LOGATEC, SOBOTA, 29. DECEMBER 1990 ŠT. 2 • LETO I • CENA 10 DIN NOTRANJSKI ČASOPIS PRVI TEDNIK ZA ZDRUŽENO NOTRANJSKO NOTRANJSKI INFORMACIJSKI CENTER NIC d.o.o. NOTRANJSKA 14 61370 LOGATEC Foto: Ljubo Vukelič Novoletni pogovor z Milanom Kučanom VOLITVE IN PLEBISCIT - DVA POMEMBNA MEJNIKA__________________________ V tej številki lahko preberete ekskluzivni intervju s predsednikom Predsedstva republike Slovenije. O tem, kako razmišlja o razpletu krize v Jugoslaviji, o tem, da je izbran za osebnost leta v Sloveniji, o kandidaturi za predsednika na prihodnjih volitvah, o tem, kaj mora politika napraviti po plebiscitu in kaj vam želi ob novem letu, berite na 4. strani. ________________• mioiivmiu ucuaija im nul lila mu poslovanje in plače zaposlenih ni! So za trenutno stanje krive tudi »predebele« plačilne kuverte?! Že tako osiromašeno gospo-darstvo občinskega bolnika ne more ozdra- Stran 10 Foto: S. Rartčov LOGATČANI V SVETOVNEM VRHU Čeprav mnogi smatrajo Logatec za »dolgo vas«, ki ga nekateri poznavalci cenijo po nekdanjih smučarjih skakalcih, danes po mladih smučarjih tekačih, iz zgodovine o zdravem zraku in Napoleonovem drevoredu, se je v pravi svetovni vrh zapisal z maketarji in raketarji, ki so se zavihteli na najvišjo stopnico. O tem preberite na 8. strani. IDRIJSKA PETSTOLETNICA V GORICI Prejšnji petek so na goriškem gradu v Gorici odprli zanimivo razstavo, posvečeno jubileju rudnika živega srebra Stran 6 CERKNICA PLEBISCIT Čeprav so v nedeljo prišli na plebiscit skoraj vsi volilni upravičenci iz cerkniške občine, pred volišči ni bilo vrst. »Šoferska mučilnica« ali učilnica avto šole je bila kdaj pa kdaj tudi takšna. stran 5 postojna: je£ave v slovenskem gozdarstvu se kažejo tudi v zmanjšanem vpisu na Gozdarsko srednjo šolo. Kakšna bo usoda GŠC? stran 9 NOČ NOTRANJSKA IN OSTALI SVET t STRAN • 19. DECEMBER TUatBtski zmaj Prejšnji petek smo v eni od ljubljanskih točilnic, streljaj od tiskarne, čakali na prvo številko Notranjskega časopisa kot na svete temlje. Odgovornega ni bilo, ker je imel vaje pevskega zbora, zabičal pa nam je, da mu moramo številko Še toplo prinesti domov. Vsebina časopisa nas ni zanimala, saj smo vedeli kaj bo pisalo v njem, vsaj mislili smo, da vemo. Ko smo dobili v roke prve izvode, to so tisti, ki v naklado ne Štejejo, se nam je zdel naš prvi Časopis kar nekam droben in nebogljen po tem, ko smo ga toliko časa pripravljali in nabrali zanj precej zajetno mapo člankov. Dotlej smo verjeli le v tiskarskega škrata, drobnega navihanega moiica, ki premeče ali poje kakšno črko ali vrstico, ko smo prelistali prvo številko pa smo začeli verjeti Še v tiskarskega zmaja. Opravičujem se bralcem za vse, kar je počel v naši prvi številki. Točaj za pultom, ki je videl naše poparjene obraze je preletel naslovnico in se namuznil, češ, kaj se sekirate saj je za Notranjce. Prav zato, ker je do notranjskega človeka tetko priti, smo se s pripravo časopisa še posebej trudili. Zato je druga številka bogatejša, vsebinsko bolj privlačna in bolj podobna tistemu, kar smo si zamislili. Cena je ostala nespremenjena, čeprav se je medtem podratil rotacijski papir in iivimo v pričakovanju devalvacije in razpleta krize v Jugoslaviji. Kot pravi gost Notranjskega Časopisa v novoletnem intervjuju, predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan, tivimo nenormalno iivljenje, kar dokazuje tudi to, da ljudje za osebnosti leta, pozitivne in negativne izbirajo izključno politike. Čas bi bil, da se politika umakne iz vsakdana direktorjev, učiteljev, umetnikov, šoferjev, frizerjev, prodajalk... Naj se ukvarjajo z njo tisti, ki so za to plačani in tisti, ki smo jih izvolili. Tudi na straneh Notranjskega časopisa bo politike ravno toliko, kot je potrebno. Težko bo kar naenkrat prelomiti s tem, kajti prepojila je malone vsako vlakno našega življenja. Toda, če se še enkrat sklicujem na tisto, kar je v ekskluzivnem pogovoru za Notranjski časopis povedal Kučan: Državljani smo svojo zrelost in demokratičnost pokazali prejšnjo nedeljo na voliščih, zdaj je na potezi politika/ Ko smo ravno pri plebiscitu, ste pomislili, da je zdaj, ko je Slovenija postala država, lahko Notranjska postala dežela v upravnem smislu. Kaj mislite o tem bomo pisali v eni naslednjih številk, Če bo izšla. Kaj lahko se namreč zgodi, da bo Notranjski časopis ugasnil tako naglo, kot se je pojavil. Od danih obljub Časopisa ne moremo tiskati, ustanovitelj pa tudi ne želi prevzeti nase vsega bremena morebitnih izgub. Ati povedano drugače, vsak izvod časopisa, ki ga kupite za deset dinarjev, je že pred podražitvijo roto papirja v resnici veljal 16 dinarjev. Zato je glavno vprašanje s katerim se ukvarjamo tudi ob tej številki, kje dobiti manjkajoči denar. Za rezultat boste izvedeli. Ker je uvodnik nekaj, kar mora imeti vsak časopis, ki kaj da nase, bere pa ga malokdo, končujem. Pa srečno! Glavni urednik j Fotoreportaža s plebiscita Foto: S. Kantov Fo,°: LJubo Vuke,il Foto: Ljubo Vukelil Anketa o prvi številki Štefka Žele, upokojenka, Slavina: »Pozdravljam idejo o regijskem časopisu, imeti bi morali tudi svoj radio. Po prvi številki je časopis težko ocenjevati, lahko pa povem, kaj bi v Notranjskem časopisu rada brala. Upokojenci smo od dogajanj v svoji okolici kar malo odrezani, čeprav se za svoj kraj še vedno zanimamo. Želela bi vedeti, kaj se dogaja v podjetjih, kako poslujejo, o čem se pogovarjajo v občinski skupščini, tudi kmetje imajo veliko problemov, predvsem s prodajo in bi z veseljem prebrali o možnostih za rešitev. V časopisu bi morali uvesti tudi kakšno rubriko, ki bi se ukvarjala s problemi mladih, predvsem z nezaposlenostjo. Mlad človek, ki je ostal brez dela se počuti odrinjenega in zapostavljenega. Če mu ne bo nihče pomagal prebrotiti trenutne krize, kam se bo obrnil? V kriminal? Ljudje bodo časopis kupovali in brali, če bodo v njem našli svoj kraj in svoje probleme.« Polona Dolenc, zasebna trgovka, Logatec: V naši trgovini prodajamo NOČ, zato sem preletela prav vse strani v njem. Zdi se mi, da smo že nekaj REZULTATI PLEBISCITA Štev. volilnih upravičencev: CERKNICA IDRIJA ILIRSKA BISTRICA LOGATEC POSTOJNA VRHNIKA 11.568 11.283 12.793 100% 11.255 100% 7.011 100% 15.204 100% 14.335 100% Udeležba: 10.750 95.3% 12.086 94,5% 10.722 95.3% 6.498 94.3% 13.845 91.1% 13.104 93,7% Glasovalo ZA: 10.236 90.7% 11.720 91.6% 10.356 92% j 6.258 90.8% 12.795 84.2% 12.253 87.6% Glasovalo PROTI: 368 3.3% 220 1.7% 279 2.5’' 197 2.9% 861 5.7% 688 4,9% leveljavne glasovnice: 146 1.3% 145 | 1.1% '~~'1 0.8% 43 0.6% 118 0.8% 155 1,1% časa potrebovali takšen časopis, pogrešam pa več poslovnih informacij, od cen do različnih navedb. Posebej pa še pogrešam športne reportaže in izide različnih tekmovanj. Vanja Osterman, uslužbenka, Logatec: Moram priznati, da sem za notranjski časopis NOČ slišala šele po izidu prve številke. K branju tega časopisa me je pritegnilo že samo ime, o katerem menim, da mu zelo pristaja, saj zajema in povezuje notranjsko regijo. Tednik sem prebrala od prve do zadnje strani in kljub temu, da je vsak začetek težak, je naredila prva številka NOČ-i name, in upam, da tudi na ostale bralce, dober vtis. Pogrešala sem le kakšno kulturno stran časopisa za nas mlade bralce, kjer bi si lahko ogledali spored raznih razvedrilnih prireditev v teh krajih, ki jih zajema NOČ (razni plesi, silvestrovanja, pustovanja, kino sporedi,...). NOTRANJSKA IN OSTALI SVET 29. DECEMBER • STRAN 3 Obljuba dela dolg Do novih volitev je še dobro leto, če bo šlo vse po napovedih. Zato imajo tisti, ki smo jih volili na spomladanskih volitvah, prav toliko časa, da uresničijo svoje obljube. Posebej za Notranjski časopis govorijo o tem župani notranjskih občin. NOVOLETNA IZJAVA VLADIMIRJA SLEJKA, POSTOJNSKEGA ŽUPANA »S tem, kar sem uresničil, nisem zadovoljen, kajti obljubljal sem stvari, ki se spreminjajo dlje časa, kot je npr. zmanjšanje administracije v občinski upravi. Sem amaterski župan, stvari vodi predsednik izvršnega sveta, moje funkcije so bolj protokolarne narave. Stvari ne potekajo vedno tako, kot sem si jih zamislil. Moj glavni cilj je, da bi vsak dobil telefon. To poskušam doseči tudi prek svoje stranke - liberalov, in sicer z občinskimi obveznicami. Moj cilj ni postati uspešen župan, temveč iz Postojne napraviti uspešno mesto. Večina teh, ki se sedaj ukvarjamo s politiko, smo na tem področju novi, stvarnost