanki radioaktivnih necistoc iz reaktorskega hladila jedrskih elektrarn, ki se zbirajo v posebnih cistilnih filtrih. Tudi te odpadke shranjujejo v sode. Visoko radioaktivni odpadki nastajajo med izrabljanjem jedrskih goriv. So zelo radioaktivni, zato jih je treba spraviti pod zemljo, pod vodo ali za debele betonske zidove. Zaradi radioaktivnega gretja jih je treba hladiti vec let. V Sloveniji pomeni delež jedrske energije 38 odstotkov vse proizvedene energije. Najvec radioaktivnih odpadkov nastane pri nas v edini jedrski elektrarni v Krškem, ki proizvede na leto 4.484 GWh elektricne energije. Drugi jedrski odpadki pa nastanejo v medicini, industriji in raziskovalnih ustanovah. Da bi poskrbeli za trajno in varno locevanje teh odpadkov, je vlada leta 1991 ustanovila Agencijo za radioaktivne odpadke. Njihove naloge so predvsem raziskovanje in razvoj dolgorocnega ravnanja z odpadki, pripravljalna dela na trajno odlaganje, gradnja, upravljanje in obratovanje odlagališc in zbiranje in skladišcenje teh odpadkov. Najvec imamo nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Shranjujemo jih v dve skladišci. V Republiško skladišce nizko in srednjeradioak-tivnih odpadkov Brinju v bližini Ljubljane shranjujejo odpadke iz medicine, industrije in znanosti, odpadke iz NEK pa shranjujejo v skladišce za ograjo nuklearke. Od zacetka obratovanja do konca leta 1999 so v skladišce nizko in srednje radioaktivnih odpadkov NEK uskladišcili 2.093 kubicnih metrov tovrstnih odpadkov, od tega samo 36 kubicnih metrov v letu 1999. V Brinju pa so do konca leta uskladišcili od 60 do 70 kubicnih metrov nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Ti odpadki so nastajali tudi med obratovanjem rudnika Zirovski vrh v osemdesetih letih. Odloženi so v jalovišcu Jazbec, ki je veliko štiri hektarje, in v enako velikem jalovišcu Borst. Visoko radioaktivne odpadke pa shranjujemo v bazenu NEK in v kleti reaktorske zgradbe v Brinju. V NEK proizvedejo sedem kubicnih metrov izrabljenega goriva in predvidevajo, da bodo do konca življenjske dobe elektrarne proizvedli skupaj 280 kubicnih metrov. V Brinju pa shranjujejo gorivne palice reaktorja TRIGA Po izracunih naj bi imeli v Sloveniji ob koncu obratovanja NEK 20 tisoc kubicnih metrov radioaktivnih odpadkov - na leto jih nastane okrog 190. Koncnega odlagališca, kot je stanje povsod po Evropi, še nimamo, prav tako še nimamo izbranih ustreznih lokacij oziroma urejene dokumentacije. ODLAGALIŠCA NA POVRŠINI Francija ima najvec jedrskih reaktorjev - kar 58. V njih proizvedejo s skupno mocjo vec kot 60 tisoc MW, kar 78 odstotkov celotne elektricne energije v državi. Za nacrtovanje, iskanje lokacij, gradnjo in obratovanje vseh tovrstnih odlagališc je pristojna Agencija za radioaktivne odpadke ANDRA, ki jo financirajo proizvajalci radioaktivnih odpadkov. Francija ima dve površinski odlagališci, kamor odlagajo samo kratkožive radioaktivne odpadke. V prvo odlagališce Centre de la Manche, ki stoji v bližini kompleksa za predelavo jedrskega goriva La Hague, so od leta 1969 odložili vec kot 500 tisoc kubicnih metrov odpadkov. Od leta 1994 je to površinsko odlagališce v postopku zapiranja. Drugo površinsko odlagališce, imenovano Centre de 1'Aube, stoji v vinorodni pokrajini Champagne in je zacelo obratovati leta 1992. Z zacetno prostornino približno milijon kubicnih metrov naj bi zadostovalo za vsaj 30-letno obratovanje. Sicer pa Francozi izrabljeno jedrsko gorivo predelujejo in do leta 2010 naj bi tako proizvedli približno 130 tisoc kubicnih metrov srednje radioaktivnih odpadkov in približno 4.000 kubicnih metrov visoko radioaktivnih odpadkov. Odlagališca za visoko radioaktivene oziroma dolgožive jedrske odpadke še nimajo, zato jih shranjujejo v skladišcih ob jedrskih elektrarnah. Velika Britanija proizvede v primerjavi s Francijo v jedrskih elektrarnah veliko manj skupne energije, še vedno pa proizvedejo v 35 obratujocih nuk-learkah s skupno mocjo približno 13 tisoc MW 27 odstotkov celotne elektrike v državi. Za nizko radioaktivne odpadke obratuje površinsko odlagališce Drigg, ki ga upravlja družba British Nuclear Fuels plc, za srednje aktivne odpadke pa še išcejo primerno lokacijo za podzemno odlaganje ** POGLEDv EVROPO .**. na obmocju Sellafielda, ki je poleg jedrskih elektrarn eden vecjih proizvajalcev radioaktivnih odpadkov, saj predelujejo tudi izrabljeno gorivo. Za razvoj in upravljanje odlagališc nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Veliki Britaniji je odgovorna agencija NIREX . RAO V OPU©»ENE RUDNIKE IN POD MORJE V Nemciji so se odlocili, da bodo tovrstne odpadke odlagali le v podzemna odlagališca, in sicer v opušcene rudnike, ki jih je pri njih kar nekaj, poleg tega pa ležijo v ugodnih geoloških formacijah. Pri njih je gostota prebivalstva zelo visoka, zato sta izkorišcenost obdelovalnih površin in poraba pitne vode zelo visoka. Ce so odpadki shranjeni pod zemljo, je prebivalstvo varnejše, odpadki pa so bolj osamljeni. Podzemno odlagališce Morsleben, ki je zacelo obratovati leta 1981, se nahaja na lokaciji opušcenega rudnika soli v globini med 400 in 600 metri. Do leta 1991 so vanj odložili približno 14.500 kubicnih metrov radioaktivnih odpadkov in 6.700 izrabljenih radioaktivnih izvorov. V Nemciji v tem casu še potekajo raziskovalna dela, na podlagi katerih bodo našli ustrezna odlagališca. Prvo med njimi je opušceni rudnik železove rude Konrad na Spodnjem Saškem, in sicer v globini med 800 in 1.300 metri, primerna mesta za odla- ganje vseh vrst radioaktivnih odpadkov pa se nahajajo pe v bliæini Gorlebna. Sicer pa deluje v NemËiji 19 jedrskih reaktorjev, ki skupaj proizvedejo 22.000 MW oziroma tretjino elektriËne energije v dræavi. Za podzemna odlagalipËa so se odloËili tudi ©vedi. VeËina njihovih radioaktivnih odpadkov nastane pri obratovanju 11 jedrskih reaktorjev s skupno moËjo 10 tisoË MW, nekaj pa jih prihaja iz bol-nipnic, industrije in iz raziskovalnih ustanov. Za ravnanje s tovrstnimi odpadki je odgovorna agencija SKB, ki je leta 1983 pridobila dovoljenje za gradnjo podzemnega odlagalipËa v bliæini JE For-smark. OdlagalipËe se nahaja veË kot 50 metrov pod dnom Baltskega morja, sestavljajo pa ga podzemni prostori, izdelani v trdnih kamninah - granitih. Njegova zaËetna zmogljivost znapa pribliæno 60 tisoË kubiËnih metrov. Vanj odlagajo vse nizko in srednje radioaktivne odpadke in tako so v petih letih æe napolnili petino prostora. Do konca letop-njega leta nameravajo prostor poveËati za pe dodatnih 30 tisoË kubiËnih metrov. Izrabljeno jedrsko gorivo skladipËijo v podzemnem centralnem skla-dipËu v bliæini JE Oskarshamn, ki je zaËelo obratovati pred petimi leti. Gorivo nameravajo hraniti 30 do 40 let, dokler ne bodo zgradili konËnega odlagalipËa za visoko radioaktivne odpadke. V ©paniji je za ravnanje z radioaktivnimi odpadki ** 26 POGLEDv EVROPO odgovorna nacionalna agencija ENRESA, ki jo financirajo proizvajalci odpadkov: 9 jedrskih elektrarn, ki proizvedejo s skupno mocjo vec kot 7000 MW, vec kot tretjino celotne elektrike v državi, in v manjši meri razlicne raziskovalne in medicinske ustanove. Naloge ENRESE so izbira lokacij za koncna odlagališca RAO, vsa nadaljnja dela v zvezi z gradnjo in obratovanjem odlagališc, razgradnja jedrskih objektov in transport teh odpadkov. Nizko in srednje radioaktivne odpadke in izrabljeno gorivo vecinoma še skladišcijo ob elektrarnah, leta 1992 pa je zacelo obratovati površinsko odlagališce El Cabril. Podobno kot v Španiji imajo tudi v Belgiji agencijo ONDRAF/NIRAS, ki je odgovorna za radioaktivne odpadke in jo financirajo proizvajalci teh odpadkov - sedem jedrskih reaktorjev s skupno mocjo 5800 MW. Proizvedejo kar 60 odstotkov elektricne energije v državi. Ker še nimajo ustreznih odlagališc, skladišcijo te odpadke trenutno v tri tipe površinskih objektov na lokaciji jedrskega raziskovalnega centra Mol-Dessel. Za odlaganje kratkoživih odpadkov nameravajo zgraditi površinsko odlagališce, dolgožive pa bodo odlagali v podzemnih odlagališcih. Izrabljeno jedrsko gorivo trenutno še pošiljajo v predelavo v Francijo. V Švici morajo po njihovi zakonodaji za tovrstne odpadke poskrbeti proizvajalci sami (pet jedrskih reaktorjev s skupno mocjo okrog 3000 MW, ki proizvedejo skoraj 40 odstotkov elektricne energije), razen odpadkov iz medicine, industrije ali raziskovalnih ustanov, za katere poskrbi zvezna vlada. Da bi rešile problem jedrskih odpadkov, so se leta 1972 združile jedrske elektrarne same v združenje NAGRA. Njihov glavni cilj je pospešiti gradnjo koncnega odlagališca teh odpadkov, poleg tega pa so pristojni še za gradnjo vseh vrst odlagališc in raziskovalno delo, povezano s to tematiko. Vse druge dejavnosti, kot sta obdelava in prehodno skladišcenje, so v pristojnosti proizvajalcev. Lokacijo za odlagališce kratkoživih radioaktivnih odpadkov so zaceli graditi že konec sedemdesetih let, šele leta 1993 pa je NAGRA po temeljitih raziskavah izmed stotih zacetnih lokacij predlagala hrib Wellenberg v kantonu Nidwalden. Za odlaganje dolgoživih odpadkov in izrabljenih goriv pa nacrtujejo globinsko odlagališce. Kot možno geološko okolje za to proucujejo granitne in podobne trdne strukture v severni Švici. KAKO PA V NEKDANJI SZ? V nasprotju z evropskimi državami je o ravnanju z radioaktivnimi odpadki v državah nekdanje Sovjetske zveze bolj malo znanega, predvsem tudi zato, ker ta problematika še zdalec ni urejena. V Rusiji obratuje skupaj 30 jedrskih reaktorjev s skupno mocjo okrog 20 tisoc MW, ki pa proiz- vedejo le malo vec kot deset odstotkov celotne elektricne energije v Rusiji. Jedrske elektrarne delujejo še v Ukrajini, in sicer 14 jedrskih reaktorjev s skupno mocjo 13.800 MW, v Kazahstanu deluje le en jedrski reaktor z mocjo 70 MW, prav tako v Armeniji, le da je ta mocnejši - 376 MW. V Litvi imajo dve nuklearki z mocjo 2.370 MW, s katerima proizvedejo kar 85 odstotkov državne energije. Po predvidevanjih naj bi vse jedrske elektrarne v nekdanji SZ do leta 2010 proizvedle okrog 700 tisoc kubicnih metrov tekocih in okrog 500 tisoc kubicnih metrov trdnih radioaktivnih odpadkov. Tiste, ki nastajajo v industrijske, medicinske in raziskovalne namene, shranjujejo v t. i. Spets-kombinats oziroma centre za zbiranje, predelavo, skladišcenje in odlaganje RAO. Teh je v Rusiji 15, v Ukrajini pa šest, a imajo le tri dovoljenja za obratovanje. V Kazahstanu obstaja preko tristo malih skladišc, kjer skladišcijo zaprte vire sevanja, okoli dvesto pa je takih, kjer se nahaja pod 50 tisoc ton nizko radioaktivnih odpadkov. Nad 50 tisoc ton nizkoradioaktivnih odpadkov skladišci 24 skladišc, poleg tega pa imajo še osem skladišc s srednje in visoko radioaktivnimi odpadki. Po vsem tem lahko sklepamo, da ima le malo evropskih držav ustrezno urejeno odlaganje radioaktivnih odpadkov, najbolj perece je vprašanje dolgoživih radioaktivnih odpadkov. Dokler ta problematika ne bo urejena, lahko še naprej pricakujemo odklonilo mnenje javnosti o tovrstnem pridobivanju elektricne energije. V okvir: Po podatkih Izobraževalnega centra inštituta Jožef Stefan je januarja 2000 delovalo v svetu kar 439 jedrskih elektrarn, v izgradnji jih je bilo 43, ustavljenih pa 88. Vse skupaj so z zmogljivostjo 352 tisoc MW proizvedle 2.394 milijard kWh elektricne energije. Najvec jih je v ZDA, kar 104, 24 jih ne deluje vec, njihova skupna moc pa je 95.622 MW. Americanom sledijo Francozi z 58 reaktorji in Japonci. Slednji imajo 53 nukleark, dve ne delujeta vec, gradijo pa štiri nove. Njihova skupna moc je 43.515 MW. Za Japonci so Britanci s 35 JE, Rusi s 30 in Kanadcani z 21. V Koreji deluje 15 nukleark, v Ukrajini 14 in v Indiji dvanajst. Skupna moc delujocih nukleark v svetu znaša kar 348.010 MW, v letu 1997 pa so proizvedle približno 23.000 TWh elektricne energije. Do zdaj so zgradili le 17 nukleark, nacrtujejo pa jih še 33 s skupno mocjo 29.478 MW. Poleg jedrskih elektrarn delujejo še štirje hitri oplodni reaktorji, septembra 1995 je delovalo še 284 raziskovalnih, poskusnih, šolskih in podobnih reaktorjev. Ocenjujejo še, da je na plovilih raznih držav vgrajenih vec kot petsto pogonskih jedrskih reaktorjev. Priredila Simona Bandur (http://www.sigov.si/arao/evropa.htm) ** POGLEDv EVROPO .