se nam vedno odvija nekoliko drugače, kot smo si jo predstavljali. Moj motto je služiti ljudem in iz Postojne napraviti center sveta. Delam tudi na komunalni urejenosti kraja, tu je predvsem pomembna Jama. Skupaj z občinskim izvršnim svetom jo poskušamo vključiti tako, da bi se njen dobiček prelival v občinsko infrastrukturo. Zaradi prestruktuiranja gospodarstva pričakujem v prihodnjem letu večjo nezaposlenost. Prav telefonija pa je osnova za razmah podjetništva, ne samo v centrih, temveč tudi po vaseh. Vse to pa naj bi celo občino potegnilo naprej. V prihodnjem letu si bom prizadeval predvsem za odpiranje novih delovnih mest s pomočjo raznih dotacij in kreditov. Stvari pa se bodo odvijale tudi neodvisno od nas, seveda pa odvisno od položaja v republiki, državi in tudi v svetu. Podobno delujem tudi kot republiški poslanec: trudim se doseči čim boljše pogoje za življenje. Če gre dobro ljudem, gre dobro tudi državi, ne obratno. Letošnje leto za ljudi v naši občini ni bilo tako slabo, veliko slabše je bilo za gospodarstvo, živeli smo celo nad svojimi možnostmi. Zaradi neposredne bližine meje se je rastoča vrednost valute poznala tudi na standardu. Prihodnje leto bo za vse veliko težje. Mislim predvsem na posameznike, ki bodo lahko izgubili delo. Vendar se moramo zavedati, da brez hujše oblike prehoda ne bo šlo. Nekateri se v novi situaciji sploh ne bodo znašli, ne bodo dohitevali novega tempa. Smisel humane družbe pa je, da poskrbi tudi za ljudi, ki tega tempa ne bodo dohitevali in v dirki obupali. Vsako novo leto pričakujemo z velikimi upi. Za prihodnje leto želim, da bi delali kvalitetneje kot letos. Želim si tudi. da ne bi bilo vojne, čeprav so to Marsova leta in nekateri grozeče razkazujejo svojo moč. Vsak naj sanja svoje sanje, čim več se jih bo uresničilo, bolje bo. PREDVSEM PA JE ZA VSE IN VSAKOGAR POTREBEN OPTIMIZEM.« M Š. Predsednik Skupščine občine Idrija - Janez Podobnik (Demos), dr. medicine: - rojen leta 1959 - izobrazba: visoka - poklic: zdravnik splošne prakse - delo, ki ga opravlja: zdravnik v Zdravstvenem domu Idrija - ambulanta Cerkno - funkcijo predsednika skupščine opravlja nepoklicno - telefon v službi: 71-788 »Kot župan vidim osnovno nalogo v usklajenem delovanju občinske skupščine, zato prvenstveno ocenjujem, da je bilo v minulem letu delo poslanskih klubov živo. Želim pa, da bi se še poglobilo, s poudarkom na konstruktivnih predlogih, iskanjih skupnih rešitev v dobro naših občanov. V stiku z ljudmi opažam, da si želijo ne-konfliktno, umirjeno in predvsem konkretno razreševanje problematike, ki jo skupščina razrešuje. Za leto 91 vidim več smeri delovanja: ustvariti razpoloženje konsenza, ki bo omogočilo hitro in učinkovito delo občinskega izvršnega sveta, nemudoma pričeti z reorganizacijo občinske uprave, stalno bdeti nad tistimi gospodarskimi organizacijami, ki so v resnih težavah in jim v okviru naše pristojnosti pomagati. da najdejo poti izhoda. Pri družbenih dejavnostih bomo morali iskati še znosne finančne obremenitve gospodarstva, ki pa bodo omogočile vsaj osnovne izvedbe Notranjska In Notranje! REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA LOGATEC 8® CERKNICA mSr »To je Primorska, kakšna Notranjska neki«, mi je nedavno tega dejal Postojnčan. »Mi smo bili Primorci tudi pod Italijo«, mi je zatrjeval Idrijčan. »Notranjci, kaj pa drugega«, je bil prepričan Cerkničan. Takole se v nevezanih pogovorih sliši nemalokdaj v krajih od Borovnice do Košanske doline, od Cer-kna do Babnega polja. No, ne vedno tako, mnenja pa so vsekakor deljena. Res pa je le to, da so občine Vrhnika, Logatec, Cerknica, Idrija, Postojna in Ilirska Bistrica povezane na zelo različne načine. Poglejmo: zdravstvo združuje Vrhniko, Cerknico, Logatec, Idrijo. Gospodarska zbornica povezuje Postojno, Cerknico, Ilirsko Bistrico. Obrtna združenja pa povezujejo prav vse občine. Nekateri ocenjujejo tako različna pojmovanja Notranjske kot pomanjkljivost, drugi pravijo, da območje prav zaradi takega pojmovanja ni zaprto samo vase. Resnica je najbrž na obeh straneh, zagotovo pa drži, da do tega trenutka ni bilo informativnega medija, ki bi zajel vse omenjene občine hkrati. Gotovo nas veže zgodovina, tudi kultura. Martina Krpana imajo radi za svojega marsikje, furman-stvo poznajo Postojnčani in Idrijčani, kolarstvo je bilo razvito prav povsod, povsod je doma tudi kras s svojimi lepotami, voda - ta življenjska tekočina narave - je »doma« tako na Cerkniškem jezeru, pri izpiranju živosrebrne rude, kot tudi pri nastajanju kapnikov v Postojnski in drugih jamah, gozdovi so prav povsod in lesne tovarne imajo večdesetletno tradi- cijo; in ker je bila večkrat v zgodovini tod postavljena državna meja, kakor se je pač politikom takrat zdelo prav, je cvetel tudi kontra-band. Edino svojega vina, tistega pravega z geografskim poreklom, nimamo, vsi skupaj ga nimamo. Nismo imeli tudi svojega časopisa. Gotovo se bo kdo vprašal, zakaj je to pomembno. Sam se sprašujem drugače: kdaj vse nas v tem delu Slovenije tudi povezuje? In kot je dejal eden od anketirancev, ko smo ga vprašali, kaj meni o imenu časopisa: morda bo pa to ime povezalo ljudi. In to srčno upamo. Konec koncev niti ni pomembno kako se časopis imenuje, važno je, da bomo našli v njem svoj kraj in svoje ljudi. KRAS programov. Zavzemali se bomo za tvorno sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, s poudarkom na socialnem področju, saj je pričakovati vedno več socialno ogroženih občanov. V republiki bomo morali biti navzoči z dobrimi programi, ki jih bodo zagovarjali prodorni posamezniki. Zaključujem z željo, da bi parlamentarno življenje občine dajalo pečat vsemu ostalemu utripu naše družbenopolitične skupnosti. Zahvaljujem se članom predsedstva občinske skupščine, ki so resno in požrtvovalno ^sodelovali in s tem omogočili stalno odzivanje na probleme, ki se v naši občini pojavljajo. LOGATEC V ŽUPANOVIH OČEH Na kakšnih programskih izhodiščih ste, g. Antičevič, zasnovali vaše delo? Po prvih svobodnih in demokratičnih volitvah je logaška skupščina sprejela moj program. V njem sem opredelil gospodarski razvoj, stanovanjsko politiko, otroško varstvo, šolstvo, zdravstvo, socialno politiko, kulturo, skupščino kot parlament, delo občine, delitev dela in odgovornost ter izvršni svet kot programska izhodišča, na katerih mora temeljiti vse delo. Šest mesecev je še kratek čas, vendar se vse premika v pravo smer, po mojem mnenju. Kakšne spremembe pričakujete v prihodnjem letu? Izvršni svet je dobro poprijel za delo. Začenja se gradnja tisočih novih telefonskih priključkov, poskusno bo začela delovati kabelska televizija. Tekoče bomo razreševali problematiko šolstva, otroškega varstva in zdravja. Gre za aktiviranje praznih objektov (novi vrtec za Narodnim domom in stara osnovna šola v Gornjem Logatcu, stara občinska stavba na Notranj-ski 14). Živimo v času, ki ni najbolj naklonjen večjemu razvoju. Smo pač v veliki politični in gospodarski krizi, in to v odnosih zunaj republike. Pomembno je, da smo vsi pomembni členi v celotnem sistemu. V njem smo vredni toliko, kolikor nas ceni naše okolje in to po delu, ne po funkciji. V naši prihodnosti bo moralni vpliv večji od formalne pristojnosti, pač v skladu z evropsko tradicijo. Tako tudi razumem funkcijo župana. G. župan, hvala za vaše odgovore. KRAS France Kvaternik - župan Vrhnike: Vse akcije so med seboj povezane in dolgoročne; zajemajo celoten občinski prostor. Ustvariti moramo pogoje za odpiranje novih delovnih mest; možnosti bodo v drobnem gospodarstvu in v razvoju turizma, skušali bomo obdržati sedanje gospodarske panoge in predvsem vzpostaviti ekološko ravnotežje. Veliko dela nas čaka na področju telefonije, trudili se bomo za asfaltiranje prometnice Vrhnika-Ljubljana in ekološko sanacijo reke Ljubljanice ter okolja na splošno. Ohranjali in obnavljali bomo podobe starih ambientov, starih hiš in kmetij ter vzpodbujali zanimanje za kmečki turizem. Vrhnika potrebuje tudi novo, večjo blagovnico in urejeno tržnico, v programih pa je še obnova stare ceste z rimskim tlakovanjem, plov- nost reke Ljubljanice do Ljubljane in podobno. Glede na krajevne znamenitosti in naravne danosti ima vrhniška občina velike možnosti in perspektivo v razvoju turizma. Dosledno bomo podpirali izobraževanje kadrov takšnega profila, kot ga občina potrebuje, obenem pa bomo vzgajali ljudi v delovnem duhu, oziroma jih animirali za sodelovanje in pravilen pristop pri oblikovanju in razvoju občine na vseh področjih. Vsega se seveda ne bo dalo storiti v letu, ki je pred nami, potrudili pa se bomo, da bomo uspešni in dosledni pri izpolnjevnaju delovnih nalog in obveznosti. Cerkniški župan, Janez Okoliš »Glede na zelo nejasno situacijo, ki trenutno vlada na vseh področjih, je težko dati neko oceno, kaj je realno možno obljubiti in kaj ne, ker še ni dovolj jasno, kakšne kompetence oziroma pristojnosti bo imela občina, in glede na to, kako hitro bodo tekli procesi v smislu osamosvojitve oziroma organiziranja države Slovenije. Menim, da se bo situacija en čas še poslabševala in ko bo prišlo do dna, bo možen šele prvi resnejši korak naprej. Izhajajoč iz tega pravzaprav ni možno ali vsaj ni realno karkoli obljubiti, razen svoje pripravljenosti za spreminjanje stanja v smeri orientacije na zahod, oziroma k splošnemu napredovanju občine, še posebej na področju lastne iniciative. Želel bi vsem občanom zaželeti obilo zadovoljstva in uspehov v letu, ki bo prav gotovo zelo težko. Skratka: mnogo poguma na poti, ki smo jo z odločitvijo za samostojno Slovenijo tudi izbrali!« Obrtniki so povezani! Obrtniki se na Notranjskem povezujejo okrog dvajset let. Po občinah sicer različno: v cerkniški je 20 letnica minila lani, v Logatcu se izteka 15-letnica v letošnjem letu, na Vrhniki bo tako prihodnje leto... Spočetka so se obrtniki povezovali v društva, 1979. pa so bila v vseh slovenskih občinah ustanovljena obrtna združenja, povezana naprej v Zvezo obrtnih združenj kot del splošnega združenja GZ za drobno gospodarstvo. Nekako sredi osemdesetih let je vzniknila ideja o tesnejšem sodelovanju med sosednjimi združenji občin, ki jih za zdaj zaobjema tudi notranjski časopis. Zakaj prav teh šest občin? Strokovni delavci na združenjih so si bili v medsebojno pomoč in so pri delu iskali podatke o približno enakih združenjih. Ti podatki so bili združenjem v oporo pri oblikovanju delovnih načrtov. Slo je namreč za združenja s približno enakim številom obrtnikov - odstopali sta vrhniško in postojnsko - v poprečju podobni velikostim občin, podobni razvitosti industrije. Vsaka občina zase pa je imela svoje posebnosti, ki so ob bližnjem poznavanju lahko sosedom bile v koristen napotek. Omogočale so primerjavo, slabe izkušnje so bile v opozorilo, dobre pa v posnemanje, seveda ob upoštevanju lastnih danosti in možnosti. Povezovanje pa je pomenilo še nekaj drugega, pomenilo je možnost usklajenega ravnanja teh združenj v okviru Zveze obrtnih združenj. Glas, ki se med posameznimi izgubi, je bil združen še s petimi drugimi vsaj pozornosti vreden. Prvič so se Notranjci srečali ob otvoritvi vrhniškega obrtniškega doma, v začetku leta 1985 pa podpisali tudi sporazum o ustanovitvi usklajevalnega odbora notranjskih obrtnih združenj. Tedaj sta bili pridruženi še dve združenji, ajdovsko in sežansko, kasneje pa je povezovanje z njima nekako minilo. Plod tega povezovanja so bila vsakoletna srečanja predstavnikov vseh združenj s predstavniki občinskih vodstev in upravnih organov. Izmenjava izkušenj je bila tako neposredna, vrednost so ji dajale še posebnosti, ki so jih nekatere od občin imele zaradi siceršnjega razvrščanja teh šestih občin med tri re- gije: osrednjo-slovensko (Vrhnika, Logatec), Notranjsko (Cerknica, Postojna, Ilirska Bistrica) in se-verno-primorsko (Idrija). Vseskozi je šlo za usklajevalno delo, za izmenjavo izkušenj, za neposredno informiranje. Ne bi govorili resnice, če bi trdili, da so bile zaradi teh srečanj in posvetovanj organizirane skupne akcije ali izpeljani konkretni projekti. Lahko pa rečemo, da je bila v posameznih občinah spodbujena marsikatera akcija, ki se je dobro izkazala v kateri od preostalih občin. Vse te reči moramo, seveda, gledati tudi z določene distance, ker so bili pogoji za razvoj obrti pred leti še vedno spotakljivi, obrt komaj dovoljena in le redkokdaj zaželena dejavnost, nenehno v položaju, da je morala dokazovati svojo potrebnost, utemeljenost in možnost za lastno preživetje. Nadaljnje sodelovanje bo bršda slonelo na hitrejšem pretoku informacij, poslovnem povezovanju, in nenazadnje, na porabi koristnih izkušenj sosedov, za hitrejši razvoj vse regije. J. G. »...kisle kumarice... v pasulju-rebrca... mmm...za posladek pa še časopis iz naših krajev ... mmm. Bomo vsaj domače kosti glodali! Foto. Andrtj žigon 4 STRAN • 29. DECEMBER NOTRANJSKA IN OSTALI SVET Na poten je politika Rezultati plebiscita dokazujejo treznost in demokratičnost državljanov Slovenije Ko boste brali ta intervju, bo marsikatera stvar v zvezi z usodo Markovičevega programa in njegove vlade bolj ali manj znana. Ko pa sva se s predsednikom Predsedstva republike Slovenije Milanom Kučanom v četrtek pogovarjala, je bilo to tik preden je odletel v Beograd na razširjeno sejo zveznega predsedstva in dan pred napovedanim Markovičevim nastopom pred Zvezno skupščino. To je bil obenem zadnji letošnji Kučanov intervju in prvi po plebiscitu, ki gaje dal časopisu. V zares natrpanem programu si je utrgal toliko časa, da je govoril posebej za bralce Notranjskega časopisa. Slovenija ta hip nima interesa, da bi Markovič odstopil Odhajate na sejo Zveznega predsedstva v Beograd, po kateri bo bolj jasno ali bo Markovič dobil zeleno luč za nadaljevanje svojega programa ali pa se bo izkazalo, da potrebnega zaupanja ni več in bo odstopil. Bi pomenil Markovičev odstop nastop Kadijeviča? - Nisem prepričan, da bo Markovič tako hitro vrgel puško v koruzo, ker je borec in ve, da usmeritev k izhodišču programa vendarle pelje vse jugoslovanske republike na vlak, ki vozi v razviti svet. To je moralni kapital, s katerim Markovič lahko računa. Stvar republiških politik pa je, da se s tem dejstvom, predvsem iz političnih razlogov, nočejo bi bila na koncu združitev, nam življenje na trasi reforme vendarle omogoča boljši položaj za življenje kasneje. Da ljudje za osebnosti leta izbirajo politike, je dokaz, da živimo nenormalno življenje Konec prejšnjega tedna se je končala akcija, v kateri so Vas poslušalci Vala 202 najbolj poslušanega programa Radia Slovenija izbrali za najbolj pozitivno osebnost v letu 90. Vam priznanje kaj pomeni? - Seveda. Veliko mi pomeni, posebej, ker je to drugič zapored. Tako kot v športu je, kjer je naslov veliko težje braniti. Veliko mi pomeni zato, ker je v politiki moralnih priznanj malo, zadnje čase pravzaprav nič. Gre za priznanje rojakov in več kot priznanja rojakov si človek v politiki ne more želeti. Kako pa komentirate, da so bili v tej akciji, tako med pozitivnimi kot med negativnimi osebnostmi, sami politiki? Ko so pred meseci v ZDA objavili rezultate ankete za naj Američana, med prvimi stotimi ni bilo niti enega politika. - To je dokaz, da živimo nenormalno življenje, ko se ljudje zavedajo, da je njihov obstoj in njihova perspektiva, bodisi osebna, družinska ali narodna, odvisna od dejanj politikov. Zato v ospredje postavljajo politike in so jih po mojem zato tako hitro pripravljeni deliti med dobre in slabe. Se pravi tiste, ki jim zagotavljajo izbiro, zaščititi nobena varnostna služba. Torej, ne bolj ne manj kot prej nisem zastražen, in niti prej nisem bil. Tako je doma, za zunaj pa veljajo predpisi, ki se jih mora držati tudi ta služba. Dobivate kakšna grozilna pisma ali anonimne telefonske klice? - O ja, jih dobivam! Veliko! Po pošti ih po telefonu, pa tudi tako, direktno. Te pismene anonimke so skoraj ciklične; tudi pisci so, po pisavi in načinu pisanja sodeč, iz istega kroga. Strokovnjaki pravijo, da na to vpliva tudi vreme. Če bi bile volitve zdaj, ne bi kandidiral Na Notranjskem imate vikend. Zadnje čase Vas ljudje tam bolj malo vidijo. - Ja, najbrž to ljudem ni všeč, meni pa še manj. To pomeni, da ni časa. Upam, da bo tega konec in da bo takrat spet več časa, da bom z družino tam, kajti tisti vikend smo naredili predvsem zato, da bi zbežali iz mesta. Vam je Notranjska sicer všeč? - Ja, že od nekdaj mi je všeč. V logaško knjižnico so vas . povabili na pogovor ob kavi. Boste prišli? - Seveda bom prišel. To ni povezano z mojim vikendom. Za te vrste obiskov, kot bo ta v Logatcu, moram imeti čas. To je sestavni del službe. Zadnje čase se je Logatec zelo aktiviral oziroma intenziviral svoje politično življenje. Tam se je sprijazniti in tu bo tekla politična bitka. Prepričan