**- PRIHODNOST JE If UCECI 8E0MZACIJI flIzobraæevanje bo postalo moËan motivacijski faktor, saj bo edino zagotavljalo dolgoroËno konkurenËnost na trgu delovne sile,« napoveduje Milan Terpin, diplomirani psiholog in vodilni svetovalec ter direktor podjetja Taktika Plus. Izobraæevanja pa se ne bomo lotevali le zato, da bi si zagotovili poloæaj na delovnem mestu, ampak tudi zase - znanje pripomore k osebni rasti in razvoju posameznika. Le osebnostno zadovoljen in na spremembe pripravljen posameznik si lahko namreË brez veËjih Ëustvenih pretresov utira pot v tem svetu. Prica smo izredno hitremu spreminjanju sveta, in to se odraža tudi v produkciji znanja. Tega je namrec vedno vec, poleg tega pa je postalo zaradi globalizacije in razvoja informacijskih tehnologij dostopno skorajda vsem. Naslednja sprememba, ki smo ji prica, pa so vedno vecje potrebe po znanju. Prešli smo v obdobje, ko prehajamo iz ekstenzivnega v intenzivni nacin pridobivanja znanja, kar pomeni, da moramo v množici informacij, ki jih dobimo iz kopice virov, presoditi, katere informacije potrebujemo, in nato izbrati le tiste, sicer v svetu množice informacij ne moremo preživeti. S poudarjanjem izobraževanja so mnoga podjetja nekoliko pretiravala, pravi Milan Terpin, in veckrat vlagala v znanja, ki niso neposredno uporabna, kar pa doseže nasproten ucinek od nacrtovanega. S pretiravanjem smo na trgu nekonkurencni, saj smo prevec investirali v znanje. »Treba je vedeti, katero znanje in koliko ga potrebujemo, da bomo optimalno ucinkoviti,« poudarja Milan Terpin. Znanja bo skladno s hitrim spreminjanjem sveta vedno vec, zato je pri tem potreben nek racionalen razmislek, se pravi, kaj je pravo za koga. Usmeriti se moramo v znanja, ki so potrebna tako za izvedbo projektov, torej znanja na poklicni ravni, kot tudi v znanja za osebni razvoj. Znano je namrec, da se ti dve ravni tesno prepletata. Kot smo namrec že spoznali v prejšnji številki, bodo morala podjetja omogociti svojim zaposlenim samostojen razvoj, kar pomeni, da preživijo tudi, ko ne delujejo vec v okviru tega podjetja. Ustvariti je treba mocnega in samostojnega posameznika, ki je sposoben za konkurencno nastopanje na trgu delovne sile. Znanje se torej v tem sistemu - v nasprotju s ** prejšnjim, ko so podjetja pretežno vlagala v razvoj organizacije in podrejanje njej - prenaša na posameznika. KAKO DO TEGA ZNANJA? Se vedno so tu klasicni izobraževalni sistemi, ki smo jih že vajeni, vendar pa v njih pridobimo predvsem neka splošna znanja oziroma splošno izobrazbo, ki pa nas ne nauci vešcine. Zato pridobivajo vedno vec veljave specificna funkcionalna znanja, ki omogocajo cim vecjo konkretizacijo. Poudarek je torej na posameznih projektih, na izdelku in kako do njega priti. Tako znanja pridobimo najveckrat v samem podjetju, in sicer s pomocjo mentorjev, inštruktorjev in raznih demonstracij. »Nujno bo mentorstvo za vsakega, ki pride v podjetje. Mentor bo imel vlogo vodnika v dobi izvajanja. Imeti bo moral široke izkušnje na razlicnih delovnih podrocjih in dobro bo moral poznati filozofijo in vrednote podjetja,« pravi Milan Terpin. Pojavu mentorstva pri nas še nismo prica, saj namesto, da bi starejše zaposlene uporabili v izobraževalne namene, jih pogosto odpustijo ali upokojijo, ko niso vec dovolj vitalni ali spretni za vsakodnevno delo v službi. S tem dobesedno mecemo proc dragocena znanja in izkušnje, ki so jih ti ljudje pridobivali leta in leta. »Znanje se pri nas še vedno skriva, še vedno obstaja nek ceh, ki naj bi se ukvarjal z izobraževanjem, ceprav ima vsak neko znanje in izkušnje,« pravi Milan Terpin in dodaja, da pri nas znanje še ni javna last, kot je v tujini. VECJA VLOGA IZOBRAŽEVANJA Poleg teh dveh oblik pridobivanja znanja -klasicnega izobraževalnega sistema in mentorstva - narašca tudi vloga samoizobraževanja. Ta težnja je povezana s samoodgovornostjo posameznika za lasten razvoj. Posameznik pridobiva znanje iz elektronskih medijev, knjižnic, preko centrov za samostojno ucenje in s pomocjo ucenja na daljavo. Te novosti se razvijajo tudi v Elesu. Vzpostavljeno je izobraževanje na daljavo, sistem samostojnega ucenja, letos pa bodo zaceli izvajati tudi projekt poslovne predstavitve. Matej Strahovnik, ki razvija nove izobraževalne pristope, pravi, da je izobraževanje na daljavo po tehnicni plati že pripravljeno, zdaj se ukvarjajo še z uvajanjem te tehnologije prihodnosti. Sama tehnicna priprava takega projekta namrec ni dovolj, saj je treba ljudi usposobiti za tovrstno izobraževanje, sicer nima smisla govoriti o izobraževanju na daljavo, ce vse skupaj poteka le kot neka videokonferenca. Najprej treba za novo vlogo usposobiti predavatelje. Prej so študentje POGLEDv EVROPO namrec znanje dobivali preko predavatelja, sedaj pa se to spreminja, saj nam nove tehnologije omogocajo neposreden pristop do znanja, še vedno pa potrebujemo nekoga, ki nas usmerja, in to bo nova vloga predavateljev. »Vloga samostojnega ucenja se povecuje, vloga pouka pa je v zatonu, in na to se morajo pripraviti ucitelji - manj casa bodo namenjali pouku in vec pripravi gradiv za samostojno ucenje. Dokler ne bomo osvojili tega premika v mentaliteti, je nesmiselno govoriti o izobraževanju na daljavo,«pravi Matej Strahovnik. Druga pomembna naloga pri uvajanju ucenja na daljavo pa je priprava gradiv. Ta temeljijo na principu KAJ -kratko, atraktivno in jedrnato. Tekstovna gradiva morajo vnaprej opredeliti vse korake pri ucenju in voditi uporabnika skozi ucenje. Poleg tega pa obstaja še multimedijsko gradivo, ki je dodatek tekstovnemu. Na Elesu bo letos stekel tudi projekt poslovne predstavitve, ki bo trajal 80 ur. Na njem se bodo predavatelji, vodje raznih služb in drugi zainteresirani ucili nastopov, osnov govorništva, delati s Power Pointom in drugih vešcin, ki so potrebne za dobre in atraktivne predstavitve. Poleg teh dveh projektov pa imajo na Elesu tudi uËilnico za samostojno uËenje, v kateri imajo predvsem gradivo za uËenje tujih jezikov. Namenjena je podpori ptudijskemu procesu na srednji in vipji poli za elektroenergetiko, pa tudi zaposlenim, ki se æelijo ob delu tudi izobraæevati. S samoizobraæevanjem se posameznik osami, individualizira, saj ima s pomoËjo novih tehnologij dostop do vseh potrebnih informacij. A pe vedno potrebujemo nekoga, ki nas vodi skozi mnoæico gradiv in nas nauËi vepËin, ki so potrebne za izvedbo nekega projekta. Poleg tega pa prav ta individualizacija spodbuja Ëlovekovo druæbeno stran. Ljudje se radi sestajamo, radi smo v druæbi in v okviru dela v skupinah se lahko veliko na-uËimo. Ena izmed takih oblik, ki je v zadnjem Ëasu zelo popularna, je tako imenovani brain-storming, ki spodbuja Ëlovekovo ustvarjalnost z delom v skupini. »lovek je kljub vsemu pe vedno Ëustveno bitje in v skupinah obiËajno vlada neko ugodno vzdupje. Z vkljuËitvijo vanje tako ni odtujen oziroma zaprt v svoj svet, ki mu vladajo elektronski mediji in informacije, ki ga dobesedno napadajo iz vseh strani. Simona Bandur 29 desetletnica Smart Com Znanje kot vDOrDeAdNAnost Minuli mesec je v ljubljanski Narodni galeriji slavnostno praznovalo prvo desetletje obstoja podjetje Smart Com. Z lansko realizacijo 3,9 milijarde tolarjev je postalo eno od vodilnih podjetij na podroËju informacijskih in telekomunikacijskih sistemov. O zaËetkih, pogojih za uspeh in naËrtih podjetja smo se pogovarjali z ustanoviteljem in predsednikom uprave Filipom Rempkarjem. Kdaj je podjetje nastalo in kako hitro se je širilo? »Po 16 letih dela v Iskri Commerce sem se odlocil, da grem na svoje, in 1.aprila 1990 ustanovil podjetje Smart Com. Delo v Iskri mi je dalo veliko izkušenj, saj smo delali z zahodno šolo za jugoslovanski trg. Po dveh mesecih sta se mi pridružila še dva delavca, jeseni nas je bilo šest in potem je število raslo skladno s projekti in tržnimi aktivnostmi. Danes nas v Smart Comu dela 80.« Katera je bila temeljna dejavnost podjetja in kakšne cilje ste si zadali ob ustanovitvi? »V zacetnem obdobju smo prodajali opremo, predvsem modeme in lokalna omrežja. Naš cilj pa je bil ponujati cim celovitejše rešitve s podrocja telekomunikacij, kar je zahtevalo dodatna znanja in nove delavce. Tako smo že kmalu prešli na inženiring lokalnih in prostranih omrežij.« Kakšna je danes izobrazbena struktura zaposlenih in kakšen je pomen znanja v vašem podjetju? »Štirideset odstotkov zaposlenih ima fakulteto, od tega je osem magistrov. V našem podjetju je znanje naša do- dana vrednost. Naša ponudba je celovita, ne vsebuje samo dobave opreme, temvec celotni inženiring, od idejne rešitve, izdelave projektov, dobave celotne opreme za telekomunikacijska omrežja, montaže omrežij, nadgraditve sistema nadzora, njegovega vpeljevanja do vzdrževanja. Tehnika na podrocju telekomunikacij se izredno hitro razvija, zato je treba veliko vlagati v znanje zaposlenih. Lani smo v ta namen porabili 160 tisoc dolarjev. Naši strokovnjaki razlicnih profilov so se šolali na razlicnih koncih sveta, kjer je bila priložnost, tako pri proizvajalcih opreme kot neodvisnih izobraževalnih ustanovah.« Vlogo dobavitelja opreme ste hitro opustili in prešli na trg s celovito ponudbo in najboljšo rešitvijo za kupca. Kateri so vaši najvecji poslovni partnerji? »Pri prostranih omrežjih skoraj polovico prometa ustvarjamo z velikimi kupci, kot so Telekom, Eles in Vladni center za informatiko, ostalo so manjši kupci. Med najpomembnejšimi kupci lokalnih omrežij so Gorenje s celotno proizvodnjo in upravo, Zavod za zdravstveno varstvo in Gospodarska zbornica. Na podrocju pristopnih omrežij imamo poslovno enoto v Velenju, ki se ukvarja s celovito rešitvijo kabelskih TV. Pri radijskem pristopu pa gradimo brezžicni pristop za Telekom za podrocja, kjer je gradnja kabelskega omrežja predraga, in preskušamo širokopasni radio na Elesu na dveh lokacijah. Omenjeni radio omogoca brezžicne povezave s hitrostjo do 10 MGps.« Kakšno vlogo imate v elektrogospodarstvu? Kje vse je mogoce najti vaše rešitve in znanje? »V elektrogospodarstvu gradimo celotno hrbtenicno omrežje s fleksibilnimi multipleksorji, kar bo omogocilo povezavo vseh uporabnikov v Elesovem omrežju, zanj smo dobavili celotni sistem nadzora in upravljanja omrežja. Kot sem že omenil, na Elesu preskušamo tudi širokopasovni radijski pristop. Smart Com je bil dejaven v projektu prenove hidroelektrarn na Dravi, kjer smo gradili hrbtenicno omrežje, ki povezuje vse HE na Dravi s centrom vodenja. V 31 uvajanje kakovosti v Elektru Maribor enoten sistem vodenja in upravljanja smo vkljuËili prenosne sisteme, telefonske centrale in hrbteniËno omreæ-je. Posamezna hrbteniËna omreæja gradimo tudi v distribuciji. V sestrskem podjetju Smart svetovanje pa za to dejavnost izdelujemo posamezne projekte za analizo obstoje-Ëega stanja in razvojno strategijo TK omreæij.« Razcvet podjetja je bil sredi devetdesetih let, vendar razvoj tudi danes ne pojenja. V katero smer gredo vapi razvojni naËrti? flPredvsem na tri podroËja. Pri pristopu na razvoj radijske ali kabelske TV, na podroËju varnosti ustanavljamo nov sektor za varnostno politiko in varnost komunikacij in na podroËju interneta tvorno sodelujemo s hËerinskim podjetjem S-net, ki je eden od internetnih ponudnikov v Sloveniji. V kadrovskem pogledu veËje piritve za zdaj ne predvidevamo, saj je piritev odvisna od novih projektov. Napa kadrovska politika temelji na tem, da vemo za delo napih delavcev vsaj za dve leti naprej. Res pa je, da smo nekoliko kadrovsko podhranjeni, zato si na posameznih projektih pomagamo s podizvajalci. Eden od stratepkih ciljev podjetja je, da ostanemo jedro z visoko koncentracijo znanja. V zadnjem Ëasu ugotavljamo, da postaja za nas slovenski trg premajhen, zato se pirimo v Bosno, Makedonijo in Romunijo, kjer smo æe dobili prve projekte.« Se bojite tuje konkurence na slovenskem trgu? flTrg je vedno bolj konkurenËen, vendar smo v napem podjetju pre-priËani, da s strokovno tako moËno ekipo lahko preæivimo tudi v mednarodni konkurenci. Imamo mlad kolektiv s povpreËno starostjo pod trideset let, Ëe ne upoptevamo vodstva podjetja, ki ima veliko strokovnega znanja in pozna razmere pri nas. Kdor koli bo pripel v Slovenijo, bo potreboval tehniËno podporo, ki jo mi lahko v celoti prevzamemo. Imamo znanje, in to znanje je napa dodana vrednost.« Kaj je tisto, kar je Smart Com popeljalo na pot uspeha? flPredvsem je to investiranje v zapos-32 lene, v njihovo znanje in strokov- nost, zatem je dobro izbrana træna nipa, z uresniËitvijo projektov dose-æen ugled podjetja in pa ne nazadnje tudi sreËa. V zaËetku delovanja podjetja smo se leto in pol trudili in organizirali delavnice v elektrogospodarstvu, da so odgovorni delavci dobili zaupanje v nape ponudbe. ©ele potem, ko stranka sprevidi in zaËuti potrebo po tem, je mogoËe priËako-vati uspeh. »e nekdo æeli dolgo-roËno ostati na trgu, mora biti po-pten, in to je tudi nape vodilo pri delu z napimi partnerji. Sodelovali smo v pilotnem projektu za poslovno odliËnost. Pridobivanje te listine smo prekinili, ker smo se odloËili, da najprej pridobimo standard ISO 9001, letos pa smo se ponovno vrnili med kandidate za pridobitev te listine. Z vzpostavitvijo standardov v podjetju si gradip odnos do kupca in stabilen in kakovosten odnos do okolja. Nape podjetje je socialno usmerjeno, z zelo neformalno hierarhijo, ko vsak ve, kdo je kdo. Imamo posluh do okolja, finanËno podpiramo ustanovo Gallus, z donacijami PediatriËno kliniko. Nap kapital je znanje in napa prihodnost je v znanju, zato tudi ptipendiramo mladino in sodelujemo s fakulteto za pridobitev dobrih ptu-dentov.« MINKA SKUBIC KA B NO»EJO TERMOELEKTRARN Francosko dræavno podjetje Electricite de France (EdF) je moæni kupec anglepke termoelektrarne, ki jo je na trgu ponudilo ameripko podjetje Eastern Group. To podjetje ima v Veliki Britaniji tri termoelektrarne: Ironbridge B (970 MW), Rugeley (996 MW) in West Burton (2000 MW). V slednji bi morali zgraditi razævepljevalne naprave, zato se je Eastern odloËil, da ga bodo raje prodali. Bolj verjetno je, da se bodo tega postopka lotili v Rugeleyu B. Tudi britansko podjetje PowerGen in ameripko Edison Mission se æelita znebiti termoelektrarn. Edison, ki je lastnik elektrarn Fiddler’s Ferry in Ferrybridge, se je marca sooËil z upadanjem dobiËka, ki je nastalo zaradi hitrega padanja cen na britanskem trgu elektriËne energije. EdF je ob pomoËi podjetja London Electricity æe kupil 790 MW plinsko elektrarno Sutton Bridge. Pole oleg sprememb v zvezi z lastninjenjem in prilagajanjem lastninsko træ-nim odnosom so podjetja z vklju-Ëevanjem Slovenije v mednarodni trg odvisna tudi od dogajanja na svetovnem trgu. V tem okviru se pojavlja velika potreba po vzpostavitvi sistema kakovosti, ki bo zagotavljal hitro prilagajanje makro in mikro gospodarskim spremembam, ki jih zahtevajo tako ekonomske razmere v samem elektrogospodarstvu, kot tudi vzpostavljanje trga z elektriËno energijo in vkljuËevanje v Evropsko unijo. Kako poteka uvajanje sistema kakovosti ISO 9001 v delnipki druæbi Elektro Maribor? Kot je povedal mag. Ivan Pristovnik, nosilec naloge za vzpostavitev sistema kakovosti, so v dosedanjem postopku æe pripravili Poslovnik kakovosti, sistemske postopke, sistemska navodila, priloge in obrazce. Sedaj pe dopolnjujejo posamezne sistemske dokumente, za-Ëeli pa so tudi z internimi presojami. Te naj bi predvidoma konËali jeseni in takrat æe imeli zunanjo presojo Slovenskega inptituta za kakovost in meroslovje (SIQ). Skratka, v Elektro Mariboru so pripravili vso potrebno dokumentacijo, sedaj pa na tej podlagi poteka proces uvajanja izboljpav v prakso, torej vsega tistega, kar so zapisali v omenjenih dokumentih. V Elektro Mariboru so zaËeli prve dejavnosti za uvajanje sistema kakovosti v prvi polovici leta 1998. Takrat so se njihovi strokovnjaki za-Ëeli seznanjati s sistemom vodenja kakovosti po standardu ISO 9000 in se udeleæili teËaja, ki ga je organiziral Slovenski inptitut za kakovost in meroslovje - SIQ. Zatem je sledilo izo-braæevanje v samem podjetju, kjer so z doloËbami standarda ISO 9001 seznanili pirpi krog ljudi. Za tovrstno izobraæevanje so angaæirali tudi zu- Spremembe zahtevajo hitro prilagajanje Tako kot v drugih elektroenergetskih podjetjih se tudi v delnipki druæbi Elektro Maribor dobro zavedajo, da hiter sodobni gospodarski razvoj in globalizacija poslovanja narekujeta uvajanje ustreznega sistema kakovosti, ki bo zagotavljal uËinkovito poslovanje podjetja in uspepen nastop na trgu. Ker se nahajamo v obdobju novega vala gospodarskih in druæbenih sprememb, tako v okviru Slovenije kot v svetovnem merilu, se je treba v poslovnem svetu hitro spopasti z vsemi izzivi. nanja strokovnjaka, ki se poklicno ukvarjata z vzpostavljanjem sistema kakovosti. Na kolegiju direktorjev, ki hkrati opravlja tudi funkcijo sveta za kakovost, so sprejeli odloËitev o vzpostavitvi sistema po standardu ISO 9001. Tako je direktor podjetja ©te-fan Lutar 12. junija 1998 z odloËbo imenoval mag. Ivana Pristovnika za nosilca naloge za vzpostavitev sistema kakovosti po standardu ISO 9001, diplomiranega inæenirja Stanislava Vojska pa za namestnika nosilca naloge za vzpostavitev sistema kakovosti po standardu ISO 9001 za tehniËno podroËje. Zakaj so se v Elektro Mariboru odloËili za uvajanje sistema kakovosti ISO 9001? Kot pojasnjuje mag. Pristovnik, se je vodstvo podjetja za korak odloËilo na podlagi informativnega pogovora s predstavniki SIQ, seminarja o vzpostavitvi sistema kakovosti ter po obravnavi zbranih informacij na oæjem in pirpem kolegiju. Poglavitni nameni, ki so narekovali to odloËitev, so predvsem naslednji: poenotenje poslovnega sistema, po-veËanje uËinkovitosti poslovnega procesa in zmanjpanje stropkov poslovanja. Kot cilj uvajanja sistema kakovosti so si zastavili zadovoljstvo zaposlenih in prijaznost do odjemalcev. Pri tem so opredelili naslednja izhodipËa: ustrezno organizirati podjetje in zagotoviti uËinkovito vodenje, jasno opredeliti odgovornost in pooblastila ter zagotoviti ustrezne kontrole in nadzor. Glede konkretnega uresniËevanja zadanih nalog pa je mag. Pristovnik omenil preobremenjenost sodelavcev s tekoËimi problemi in ovirami, ki jih morajo premagovati na tem po-droËju. Zakonski predpisi, kot so javna naroËila, organizacijsko preoblikovanje, ki ga zahteva energetski zakon, ter tekoËi tehniËni in ekonomski problemi zaradi pomanjkanja razpoloæljivih sredstev od zaposlenih zahtevajo zelo veliko prizadevanj in truda v okviru rednega delovnega Ëasa. VeËkrat pa morajo biti an-gaæirani tudi do poznih veËernih ur. MIRO JAKOMIN 33 sanacija rudarjenja Ugreznine sPOLNIJO IZ pLNIrJOodukti TE© V TE ©optanj ostaja pri proizvodnji elektriËne energije iz velenjskega lignita na leto 800.000 ton pepela in ælindre in 100.000 ton sadre iz Ëistilne naprave Ëetrtega bloka. Od 40 do 50.000 ton pepela gre nazaj v jame za protipoæarno zapËito, preostali, veËji del, pa na bliænjo deponijo za sanacijo ugrezninskega prostora po rudarjenju. PP osle 34 osledice rudarjenja Rudnika lignita Velenje so vidne od Pake proti severu, kjer je pe danes pridobivalni prostor lignita. Najbolj aktivni rovi so pod Druæmirskim, Velenjskim in ©kalskim jezerom. Rudnik ima obveznost, da po izkopu lignita po-droËje rekultivira. Te posege ves Ëas izvaja, ker so rovi aktivni. Prav zaradi rudarjenja so globine omenjenih jezer med najglobljimi pri nas in doseæejo tudi 70 metrov. Pri taki globini pa nastaja problem posedanja bregov, ki ga onemogoËajo s stalno vipino vode v jezerih, kar pomeni, da gladina vode ne sme pasti. Prav tako ne sme priti do zlitja Velenjskega in sosednjega Druæmirskega jezera. Vmes morajo neprestano vzdræevati kopno. flVse, kar izkopljejo rudarji pod zemljo, moramo mi dodati nad njo. V ta namen navaæamo flstabilizat« -gradbeni material, ki ga sestavlja mepanica elektrofiltrskega pepela iz vseh blokov termoelektrarne, voda iz zaprtega krogotoka vode in sadra iz Ëistilne naprave ptirice. Tehnolopko Izdelava pregrad za sanacijo ugrazninskega prostora v neposredni sosepËini TE©. Ivan Sevšek: »Nekdanjem rudniškega zracnega stolpa je vsak dan manj nad zemljo.« zmes nastane tako, da suspenziji sadre, to je gašenega gipsa in vode, ki pride iz cistilne naprave, primešamo elektrofil-trski pepel in dobimo zemeljsko vlažno mešanico, ki ji recemo stabilizat. To zmes transportiramo po tekocem traku na deponijo premoga, kjer se v nekaj dneh toliko strdi, da jo je moc naložiti na tovornjake in prepeljati na mesto pregrade. Trenutno z njo delamo nasipe med posameznimi bazeni zaprtega krogotoka tehnološke vode,« je povedal Ivan Sevšek, vodja proizvodnje v TE Šoštanj. Termoelektrarna pri projektu sanacije ugrezninskega prostora po rudarjenju tvorno sodeluje z rudnikom. Kot pravi Ivan Sevšek, drug drugemu pomagajo. Rudnik lignita Velenje /RLV/ ima nacrte rekulti-vacije obmocja rudarjenja in odlocbo rudarskega inšpektorja, da to lahko dela z omenjenim materialom in da je tehnologija zasipanja za okolje prijazna. O tem govorijo tudi analize vode vseh treh jezer. Družmirsko je najcistejše, blizu pa sta tudi Velenjsko in Skalsko jezero. Razlog za to je material, ki ga oddajajo na suhem, na zraku se toliko strdi, da ko pride pozneje pod vodo, ni veË izluæevanja. Tako so glavni onesnaæevalci vseh treh jezer vodotoki, ki se vanje iztekajo in s sabo prinapajo onesnaæenja s kmetijskih povrpin ter kanalizacijo iz okolipkih vasi. flIz tone izkopanega premoga dobimo po kurjenju v napih kotlih okrog 150 kilogramov pepela in iz Ëistilne naprave ptirice okrog 50 kilogramov sadre. Prostora za zasipavanje pa je vedno veË, tako da gre ves material iz TE ©optanj na deponijo in z njim nam uspeva zadræevati obmoËje rudarjenja pred veËjim pogrezanjem. PodroËje, ki je stalno sanirano, pokrijemo po vrhu z zemljo in posejemo travo. Na leto je takega obmoËja deset do dvanajst hektarov,« je nadaljeval pogovor sogovornik. Za usklajevanje dela pri sanaciji podroËja rudarjenja skrbi skupna komisija TE©-a in RLV-ja, ki jo sestavljajo po trije Ëlani iz vsakega podjetja, pri Ëemer se predsednik menjava letno, enkrat iz rudnika, dru-giË iz elektrarne. Na komisiji razpravljajo o problemih in repitvah sanirane- ga podroËja. Podlaga za delo je letni naËrt izkopa lignita RLV in lokacija izkopa. Iz izraËunanih pogrezkov ugotovijo, kje in koliko bodo zasipali teren. TE ©optanj stane deponiranje pepela in sadre na leto 450 milijonov tolarjev, kar je okrog dva odstotka cene, ki jo plaËajo za premog. S tem stropkom nosijo veËji del stropkov sanacije ugreznin po rudarjenju na ob-moËju velenjskega rudnika. Termoelektrarna ima s tem zagotovljen prostor za odlaganje flstabilizata«, poleg tega porabi s tega obmoËja, to je Pake, Velenjskega in Druæmirskega jezera 10 milijonov kubiËnih metrov vode na leto za tehnolopki proces. Rudnik pa odpravlja posledice po izkopu lignita izpod zemlje. V TE ©optanj so prepriËani, da je tako medsosesko repevanje problematike, ki traja od srede devetdesetih let, v korist vseh, tako elektrarne, rudnika kot okolja, v katerem objekta delujeta in njihovi delavci æivijo. MINKA SKUBIC VELIKA BRITANIJA NACIONAL POWER SE DELI Podjetje National Power se je odloËilo, da bodo prodali tri termoelektrarne, saj nameravajo oblikovati dve podjetji: zdruæeno britansko energetsko podjetje in mednarodno energetsko podjetje. S prodajo bodo svoje zmogljivosti zmanjpali z 12.000 MW na 8500 MW, træni deleæ pa za pest odstotkov. Termolelektrarno Eggborough z moËjo 2 GW naj bi kupilo podjetje British Energy, Blyth pa NRG Energy Inc. Poleg tega nameravajo prodati pe 65 MW plinsko elektrarno Killingholme, prav tako podjetju Nrg Energy Inc. Cena za slednjo bo odvisna od pogajanj med National Power in NRG Energy o prodaji termoelektrarne Blyth. To elektrarno naj bi prodali preko prodaje delnic v novo ustanovljenem podjetju. Potem ko bodo postavili pogoje prodaje, se bo NRG Energy Inc. pridruæilo veË sporazumom, vkljuËno s tranzicijskim sporazumom in s pogodbami o lastniptvu Killibngholma. 35 73 aktualni intervju: dr. Franc ÆlahtiË Nujna vecja odzivnost na odpiranje energetskega trga Z novim Energetskim zakonom, ki postopoma uvaja odpiranje trga z elektriËno energijo, se je potreba po merjenju kakovosti napetosti elektriËne energije v zadnjem Ëasu pe poveËala. To podroËje je podrobneje opredeljeno s standardom SIST EN.50160. S konkretnimi meritvami in analizami na tem podroËju se strokovno ukvarja Elektroinptitut Milan Vidmar in na tem podroËju intenzivno sodeluje tudi z delnipko druæbo Elektro Celje. Potrebe po merjenju kakovosti napetosti pa se zavedajo tudi v drugih distribucijskih podjetjih. NaËelo je jasno: Na energetskem trgu bo konkurenËen le tisti dobavitelj, ki bo razpolagal s kakovostno elektriËno energijo. %0 nekaterih aktualnih vidikih te problematike, predvsem po tehniËni plati, smo se maja pogovarjali z dr. Francem Zlahticem, vodjem oddelka za elektrarne na Elektroinptitutu Milan Vidmar. Kot vodilno misel je omenil, da je v razmerah odpiranja trga z elektriËno energijo zelo pomembno, da elektroenergetska podjetja kot dobavitelji pravoËasno ugotovijo stanje kakovosti napetosti v posameznih delih njihovih omreæij in na tej podlagi opredelijo izhodipËa za dogovore z odjemalci elektriËne energije. Zakaj se pojavlja vse veËja potreba po merjenju kakovosti napetosti oziroma elektriËne energije? flTa potreba je v elektroenergetskem sistemu obstajala æe doslej, bolj izrazita pa je s pojavom oziroma uva- janjem trga z elektriËno energijo. Kakovost elektriËne energije se ugotavlja z njeno napetostjo; pri tem gre za fizikalno ozadje, tako da govorimo o kakovosti napetosti. Elek-triËna energija je na trgu deklarirana kot blago, podobno kot hrupke, jabolka in druge stvari. Seveda je elektrika povezana s storitvijo prenosa, ki jo opravlja dobavitelj od generacije do odjemalca. Vse to je v evropskem prostoru opredeljeno s standardi oziroma na podlagi dogovorov med dobavitelji in odjemalci elektriËne energije. Temeljni standard za to podroËje SIST EN 50160 pa natanËno doloËa kakovost elek-triËne napetosti za nizkonapetostna in srednjenapetostna razdelilna omreæja.« Kako ocenjujete priprave distribucijskih podjetij na odpiranje trga z elektriËno energijo z vidika merjenja njene kakovosti? flMenim, da se v veËini distribucijskih podjetij pomena merjenja kakovosti napetosti in s tem njihovega prihodnjega poloæaja na trgu z elek-triËno energijo dobro zavedajo. Repevanja tega problema so se do sedaj najbolj sistematiËno lotili v delnipkih druæbah Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Ljubljana. V drugih podjetjih o tej problematiki pe intenzivno razmipljajo in delujejo glede na potrebe, ki se pojavljajo bodisi pri njih bodisi pri odjemalcih. Ob tem bi rad poudaril, da trenutno pe ni opravljena ocena, ki bi pokazala potrebna vlaganja v tehnolopko posodobitev razdelilnih omreæij, s katerimi bodo upravljala distribucijska podjetja, da bi ta lahko zadostila zahtevam, ki jih postavlja trg z energijo v pogledu kakovosti napetosti. Te ocene bi morali opraviti za vsa distribucijska (razdelilna) omreæja, ki jih bodo upravljali upravljavci, doloËeni z Zakonom, in jih predati zakonodajalcu. Na tej podlagi bi se morala zagotoviti primerna finanËna sredstva za uvajanje ustreznih tehniËnih repitev - pogojev.« Kakpni so vapi pogledi na repevanje te problematike, ko govorimo o Elesu kot prenosnem podjetju? flV okviru prenosnega omreæja, katerega upravljavec bo po Zakonu Eles, je v minulem obdobju, gledano iz Franc ÆlahtiË, univerzitetni diplomirani inæenir elektrotehnike, se je rodil 16. januarja 1955 na Ptuju. Po konËani gimnaziji v Mariboru je diplomiral, magistriral in doktoriral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Med dodiplomskim ptudijem je sodeloval z Elektroinptitutom in bil njegov ptipendist. Na njem se je zaposlil leta 1978. ©est let je bil ob rednem delu na EIMV tudi habilitiran asistent na Fakulteti za elektrotehniko. Strokovno pot je priËel na podroËju analize meritev iz elektroenergetskega sistema za potrebe sprotnega vodenja in nadgrajenih analiz (diploma, magisterij). Drugo podroËje dela je bilo namenjeno analizi kratkih stikov na vseh napetostnih nivojih ter njihovim posledicam (doktorat in trije patenti). V tem obdobju se je priËel aktivno ukvarjati s problemom elektromagnetne zdruæljivosti v elektroenergetskem sistemu ter s kakovostjo napetosti v elektroenergetskem sistemu. Ob nastanku nove dræave je dal pobudo za ustanovitev tehniËnih komitejev, ki so povezani z njegovim strokovnim delom pri nastajajoËem Uradu za standardizacijo in meroslovje. Je predsednik enega ter Ëlan treh tehniËnih komitejev in aktiven v programskem svetu Urada za standardizacijo in meroslovje. Od 1. marca 1999 je vodja oddelka za elektrarne. Je avtor in soavtor okrog sto ekspertiz, nekaj deset strokovnih Ëlankov, objavljenih doma in v tujini, nekaj deset raziskovalnih nalog ter avtor treh patentov sedanjega zornega kota kakovosti napetosti, bilo storjenih nekaj za sedanji trenutek neugodnih potez. Te so in bodo botrovale prenosu motenj od izvorov motenj - moteËih porabnikov po prenosnem omreæju Elesa v distribucijska - razdelilna omreæja vse do vtiËnic pri odjemalcih. Gre predvsem za posledice, ki jih povzroËajo tako imenovani fliker-ji in harmoniki. S stalipËa kakovosti je treba na pojav motenj v slovenskem omreæju - sistemu gledati kompleksno. Repitev tega problema bo zahtevala kar nekaj novih transformacij in novih povezav v prenosnem omreæju. Sicer pa smo æe leta 1989, ko smo ptudirali te razmere v prenosnem omreæju, definirali toËke, ki bi jih morali v prenosnem omreæju posebej obvladovati in v njih spremljati kakovost napetosti oziroma elek-triËne energije. Vendar v tistem Ëasu zahteve standardov in trga energije niso bile tako izraæene kot so sedaj. Sedaj so te stvari dosti bolj jasne, imajo tudi veËjo teæo in upraviËenost ter jih je tudi laæje vpeljati v æivljen-je.« Kako ste se lotili merjenja kakovosti napetosti v delnipki druæbi Elektro Celje? flElektro Celje je bilo prisiljeno, da se dogovori o dobavi elektriËne energije z nekaterimi svojimi odjemalci. Na podlagi problemov, ki so nastajali pri dobavi elektriËne energije, smo opravljali meritve, analizirali podatke in ocenili kakovost napetosti. »e obstaja zanimanje, pripravimo predlog ustreznih ukrepov za zniæan-je oziroma odpravljanje motenj v posameznih delih distribucijskega omreæja. Trenutno poteka v Elektru Celje poskusni monitoring kakovosti elektriËne napetosti, ki bo verjetno trajal pe kak mesec. To naj bi bil model, po katerem naj bi se opravljal nadzor nad kakovostjo napetosti energije v vseh transformatorskih postajah oziroma v vseh kljuËnih toËkah distribucijskega omreæja. Sicer pa predvidevamo, da bomo pozneje v Elektru Celje nadaljevali s stalnim monitoringom kakovosti napetosti. To pomeni, da bodo v veËino kljuËnih toËk v omreæju vgrajeni podobni merilniki, kot je sedaj pri poskusnem monitoringu v RTP Trnovlje.