sem, da tudi Markovič ne bo kar tako zadovoljen s to formulo odstopa, ker se zaveda posledic. Mislim pa, da nista edini možnosti Markovič in Kadijevič, temveč so tudi vmesne možnosti. Predvsem je mogoč začetek dogovarjanja ali pogovarjanja republik o tem, kaj bodo naredile z Jugoslavijo in s seboj. Znotraj tega pa mora vlada opravljati svojo administrativno funkcijo in mislim, da se je ta hip potrebno predvsem dogovoriti o tem. Mislite, da bo dogovor še mogoč, če Markovič odstopi, oziroma kaj bo v tem primeru naredila Slovenija? - Mislim, da ta hip Slovenija nima nobenega interesa, da bi Markovič odstopil. Ima interes, da mu daje podporo pri ravnanju ovinkov, ki jih je vlada naredila od začrtane reformne smeri. Tudi, če bi se dogovori končali neuspešno in ki je skladna z njihovimi željami. Večina Slovencev pa očitno želi miren in demokratičen prehod v nova stanja, ki se nam obetajo. Na drugi strani pa so zelo hitro pripravljeni z negativnimi predznaki obsojati ljudi, za katere imajo občutek, da so agresivnejši. Tudi če pogledamo mesečne ankete, ki so bile narejene od septembra naprej, so bili na vrhu politiki, ki pravzaprav predstavljajo umirjeno politiko. Kljub vaši priljubljenosti pa imam vtis, da vas zadnje čase močno stražijo. - Mene ne stražijo. V tem času so me varovali samo takrat, ko je bilo sproženo alarmno stanje, da se po zasedbi štaba TO pripravlja direktna intervencija. Ko sem ugotovil, da se za mano prevaža avtomobil z varnostniki, sem se za to zahvalil. Nobene potrebe za to ne vidim. Če človek med svojimi ljudmi, doma, ne more biti varen, ga ne more v zadnjem letu dni obrnilo veliko več politikov kot prej mogoče v desetih ali petnajstih letih. Ko sva ravno pri službi: če bo šlo vse po napovedih, bodo spomladi leta 92 volitve. Ne ve se še, kakšna bo vloga predsednika in kako ga bomo volili. Ali boste kandidirali? - No, do leta 92 je še zelo daleč. Vprašanje je, kaj se bo dotlej še zgodilo. Če pa bi se moral odločiti ta hip, če bi bile volitve zdaj, gotovo ne bi kandidiral. Pa ne iz bojazni pred razmerami, ki so ustvarjene, konec koncev tudi z mojim delom, ampak mislim, da si Slovenci želijo novih ljudi. No, če bi vseeno kandidirali v teh razmerah: kdo od novih, kijih omenjate, naj bi še kandidiral oziroma koga bi si želeli za protikandidata ali protikandidate? - Če javnomnenjske lestvice povedo kaj o razpoloženju Slo- vencev, ki sem ga omenil, da si želijo novih ljudi, potem bi imel največ možnosti dr. Drnovšek. Torej ljudje brez politične hipoteke. - Gotovo, to so pokazale tudi zadnje volitve. Dva pomembna mejnika: volitve in plebiscit Če bi poskušali napraviti bilanco leta, ki se izteka, kaj bi rekli? - Pri tej bilanci bi bilo potrebno upoštevati dve stvari. Najprej spomladanske volitve, ker so bile pomemben mejnik na poti v demokratizacijo odnosov, čeprav volitve same po sebi ne pomenijo demokracije. Pomenijo pa pomemben pogoj, da zdaj lahko demokracija živi na način, na kakršnega smo jo Slovenci sposobni živeti. Najbrž vsi niso povsem zadovoljni s tem. Toda zdaj vsaj vemo, katere stvari je potrebno zlagoma odpravljati iz našega političnega življenja, da bi bila parlamentarna demokracija na ravni evropskih držav. Druga stvar, ki jo je pri tej bilanci potrebno upoštevati, je plebiscit. To je drug mejnik na poti v slovensko državnost. To pomeni, da če so volitve mejnik na poti v demokratizacijo, je plebiscit mejnik na poti v slovensko državnost. Zaznamuje dolgo pot, ki je bila intenzivirana z napori za priznavanje pravice Slovencev do samoodločbe. To je bilo doseženo lani septembra z dopolnili k slovenski ustavi. Takrat je bilo potrebno zavarovati ta politični prostor za zgodovinsko stalnico položaja, obstoja in prihodnosti slovenskega naroda. Kasneje, ko so bile narejene druge politične poteze, je bilo že laže, čeprav ne lahko, kajti ta osnovni prostor je bil zavarovan, smer pa postavljena. Plebiscit pa je najbolj množična, najbolj demokratična potrditev, da so vsa dejanja, ki jih je opravila slovenska politika, bila opravljena skladno z voljo in pričakovanjem naših ljudi. Vaša prva izjava potem, ko je postalo znano, daje plebiscit uspel, je bila, da so Slovenci s tem pokazali svojo zrelost in demokratičnost. Je dovolj, če jo kažemo samo en dan? - To so pokazali Slovenci in državljani naše republike, ki so prišli na volišče in mislim, da je njihova zrelost, treznost, demokratičnost, ki se je kazala y tem, da ni bilo nobenega triumf alizma, nobenega inci- denta, ampak, da je to bila dostojanstvena opredelitev glede svojega osnovnega interesa, da je to zaveza za politiko. Ta mora zdaj ravnati trezno, premišljeno, hkrati pa odločno. Manevrski prostor je zdaj s plebiscitom zelo jasno postavljen. In kje bi se morali v politiki kazati treznost in premišljenost? - Predvsem bi se morala kazati v odločnosti tistih potez, ki pomenijo zdravljenje gospodarske in socialne situacije doma, v Sloveniji. Da upošteva realno težko življenje, v katerem živi že zelo veliko število naših sodržavljanov. Drugič: v odnosu do Jugoslavije, upoštevajoč, da se tega ne da spremeniti čez noč, ker to nujno vodi v konflikte, ki niso produktivni in ki ne prispevajo k reševanju ali uveljavljanju naših interesov. Tretjič pa bi se morala treznost pokazati v odnosu do sveta, do naših povezav s svetom, našega vstopanja v mednarodne ustanove in do našega mednarodnega priznanja. Potrebno je vedeti, da je to odvisno predvsem od interesov drugih, ne samo in zgolj od našega interesa. V svetu moramo nastopati kot narod, ki je sposoben demokratično prev- zemati dolžnosti, ki izhajajo iz članstva v mednarodni skupnosti. Kaj pa bi ob novem letu povedali bralcem Notranjskega časopisa? - Želim, da bi skrbeli za lepo notranjsko naravo tudi vnaprej, mogoče malo bolj pozorno kot so to počeli doslej. Da bi svoje duhovne moči uporabili za premisleke o tem, kaj je v notranjskih občinah, podjetjih, trgih in vaseh potrebno postoriti, da bi imeli kaj od življenja v samostojni Sloveniji. Predvsem pa jim želim, da bi imeli kritično ustvarjalen pogovor s svojo slovensko oblastjo, da bi v vsakem trenutku natančno vedela, kaj od nje pričakujejo ljudje. In, če bi se to uresničilo, potem si želim, da bi bilo prihodnje leto bolj prijazno kot je bilo letošnje. Kje boste pričakovali novo leto? - Doma. Srečno in hvala za pogovor. Pogovor napisal Dare Milič Foto: Ljubo Vukelič OBČINA LOGATEC REFERAT ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO 61370 LOGATEC Vsem našim poslovnim partnerjem in strankam želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1991 CERKNICA NOČ 29. DECEMBER • STRAN $ PLEBISCIT Čeprav so v nedeljo prišli na plebiscit skoraj vsi volilni upravičenci iz cerkniške občine, pred volišči ni bilo vrst. »Šoferska mučilnica« ali učilnica avto šole je bila kdaj pa kdaj tudi takšna. Cerknica, 21. decembra: V skoraj polni dvorani pod banko je potekala Demosova okrogla miza, posvečena plebiscitu. Udeležili so se je pred-in povolilni politični veljaki iz vodilnih struktur republike Slovenije. Politično linijo nekdanjih komunistov in socialistov sta zastopala Peter Bekeš in Viktor Žakelj, Demosove sile pa Rajko Pirnat in zastopnik predsednika Krščanskih demokratov, gospoda Peterleta. Okroglo mizo je vodil pripadnik Demosa, sicer predsed- nik občinskega izvršnega sveta, Peter Hribar. Rezultati plebiscita kažejo, da so bili udele- ženci okrogle mize več kot prepričljivi. (D. P.) Predplebiscitna okrogla miza v Cerknici slikal: Ljubo Vukelič Notranjska je imela svoj časopis že' v začetku stoletja. Št. 3- V Postojni, 20. januarija 1906 Leto U. Notranjec Izhaja vsako soboto T pit /™\ Inserali Vrljtl |H< |M'*> 11 GLASILO POLITIČNEGA !N GOSPODARSKEGA DRUŠTVA ZA NOTRANJSKO V POSTOJNI. >>: računajo popust .Stala n i, 20 vin. **d p* strani 25 K, za K. za ^ stm»i Kaj je novega po slovenskem Pod tem naslovom je NOTRANJEC, ki ga lahko imenujemo tudi predhodnik Notranjskega časopisa (izhajal je v Postojni), objavil v 3. številki, dne 20. januarja 1906. zelo prijetno novico, ki je še vedno hudo aktualna tudi leta 1990. »LJUBLJANSKI GRAD. ki ga je kupila občina od države za 60.000 K (niso konvertibilni dinarji), bodo popravili in preuredili, kjer bo gostilna, veliki nasadi in vrti ter zabavišča za občinstvo. Na grad bo vozila električna vspenjača in sicer z dvorišča mestne hiše. V kakih dveh letih bo grad popolnoma preurejen. Tozadevni načrti so že izdelani in bodo v kratkem prišli pred občinski svet.