« Ali je za uresniËevanje tega projekta v distribucijskih podjetjih dovolj strokovnega znanja in usposobljenosti? flOcenjujem, da distributerji razpolagajo tudi s temi strokovnimi znanji. Opaæam pa, da prevladujejo negotovost, strah in zadræki pred novostmi, ki jih bo prinesel z Zakonom definiran trg z energijo. Drugi problem je tehniËna plat, ki je povezana s stropki za uvedbo inptrumentov za merjenje kakovosti napetosti. Ti stropki pe zdaleË ne dosegajo tistih, ki nastanejo zaradi stropkov za nedo-bavljeno energijo. Kakor koli æe, prepriËan sem, da se bodo za ta projekt morali prej ali slej odloËiti v vseh distribucijskih podjetjih.« Odjemalci se bodo pod doloËenimi pogoji lahko odloËali za tistega dobavitelja, ki bo sposoben zagotoviti Ëim bolj kakovostno in Ëim cenejpo elektriËno energijo. Ta problem se konec koncev vrti okoli kljuËnega vprapanja, kako naj dobavitelj elektriËne energije na trgu doseæe potrebno konkurenËnost. flTo vsekakor dræi. Treba pa je tudi upoptevati, da so odjemalci elektriË-ne energije danes vedno bolj osvepËeni tudi na tem podroËju. Cenovno je merilnik merjenja kakovosti elektriËne energije dostopen tudi njim. Obstaja realna moænost, da se bodo odjemalci v nekem trenutku nezadovoljstva z dobavljeno elektriËno energijo odloËili za nakup teh merilnikov in sami ali v sodelovanju s pooblapËenimi ustanovami merili in analizirali kakovost napetosti. Potem bodo od dobavitelja zahtevali ustrezne ukrepe oziroma izvajali pritiske na njegovo ceno. Tudi s sodnimi postopki, saj obstaja dokument -standard, ki opredeljuje kakovost napetosti. »e se postavimo na stran distributerja, lahko ugotovimo, da bi bilo zanj zelo koristno, da bi se s tem inptrumentarijem pravoËasno opremil, torej pred odjemalci.« In kakpni so vapi sicerpnji vtisi glede dosedanjih priprav na odpiranje trga z elektriËno energijo? flÆal moram reËi, da me resno skrbi, ker so dosedanje priprave za trg z elektriËno energijo pokrivale predvsem tako imenovani netehniËni del, premalo oziroma niË pozornosti pa je bilo usmerjene v analizo tehniËnih zmoænosti uresniËevanja trga, na katerem se bo s storitvami prodajala elektrika. Trenutno pe vedno ni jasnega odgovora na eno od bistvenih vprapanj, kako je s tehniËno opremljenostjo elektroenergetskega sistema. Upam, da bo ta odgovor podan pe v Ëasu do odprtja trga, in da bodo potem tudi na tehniËnem podroËju uresniËeni vsi potrebni ukrepi. Vsaj s stalipËa stroke bi bilo to nujno potrebno. PrepriËan pa sem, da bo trg z elektriËno energijo zaæivel prej ali slej na tak ali drugaËen naËin. Dolænost stroke je, da zaæivi tehniËno strokovno.« MIRO JAKOMIN 37 gradnja omrežij Kdaj daljnovodi zmanjŠanih dimenzij tOdi v naŠem prostoru? Okoljevarstvene zahteve postajajo danes kljucni element pri pridobitvi dovoljenj za gradnjo nadzemnih vodov. Glavne zahteve se nanašajo predvsem na zozenje širine koridorja, zmanjšanje dimenzij stebrov ter izboljšan estetski videz. Glede na dejstvo, da so prav nasi sosedi Italijani naredili na tem podrocju revolucionarne korake, in v želji, da bi dobili najnovejše informacije tako rekoc iz prve roke, smo se odlocili za obisk podjetja ABB Sae v Milanu. V organizaciji IBE-ja iz Ljubljane smo tako februarja uresnicili dvodnevni obisk pri omenjenem podjetju. Prvi dan je bil namenjen seznanitvi s podjetjem ter osnovnim nacinom projektiranja, gradnje in vzdrževanja kompaktiranih daljnovodov, drugi dan pa, ob sodelovanju predstavnikov ENEL-a, ogledu na terenu. P odj 38 odjetje ABB Sae je bilo v sedanji obliki organizirano leta 1987, sicer pa je bilo pod imenom Sae ustanovljeno æe leta 1926, tako da ima æe veË kot 70 let izkupenj na podroËju prenosa in distribucije elektriËne energije. Glavne dejavnosti podjetja so inæeniring, izdelava jeklenih konstrukcij (10.000 ton/leto) z moæno-stjo izvedbe obremenilnih preizkusov, izdelava kompozitnih izolatorjev (100.000 kosov/leto) za daljnovode in æeleznice (ABB Rebosio), elektromontaæna dela na daljnovodih, montaæa stebrov in elektrifikacija æeleznic. Razumljivo je, da je bilo nape zanimanje usmerjeno predvsem na po-droËje daljnovodne tehnike oziroma kompaktiranih daljnovodov. Kot so nam povedali, so bili glavni razlogi, ki so narekovali projektiranje in gradnjo kompaktiranih daljnovodov, zoæevanje koridorjev, zmanjpanje vizualnega vpliva, zmanjpevanje tlorisa stebrov, velika prilagodljivost pri uporabi in pozitivni ekonomski uËinki. Projektiranje in gradnja kompakti-ranih daljnovodov, ki jih je zasnovalo podjetje ABB Sea, pomeni tako rekoË prelomnico v daljnovodni tehniki. Pri tem gre predvsem za bistveno spremembo konzol in konstrukcije. KlasiËne konzole so namreË nadomestili z izolatorskima verigama v horizontalni V izvedbi z moænostjo rotacije obeh verig okrog vertikalne osi. S tem so radikalno zmanjpali tako razdaljo med vodnikom in stebrom kot razdalje med fazami. Razlog, da so verige namepËene vrtljivo, je v tem, ker prihaja v primeru delovanja vzdolænih sil (neenakomerna dodatna obremenitev, veter vzdolæ daljnovoda, preteg vodnika) do velikih upogibnih napetosti, katere togo namepËeni izolatorji ne bi prenesli. Z namenom, da bi dobili laæjo konstrukcijo, so uporabili dvodimenzionalno zasnovo, pri Ëemer so dve hladno oblikovani jekleni plo-Ëevini posebne oblike med sabo zvarili na eni in drugi strani z okroglimi jeklenimi palicami. Stebri imajo obliko Ërke A z dvema vitkima nogama, ki sta med seboj povezani z dvema preËnima nosilcema. Posamezni kosi konstrukcije so med seboj vija-Ëeni. Obe nogi sta postavljeni preko gibljivega teËaja (ki omogoËa vzdol-æni pomik stebra) na toËkast temelj. Seveda se pri tem pojavlja logiËno vprapanje - kako je s statiËno stabilnostjo sistema? StatiËna stabilnost tako pri delovanju vertikalnih kot horizontalnih sil ni vprapljiva, paË pa pri delovanju vzdolænih sil. V tem primeru se vzdolæne sile preko dveh strelovodnih vrvi prenapajo do posebnega stebra, ki ima pe tretjo oporo (nekakpen polnapenjalni steber). Ker mehanizem delovanja sil ni tako pre- prost, so zaradi tega izdelali zelo zahteven raËunalnipki program, ki preverja statiËno stabilnost sistema kot celote. Doslej so se posamezni elementi preverjali parcialno. Na pod- lagi dobljenih izraËunov potem projektant korigira razmestitev stebrov in doloËi potrebne lokacije stebrov s tretjo podporo. ObiËajno so taki stebri namepËeni na vsakih deset nosilnih stebrov. Prednosti, ki jih ponuja tako izveden daljnovod v primerjavi s klasiËnim, so lepo vidne iz priloæene ilustracije. Sicer pa smo si na terenu ogledali æe zgrajene objekte na relaciji Mestre-Venezia, in to tako eno-sistemske kot dvosistemske 132 kV kompaktirane linije, ki so locirane predvsem na trasah, kjer so predhodno æe potekali stari daljnovodi. V glavnem potekajo po urbanih conah, v neposredni bliæini stanovanjskih hip, kjer s klasiËno zasnovo ne bi bilo mogoËe uporabiti iste trase. Pri tem smo se seznanili z veliko zanimivih podrobnosti v zvezi z zasnovo in izvedbo. Ker nas pestijo podobni okoljevarstveni problemi kot nape sosede, se seveda na koncu zastavlja vprapanje, ali in kdaj bo mogoËe njihovo tehnologijo uporabiti v slovenskih razmerah in prostoru. Pri iskanju odgovora je KRONOLOGIJA KOMPAKTIRANIH DALJNOVODOV V ITALIJI: 1970 prviË uporabljene ªV´ verige 1987 realizirana prva kompaktirana 132 kV linija pri Firencah v dolæini 3 km kot testna linija 1988 predlog spremembe predpisov, ki so omogoËili zasnovo kompaktiranih daljnovodov 1990 izpel je nov standard za projektiranje in gradnjo kompaktiranih daljnovodov in bil izdelan raËunalnipki program za preverjanje stabilnosti kompaktiranih linij 1993 prviË inptalirana vrtljiva konzola (izolatorji) na nekaj sekcijah 1997 zgraditev prvega 380 kV kompaktiranega daljnovoda (©vica) v dolæini pribliæno 1 km (testna linija) treba upoptevati kar nekaj napih posebnosti, kot so veËinoma zelo razgiban teren, veËje dodatne obremenitve, zastareli predpisi in ne nazadnje previdnost pri uporabi novih tehnologij. Dejstvo, da je zaradi nekaterih zahtev in omejitev kom-paktiran daljnovod primeren za raven ali rahlo valovit teren, nap manipulativni prostor zelo omeji. VeËje dodatne obremenitve bi bilo verjetno mogoËe obvladati z gostejpo postavitvijo stebrov s tretjo podporo. TehniËni predpisi pa so tako pred posodobitvijo in upamo, da bodo kmalu nared. Ob upoptevanju navedenih dejstev bo odgovor moæen, ko bo izdelan ustrezen projekt, ki bo pokazal njegovo izvedljivost. JANEZ JAK©E, JANEZ KERN 39 sveti delavcev v elektrodistribuciji Soupravljanje med vizijo in iluzijo V dræavah Evropske unije imajo razliËne oblike sodelovanja delavcev in njihovih predstavnikov pri odloËanju o tistih zadevah v podjetjih, ki so pomembne za gospodarski in socialni poloæaj zaposlenih. Za primerno ureditev tega podroËja si v novejpem Ëasu prizadeva tudi Slovenija kot kandidatka za Ëlanstvo v Evropski uniji. Kakpno je trenutno stanje na tem podroËju v javnih elektrodistribucijskih podjetjih? Ko lovanju delavcev pri upravljanju druæbe, kjer so definirali obveznosti obeh strani, predpisali naËine za delovanje, predvsem pa formalizirali naËine za delovanje sveta in komuniciranje z upravo druæbe. Prvi mandat sveta delavcev Elektro Ljubljane, ta pe traja, je nedvomno odigral pionirsko vlogo pri soupravljanju delavcev. Gre za vsem poznano dejstvo, da je delo svetov v druæbah, kjer je specifiËna lastnipka struktura in temu primerni odnosi znotraj druæb, nekoliko drugaËno, kot pa je v druæbah z urejenimi lastniki in jasnimi cilji delniËarjev. Prvi mandat bo vsekakor ostal zapisan v zgodovino soupravljanja v druæbi tudi po tem, da se je bilo treba teh aktivnosti uËiti na obeh straneh, tako pri Ëlanih sveta, kot pri upravi druæ-be, tovrstnih izkupenj enostavno ni 40 o smo vodstva teh podjetij zaprosili za pojasnilo, smo jim v zvezi s to tematiko zastavili naslednja vpra-panja: Ali v vapem podjetju imate svet delavcev? »e ga nimate, zakaj se zanj niste odloËili? Kako v vapem podjetju deluje ta oblika sodelovanja delavcev? Kakpne so relacije oziroma smeri vplivanja med glavnimi akterji soupravljanja ter njihove pristojnosti (lastnik, nadzorni svet, uprava, svet delavcev, sindikat in drugi udeleæen-ci)? Katere so poglavitne prednosti in pomanjkljivosti soupravljanja delavcev? SOUPRAVLJANJE V ELEKTRO LJUBLJANI V Elektro Ljubljani je bil na pobudo sindikata v letu 1997 izveden postopek za volitve v svet delavcev in 10. oktobra istega leta je bila po uspepno izvedenih volitvah tudi prva seja sveta. Svet se je oblikoval po na-Ëelu ptevila delavcev po posameznih poslovnih enotah in na podlagi teh kriterijev svet delavcev Elektro Ljubljana pteje 13 Ëlanov. Istega leta je bila med sindikatom podjetja in svetom podpisana pogodba o medsebojnem sodelovanju, kjer sta oba pogodbena partnerja razmejila pristojnosti in se dogovorila za skupne cilje. Leto pozneje, to je novembra 1998, je bil med upravo podjetja in svetom delavcev podpisan Dogovor o sode- SDE SPROŽIL USTAVNI SPOR V Sindikatu dejavnosti energetike so med primerjanjem zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju in energetskega zakona odkrili neskladje oziroma kontradiktornost. Po oceni sindikalnega vodstva energetski zakon krepko omejuje dejavnost svetov delavcev. Vendar v pravni dræavi, ki spoptuje ustavo in zakone, en zakon ne more nekaj predpisovati, drugi pa isto zadevo prepovedovati. Zato so v zaËetku maja preko Zveze svobodnih sindikatov Slovenije sproæili ustavni spor na nekatere Ëlene energetskega zakona glede organiziranja in delovanja svetov delavcev. Sicer pa je SDE v minulih letih pravoËasno spodbujal in organiziral razprave o potrebi uvajanja svetov delavcev v energetskih podjetjih. Maja je od vseh osnovnih sindikalnih organizacij zahteval, da jim posredujejo natanËne informacije o trenutnem stanju na podroËju soupravljanja delavcev v posameznih energetskih podjetjih. Po oceni sindikalnega vodstva ima trenutno svete delavcev okrog tri Ëetrtine vseh energetskih podjetij. V SDE-ju menijo, da je treba takoj pomagati preostalemu delu osnovnih sindikalnih organizacij pri izvedbi volitev v svete delavcev. Vzrokov, da tega doslej v nekaterih podjetjih pe niso uresniËili, je veË, tako pri vodstvu podjetja kot pri sindikatu. Ponekod so enostavno presodili, Ëep da ni treba hiteti z uvajanjem svetov delavcev. bilo nikjer in je bilo delo tudi zaradi tega vËasih nekoliko nenavadno. Najpomembnejpe in predvsem naj-obseænejpe delo, kar veËino svetov delavcev v drugih druæbah pe Ëaka, je bila prav gotovo priprava Pogodbe o sodelovanju pri soupravljanju druæ-be. Tu je bilo treba vloæiti veliko dela in energije, saj akt namreË v mnogoËem omogoËa prave temelje za delovanje sveta, ne nazadnje ureja tudi finanËna sredstva za delovanje sveta, predvsem pa poleg doloËil Zakona o soupravljanju omogoËa ures-niËevanje specifiËnih potreb svetov delavcev v napi druæbi. Glede na sistem in organiziranost druæbe so se z upravo druæbe dogovorili za protokol, kjer se svet odpoveduje profesionalnih Ëlanov sveta, prav tako pa so namesto delavskega direktorja raje vsi Ëlani bolj aktivno vkljuËeni v to delo. Seveda pa je za tak naËin dela treba vlagati neprimerno veË energije in Ëasa. Svet delavcev je leta 1999 izvedel raziskavo o zadovoljstvu druæbe po razliËnih kriterijih. Rezultate te ankete so posredovali vodstvu druæbe, seveda pa so analizo te ankete uporabili tudi pri izdelavi naËrtov delovanja v tem letu. Svet delavcev se aktivno vkljuËuje na vseh ravneh vodenja druæbe, kljub zaËetnim teæavam pri medsebojnem obvepËanju, se zadeve urejajo in tako svet vse bolj pridobiva na pomembnosti. Svet se seznanja z vsebino gradiv nadzornih svetov, udeleæujejo se skuppËin delniËarjev in pripravljajo predloge za predstavnika delavcev v nadzornem svetu podjetja. Predstavnika delavcev v nadzornem svetu aktivno sodelujeta na sejah in prav tu se jasno kaæe ustreznost doloËil zakonodaje, ki jasno pojasnjuje enakopravnost vseh Ëlanov nadzornega sveta. Ne nazadnje je zelo pomembno tudi to, da edino na predstavnika delavcev nima vpliva lastnik druæbe, saj ta dva Ëlana imenuje in odpokliËe iz-kljuËno svet delavcev, medtem ko vse druge Ëlane sveta imenujejo in potrdijo delniËarji. Kako pomemben je deleæ delavcev v nadzornem svetu, se je pokazalo prav pri njihovi druæ-bi, kjer bi naËeloma lahko imeli, glede na ptevilo zaposlenih, tri predstavnike v nadzornem svetu. To bi pomenilo, da bi ob statusno predpisanih sedmih Ëlanih lahko imeli zelo moËan vpliv na sprejemanje odlo-Ëitev. Prednosti sveta delavcev so predvsem v tem, da vsi zaposleni preko sveta delavcev aktivno sodelujejo pri oblikovanju strategij vodenja te druæbe, predvsem pa so kakovostno obvep-Ëeni o vsem, kar se v druæbi pomembnega dogaja. POTREBA PO SKLENITVI DOGOVORA Kot sporoËajo iz Elektro Maribora, so svet delavcev ustanovili februarja 1998. Svet delavcev ima 13 Ëlanov, in sicer glede na ptevilo delavcev v posameznih poslovnih enotah. V zaËetku je svet delavcev deloval redno in je delo potekalo predvsem v tem, da je obravnavalo delo nadzornega sveta. Prav zaradi tega je uprava tudi spodbudila ustanovitev sveta delavcev. Zadnje Ëase pa se je svet delavcev osredotoËil na novi energetski zakon, predvsem na zahteve po organizacijskih spremembah. Relacije med upravo in svetom delavcev so dokaj korektne, vendar pa zahtevamo, da se s svetom delavcev sklene dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju, kjer se bodo toËno doloËile pravice Ëlanov sveta delavcev. Svet delavcev sodeluje s sindikatom, z drugimi lastniki druæbe pa nima stikov. Prednosti soupravljanja so v tem, da delavci lahko preko tega organa v nadzornem svetu delujejo kot enakopraven partner in soodloËajo v vseh zadevah. Pomanjkljivost soupravljanja pa je v tem, da Ëlani sveta delavcev pe ne poznajo svojih pristojnosti in bi radi odloËali o vseh zadevah, ki se kakor koli dotikajo delavcev, ne glede, ali so v pristojnosti sveta delavcev ali ne. VPRAŠANJE, KAKŠNE SO DEJANSKE MOŽNOSTI Svet delavcev imajo tudi v Elektro Celju, kjer so imeli konstitutivno sejo delavcev 5. junija 1998. Svet delavcev je izvolil dva predstavnika delavcev v nadzorni svet druæbe. Prvega januarja letos je bil med direktorjem druæbe in nadzornim svetom sklenjen participacijski dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju druæbe, ki podrobneje ureja naËin in postopke za uresniËevanje pravic. Konkretno se aktivnosti sveta delavcev odvijajo v funkciji soodloËanja delavcev v enem najpomembnejpih organov druæbe, kjer predstavniki sveta delavcev nastopajo kot popolnoma enakopravni Ëlani kapitalske strani nadzornega sveta in pri odloËanju tega organa zastopajo interese delavcev. Pri tem jim je treba priznati teæak poloæaj, saj sodelujejo v organu, ki mora upoptevati in uresniËevati interese veËinskega lastnika druæbe. Glede na spe cifiËno obliko organiziranosti po 41 radioaktivni odpadki djetja, strukturo lastniptva, ki je temelj upravljanja, ter doloËila Energetskega zakona, ki omejuje uporabo Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU), je veliko vpra-panje, ali so tudi v resnici dane mo-ænosti, da se tako zastavljeni sistem v javnih elektrodistribucijskih podjetjih konkretno udejani. PODRO»JA DELOVANJA POTREBNO JASNEJE DOLO»ITI V Elektro Gorenjski je bil svet delavcev izvoljen pred veË kot petimi leti, ko podjetje pe ni bilo preoblikovano v gospodarsko druæbo. Svet delavcev v drugem mandatu, ki je bil izvoljen pred dobrim letom dni v æe preoblikovani delnipki druæbi, je zaËel uresniËevati svojo vlogo, ka-krpno ima po zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju. ©teje devet Ëlanov, ki se sestajajo na sejah. Uprava jim zagotavlja pogoje za normalno delo in izobraæevanje. Njihovo najveËje angaæiranje je na kadrovskem podroËju, predvsem pri sprejemanju sistemizacije delovnih mest in pri razpolaganju z objekti nekdanjega sklada skupne porabe. Ocenjujejo, da je sodelovanje med upravo in svetom delavcev solidno. Svet delavcev ima tudi dva Ëlana v nadzornem svetu druæbe. Glede na to, da so pravice sindikata v kolektivni pogodbi elektrogospodarstva ostale nespremenjene, Ëeprav se je uveljavilo sodelovanje delavcev pri upravljanju preko sveta delavcev, ugotavljajo, da bi bilo treba podroËja delovanja med obema jasneje doloËiti, da ne bi prihajalo do nepotrebnih podvajanj. ELEKTRO PRIMORSKA OSTAJA BREZ SVETA DELAVCEV Zanimivo je, da v distribuciji edino Elektro Primorska nima sveta delavcev. Na podlagi Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Ur.l. RS, pt. 42/93) so v tem podjetju æe leta 1998 naredili vse za izvolitev sveta delavcev in pripravili vse potrebno za izvedbo volitev. Vodstvo druæbe je sindikatu in vsem zaposlenim strokovno pomagalo, da bi do izvolitve priplo, in temu tudi 42 nikoli ni nasprotovalo. Æal do izvolitve sveta delavcev ni priplo. Vse postopke so po pestih mesecih pe enkrat ponovili, a æal tudi tokrat neuspepno. Tako zaposleni niso izkoristili moænosti sodelovanja pri oblikah soupravljanja, ki so predvidene na podlagi veljavne zakonodaje. Predvsem gre tu za moænost sodelovanja delavcev v organih druæbe - v nadzornem svetu. Sodelovanje delavcev pri upravljanju druæbe tako uresniËujejo z neposrednim obvep-Ëanjem zaposlenih oziroma reprezentativnih sindikatov v druæbi. Kot je torej razvidno, imajo v posameznih elektrodistribucijskih delnip-kih druæbah ponekod bolj razvite oblike sodelovanja delavcev, drugod pa manj. V teh podjetjih se vsekakor zavedajo pozitivne vloge soupravljanja delavcev in so na tem podroËju tudi dejansko marsikaj storili v minulih letih. SOUPRAVLJANJE V EVROPSKI PERSPEKTIVI Pravo delo na podroËju uvajanja soupravljanja delavcev pa se v razmerah velikih druæbenih in gospodarskih sprememb pele zaËenja. Iskanje optimalnih repitev je zelo pomembno v perspektivi vkljuËevanja v Evropsko unijo, kjer se odpirajo pte-vilne nove naloge. »e je sodelovanje delavcev in njihovih predstavnikov pri odloËanju res zastavljeno na sodobnih demokratiËnih temeljih, ima velik pozitivni vpliv na razvoj sodobne organizacije dela, proizvodnje, znanja, inovativnosti in konkurenË-nosti na trgu. »e naj bo model soupravljanja evropsko naravnan, mora v resnici zagotoviti okvir za uveljavljanje temeljnih pravic delavcev do obvepËanja, posvetovanja in sood-loËanja o zadevah, ki so usodno povezane z njihovim ekonomskim in socialnim poloæajem. Sicer pa se se morajo najbolj potrebne in korenite spremembe najprej zgoditi v zavesti, potem na zakonodajnem podroËju in konËno tudi v praksi, sicer bodo pe tako dobre æelje, pobude in zamisli pepale za evropskim modelom soupravljanja. MIRO JAKOMIN Re©evanje problematike radioaktivnih odpadkov z doma»im znanjem Ob stalnem sledenju razvoju ravnanja z radioaktivnimi odpadki deluje IBE, d.d., svetovanje, projektiranje in inæeniring (IBE), kot najveËja slovenska projektantska hipa tudi na tem podroËju. Med pomembnejpe tovrstne dejavnosti v zadnjem Ëasu sodita izdelava idejne repitve odlagalipËa nizko- in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) ter pravkar konËana sanacija zasilnega skladipËa v Zavratcu. I BE æe veË kot petnajst let aktivno sodeluje pri repevanju problematike radioaktivnih odpadkov pri nas. Najbolj odmeven projekt s tega po-droËja je zagotovo bilo izvajanje izbora lokacije za odlagalipËe NSRAO, ki je potekalo od leta 1990 do leta 1993, ko je bilo, kljub tehniËni ustreznosti postopka, zaradi pomanjkanja politiËne podpore in druæ-benega nasprotovanja, prekinjeno. Dejavnosti druæbe zadevajo domala vse segmente gospodarstva, ki so povezani z ravnanjem z radioaktivnimi odpadki. IBE je tako, z izdelavo temeljnih ptudij, pripravo projektne dokumentacije ali inæeniringom, sodeloval pri izvedbi veËine modifikacij sistemov za ravnanje z radioaktivnimi odpadki v NEK, pri posodobitvah tamkajpnjega skladipËa NSRAO in, pred kratkim, tudi pri graditvi veËnamenske zgradbe, v katero sta bila po zamenjavi uskla-dipËena stara uparjalnika. Poleg tega je IBE dejaven pri pripravi lokacijske in projektne dokumentacije za izvajanje dejavnosti pri zapiranju rudnika urana Æirovski Vrh, vse od njene ustanovitve v letu 1991 pa sodeluje tudi z Agencijo za radioaktivne odpadke. IDEJNA RE©ITEV ODLAGALI©»A Dela za agencijo se nanapajo predvsem na odlagalipËe NSRAO, do katerega naj bi pripli nekako v naslednjih desetih letih. V sklopu teh prizadevanj je IBE lani za agencijo izdelal idejno repitev povrpinskega od-lagalipËa. Repitev je bila izdelana upoptevaje predvsem francoske in ppanske izkupnje in je bila obdelana variantno za razliËne oblike geolopke podlage ter za primera, da bi bilo odlagalipËe namenjeno za odlaganje vseh odpadkov iz NEK oziroma le za polovico odpadkov. V sklopu idejne repitve so bili stropki gradnje osnovne repitve ocenjeni na pribliæno pet milijard tolarjev, razliËica, pri kateri bi zagotovili odlagalne zmogljivosti le za polovico odpadkov iz NEK, pa bi bila za okrog 10 odstotkov ce-nejpa. SANACIJA ZASILNEGA SKLADI©»A V ZAVRATCU Dejavnosti IBE pa niso omejene le na svetovanje in projektiranje na podroËju radioaktivnih odpadkov, ki nastajajo pri proizvodnji elektriËne energije, temveË sprejema druæba tudi druge izzive s tega podroËja. Tako je IBE od zaËetka lanskega novembra do konca marca 2000 za Agencijo za radioaktivne odpadke, kot naroËnika in generalnega izvajalca, izvajal in naposled tudi uspepno izvedel tehniËni del sanacije zasilnega skladipËa radioaktivnih odpadkov v Zavratcu. Radiolopki del sanacijskih dejavnosti je opravil Institut Joæef Stefan. Cilji sanacije so bili: razvrstitev zasilno uskladipËenih odpadkov, ki so nastali pri odstranjevanju posledic radi-olopke nezgode z raztresenjem radi- jevega aplikatorja leta 1961 na onko-lopkem inptitutu v Ljubljani in bili prepeljani v opupËen vojapki objekt v Zavratcu, razvrstitev na radioaktivne odpadke in neradioaktivne odpadke, utrditev tekoËih radioaktivnih odpadkov, pakiranje radioaktivnih odpadkov in prevoz teh odpadkov v NSRAO v Brinju ter dekontami-nacija objekta, s Ëimer bo omogo-Ëena predaja objekta v neomejeno rabo. Sanacijska dela so potekala v skladu s programom, ki ga je izdelal IBE, priredila Agencija za radioaktivne odpadke in potrdila Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost, ter v skladu z odobrenimi delovnimi postopki. Pri izvajanju sanacijskih del, ki so v æe omenjenem obdobju trajala skupno ptiriinptirideset delovnih dni, je bilo za radioaktivne opredeljenih pribliæno 11,5 tone oziroma pribliæ-no 16 kubiËnih metrov odpadkov z aktivnostjo velikostnega reda 1 GBq. Za potrebe prevoza in skladipËenja so bili ti odpadki vloæeni v 77 pocinkanih sodov. Drugi, neradioaktivni odpadki, teh je bilo za 35 kubiËnih metrov, pa so bili odloæeni na idrijsko komunalno deponijo.Vsa dela so bila uspepno in brez delovnih nezgod opravljena z domaËimi podizvajalci, torej s pri nas razpoloæljivim znanjem in opremo. Najzahtevnejpi poseg, dekontaminacijo skladipËnega prostora, je izvedla posebej usposobljena in opremljena ekipa druæbe Kostak, d.d., (podpogodbenika IBE) iz Krpkega. Sanacijska dela so potekala v tesnem sodelovanju in ob podpori lokalne skupnosti (KS in PGD Zavratec), kar je lahko dragocena izkupnja pri nadaljnjih druæbe-no obËutljivih dejavnostih s tega podroËja, zlasti pri pridobivanju lokacije za odlagalipËe NSRAO. Sicer pa IBE namerava delovati na podroËju ravnanja z radioaktivnimi odpadki tudi v prihodnje. Pri tem upa na takpno vzpostavljanje poslovnih povezav, ki bo izvajalcem zagotavljalo spremljanje sodobnih trendov in trajen razvoj, naroËnikom kakovostne in ekonomsko sprejemljive storitve, pirpi druæbeni skupnosti pa za okolje prijazne projektne repitve. BO©TJAN DUHOVNIK 43 015370 018 z miško po Internetu strokovna združenja Telekomunikacije Kot sem zadnjiË omenil, je razvoj sodobnih telekomunikacij in informacijskega gospodarstva eden od najpomembnejpih ciljev Evropske zveze (EU). Pomemben temelj za liberalizacijo telekomunikacij (TK) v Evropski zvezi je sveæenj direktiv oziroma navodil Evropske komisije za zagotavljanje odprtih telekomunikacijskih omreæij na evropskem trgu, ki vsebujejo ukrepe za odprta omreæja (ONP — Open Network Provision). M 44 ed njimi so ukrepi za obËe storitve (universal services), zakupljene vode (leased lines), govorne telefonske storitve (voice telephony services) in za medsebojno povezljivost (network interconnectivity). Slednjega je Evropska komisija (EC) sprejela æe junija 1997. V tem ukrepu zahteva EC od dræav Ëlanic EUja, da novim telekomunikacijskim podjetjem omogoËajo povezovanje z obsto-jeËimi omreæji zasidranih telekomov na nepristranski in praviËen naËin. ©e veË: Evropska komisija zahteva tudi od kandidatk za polnopravno Ëlanstvo v EUju, da pravoËasno uskladijo svojo telekomunikacijsko zakonodajo z vsemi ukrepi za odprta omreæja. Da bi lahko delovale, morajo nove TK-druæbe svoja ogrodna omreæja povezati z javnimi TK-omreæji, ki so v lasti donedavnih monopolistov. Eden od glavnih problemov teh druæb je, kako po ekonomsko sprejemljivih cenah in pogojih priti do krajevnih dosto-povnih zank (local access loops), ki so prav tako v lasti nekdanjih telekomov. Nove TK-druæbe poskupajo v trænem boju z nekdanjimi monopolisti uveljavljati pravice, ki jim pripadajo po navodilu za medsebojno povezljivost. Regulativna telesa oziroma nadzorne TK-agencije po posameznih evropskih dræavah naj ne bi varovale samo pravic konËnih porabnikov, temveË tudi pravice novonastalih druæb za telekomunikacijske storitve. Nekdanji dræavni monopolisti, ki pe vedno premorejo obËutni træni deleæ, uporablja- jo namreË prav vse naËine, da bi ohranili svoj prevladujoËi poloæaj na TK-trgu. To se je v zadnjih dveh letih prav lepo videlo zlasti pri oddajanju krajevnih zank, izvzemanju vodov (line unbundling) in zagotavljanju skupnega prostora (delivering collocation space) v obstojeËih komunikacijskih vozlipËih. Tja morajo tudi konku-renËna podjetja namestiti svojo TK-opremo, da se lahko povezujejo z omreæjem velikega telekoma. »eprav naj