« Novica v TV Dnevniku, dne 21. 12. 1990 in v Delu (že nekajkrat v tem tednu) nam govori o obnovi ljubljanskega gradu, ki bo končana v letu 1992. Različne zgodbe o jari kači so zgolj naključne. Mogoče bo pa predvidena prenova do leta 1992 uspešnejša kot tista v letih od 1906 do 1908. Načrti obnove so dokaj podobni, saj prav tako predvidevajo razgibano kulturno življenje in panoramsko (električno) dvigalo od mestne hiše do gradu. Dom. iljp Janez Zgonc iz Klanc si krajša zimske dni s pletenjem košev in košar. Koliko je še mojstrov, ki obvladajo to izumirajočo umetnost? A , ES ^/////////////////////////////^^^^ SILVESTRSKA NOČ ^ Krajevna skupnost NAKLO in ta Vagabund prirejata: 1 ^ na prostem ^ LOGATEC, PARKIRIŠČE PRI GOSTIŠČU »KRPAN« ^ od 17.00 do onemoglosti ! POLNOČNI OGNJEMET glasba pijača jedača vstop prost! 2 PRIREDITEV ODPADE SAMO V PRIMERU DEŽJA! I 1 I y''sy//z//////////////////////////^^^^ J Okrogla miza oFranu Gerbiču Ena izmed prireditev v oktobru ob 150-letnici rojstva Frana Ger-biča, ki jo je organiziral Družbeni center in SO Cerknica, je bila tudi okrogla miza, na kateri so sodelovali: dr. Jože Sivec, prof. Lojze Lebič, prof. Borut Lopamik, Metod Šajn, Janez Praprotnik, idr.; moderator pa je bil Peter Hribar. Na začetku je MPZ »Fran Ger-bič« iz Cerknice pod vodstvom J. Gostiše zapel Gerbičevo pesem. M. Šajn je prebral uvod, kratek izvleček iz njene diplomske naloge Poskus vodnika po spominski hiši Frana Gerbiča; predstavljeno je bilo predvsem njegovo delo. Povprečen notranjski človek ne pozna Frana Gerbiča - skladatelja, opernega pevca, pedagoga, publicista..., čeprav se je toliko trudil »za našo sveto narodno stvar«. Zakaj tako ravnamo s človekom, ki je napisal prvo slovensko simfonijo, ustvaril prvi poklicni operni ansambel, pel v Zagrebu, Ulmu. Lvovu, v Ljubljani vodil šolo Glasbene matice, zbor Narodne čitalnice in glasbene predstave slovenskega gledališča, izdajal revijo Glasbena zora, ki je prvi slovenski list za svetovno glasbo!? Prof. Lebič je naštel kar nekaj vzrokov: Slovenci smo svojo identiteto vzpostavili preko pisane besede, zato smo do svoje glasbene tradicije krivični; krivda je tudi v prekinitvi, ki je nastala po drugi svet. vojni, saj nacionalne korenine niso bile zaželjene, pomembnejši so bili internacionalni vidiki; tudi zgodovinski spomin ni grajen sistematično. Krivico pa morajo popraviti najprej glasbeniki sami. Gerbič je napisal dve operi: Kres in Nabor - slednja je bila uprizorjena leta 1925 in je doživela zelo slabe kritike (o operi so pisali F. Govekar, S. Vurnik in M. Kogoj - le-ta je napisal laskave fraze, saj jo je dirigiral, prva dva pa sta jo raztrgala). Dr. Sivec je bil zelo skeptičen, ali bi se dalo ti dve operi ponovno uprizoriti, saj imata zelo slab libreto; Gerbič ni bil človek literarnega daru. Bolje bi bilo, da bi naredili zvočni posnetek. Prof. Lopamik pa se je zavzemal za uprizoritev - drugi narodi podobne opere vseeno izvajajo, saj vedo, da je to njihova nacionalna kultura. Opozoril je tudi na čudno na- sprotje - Gerbič je bil zelo razgledan po operni literaturi, pel je npr. Wagnerja, ga občudoval, pa je vendar napisal tako slab libreto. Tudi prof. Lebič je iskreno zagovarjal, da je treba Gerbiča izvajati, ker nimamo velike izbire. Tudi dela, ki danes nastajajo, živijo od tradicije. Gerbiča je potrebno postaviti v realen čas in ga takega sprejemati - operni repertoar je potrebno graditi na domači operi. Ali je bil Gerbič ustanovitelj slovenske opere? Ideja, da Slovenci dobimo slovensko gledališče z opero in dramo, je izhajala že od ustanovitve slovenskega Dramatičnega društva, ki se je rodilo z idejo, da se ustanovi slovenska drama in slovenska opera. Gerbič je predvsem inteziviral delo - ustanovil je dva operna ansambla ter uprizoril prvo opero v slovenskem jeziku. Bilje znan operni pevec. Dr. Sivec je potrdil, da so ga vsi časopisi v Ulmu dobro ocenili. Svoj angažma v Zagrebu pa je zaradi bolezni prekinil in prišel v Cerknico; tu pa je dobil vabilo dunajske Ho-fopere kot pevec drugih vlog (ne stranskih ne glavnih), zato ker ni obvladal nemškega repertoarja. Ker pa je umrl dunajski operni intendant, je vse splavalo po vodi. Po smrti sina je skoraj prenehal nastopati. takorekoč ponarodele (Pastirček, Rožmarin...). Ta glasba odraža pristno naivnost, ljudski melos. Pisal je tudi orkestralna dela: Jugoslovansko balado, Jugoslovansko rapsodijo in Lovsko simfonijo, ki je nastala leta 1915 in je naša prva. P. Hribar je vprašal, kaj strokovnjaki menijo o teh delih. Prof. Lebič: »Ta simfonija bi morala biti na rednih abonmajskih programih vsaki dve leti.« Nasprotovala mu je novinarka, češ da je to nemogoče, ker se to enostavno ne izvaja. Dr. Sivec je potrdil, da ta simfonija zasluži izvedbo, saj kot celota ni problematična. Res pa je, daje nastala leta 1915; torej smo jo Slovenci dobili precej pozno, kar je pogojeno s specifičnimi razmerami. Prof. Lopamik je predstavil Gerbiča - publicista. Že v Pragi je izdajal mesečnik l.ira Sionska - po osem strani svojih cerkvenih skladb. Ta mesečnik, je bil tudi finančno uspešen, bil je pravo nasprotje Glasbeni zori, ki je pogorela prav na finančnem področju. Sodeloval je tudi pri Novih akordih. O propadlem Gerbičevem muzeju, ki je bil odprt leta 1964, pa je govoril Tone Kebe, eden izmed ustanoviteljev. Nekaj muzejskih eksponatov je propadlo (puščala je streha), nekaj jih je bilo ukradenih, nekaj odnešenih, ostali pa so romali v Mestni arhiv ljubljanski kot depozit. Lahko rečemo, da gre za veliko cerkniško sramoto, sramoto Kulturne skupnosti, saj ni znala poskrbeti za dediščino. Do nje se obnašamo kot svinja z mehom. Pustili smo, da je muzej enostavno propadel. Strokovnjaki so opozorili, da naj se nikoli več ne razstavlja originalov: Gerbičev material sodi v glasbeno zbirko NUK. Kje pa je pravzprav še ohranjen spomin na Frana Gerbiča? " V Ljubljani je to doprsni kip in ulica, v Cerknici marmornata klopca, ki je bila odkrita letos, spominska plošča na hiši in uličica. Najbrž pa spomeniki sploh niso pomembni - v naši zavesti do sedaj namreč Gerbiča ni bilo. Gerbič je pisal samospeve, napisal je vrsto zborovskih skladb, ki so Marija Hribar NOČ IDRIJA 6 STRAN e 29. DECEMBER Plebiscitni tujek sredi Idrije V idrijski občini tako visoke udeležbe in tako visokega odstotka za še nikoli doslej niso zabeležili. Za samostojno suvereno državo Slovenijo je v tej družbenopolitični skupnosti, kjer je dobrih 12 tisoč volilnih upravičencev ZA plebiscit glasovalo 91,6 odstotka volilnih upravičencev. Povprečna udeležba je bila 94,5 odstotna, največja, kar 100 odstotna v Poljanah in na Reki. Do zgodnjega popoldneva so zaprli že skoraj polovico od 67 volišč, največ po odročnih vaseh in zaselkih cerkljanskega in idrijskega okoliša. Najvišji odstotek 98 odstotno plebiscitno podporo so dosegli na volišču pri Felkotu, v občinskem središču za odstotek manj, na Vrsniku, dva odstotka nižjega v Zakrižu, Gornji in Spodnji Kanomlji, v Podlanišču 95 odstotkov. najmanj, 85,7 odstotka pa v Idrijskih Krnicah - volišče Masore in na volišču Jazne-Otalež. Volišča so bila vsa brez izjeme okrašena in že zjutraj oblegana, predvsem v mestnih središčih, od koder so se številni odpravili na obe črnovrški smučišči, nad Idrijo in Cerknim. V slednjem je za vzdušje poskrbela tudi Etina godba na pihala, v Idriji pa si tega niso mogli privoščiti, saj je na žalost eden najstarejših živih kulturnih spomenikov v Evropi zaradi pomanjkanja denarja razpadel takoj po osrednji proslavi petstoletnice rudnika in mesta. Sicer pa so si plebiscitno izrekanje ogledali (zdaj že lahko zapišemo) tudi opazovalci iz tujine. Bila sta dva. Obiskala sta volišče v središču Idrije in se zanimala za potek in način plebiscitnega izrekanja ter si ogledala glasovnico in razglas. Člani volilne komisije soju povprašali, če sta morda opazovalca z ustreznimi dovoljenji. Dejala sta, da sta iz Zadra in zapustila volišče. Komisija je menila, da zagotovo nista Srba iz Kninske krajine, saj bi se v tem primeru raje podala na kako volišče v Srbiji, ter na koncu ugotovila, da sta bila člana dalmatinske klape, ki v hotelu Ydria te dni pripravlja ribje specialitete. Mojca Kavčič, članica volilne komisije v Masorah, pa je menila, da se, če si za