bi nacionalne TK-agencije pe prav posebej varovale nastajajoËa TK-podjetja tako, da uveljavljajo nesomerna pravila (asymmetrical regulation), je praksa pokazala, da ne teËe vse prav gladko. Nova podjetja, ki po-skupajo v Evropi tekmovati z zasidranimi telekomi, se zadnje mesece Ëedal-je glasneje pritoæujejo, da nacionalne TK-agencije ne opravljajo svojega poslanstva. Agencije naj bi v ptevilnih evropskih dræavah pe vedno bile pod prevelikim vplivom moËnih lobijev nekdanjih monopolistov in naj ne bi dovolj uËinkovito varovale interesov nastajajoËe konkurence. Tako dobiva Evropska komisija od novih operaterjev oziroma izvajalcev telekomunikacij ptevilne pritoæbe zaradi nacionalnih TK-agencij. Pred kratkim je EC prejela pritoæbo proti britanski vladi, njenemu regulatorju Oftel in British Telecomu ter pritoæbo proti ppanske-mu regulatorju CMT. Hkrati pa skupine za varovanje porabnipkih pravic v NemËiji opozarjajo, da TK-agencija RegTP flpreblago ravna« z druæbo Deutsche Telekom. Æe lani poleti se je namreË skupina nempkih obmoËnih telefonskih druæb pritoæila na Evropsko komisijo glede cen, ki jih konkurenci zaraËunava Deutsche Telekom (DT) za najem krajevnih dostopovnih zank. Druæbe so trdile, da nekdanji nempki monopolist zaraËunava konkurenci za uporabo krajevnih zank veË kakor svojim neposrednim naroËnikom. Enkratni stropek najema krajevnega telefonskega voda oziroma prikljuËka pri DTju naj bi bil za konkurenËno podjetje dobrih 190 mark, medtem ko naj bila ekonomska cena te storitve dobrih 50 mark. Neposredni naroËnik DTja pa je za flprevzem voda« plaËal samo 43 mark. Poleg tega naj bi konkurenca morala plaËevati po 25,40 marke za meseËni najem dostopovnega voda, kar je za petino veË kakor zanj plaËujejo DTjeve stranke v gospodinjstvih. Po nekaterih virih naj bi nem-pko ministrstvo za gospodarstvo letos dokonËno postavilo agencijo RegTP pod drobnogled. Kaj je krajevna zanka v dostopovnem omreæju (access network), prek katere so konËni naroËniki povezani z javnim telekomunikacijskim omreæjem? Krajevne zanke so danes v veliki meri, celo v najbolj razvitih dræavah, sestavljene iz sukanih parov bakrenih æic (twisted copper pair)— dvoæiËnih sukank. V zadnjih treh desetletjih so telekomi po vsem svetu æe skoraj popolnoma digitalizirali ogrodja svojih TK-omreæij z namepËanjem digitalnih central, vzpostavljanjem satelitskih zvez in napeljevanjem optiËnih vodnikov za telekomunikacijske hrbtenice. flBakrena« dostopovna omreæja pa postajajo Ëedalje oæje grlo za izmenjavo podatkov med omreæno hrbtenico in milijoni konËnih uporabnikov. Zasnova bakrenih sukank se v zadnjih sto letih ni kaj prida spremenila in naj bi prvotno omogoËala samo analogen prenos govora s pasovno pirino 4 kHz, ne pa prenosa digitalnih podatkov. Dodatna teæava z dostopovnimi omreæji je, da so v veËini evropskih dr-æav ostali v lasti nekdanjih monopolnih telekomov, ki jih doloËila ONP sicer zavezujejo k ponujanju dostop-ovnih zmogljivosti konkurenci, v vsakdanjem poslovnem æivljenju pa ukrepajo drugaËe. (Nadaljevanje prihodnjiË) DAVID PAHOR Endesa IMUbAir ENDESA (http-.lumnu.endesa.es) Spletišce španske družbe Endesa je bogato oblikovano z vecpredstavnimi zmožnostmi programja Macromedia Flash. Ce imamo zanj v brskalniku namešcen vticnik, bomo lahko obcudovali novicarske vrstice s potujocim besedilom in spreminjajoce se zaslonske podobe, ki jih sprožamo z miško. Endesa je ena od najvecjih zasebnih elektroenergetskih družb na svetu, z vec kakor 22 milijonov narocnikov v trinajstih državah. Hkrati je najvecja elektroenergetska poslovna skupina v Južni Ameriki, zadnji cas pa namenja cedalje vec pozornosti tudi evropskemu trgu, zlasti razvoju središc za trgovanje z elektriko in za prodajo le-te na debelo, pri cemer sodeluje s finacno družbo Morgan Stanley. Poleg tega Endesa uspešno deluje tudi na telekomunikacijskem podrocju, saj ima velik delež v družbi Auna, ki je drugi najvecji španski ponudnik žicnih in mobilnih telekomunikacij. CAMP CHAOS (http://64.224.123.49) »e vas zanima povsem utrgano spletipËe z imenitnimi risankami, morate obvezno skoËiti do flpotoripËa zmede«, kjer si lahko z namepËenim programjem Shockwave po internetu predvajate imenitne risanke. Zadnji mesec je med njimi prav gotovo najbolj priljubljena risanka Napster Bad!, v kateri nastopata Ëlana teækokovinske skupine Metallica. Risanka je parodija na predlog, da naj se sodno preganja na tisoËe deskarjev, ki naj bi si izmenjevali ukradene kopije skladb Metallice v datoteËni obliki MP3 Ëez omreæje Napsterja (http://www.napster.com/). Vsekakor gre za spletni kraj, katerega æivahni zvok ne sme seËi do pefove pisarne. SNK WEC PRED NOVIMI IZZIVI Slovenski odbor svetovnega energetskega sveta Ëaka letos vrsta zahtevnih nalog, med katerimi so priprave na svetovni kongres, ki bo prihodnje leto v Buenos Airesu, ter priprava izhodipË za nacionalni energetski program. S lovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta sodi med tiste organizacije, ki zdruæujejo najpirpi krog strokovnjakov s podroËja energetike, od predstavnikov energetskih podjetij, ki se poklicno ukvarjajo z energijo na podroËju proizvodnje, prenosa, predelave in porabe, do organizacij, ki se bolj ubadajo z vprapanji var-Ëevanja in smotrne rabe energije. Ravno zaradi te njegove pirine lahko SNK WEC vsa aktualna energetska vpra-panja obravnava v realni luËi in mu dodaja tudi globalne izkupnje. Katere so poglavitne naloge, s katerimi se letos ukvarjajo v slovenskem odboru te mednarodne organizacije, smo po-vprapali glavnega tajnika Natana Bernota, ki je izpostavil predvsem dvoje. V svetovnem merilu je ta hip prava evforija povezana z odpiranjem trga, ki ima seveda odmev tudi pri nas. Zato SNK WEC aktivno sodeluje v vseh tovrstnih razpravah, v ospredju pa je tudi priprava za izbor dveh referatov, ki naj bi jih Slovenija pripravila za svetovni kongres prihodnje leto v Buenos Airesu, kjer bo nosilna tema ravno odpiranje trga. Gre za zelo zahtevno nalogo, saj je v okviru globali-zacijskih procesov in dobi elektronskih komunikacij dovolj dobro le najboljše, zato se postavlja tudi vprašanje, ali imamo v Sloveniji sploh energetske strokovnjake, ki lahko bistveno prispevajo v to svetovno zakladnico znanja. Druga naša letošnja naloga pa je bolj lokalnega znacaja, ceprav nic pomembnejša, saj gre za pripravo nacionalnega energetskega programa, ki mora biti po dolocilih energetskega zakona pripravljen v osemnajstih mesecih. SNK WEC se je mocno angažiral že pri pripravi prejšnjih razlicic, ki jih je bilo že okrog petnajst, in je tudi imel že dve posvetovanji na to temo, prvo, ko smo analizirali recenzije v Topolšcici in drugo v Cankarjevem domu, ko smo predlagali tudi nekaj sklepov. Na podlagi teh bogatih izkušenj je Ministrstvo za gospodarske dejavnosti z nami sklenilo dogovor o sodelovanju pri pripravi novega programa, ki ima zdaj tudi potrebno zakonsko osnovo. V okviru tega smo že preoblikovali cilje in izhodišca novega nacionalnega energetskega programa ter pregledali dokumente, ki so že bili pripravljeni na to temo ter so primerna podlaga za nadaljnje delo. Naša želja je, da bo nacionalni energetski program resnicno izdelan na nacionalni ravni in bo vseslovenski, pri cemer mora biti tudi usklajen z zakonom, primerljiv z že sprejetimi nacionalnimi programi na drugih podrocjih ter tudi s podobnimi programi v vzorcno primerljivih evropskih državah. MGD je tudi povabilo strokovnjake iz naših vrst za obdelavo posameznih tem, ki ne bodo sestavni del nacionalnega programa, temvec strokovno izhodišce za koncni dokument, ki naj bi ga zaceli usklajevati jeseni. Na koncu naj omenim še eno nalogo, kjer smo tudi mocno navzoci, in sicer smo prevzeli predsedstvo oziroma koordinacijo sodelovanja na energetskem podrocju med vzhodnoevropskimi in baltskimi državami na eni ter zahodnoevropskimi državami na drugi strani. V zvezi s tem pripravljamo tudi delovno srecanje, ki bo 6. julija v Ljubljani in na katerem bomo razpravljali o razmerah po odpiranju trga v Evropi, kar bo nekako tudi priprava na že omenjeni svetovni kongres. BRANE JANJI? 4$ 13 na obisku V Brez bremen Upokojitev je verjetno ena zadnjih veËjih prelomnic v Ëlovekovem æivljenju. VeËina ljudi jo veselo priËakuje, saj bo s tem postalo njihovo æivljenje laæje, posvetili se bodo lahko svojim konjiËkom, najpomembnejpe pa je, da se bodo razbremenili sluæbenih obveznosti. Kljub temu pa je upokojitev le velika sprememba, zato smo se odloËili, da se bomo o tem pogovorili z dvema novopeËenima upokojencema iz Elesa - z Joæetom Vimpolpkom in z Bogom Rusjanom. Prvi je bil nazadnje zaposlen kot odgovorni inæenir za vzdræevanje, drugi pa kot vodja enote za Elektroprenos Nova Gorica. J oæe Vimpolpek se je upokojil konec aprila. Pravi, da se je veË pomembnih dogodkov v njegovem æivljenju zgodilo ravno na okroglo ptevilko - rojen je leta 1940, poroËil se je 1960. leta, upokojil pa leta 2000. Ko se spominja na pretekla leta v elektrogospodarstvu, meni, da je njegov naj-veËji uspeh prav to, da mu je uspelo vzgojiti veliko mladih kadrov, da jih je nauËil timskega dela, s Ëimer so tudi pripli do dobrih rezultatov. flMed dol- 46 janskega ENEL-a, s katerim je veliko sodeloval. Sicer pa pravi, da jemlje življenje tako kot je, zato nima nobenih travmaticnih izkušenj, ko se približuje spremembam. Želi si le zdravja. Sedaj je, kot pravi, že na pripravništvu za pokoj, saj je na daljšem dopustu. »Do 30. junija sem še tukaj, potem pa grem v novo podjetje,« dodaja v šali. NA MORJE ALI MED RUDARJE? Pred prvim razpotjem se je Jože goletnim delom sem skoval tudi veliko Vimpolšek znašel že pri petnajstih le-prijateljstev, tako v podjetju kot zunaj tih, ko se je odlocal, ali bo šel v njega in ta prijateljstva še vedno traja- pomorsko ali v industrijsko rudarsko jo,« dodaja. Ob zapušcanju podjetja bi šolo. Prva je bila nekoliko bolj mikav-se rad prijateljem in sodelavcem še po- na, vendar bi moral podpisati pogodbo sebno zahvalil za ves trud, ki so ga za 12 let šolanja. Ni želel bremeniti vložili v napredek v Elesu, in si želi, da staršev, zato je raje izbral drugo mož-se prijatelji ne bi nikoli pozabili. nost in koncal poklicno šolo za elek-Tudi Bogo Rusjan ima lepe spomine tricarja v Trbovljah. Vmes mu je uspe-na preteklih štirideset let v elektro- lo, da se je tudi financno osamosvojil -gospodarstvu. »Tako v Soških elektrar- nekaj je dobil z obcinsko štipendijo, nah, kjer sem bil naprej zaposlen, kot nekaj preko beograjske komore za tudi v Elesu so imeli vedno veliko po- rudarstvo, nekaj pa je v proracun prisluha za dodatno izobraževanje, iz- speval tudi s popoldanskim delom. Po popolnjevanje ter sodelovanje pri no- šolanju je kar hitro, že leta 1958, dobil vih projektih, in to se mi zdi zelo po- delo pri Hidromontaži v Mariboru. membno,« pravi. Kot Jože Vimpolšek Njegova prva naloga je bilo delo na je tudi on spletel med delom veliko gradbišcu, in sicer v Vinci pri Beo-prijateljskih vezi, ne le iz našega elek- gradu, kjer so takrat gradili prvi vecji trogospodarstva, ampak tudi iz kali- reaktor po vzoru Sovjetske zveze. Od tam je potoval v Sandæak in sodeloval pri montaæi hidroelektrarne. Gradili so prvi 220 kV daljnovod v Jugoslaviji. Tudi naslednje delo je bilo na hidroelektrarni - sodeloval je pri elektrifikaciji za gradnjo hidroelektrarne Bajina Bapta na Limu. Od tam pa je po dolgem Ëasu spet pripel v Slovenijo in sodeloval pri gradnji tretjega agregata na hidroelektrarni Mariborski otok. Ta Ëas je bi pe posebno uspepen, saj je spoznal æeno in se tudi poroËil ter kmalu postal oËe. Iz Mariborskega otoka ga je delo spet odneslo v druge republike, tokrat na Reko, v ladjedelnico. flDodeljeno mi je bilo delo pri montaæi komandne kabine takrat najveËjega tankerja v Jugoslaviji, ki pa se je pe istega leta potopil na Dardanelah, ko je trËil v ladjo,« se spominja. Delo ga je s Hrvapke pripeljalo spet v Slovenijo, kjer je nekaj Ëasa sodeloval pri gradnji TE ©optanj, potem pa je moral za leto dni pustiti delo - moral je namreË v vojsko. Po sluæenju domovini je hitro spet zaËel æiveti po ustaljenih tirnicah. Najprej je delal v tovarni Boris KidriË, kjer so delali avtomatizacijo proizvodnje bok-sida v glinico, od tam pa je bil spet premešcen na Hrvaško, in sicer v hidroelektrarno Dubrovnik in nato v Vareš v Bosni in Hercegovini, kjer so gradili železarno. »Ta železarna je imela med prvimi vertikalni donos, ne vec horizontalnega, kot je bila takrat ustaljena praksa,« razlaga. Zadnja naloga v Hidromontaži je bila montaža RTP Cirkovce. Ko je koncal to delo, je bil sprejet v Dravske elektrarne, najprej kot dežurni na RTP Cirkovce, pozneje pa tudi kot vzdrževalec. »Znanje, ki sem ga pridobil v Hidromontaži, sem z vsem srcem vložil v elektroenergetske objekte.« Tako oznacuje Jože Vimpolšek menjavo službe. Med delom v Cirkovcah se je šolal tudi na fakulteti za elektrotehniko v Mariboru in po tem prevzel vodstvo RTP Dogoše. Leta 1989 je še napredoval, saj je prevzel celotno vzdrževanje takratne enote Pekre, z reorganizacijo dve leti pozneje pa je prišel v Eles. Cez leto dni je žal doživel infarkt in zaradi težav z zdravjem je moral menjati delovno mesto. Spet je zacel delati na bolj strokovnem podrocju, in sicer pri vzdrževanju visokonapetostne opreme. Zadnje leto v Elesu je preživel kot vodja projekta za obnovo visokonapetostne opreme 400 - 220/ 110/35 kV v stikališcu v Divaci. PRVI, PA »EPRAV BEOGRAD TEGA NI PRIZNAL Bogo Rusjan, ki se je rodil 28. oktobra 1936, se je elektroenergetiki zapisal po koncani srednji tehnicni šoli, kjer je koncal smer elektro-šibki tok. Se pred odhodom na služenje vojaškega roka se je zaposlil pri Jugoslovanskih železnicah, po vojski v Zagrebu, kjer je koncal šolo za rezervne oficirje, pa pri Soških elektrarnah v Novi Gorici. Njegovo prvo delovno mesto je bilo delo tehnika za pripravo vzdrževalnih del na hidroelektrarni Doblar. Ze po letu dni so ga premestili v Novo Gorico, kjer je prevzel vzdrževanje telekomunikacijskih naprav, poleg tega pa je zaradi kadrovskih stisk opravljalše dela s podrocja varstva pri delu in kadrovske službe. Leta 1965 so ukinili takratni Eles in prenosno podjetje Elektroprenos, deli njihovega podjetja pa so se pridružili trem hidroproizvod-nim podjetjem. Kmalu po nastanku novega proizvodno-prenosnega podjetja so se zacele priprave na gradnjo jugoslovanskega omrežja 220 kV in razdelilnih transformatorskih postaj 220/110 kV v Divaci, Klecah in Podlogu. Poleg tega pa so zaceli modernizirati tudi telekomunikacijsko omrežje, ki je bilo namenjeno vodenju elektroenergetskega sistema Slovenije. V tej delovni skupini, ki jo je vodil inženir Janez Kern, danes direktor Sektorja za investicije v Elesu, je bil Bogo Rusjan pristojen za problematiko telekomunikacij in prenosa podatkov. To delovno izkušnjo še danes vrednoti kot svoje najbolj kreativno obdobje. Uvajali so namrec tehnologije, ki jih takrat v jugoslovanskem prostoru sploh še ni bilo. Pri delu so poskušali uvesti cim kakovostnejše naprave in, ce je le bilo mogoce, iz domace proizvodnje. Takrat je domaca industrija šele zacela razvijati profe- sionalne naprave za zveze in prenos podatkov, poleg tega pa tudi zaposleni niso bili usposobljeni za delo z novo tehnologijo. Poleg daljnovoda 220 kV DivaËa - PadriËe v Italiji so na tej relaciji s sodelovanjem predstavnikov ENEL-a zgradili pe visokofrekvenËno zvezo in se s tem vkljuËili v zahodnoevropski telekomunikacijski sistem, preko katerega so prenapali podatke o izmenjavi energije iz obmejnih daljnovodov Podlog - Obersielach in DivaËa - PadriËe. Po letu 1970 je nadaljeval delo z enako vnemo in sodeloval pri gradnji daljinsko krmiljenih RTP 110/35 kV Pivka in RTP 110/10 kV Cerkno. Kaj kmalu so se zaËeli pripravljati tudi na gradnjo omreæja 400 kV, in sicer na gradnjo veËkanalnih radijskih zvez. V sodelovanju z RTV Ljubljana so zgradili hrbtenico radijskih zvez na odsekih Skalnica-Nanos-Krvavec z opremo za 120 kanalov, hkrati s tem pa so zaËeli vgrajevati sodobno opremo za zajemanje in obdelavo podatkov ter krmiljenje elektroenergetskih naprav. flPri gradnji smo se sreËevali z zahtevnimi novimi tehnologijami in s teæavami usklajevanja med elektroenergetskimi podjetji,« pripoveduje Bogo Rusjan, ki je bil takrat predsednik Komisije za telekomunikacije Slovenije in Ëlan Komisije za informacijski sistem pri Jugelu v Beogradu. Leta 1978 so ga v okviru Sopkih elektrarn imenovali za vodjo Elektroprenosa Nova Gorica, kmalu po tem pa je konËal polanje na Vipji poli za organizacijo dela v Kranju - smer informatika in tako se mu je podroËje dela razpirilo na vodenje vzdræevanja elektroprenosnih naprav. Seveda je pe vedno sodeloval pri oblikovanju repitev na podroËju telekomunikacij. V Ëasu gradnje hidroelektrarne Solkan je, potem ko se je na sejmu Sodobna elektronika navdupil nad uporabo optiËnih vlaken, predlagal zvezo s takim kablom in uspel, Ëeprav so skeptiki ta projekt imenovali floptiË-an prevara«. To je bila prva tovrstna povezava v Jugoslaviji, Ëesar pa Beograd ni mogel sprejeti. Tako je njihovo dnevno Ëasopisje po zaËetku obratovanja optiËnega kabla v Beogradu zapisalo: flPa ipak prvi u javnom PTT prometu«. Z ustanovitvijo Elesa leta 1991 se je zaËelo novo obdobje, pe posebno, ker so zaposleni v Novi Gorici pripli v ptiri razliËne sektorje. Vodenje enote je zahtevalo doloËeno koordinacijo in poenotenje vzdræeval-nih del pri RTP-jih in daljnovodih vseh petih enot Elektroprenosa. flPod vodstvom direktorja Milana Kende smo uvedli tako imenovani timski naËin dela med vodji in tako spoznavali razlike v pripravi in vodenju vzdræeval-nih del in uspelo nam je - ob uvajanju sistema kakovosti ISO 9001 - prilagoditi naËin dela novim zahtevam,« je povedal Bogo Rusjan. KARIERA JE PRI KONCU, KAKO PA NAPREJ? flZ æeno imava zelo rada urejeno okolje, zato bom prosti Ëas v pokoju namenil predvsem ustvarjanju v hipi in njeni okolici. Dokaj pozno sem namreË zaËel obnavljati hipo, zato bi rad zdaj to delo tudi konËal,« opisuje svoje naËrte Joæe Vimpolpek. Poleg tega pa bi se rad bolj posvetil svojemu zdravju in zdravju svoje æene, saj za to doslej ni bilo Ëasa, in ne nazadnje vnukom. Bogo Rusjan pravi, da si ni delal velikih naËrtov, kaj poËeti v pokoju. Prej je prosti Ëas posveËal poklicnemu zanimanju - elektroniki. Lotil se je manjpih popravil ter si izdelal naprave za fotolaboratorij. Æe od mladih nog, ko je od oËeta podedoval fotoaparat, je namreË velik ljubitelj fotografije in ta hobi je prenesel tudi na hËerki in vnukinjo, ki je na gimnaziji æe pripravila prvo fotografsko razstavo. flZdaj bom fotografsko opremo prepustil njej,« ponosno pove. Sam ni razstavljal, je pa dokumentiral dela kiparja Njegovana Nemca in s fotografijami opremil knjigo o narodnoosvobodilnem boju. Zdaj pravi, da bi se rad posvetil domaËemu okolju, kaj postoril v okolici doma in mogoËe pel na kakpen izlet. flS preteklostjo se ne obremenjujem. Za mano ostaja sposoben kader in prav gotovo bo delo tudi brez mene teklo brez teæav.« 47 SIMONA BANDUR stoletje elektrike Bohinj Legenda pravi, da je Bohinj podoba raja, katerega si je Bog ustvaril zase. Bohinj v svojih nedrjih Ëuva idilo romantiËne gorske pokrajine. Bohinjci so ponosni na naravne lepote, s katerimi so obdarjeni in obdani od skrivnostne oaze sredi Alp, ki se konËuje z edinstvenim jezerskim biserom, nad katerim se bohotijo razseæne in enkratne gorske skupine. Zavedajo se naravnih danosti, ki jih ohranjajo v svoji prvinskosti. 48 a okolje so mislili tudi tedaj, ko so gradili elektrarno pri Savici, tako vsaj trdi ustno izroËilo. Ciril HoËevar je v neobjavljenem tipkopisu Prva svetovna vojna in nape gore zapisal, da so se odrekli veliki moËi slapu in vodo zajeli pele pod njim in tako ohranili ta naravni biser neokrnjen. Bohinju je pravi gospodarski in turis-tiËni razmah na prelomu stoletja prinesla æeleznica in ga zaznamovala z napredkom in dejavnostmi, ki so ga spremljale. Æeleznica je pomenila v tehniËnem pogledu veliko prelomnico, elektrika drugo. Prav v bohinjskem kotu sta si podajali roko v podpori teæko priËako-vani uresniËitvi za tiste Ëase izjemno pomembnega perspektivnega in zahtevnega projekta. Kmalu po otvoritvi proge Dunaj-Trst leta 1857, ki je bila prva povezava avstrijske monarhije s pristanipËem ob Jadranu, so zaËeli razmipljati o drugi æe-leznipki zvezi severnih podroËij monarhije s Trstom, ki bi bila neodvisna od zasebne Juæne æeleznice. Od prvih zamisli do konËne odloËitve je preteklo precej let, medtem pa so nastajali vedno novi predlogi o poteku vse od predilske in lopke do karavanpko-bohinjske proge. Po veË kot 30 letih odloËanja so se od-loËili za karavanpko-bohinjsko progo kot gospodarsko in stratepko najugodnejpo. Po dolgih razpravah je avstrijski dræavni zbor 6. junija 1901 sprejel zakon o grad- nji alpskih železnic, to je pyhrnske, turške in karavanško-bohinjske proge, obenem pa je bila ustanovljena direkcija za gradnjo železnic. ELEKTRARNA ZA ŽELEZNICO Gradnja karavanško-bohinjske proge je bila za takratno tehniko izredno zahtevna zaradi predorov, mostov, galerij in podpornih zidov, ki so jih morali zgraditi. Prva dela za gradnjo karavanško-bohinjske proge so se zacela že pred njeno uzakonitvijo sredi poletja 1900 kot priprave za kopanje karavanškega in bohinjskega predora. Predor je jeseni 1901 zacel graditi stavbni podjetnik Cecconij. Prav tako so stekle priprave za napeljavo vodovoda za elektrifikacijo. Po komisijskem ogledu zemljišca so zaceli graditi hidroelektrarno s štirimi turbinami na potoku Bistrica. Maja 1903 so že vrtali z elektricnimi vrtalnimi stroji znamke Siemens & Halske; podobne so uporabljali v karavanškem predoru. Elektriko, pridobljeno v hidroelektrarni Bistrici, so uporabljali tudi za pogon crpalk na zrak, ki so ga morali stalno dovajati v predor, sicer bi bilo delo onemogoceno zaradi plinov, predvsem metana. Do takrat so crpalke upravljali rocno. V fondu Generalne inšpekcije avstrijskih železnic na Dunaju, ki ga hrani arhiv SRS, je zapisano, da so bohinjsko progo od Jesenic do Podbrda razdelili na pet odsekov. Prvi in drugi odsek do predora Vintgar je prevzelo podjetje Madile & Co., nadaljnja dva do vkljucno postajališca Soteska je prevzelo podjetje Rella & Co., peti odsek do Bohinjske Bistrice pa podjetje Chierici & Picha. Zadnji odsek je bil Bohinjski predor s postajama Bohinjska Bistrica in Podbrdo, ki ga je gradil Cecconi. Leta 1906 so bila dela koncana. Bohinjska Bistrica in njena okolica sta dobili pomembno gospodarsko povezavo s svetom. Oživelo je gospodarstvo, razvila se je trgovina z lesom. Razvijati se je zacel turizem, saj je prišlo na letovanje v Bohinj mnogo tujcev iz Trsta in drugih primorskih krajev. Po prvi svetovni vojni je proga izgubila tranzitni pomen, prekinili sta jo dve meji: v karavanškem in bohinjskem predoru. Maruša Pleterski v Bohinjskem zborniku (1987) železnico opredeljuje kot povezovalko. Pozneje je proga spet pridobila tranzitni pomen iz Avstrije, gorenjsko gospodarstvo pa se je obracalo k novemu, jugoslovanskemu trgu. SOLARJEVI SPOMINI Bohinjski zanesenjaki po krajevni ali srcni pripadnosti so še danes ponosni na novotarije, ki so se med prvimi dogodile v njihovih krajih. Tako so me opozorili na fotografijo elektricnega vojaškega vlaka iz prve svetovne vojne pri Sv. Janezu v Bohinju iz leta 1919, ki je bila objavljena pred leti v glasilu Lip Bled. Z njim so prevaæali turiste do leta 1920, ko so ga razdrli. Z zanimivostjo iz bohinjskega kota sem se ponovno sreËal aprila letos ob obisku pri Marjanu ©olarju na Bledu, ki mi je omogoËil vpogled v zasebno zapupËino Ërnobelih motivov na steklene plopËe. Pred Ëastitljivimi osemdesetimi leti jih je posnel Franc ©olar, poslovodja elektrarne v Bohinju v letih 1920-1923. flKljub temu, da sem oËeta izgubil zelo zgodaj, pobrala ga je revolucija leta 1943, so ptevilni spomini nanj pe æivi. So primarni od mojega oËeta, nekaj pa je sekundarnih, katere so mi pripovedovali sorodniki. Moj oËe Franc ©olar je bil rojen v revni druæini na obali jezera na Bledu septembra 1896. Bil je dober uËenec, zato so ga usmerili na po-lanje v kranjsko gimnazijo leta 1908, kjer je naredil prve ptiri razrede. Zaradi pomanjkanja denarja gimnazijskega po-lanja ni mogel nadaljevati. Leta 1912 je odpel v Ljubljano v dvoletno trgovsko polo, ki jo je konËal tik pred zaËetkom prve svetovne vojne leta 1914. Doletela ga je mobilizacija in kar pest let vojapke uniforme. Najprej v avstrijski vojski, po koncu 1. svetovne vojne pa pe v vrstah borcev za severno mejo. Leta 1920 se je zaposlil v takratni elektrarni Bohinj. Iz popte, ki jo imam, je razvidno, da je bil v Bohinju v letih 1921, 1922 in 1923. V zadnjem dokumentu, ki je bil sredi leta 1923 naslovljen nanj v pisarno, ga pisec imenuje poslovodja elektrarne Bohinjska Bistrica,« pravi Marjan ©olar. flBil je turni smuËar, numizmatik, filatelist in zelo navdupen amaterski fotograf. Z aparatom, ki so mu takrat rekli Kontrafe, je fotografiral na steklene plopËe. Iz tega obdobja imam v arhivu veË kot 100 plopË in nekaj plopË se nanapa na njegovo delovanje v Savici in na prijatelje, ki jih je tam kot usluæbenec elektrarne imel med strojniki in elek-triËarji. Bil je tesen prijatelj z obratovod-jo, Ëepkim Nemcem Kunom Vidro, bila sta pportnika in planinca, Ëeprav sta si bila ideolopko razliËna. Iz tega obdobja se spomnim imen g. Vojvode z Bohinja, pef elektrarne Savice pa je bil Ëepki Nemec g. Vidra, ki je bil tudi pozneje v letih pred drugo svetovno vojno pef elektrarne v Æirovnici. Na veliko motivih so zaposleni KDE in obratovodja g. Vidra. Z njim je bil oËe tesen prijatelj, skupaj sta se ukvarjala s pportom in planinar-jenjem, Ëeprav sta si bila ideolopko razliËna. Druæil se je s kolesarjem Ivanom Valantom iz Lesc, ki je bil tudi iz elektriËarskih vrst, obËudoval je smu-Ëarske polete napega najboljpega predvojnega smuËarskega skakalca in elek-triËarja Albina Novpaka, pportnega delavca in poznejpega revolucionarja Tomaæa Godca. Bil je bil zelo napreden Ëlovek, pobudnik in mecen raznim pportnim dejavnostim. Bil je velik pri- Notranjost elektrarne pri Savici (1919), Ërno-beli motiv na stekleno plopËo F. ©olarja, hrani Marjan ©olar, Bled. jatelj nadarjenega slikarja Albina Hodnika, z njim sta veliko hodila po hribih in smuËala. Hodnik je slikal, oËe pa je fotografiral in ta naveza je trajala do Hod-nikove smrti leta 1926. OËe se je ukvarjal tudi s pisanjem, ohranjeni so zapisi proze, pisma in razne igrice, ki se nanapajo na Bohinj tistega Ëasa. Ata, Ëetudi ni imel denarja za obleko, hrano in tobak, pa ga je vedno imel za knjigo. Z elektrogospodarstvom je bil tudi v tridesetih letih na nek naËin povezan. Ko je zapustil Bohinj, se je zaposlil kot trgovski potnik pri znanem elektro podjetju Siemens ©ukart v Celju in Ljubljani. Teden dni po zaËetka nempke okupacije aprila 1941, so ga Nemci zaprli v Begunjske zapore in zatem v ©entvipke zapore. Ko se je konec leta 1941 vrnil iz nempkih zaporov, ga je g. Kun Vidra zaposlil kot knjigovodjo pri elektrarni Æirovnica KDE. Iz elek-trarnipke stavbe v Mostah je bila tudi njegova zadnja pot skozi Vrbo, Ëez Golf, na Bled in Jelovico, kjer je njegovo æivljenje ugasnilo.