plebiscit, še ne spodobi, da za to tudi kaj dobiš. Nadomestilo za delo v volilni komisiji v vrednosti 500 dinarjev je dala v korist poplavljencev. F. ŠEMRL Idrijska petstoletnica v Gorici Prejšnji petek so na goriškem gradu v Gorici odprli zanimivo razstavo, ki je posvečena poltisočlet-nemu jubileju rudnika živega sre- bra in mesta Idrije. Tako so se tudi v sosednji Italiji spomnili na naš častitljivi jubilej in ga dostojno zabeležili. Razstava, ki jo je pod po- kroviteljstvom goriške pokrajine organiziral Pokrajinski muzej v Gorici in bo odprta do konca januarja 1991, je pravzaprav razdeljena v dve samostojni enoti. Prvi del predstavlja fotografsko raz stavo Paola Bonassija, ki si je za predmet svojega umetniškega ustvarjanja vzel stare rudniške na prave, še do pred kratkim razstav ljene na grajskem dvorišču v Idriji. Drugi del pa predstavlja kolekcijo Sapunzachi - izjemno zanimivo zbirko skoraj dvestotih razglednic stare Idrije in rudnika, predvsem iz prvih treh desetletij našega stoletja. Zbirko razglednic je od nečaka nekdanjega upravitelja idrijskega rudnika ing. Jaroslava Šotole odkupil Pokrajinski muzej v Gorici. Razstavo je popestrila še majhna zbirka rud in mineralov, ki jih je prispeval rudnik živega srebra v Idriji. Ne manjka pa niti Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske iz goriške biblioteke. Lepa priložnost, da si številni nakupovalci iz Slovenije in Jugoslavije vzamejo urico svojega dragocenega časa in svojo nakupovalsko žilico dopolnijo z izjemnim kulturnim užitkom. Sicer pa bo razstava spomladi gostovala tudi v Galeriji Mestnega muzeja v Idriji. ■ ///////// ■ PONUDBA: - VSE VRSTE NOVE KMETIJSKE MEHANIZACIJE, GOZDARSKE OPREME IN MOLZNIH NAPRAV - Velika izbira rezervnih delov za vse kmetijske priključke, posebej pa vam nudimo rezervne dele za molzne stroje vseh proizvajalcev, tudi originalne rezervne dele iz uvoza * s N k N k k S S ** * N S * s s s N N N s s N N s * k k k k t OBIŠČITE NAS - ZADOVOLJNI BOSTE Trgovina je odprta: vsak dan od 7. do 13. ure razen v torek od 13. do 19. ure Nedelja — zaprto Tel.: 061/741-456 Radio Cerkno vstopa v tretje desetletje Nekaj metrov arhivskih registra-toijev, na tisoče metrov zapisov na magnetofonskih trakovih, predvsem pa priljubljenost in ukoreninjenost pri poslušalcih ter bogate izkušnje radijskih sodelavcev pričajo o dvajsetletnem delu tega kolektiva. Radio Cerkno se je prvič oglasil 3. januarja 1971 preko šibkega srednjevalovnega oddajnika v sre- delujemo. Kdor pozna hribovito področje, ki ga Radio Cerkno, kot edina lokalna radijska postaja na Primorskem pokriva, bo zlahka razumel, zakaj so prav oddajniške naprave na tem področju tako zahtevne. Za kakovosten signal v teh kotlinah, predajan v stereo tehniki, je potrebna široka mreža pretvornikov in vmesnih povezav. Trnovo pot pa Radio Cerkno be- več kot trideset honorarnih sodelavcev, ki ustvarijo tridnevni program na teden, že po novem letu pa se bo oddajanje razširilo, sprva na en dodaten dan. postopoma pa na vse dni v tednu. Trenutna največja želja cerkljanskih radijcev je, da bi se preselili v primernejše prostore, saj že dvajset let delajo v skromnih podstrešnih prostorih, velikih le 35 kvadratnih metrov. Dežurna ekipa, ki je realizirala prvo oddajo 3. januarja 1971. Z leve proti desni: Srečko Grošelj, Danilo Bratina, Slavica Makuc-Bric, Jože Bizjak, Franko Togliatti, Lojze Hvala. dišču Cerknega. Peščica navdušencev, ki so se zbirali v tedanjem radioklubu, je uresničila dolgoletni sen ljudi v tem kraju, ki so želeli slediti sodobnim načinom obveščanja. Pred dvajsetimi leti so bile podobne zamisli težko uresničljive. Malo je bilo znanja s tega področja, še manj pa sredstev, ki jih terja sorazmerno draga studijska in oddajniška oprema. Dobesedno z golimi rokami so tedanji amaterski sodelavci zgradili prostore na podstrešju upravne zgradbe tovarne Eta, kjer so namestili prvo studijsko opremo in oddajnik, vse domače izdelave. Minimalna potrebna sredstva so zbrali preko posebnih akcij, v katere so pritegnili tovarno Eta, tedanji oddelek za narodno obrambo skupščine občine Idrija, krajevno skupnost Cerkno ter nekatere druge organizacije. Vsekakor pa je največjo vrednost predstavljalo prostovoljno delo prvih tehnikov in programskih delavcev. To so bili torej prvi začetki in prav kmalu se je glas o zanimivem majhnem radiu razširil tudi na področja, kjer ga tedaj ni bilo moč slišati. Sodelavci Radia Cerkno so se vseskozi srečevali z gmotnimi težavami, zato je razvoj nadaljeval pot počasi, vendar uspešno. Velik tehnični premik beležijo v sredini sedemdesetih let, ko je oddajnik majhne moči nadomestil 1000-vatni srednjevalovni oddajnik, ki so ga zgradili na Brdcih nad Cerknim. S tem se je slišnost bistveno povečala, pomnožilo se je število poslušalcev, radio pa je iz meseca v mesec postajal nepogrešljiv medij v idrijski ter deloma tolminski in škofjeloški občini. Drug pomemben mejnik na področju slišnosti se je postavil šele v sredini osemdesetih let, ko se je postopoma prehajalo na oddajanje preko UKV oddajnikov. Sprva le na področju Cerkljanskega, postopoma pa se je oddajniška mreža razširila na celotno občino Idrija. Tedanja socialistična zveza, ki je bila ustanovitelj radijskega programa, je pritegnila številne organizacije, ki so drag projekt financirale. Seveda pa je celotna akcija potekala skladno z načrti osrednje radijske hiše RTV Ljubljana, kjer smo naleteli na dober posluh in kljub številnim spremembam na | tem področju, še danes odlično so- leži na področju sistemskega načina zagotavljanja potarebnih sredstev za to dejavnost. V dvajsetih letih delovanja radia so se zvrstili številni poskusi, da bi se za potrebe informiranja zagotovili trajni viri financiranja, toda v večini so bili neuspešni. Kljub temu, da se je slišnost in poslušanost radia iz leta v leto povečevala, je zaradi pomanjkanja denarja delo kolektiva Radia Cerkno vseskozi slonelo na golem amaterizmu, puške pa se v koruzo ni vrglo nikdar. Šele v zadnjih letih, ko je zaradi novih oddajnikov, programskih prijemov in tudi dobre volje tedanje oblasti poslušanost radia močno narasla, s tem pa tudi njegov vpliv, so se intenzivneje pričele iskati rešitve za financiranje dejavnosti in ureditev njenega statusa. Natanko pred letom dni, po devetnajstih letih delovanja radia, je skupščina občine Idrija sprejela sklep o ustanovitvi delovne organizacije Radio Cerkno, s čimer se je odprlo novo poglavje nadvse zanimive, toda ne izčrpane zgodovine te dejavnosti. Danes Radio Cerkno združuje Načrti so veliki. Dejavnost bo potrebno postaviti na še trdnejša profesionalna tla, kjer bo moč izkoristiti znanje, ki si ga je ta kolektiv v dvajsetih letih pridobil. Največji kapital pa je pri poslušalcih in tega kaže še oplemenititi. Radio Cerkno je v svoji zgodovini preživel številne politične spremembe, ki so mu bile prijazne ali pa tudi ne. Ne glede na popoln amaterizem pa je ohranil status svobodnega, ljudskega medija po okusu preprostih ljudi, ki so v teh odmaknjenih krajih še toliko bolj potrebovali informacije, izobraževanje, razvedrilo. Tuji so mu bili plotovi znotraj občine, še bolj pa interesi dnevne politike, kar se je v novejšem času pokazalo kot izredno pozitivno. Radio Cerkno bo tako z vidika novinarske stroke lažje ohranil svoj status, z vidika poslovnosti in širitve dejavnosti pa ima še posebej smele načrte. Tudi aktivnosti, ki jih izvaja ob svoji 20-letnici, so naravnane v smislu lastne popularizacije, predvsem pa h golemu dejstvu, da prvima dvema desetletjema sledi tretje. jvan Seljak Kresniček Radovan Gobec KRESNIČEK glasbena igra Idrijska glasbena šola je za najmlajše pripravila zanimivo opereto Radovana Godca Kresniček. Rudniška dvorana v Idriji in spodnjei-drijski kulturni dom sta bila nabito polna, kot malokrat doslej. Vsebina pravljice, ki jo je za idrijske otroke zrežiral profesor Vinko Cuderman, govori o nagajivem Kres-ničku, ki zaradi prevelike razposajenosti in samozadostnosti izgubil lučko. Zaradi tega je zelo nesrečen, saj ga vsi zasmehujejo in zmerjajo, da je navadna rjava muha. Odloči se, da bo iskal svojo lučko, ki pa je ne najde. Utrujen in nesrečen omaga in zaspi. V sanjah po številnih zapetljajih, naposled sonce skesano prosi, naj mu podari delček svetlobe, lučko. V vsebini pravljice je simbolično skrita naša vsakdanjost, saj vsi pogosto izgubljamo lučke... Ali jih iščemo in celo najdemo, pa je odvisno od vsakega posebej... ILIRSKA BISTRICA NOČ 29. DECEMBER • STRAN ^ Plebiscit v Ilirski Bistriti Le sonce je popestrilo turobnost in monotonost volišč v II. Bistrici. Nikjer svečanega vzdušja in slavnostnega razpoloženja. Zastave so še iz prejšnjih časov, ali pa jih ni. Obrazi volilcev šo resni, le redko-kateri je nasmejan. Povsod, kjer so naju videli s fotografskim aparatom in kamero, so se razbežali kot preplašeni golobi. Bistriška značilnost: ljudje se bojijo javnosti in niso pripravljeni dajati izjav za glasila. (Ostanek preteklosti?) Na voliščih, ki sva jih obiskala, je večina volilcev do 15 ure že glasovala. Nekaj izjav pa sva vseeno uspela dobiti. Miljam Milavec, Koseze: »Plebiscit je brez dvoma koristna odločitev, sicer ne bi ljudje tako množično hodili na glasovanje.« Aleksander Milostnilt, II. Bistrica: »Volil sem za, plebiscit pa bo po mojem mnenju svojo ekonomsko upravičenost pokazal po petih letih.« Le na volišču v Glasbeni šoli v Trnovem je bilo veselo. Prisotna je bila celotna volilna komisija, ne pa kot drugod, kjer sta bila največ PP dva člana komisije. Gospod Ljubo Cvitanič nam je povedal: »Skrajni čas, da je do plebiscita prišlo, kajti stanje je bilo nevzdržno. Če bomo samostojni, bo stanje težko, posebno prva leta, ampak razmere se bodo sčasoma uredile, in bodo primerne deželi oz. državi, kakršna bo Slovenija. Čeprav je Slovenija majhna, upam, da bo popolnoma samostojna in vzgled ostalim narodom v Evropi. tekst: Marko Seketin fotografije: Marko Gorišek PRVA DOPISNICA, KI JO JE PREJEL NOTRANJSKI ČASOPIS (faksimile dopisnice, teksta in žiga) Bistrica Feistritz Feistritz illvrie Illvrisch feistritz Feistritz in krain Bistrica na kranjskem Bistrica na pivki Notranjska Bistrica IlLVR BISTRICA Ilirska Bistrica Bisterza VlLLA DEL NEVOSO /vo 7-/14 CA S c/°/SA mjo /.o^atje c -V07ZV1 tone* /fr C?f> ^ O - Vc /sk* c' -n g / ■- fhstez /?(’>»*■ Osut e i,y/.-> C . ( '/Čl, ce /I ACiJ -ZZ- 'Vt** t / . ■ y l Z, ... is. • —C č-isis? o 'vo 1 c>Sc: c'u ■Itee -k? * /AČ 'V O.Ep*-v.A 'T ■ p*, p W-Tv tc-rtu- 'y A. -J« /C č 'Z?* ^ Oi>č'hn,a,Cee 'ce 7-y K .« ,./WV ",z?V) N- o — P- 0£ Ul fS */)g 5* Ui _ 2 n < • > : <* < < tO ** < UJ Inn Kdo, kaj, zakaj -razvozlaj V rubriki »Kdo, kaj, zakaj - razvozlaj« se boste srečevali z različnimi zankami in ugankami. Enkrat z bolj, drugič z manj zahtevnimi. In kaj je vaša naloga? Samo ta, da pobrskate po vaših možgančkih in nam rešitev pošljete na naslov: Notranjska 14, UREDNIŠTVO ČASOPISA NOČ, s pripisom - za rubriko KDO. KAJ, ZAKAJ - RAZVOZLAJ. Zdaj pa veselo na delo. kajti prvi »miselni orešček« je že pred vami! SESTAVILA TbCOANA PIVK. Spoštovani mladi bralci našega še mlajšega časopisa,_____________________________________________ v uredništvu Notranjskega časopisa smo se odločili, da celo stran namenimo mali in veliki mulariji. Stran je za vse tiste, ki se sami prištevate pod eno ali drugo. Pa še to - z mularijo nismo mislili nič slabega, nasprotno. Dolgo smo si razbijali glave, kaj vse naj napolni to stran. Nekaj idej se nam je utrnilo, nekaj prostora pa prepuščamo vašim idejam, pobudam, kritikam... V vaši in naši prvi številki ponujamo naslednje: NoC Da nikjer bi ne gorelo Razvoj dimnikarske obrti se je začel v 15. in 16. stoletju. Za tiste čase je to pomenilo velik napredek pri gradnji kurilnih in dimovodnih naprav. Ustanovitev dimnikarske obrti je bila posledica velikih požarov, ki so nastali zaradi slabo vzdrževanih in neočiščenih dimnikov. Današnji razvoj gradbeništva in strojništva glede vrste kurilnih naprav zahteva podrobno obdelavo kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav. Že s samo gradnjo naprav je nujno povezano bodoče vzdrževanje, čiščenje in odpravljanje pomanjkljivosti, ki so pogoste v kotlovnicah, pri različnih preure- ditvah in novih priključkih. Opravljanje dimnikarskega poklica ni le čiščenje kurilnih, dimnih in prezračevalnih naprav. Današnja gradbena in strojna tehnika zahteva veliko teoretičnega in praktičnega znanja. O pravilnem kurjenju, varni namestitvi kurilne in dimnih naprav, višini in pravil- TRGO- SODČEK PRODAJA ALKOHOLNIH IN BREZAL PIJAČ Tel.:(06i) 752-623 Kržič Breda Krimskem odreda 42 Želimo našim strankam srečno in uspešno novo leto 1991 61360 VRHNIKA TISKARNA LJUDSKE PRAVICE Kopitarjeva 2 Ljubljana Vsem svojim poslovnim prijateljem in bralcem Notranjskega časopisa Želimo srečno in zadovoljno novo leto 1991. Opravljamo vse vrste grafičnih storitev: izdelava časopisov, revij, knjig, prospektov, katalogov, plakatov, obrazcev idr. Nudimo kakovostno in hitro izdelavo. nem preseku dimnika, o čim manjši porabi goriva, manjšem onesnaževanju zraka in o pravilnem zračenju kotlovnic, kjer so nameščene kurilne naprave na trdo. plinasto ali tekoče gorivo. Dimnikarska organizacija mora pregledati v novo zgrajeni ali obnovljeni stavbi vse naprave in izdati ustrezno soglasje. Pri tem tako uporabniki kot ustrezni upravni organi niso dosledni. Zaradi neupoštevanja zakona o dimnikarski službi je opravljanje dela velikokrat težavno. Uporabniki gradijo dimnike, ki so težko dostopni, brez čistilnih in iztočnih vratič, preblizu lesenih delov, niso ometani ali so celo tako zgrajeni, da predstavljajo neposredno nevarnost požara. Centralni kotli so mnogokrat nameščeni v neustreznih prostorih brez zračenja, založeni z drvmi ali premogom. Iztočna vratca so celo založena s trdim gorivom ali celo nameščena v garaži. Prepričan sem, da bi teh pomanjkljivosti ne bilo, če bi upravni organ dosledno zahteval soglasje dimnikarskega obrtnika. Pri svojem delu, ki ga v Logatcu opravljam od 1. oktobra 1990, sem bil že večkrat razočaran nad zavestjo ljudi o požarni varnosti. Prosim, da vsi skupaj razumete navodila kot dobronamerna in da pomanjkljivosti odpravite v dogovorjenem roku. Zakon in pravilnik o dimnikarski službi natančno urejata obveznosti in odgovornosti tako dimnikar- Foto: S. Rančov skega obrtnika, kot uporabnika naprav. Prepričan sem, da v občini-Logatec ne bodo potrebni zakonski ukrepi proti uporabnikom ali proti meni. V dogovoru in s kakovostnim čiščenjem to lahko preprečimo. Če pa bi morda kdo le zavrnil opravljanje dimnikarskih storitev, bo treba ta zakonski predpis uveljavljati. Očitno se mnogi ne zavedajo, da že lmm saj na ogrevnih površinah povzroči 5-7% večjo porabo goriva, 2 mm plasti pa že prek 10%. Te izgube so še večje pri smolnatih, katranskih in trdnih mineralnih oblogah (vanadij, natrij, žveplov dioksid, oljni koks itd). Pri opravljanju dimnikarskih storitev so velikega pomena meritve dimne in druge emisije kurišč. Z ustrezno zakonodajo o varstvu zraka morajo zasebni dimnikarski obrtnik ali dimnikarska organizacija najmanj enkrat letno v kurilni sezoni opraviti ustrezne meritve, če sanitarna inšpekcija ne določi pogostejših meritev. Zunaj kurilne sezone (od 1. julija do 30. septembra) moramo opraviti strokovne preglede kurilnih in dimovodnih naprav ter očistiti prezračevalne tuljave na vseh objektih. Ker se neizprosno bliža konec leta, vam ob tem želim: Da nikjer bi ne gorelo, ne pri vas in ne na svetu, da bi ljudstvo res imelo mir in srečo v Novem letu. Vinko Kraner Dimnikarski mojster iz Logatca Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno Novo leto 1991 varjenje barvnih kovin kovinska galanterija prebil oto lošca 48 61360 vrhnika tel.: 752-170 vorgolonl TRGOVINA KARA VRHNIKA, Tržaška SREČNO NOVO LETO 1991 DISKONT FRANK SINJA GORICA - VRHNIKA Vsem strankam in poslovnim partnerjem srečno in uspešno novo leto 1991 - Popravilo vseh vrst avtomobilov volkswagen — Montaža - centriranje gum na osebnih vozilih do 16 col delovni čas od 9. do 20. ure sobota od 9. do 15. ure vsem strankam in poslovnim partnerjem Želimo srečno in uspešno Novo leto 1991 Srečno in varno vožnjo, veliko osebne sreče in poslovnih uspehov vam v prihajajočem letu želi avtomehanični servis Turšič. o o STAPA CESTA 1 61360 VRHNIKA TE L .: ( 061) 752 - 2 40 vsem strankam in poslovnim partnerjem Želimo srečno in uspešno novo leto 1991 vsem strankam želimo srečno in uspešno Novo leto 1991 Odprto od 10. do 22. ure petek, sobota od 10. do 23. ure nedelja od 10. do 22. ure ponedeljek - zaprto OBVESTILA 29. DECEMBER • STRAN 1$ V naši rubriki »Noč in dan v CERKNICI, IDRIJI, ILIRSKI BISTRICI, LOGATCU, POSTOJNI in na VRHNIKI« vas bomo seznanjali z deiurstvi v ZDRAVSTVENIH DOMOVIH, VETERINARSKIH AMBULANTAH... Obveščali vas bomo o kulturnih prireditvah, o verskih obredih in še o marsičem drugem. Nove, novejše in najnovejše servisne informacije nam lahko sporočite na telefonsko številko (061) 741-414, vsak dan, razen sobote in nedelje od 8. do 10. ure, oziroma popoldne od 16. do 18. ure, ali pa nam jih pošljite na naslov uredništva: NOTRANJSKI ČASOPIS, Logatec, p. p. 28. B. P. ZDRAVNIŠKA DEŽURSTVA NZDV-ZDRAVSTVO LOGATEC, tel. 741-217 29.