« ELEKTRARNA BOHINJ Kranjske deæelne elektrarne KDE so razpolagale z HE Zavrpnico, zgrajeno v letih 1914/15, od katere se je pirila elektrifikacija podeæelja. Po prvi svetovni vojni je HE Bohinj pripla skupaj z drugimi napravami v roke Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo, od nje pa leta 1919 kot prva pridobitev h Kranjskim deæelnim elektrarnam s sedeæem v Æirovnici. Ko je elektrarna pri-pla v posest KDE je s pribliæno 20 kilometrov vodov visoke napetosti in pribliæno 15 kilometrov vodov nizke napetosti napajala z elektriËno energijo kraje od Bohinjske Bistrice do Bohinjskega jezera in »epnjice. Na tem omreæju je bilo osem transformatorskih postaj. Navedeno omreæje je pred tem napajala elektrarna pri æagi verskega sklada, ki so jo leta 1920 ustavili. Najprej so nameravali HE Bohinj ustaviti, jo demontirati, omreæje pa priklopiti z daljnovodom visoke napetosti z Bleda do Bistrice na HE Zavrpnica. V arhivih deæelnih dolgov beremo, da je Komisija za upravo kranjske deæelne imovine na svoji seji 20. januarja 1921 odobrila 100.000 kron za nakup HE Bohinj. Elektrarna je bila namreË zgrajena kot provizorij in je bila v zelo slabem stanju. Bila je potrebna takojpnjih veËjih popravil vodnih napeljav, strojnice in elektriËnega omreæja. Imela je 600 metrov dolg vodni kanal v obliki lesenih rakev in strojnico pokrito s skodlami. HE Bohinj je izrabljala 160 metrov padca Savice. Peltonova turbina z 320 KM je poganjala generator 250 kVA, 550 V. Poleg tega je imela pe majhno vodno kolo pod improviziranim jezom, ki je gnalo dinamo 110 V, 63 A. Sluæilo je za razsvetljavo v primeru popkodb na cevovodu. Letna proizvodna zmogljivost je znapala okrog 1,200.000 kWh, proizvajala pa je le pribliæno eno pestino tega. POVOJNA BOHINJSKA ELEKTRIFIKACIJA Leta 1921 so KDE s kadri okrepile svoje vrste v HE Zavrpnica. Poleg ravnatelja so delali pe obratovodja, nadmonter, teh-niËni uradnik, honorarni uradnik, pet uradnic, vodja elektrarne v Bohinju, ptir-je kvalificirani delavci, osem delavcev, ki so opravljali kvalificirana dela, in pe pest-najst delavcev brez kvalifikacije. V prvih povojnih letih je v deæeli elektri-fikacijska dejavnost skoraj zastala. flVeË so KDE napravile v Bohinju, kjer so zgradile daljnovod po zgornjem Bohinju, postavile transformatorske postaje v Stari Fuæini, Srednji vasi, RibËevem lazu, Studorju, »epnjici in na Jereki, iz nove transformatorske postaje v Kam-njah pa so elektrificirali Polje, Kamnje, Savico in Brod,« navaja v poroËilih Komisija za upravo kranjske deæelne imovine leta 1921 in 1922. Tisti Ëas so je pripravljala zgraditev daljnovoda z Bleda v Bohinj, za kar so nakupili æe del gradiva, potem pa so naËrt opustili. Na zaËetku leta 1922 so pri KDE uvideli, da taka investicija ne bi bila rentabilna in da bi z njo po nepotrebnem obremenili zmogljivosti HE Zavrp-nica, koristi pa da bi ne bilo prave. »eprav je bila HE Bohinj ves Ëas obstoja Kranjskih deæelnih elektrarn v sestavu podjetja, je niso nikoli povezali z drugim omreæjem, prav tako pa tudi nikoli niso popolnoma opustili misli na njeno vkljuËitev v skupen sistem KDE. HE Bohinj je delovala otoËno, loËeno od ostalega povezanega sistema KDE. Pozneje je organizacijsko in tehnolopko z omreæjem predstavljala enega izmed desetih obratov v Dravski banovini. DRAGO PAPLER 49 najprej je zdravje rekreacija Letos vsem kartice zdravstvenega zavarovanja Na podlagi zakonskih sprememb in sklepov SkuppËine za zdravstveno zavarovanje Slovenije je bil spomladi 1998 zgrajen nov sistem evidentiranja zdravstvenega zavarovanja oziroma smo zaËeli v Sloveniji uvajati kartice zdravstvenega zavarovanja. Tako je po uspepni poskusni uvedbi v posavski regiji zdravstvena kartica æe uvedena v preteænem delu dræave. Od 20. aprila 2000 naprej pa jih je Zavod zaËel razdeljevati tudi zavarovancem obmoËne enote Ljubljana. Razdeljevanje kartice bo potekalo postopno po obmoËjih posameznih izpostav do konca junija, do 30. septembra pa bosta hkrati v uporabi zdravstvena izkaznica in kartica. K 50 artica je sodoben, raËunalnipko berljiv dokument, s katerim zavarovanec pri zdravnikih in na Zavodu izkazuje zdravstveno zavarovanje. Zavarovancu zagotavlja, da bo stropke uveljavljenih pravic iz zdravstvenega zavarovanja, ob pogoju, da je kartica potrjena, za zavarovanca poravnal Zavod. Kartica zdravstvenega zavarovanja bo nadomestila zdravstveno izkaznico in hkrati izkaznico prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Po obliki in velikosti je priroËnejpa, saj jo lahko hranimo v vsaki denarnici in jo imamo tako vedno pri sebi. Z uvedbo kartice se bodo poenostavili in skrajpali postopki ter zmanjpali stropki za vse v sistem zdravstvenega zavarovanja vkljuËenih subjektov. Pri delodajalcih odpade zamudno izpolnjevanje in potrjevanje zdravstvenih izkaznic zaposlenih in njihovih druæinskih Ëlanov ter stropki nabave dokumenta. Za zavarovance pomeni bistveno veËjo varnost osebnih podatkov, enostavnejpe potrjevanje veljavnosti kartice in spreminjanje podatkov v njej. Zdravstvenemu osebju prinapa hitro in uËinkovito preverjanje identifikacijskih podatkov o zavarovancih. Na kartici so vidni le podatki, kot so ime, priimek in rojstni datum imetnika, ptevil-ka zavarovanja in ime izdajatelja kartice, na hrbtni strani pa pe najnujnejpa opozorila zavarovancu. Zaradi moænosti uporabe kartice za slepe je v njenem zgornjem kotu izobËen krogec. V Ëipu so poleg navedenih podatkov vpisani pe drugi podatki o zavarovancu (naslov, spol, podlaga zavarovanja, za zaposlene poklic), o zavezancu za prispevek (naziv, naslov, registrska in zavarovalna ptevilka, pifra dejavnosti), o izbranem osebnem zdravniku (splopni /pediater, zobozdravnik, pri æenskah pe ginekolog), o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju (zavarovalnica, pt. police, vrsta zavarovanja) in tudi datum, do katerega velja obvezno oziroma prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Za prejem kartice zavarovancem ne bo treba hoditi nikamor in tudi ne izpolnjevati posebnih vlog. Zavod bo za prvo polnjenje kartice uporabil podatke, ki jih je na podlagi prijav zavarovancev v preteklosti zajel v svojo evidenco. Na enak naËin se bodo ob potrjevanju raËunalnipko v kartico zapisovale tudi vse poznejpe spremembe podatkov (zato morajo zavarovanci tudi v bodoËe vse spremembe javljati v kadrovsko sluæbo). Kartice bo Zavod zavarovancem dostavljal po popti na dom kot priporoËeno popiljko. V primeru, da ob dostavi popiljke zavarovanca ne bo doma, mu bo poptar pustil obvestilo o prispeli popiljki s pojasnilom, da je vsebina popiljke kartica zdravstvenega zavarovanja. »e kartice zavarovanec v doloËenem Ëasu vseeno ne bo prevzel, jo bo popta vrnila Ob izdaji bo veljavnost kartice potrjena æe za obdobje, v katerem so sicer posamezni zavarovanci po predpisih Zavoda dolæni potrjevati kartice za obvezno zdravstveno zavarovanje in prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Za obvezno zdravstveno zavarovanje so zavarovanci dolæni potrjevati kartico na tri mesece, druæinski Ëlani/otroci do 18 let in upokojenci pa na eno leto. Otroci nad 18 let izkaznice potrjujejo ob zaËetku pol-skega leta s tem, da je obvezno treba v kadrovsko sluæbo podjetja zavarovanca prej dostaviti potrdilo o vpisu za naslednje polsko leto. Ob prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju je kartico treba potrjevati na tri mesece, razen upokojencem, ki so plaËevanje premije uredili preko Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tistim zavarovancem, ki imajo prostovoljno zdravstveno zavarovanje urejeno pri Adriaticu, kartica ob njeni uvedbi ta podatek pe ne bo vkljuËevala. Podatek bo vanjo vkljuËen pri prvem potrjevanju kartice. Potrjevanje bo potekalo na samo-postreænih terminalih, ki bodo namepËeni v zdravstvenih ustanovah in tudi na samih izpostavah Zavoda. Postopek potrjevanja kartice je preprost. V pomoË zavarovancem so na ekranu izpisana navodila, mogoËe pa je uporabiti tudi zvoËno razlago postopka z dotikom gumba v desnem spodnjem kotu. Terminal bo kartico potrdil le, Ëe bo imel imetnik kartice urejeno zdravstveno zavarovanje in pri Zavodu evidentirane popolne podatke. Zato bodo morali na enak naËin kot doslej zavezanci za prijavo Zavodu, ki jo bo shranil in bo tam ostala, dokler zavarovanec ne bo najbliæji izpostavi Zavoda ali pa neposredno pri sluæbi za poslovanje s kartico v Ljubljani (061/17-21-266), vloæil naroËilo za ponovno popiljanje. Zavarovanci, ki v Ëasu popiljanja kartice ne bodo imeli urejenega zavarovanja ali bodo njihovi podatki nepopolni, in otroci nad 18 let, ki ne bodo imeli veljavnega vpisa v tem polskem ali ptudijskem letu, ter v drugih podobnih primerih, kartice ne bodo prejeli. pe naprej Zavodu javljati podatke na predpisanih obrazcih in posamezna prijavljena dejstva tudi izkazati s predpisanimi dokumenti (potrdila o polanju, sprememba stalnega bivalipËa in podobno). Dodatna pojasnila so zainteresiranim na voljo tudi na Zavodovih straneh na internetu (www.zzzs.si). TADEJA ANDREJKA C Mnoge naravne znamenitosti, ki jih ima napa mala deæelica, najdemo v odmaknjenih, redko obiskanih in celo skritih kotiËkih. »e nam ne bi kdo povedal zanje ali Ëe ne bi kje prebrali o njih, jih sami morda ne bi nikoli obiskali. Ta akpni so slapovi s skupnim imenom Cuc. Æe sama dolina, kjer jih najdemo, je odmaknjena in malo obiskana. To je Podvolovljek, ki se nahaja med RogaËevo skupino in Dleskovpko planoto, imenovano tudi Veæa. Doline se bomo spomnili po hudem neurju, ki jo je opustopilo jeseni 1990. Pridne roke pa so posledice ujme æe odpravile, tako da danes hude ure ne Ëutimo. Urejena okolica in prijazna beseda redkih stanovalcev kaæeta na liËno in prijetno okolje, s Ëimer se privlaËnost obiska tega okolipa pe poveËa. Kako pridemo do sem? Tako, da iz celjske smeri zavijemo v LuËah levo, iz ljubljanske pa slab kilometer pred prevalom »rnivec prav tako levo. Cesta je delno makadamska. Ne glede na to, pa je iz ljubljanske smeri pot skozi Podvolovljek do Logarske doline najkrajpa. Ogled slapov in vzpon na prvaka skupine Rogac, Rogatec ali Mrtvi menih - to so vse imena tega vrha - lahko zdruæimo pe z ogledom soteske Brloænice (pod prevalom Volovljek), zanimivim Æagerskim mlinom (napis ob cesti) ali skalnega samotarja Igle (v bliæini LuË). Slapovi Cuca so bolj znani doma-Ëinom in poznavalcem, zato obisk izletnikov ne doËakajo prav velikokrat. Izlet lahko razdelimo na ptiri etape. Lahko si ogledamo le slapove, lahko nadaljujemo do zanimive Riharjeve hojke, tretja etapa vodi do razglednega prevala Kal, zadnja pa pe na vrha zanimivega skalnega stoæca Rogatca. Sami si glede na razpoloæenje in odmerjen Ëas doloËimo cilj. Izhodip-Ëe je turistiËna kmetija Rihar. Oddaljena je slab kilometer od odcepa gozdne ceste na Veæo. Z glavne ceste zapeljemo Ëez most (desno iz ljubljanske, levo iz celjske smeri) in parkiramo (poskupajmo dobiti dovoljenje domaËinov). Do zaËetka Riharjeve grape, v kateri je Cuc, je veË poti. Napa bo vodila takole: po makadamski cesti gremo do prvega kriæipËa, kjer zavijemo desno. Pri gospodarskem poslopju krenemo levo spet Ëez most in po kolovozu doseæemo pepËeno uravnavo, kjer je kriæipËe. Stopimo na desni kolovoz, ki nas vodi v gozd. V tem delu prviË zasledimo rdeËe krogce, ki nas bodo potem spremljali dobrpen del poti. ©iroka pot (vmes je tudi ozek obhod) nas preËno vodi desno v sotesko, kjer pod nami æe zapumijo prve brzice in padajo prvi slapiËi. Za ovinkom zapustimo kolovoz (tudi pupËica nas usmeri desno), stopimo Ëez brv ter nadaljujemo po desni strani struge. Prijetna stezica nas skozi smrekov gozd v rahlem vzponu vodi po flpre-progi«, mehko postlani z iglicami. Na levi nas spremlja potok. Za razri-to grapo na kriæpotju zavijemo levo na ozko stezico, ki nas pripelje pod slapove. PoboËje je tu precej strmo, zato previdno. Voda potoka, ki sploh nima imena, premaga slapotvorno stopnjo v veË zaporednih slapovih. Najprej drsi v enopramenskem slapu okrog devet metrov globoko. Za kratkim tolmunom se prevesi v najveËjo stopnjo, ki je visoka 23 metrov. Sledita pe dve krajpi stopnji, 6 in 5 metrov ter 22,5 metra dolgo slapipËe. Uravnavi sledi pe ena stopnja. Vse slapipËe (60 metrov) je v zgornje tri-asnih dolomitih. Slaba stezica vodi vse do struge in na drugo stran. Tu je cilj prve etape. »as: dobre pol ure, vipina vzpona: slabih 200 metrov. Do kriæipËa se vrnemo po isti poti in nadaljujemo levo strmo v breg. V kljuËih pod skoki na desni se vzpnemo do uravnave, od koder pada slap. Na kriæpotju zavijemo levo v strugo in Ëeznjo ter se po spolzki zemlji vzpnemo do preËne poti. ©e pred robom na levi zavijemo desno na gozdnat hrbet. Strmo in naporno stopnjo premagamo v kljuËih, na prvi uravnavi pa nas preseneti Riharjeva hojka. Zanimivo mogoËno drevo kar izstopa iz okolice. »as: dobra ura, vipina vzpona: 400 me-rov. Naprej sledimo KnafeljËevim markacijam (ne veË rdeËim krogcem, ki vodijo drugam!), ki nas v lahnem vzponu pripeljejo do gozdne ceste, s katere nekoliko naprej zavijemo levo na preval Kal. Ko pridemo iz gozda, se nam odpre prostran in neobiËajen razgled na okolico. Predlagam poËitek na klopci pred bivakom. »as: pol ure, vipina vzpona: slabih 200 metrov. V nasprotju z dosedanjo potjo, ki je bila nezahtevna (a vseeno naporna!), pa bo zadnji del najbolj flnappiËen«. Æe s prevala nas preseneti silno RogaËevo skalovje, ki ga v vzponu obidemo z leve, zadnji del poti pa poteka po mestoma izredno izpostavljenem grebenu in razu, kjer nam pomaga nekaj klinov. »as: 45 minut, vipina slabih 300 metrov, zelo zahtevna (oznaËena) pot. Za ogled slapov je dovolj pport-na, za nadaljevanje pa je primernejpa planinska obutev. ©e zemljevidi: LuËe 1:25.000 (topografski), Kam-nipke in Savinjske Alpe (planinski) in Savinjska dolina (izletnipki), oba 1:50.000. VLADIMIR HABJAN 51 kriæanka pale 52 Marta je hudo zbolela in na operacijski mizi je doživela bližnje srecanje z bogom. Urno ga je vprašala, ali je to že konec. Bog pa je odlocno odvrnil: »Nikakor ne, caka te vsaj še 30 do 40 let.« Po uspešnem izidu operacije se je zato Marta odlocila, da temeljito obnovi svojo podobo, ceš za takšno dobo pa se že splaca. Ko je odhajala z zadnje lepotne operacije, jo zbije avto in povozi do smrti. Marta se znajde pred nebeškimi vrati in zacudeno vpraša: »A mi nisi obljubljal vsaj še 30 do 40 let?« Bog pa odvrne: »Marta, to si ti. Oprosti, ampak sploh te nisem spoznal.« Ribic za Savo ujame zlato ribico, ki mu seveda obljubi izpolnitev želje, ce jo izpusti. Ribic, ne bodi len, rece takole: »Ker gre za eno samo željo, želim naslednje. Prelepo vilo na Pagu, polno lepotic in denarja. Ker pa ne maram potovanj po morju, naredi še most od Ljubljane do Paga.« Ribica odvrne: »Vse bi še šlo, ampak most je pa prezahtevno opravilo. Zaželi si raje kaj drugega.« »Dobro, potem pa bi rad razumel ženske.« »Do kam že praviš, naj gre most?« REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev je: PT, KN, RUSJAN, RUDNA VAS, ERRATA, SKRIPALO,GB, SEK, KLOTILDA, LION, STOENKA, AV, ENKALON, ATA, ONE, DEL, ISA, RAROG, OST, LUK, BRAD, DELO NA VIŠINI, REVA, ALINEA, ANK, KROV, TN, TIARA, JOE, SN, ASEPSA, TISK, LAIKAT, VSELJEVANJE, OTTAWA, LADO. Zvezde so pod svojo zašcito tokrat vzele Ado Rovšcek iz Tolmina, ki bo prejela 15 tisoc tolarjev, druga nagrada v višini deset tisocakov gre k Majdi Stimec v Kocevje, tretjeizžrebano Dragi Simoncic iz Trbovelj pa bo poštar razveselil z 8 tisocaki. Ivo Rižner iz Limbuša in Franc Rant iz Škofje Loke pa bosta prejela Elesovo darilo presenecenja.