-31. 12. dr. Zoran Vodopivec, tel. 741-173 31. 12.-2. 1. dr. Jože Skvarča, tel. 741-235 '2. 1.-3. 1. dr. Katarina Turk, tel. 741-494 3. 1.-4. 1. dr. Zoran Vodopivec, tel. 741-173. Stalna pripravljenost traja med tednom od 20. ure do 6.30 ure naslednjega dne. V soboto KULTURNE PRIREDITVE FILMSKO GLEDALIŠČE - NARODNI DOM VAŽNO! Od Novega leta naprej bodo filmske predstave v logaškem kinu ob četrtkih, petkih in nedeljah. Sobotnih predstav torej ne bo več. 29. 12. ameriški Nevarno morje, ob 20. uri VERSKI OBREDI GORNJI LOGATEC - duhovnik Janez Kompare Župnijska cerkev Rožnoven-ske matere božje - maše vsak dan ob 18. uri, v nedeljo ob 7. in 10. uri. HOTEDRŠICA - duhovnik Franjo Simončič Župnijska cerkev Sv. Janeza Krstnika - maše vsak dan ob 17. uri, v nedeljo ob 8. in 10. uri. DOLENJI LOGATEC - du- KNJIŽNICE matična knjižnica Logatec Odprta od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure. Na Silvestrovo bo hovnik Tone Kompare Župnijska cerkev Sv. Nikolaja - maše ponedeljek, sreda, petek, sobota ob 18. uri, torek in četrtek ob 8. uri, nedelja ob 7., 9. in 10.30 uri. ROVTE - duhovnik Janez Petrič Župnijska cerkev Sv. Mihaela - maše ponedeljek, torek, sreda ob 7. uri, četrtek, petek ob 17. uri, sobota ob 8. uri, nedelja ob 7.30 in 10. uri. odprta izjemoma od 8.30 do 13. ure. HOTEDRŠICA. Vsak četrtek od 17. do 18. ure. ROVTE. Vsako nedeljo od 8. do 10. ure. VERSKI OBREDI IDRIJA - duhovnik Stanko Medveščak Cerkev sv. Trojice - maša (spovedovanje) vsak dan ob 8. uri, razen ob nedeljah in praznikih. Cerkev sv. Jožefa delavca - maša vsak dan ob 18. uri v nedeljah ob 8., 10. in 18. uri. SPODNJA IDRIJA - duhovnik Franc Kavčič Maše v ponedeljkih in petkih ob 17. uri, v torkih in četrtkih ob 7.30 uri, v sobotah ob 18. uri v nedeljah in praznikih ob 8. in 10. uri. ČRNI VRH NAD IDRIJO - duhovnik Ivan Mozetič Vsak dan ob 17. uri, v petkih ob 8. uri, v nedeljah in praznikih ob 7. in 10. uri. GODOVIČ - duhovnik Vinko Kobal Vsak delavnik razen četrtka ob 17. uri, ob nedeljah in praznikih ob 9. uri. LEDINE - duhovnik Franc Štekar Maše so vsak dan razen srede ob 17. uri, v nedeljah in praznikih pa ob 9. uri. KLAVNICE od 14.30 do ponedeljka do 6.30. V primeru sprememb pokličite postajo milice, tel. 741-202. DEŽURNA VETERINARSKA SLUŽBA, tel. 751-260 29.-30. 12. Ivan Kobal, Logatec, Titova 7, tel. 741-234, UKV 35 31. 12.-4. 1. Andrej Brus, Hotedršica n.h., tel. 769-100, UKV 44 KLAVNICA KZ IDRIJA ZDRAVNIŠKA DEŽURSTVA 30. 12. ameriški Nevarno morje, ob 16. uri. Ameriški Delta force commando, ob 20. uri. 3. L ameriški Čedno dekle, ob 20. uri. 4. 1. ameriški Rojen 4. julija, ob 20. uri. NZD - ZDRAVSTVO POSTOJNA Dežurni zdravnik je na voljo vsak dan od 20. do 7. ure zjutraj naslednjega dne. Ob sobotah se začne dežurstvo ob 14. uri in traja do ponedeljka do 7. ure. Dežurstva ob praznikih trajajo neprekinjeno 24 ur. Če potrebujete dežurnega zdravnika pokličite telefonsko številko (067) 22-401, KULTURNE PRIREDITVE FILMSKO GLEDALIŠČE 29. 12. BARBARI ob 18. uri. Italijanski avanturistični. BEETLEJUICE ob 20. uri. ZDRAVNIŠKA DEŽURSTVA NZD - ZDRAVSTVO ILIRSKA BISTRICA Dežurni zdravnik je na voljo vsak dan od 20. do 6.30 ure naslednjega dne. Ob nedeljah in praznikih traja dežurstvo od 7. ure zjutraj do 7. ure naslednjega dne. Dežurnega zdravnika pokličite po telefonu (067) 81-475. Razpored dežurstev: 30. 12. 1990 - dr. Maksimiljan Modic ZDRAVNIŠKA DEŽURSTVA ZDRAVNIŠKA DEŽURSTVA ZDRAVSTVO han NZP IDRIJA Dežurstvo v splošni ambulanti, tel. 71-912. - dežurni zdravnik: 29. in 30. decembra dr. Djordje Fen-vejši; 31. 12. in 1. 1. 1991. dr. Milan Vončina; 2. 1. 91, dr. Franci Jereb; 3. L 91, dr. Uroš Cergol; 4. 1. 91, dr. Bojan Pel- DEŽURNA VETERINARSKA SLUŽBA, tel. 71-303 dela vsak dan, dežurstvo med 15. in 7. uro zjutraj, 29. in 30. december, mag. Stane Vončina, tel. 72-715, od 31. decembra do 4. januarja 91. dr. Bogo Fatur, tel. 76-026. KULTURNE PRIREDITVE FILMSKO GLEDALIŠČE 29. december Hollywoodske n°rosti, ob 18. uri am. kom. uuj)iusa. ob 20. uri. am akc. 30. december Nevarna odprava, ob 19. uri, am. akcijski. NZD TOZD ZDRAVSTVO VRHNIKA Nega bolnikov na domu vsak dan, dežurni zdravnik tel. 751-141 V izjemnih primerih lahko kličete PM Vrhnika, tel. 751-122 DEŽURNA VETERINARSKA SLUŽBA uradne ure od 7.00 do 8.30 ure, tel. 751-260, od 8.30 do VERSKI OBREDI Župnijski urad Vrhnika, tel. 751-344 prodaja časopisa noč IDRIJA - v vseh trafikah, v nedeljo v dežurni trgovini KZ in v baru Garbon. GODOVIČ - v bifeju na vasi. ČRNI VRH NAD IDRIJO - v Gostišču Metka. ZDRAVNIŠKA DEŽURSTVA NZD - SPLOŠNA AMBULANTA dela vsak dan do 20. ure. Redno dežurstvo ob koncu tedna je od sobote od 18. ure, do ponedeljka do 6.30 ure. Tel. 791-013. KULTURNE PRIREDITVE 29. 12. ob 19. uri. Restavracija Cerknica - Novoletni kon- cert cerkniškega pihalnega orkestra. dežurni mesar za prisilni zakol, Mirko Černilogar, tel. 71-778. kjer vam bodo povedali, kateri zdravnik je na voljo. DEŽURNA VETERINARSKA SLUŽBA, tel. (067) 22-171 Opravlja redno veterinarsko službo, vsak dan od 7. do 14. ure. V času od 31. 12. do 6. 1. bo dežurni veterinar SAMO PETRIČ, POSTOJNA, Log 3, tel. (067) 21-246. NICd.o.o. NOTRANJSKA 14 61370 LOGATEC NOTRANJSKI ČASOPIS CENIK OGLASNEGA PROSTORA Osnovna cena za crn/koiono je: Cena za 1 cm .. . :: b -............. Ameriška komedija. 30. 12. BEETLEJUICE ob 16. uri. Ameriška komedija. BARBARI ob 18. uri. Italijanski avanturistični. 31. 12. 1990 - dr. Gordana Živ-čec-Kalan 1. 1. 1991 - dr. Doroteja Gostovi č 2. 1. 1991 - dr. Ivan Kavzlarič DEŽURNA VETERINARSKA SLUŽBA dela štiriindvajset ur dnevno, na tel. št. (067) 81-010 vam bodo povedali naslov dežurnega veterinarja. 15.00 ure kličite na tel. 218-789 ali 218-911, od 15.00 do 7.00 ure naslednjega dne skrbi za naročila dežurnemu veterinarju Varnost Ljubljana, tel. 268-543. Veterinarskega higienika kličite na tel. 752-765 Dežurni: 29.-30. 12. Ivan Kobal, Logatec, Titova 7, tel. 741-234, UKV 35 31. 12.^4. 1. Andrej Brus, Hotedršica n.h., tel. 769-100. Maše - delavniki: ob 18.00 uri, cerkev sv. Pavla Vrhnika; nedelje: ob 7.30, 9.00 in 18.00 uri, cerkev sv. Pavla Vrhnika; ob 10.30 uri cerkev sv. Lenarta Vrhnika; ob 9.00 uri maša v Zaplani; ob 6.30 in 9.00 uri maša v Bevkah ..... - 20% e«:r.................. :......... r™e0BJAV0 OGLASA JE PLAČ"-0 DO ZAKLJU4KA vsako sredo do 16. yre, do leda; pa sprejemamo tudi naročila. 3toši e obi-uv ima oglasov zaračunavamo pt sebej / skladu z zahtevnostjo opravljenega bela. . Žiro račun: 50100-603-54448 Tel.: 741-414, int. 241, DOMINIK MURN TIME OUT TRGOVSKO ŠPORTNI CENTER ODPRTO: ponedeljek: 16.00- 19.30 torek - petek: 10.00- 12.00 BOGDAN BLAZNIK 16.00-19.30 Poštna 7, Vrhnika sobota: 9.00-12.00 Nudimo vam športne artikle po najugodnejših cenah ter ugodnih plačilnih pogojih. Pri nakupu nad 1.500,00din možnost nakupa na 3 obroke. REKLAMNA PRODAJA: - JOGGING trenirke za odrasle po 255,00 din - športne trenirke s podlogo po 780,00 din - smučarske vezi TVROLIA in SALOMON od 625,00 din naprej. Vsem občanom Notranjske želim srečno in uspešno leto 1991! BOGDAN BLAZNIK NOČ OBVESTILA 14 STRAN • 29. DECEMBER KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA VRHNIKA CANKARJEV TRG 5 Vsem ljubiteljem okusne in domače hrane, Kmetijska zadruga Vrhnika nudi naravne prehrambene izdelke: - SIR EMENTALEC iz programa JAZZON - SUHOMESNATE IZDELKE: sinki, šunke, Hamburger slanina, suha rebra in krače - TRAJNE MESNE IZDELKE: zimska salama brez dodatnih konzervansov - POLTRAJNE MESNE IZDELKE: vrhniška klobasa, polnjeni želodčki - HREN O VKE V N ARA VNEM ČREVU - SEZONSKE IZDELKE: vrhniške koline Sprejemljive cene in redna oskrba! Se priporočamo! ZA1TAVA AVTO p.o. LJUBLJANA NOVO AVTO CENTER - SALON AVTOMOBILOV JELOVŠKOVA 6 - VRHNIKA NUDIMO VAM: - TRGOVINA OSEBNIH VOZIL REZERVNI DELI SERVIS - RENT a CAR - KMETIJSKA MEHANIZACIJA garancijski servis različnih proizvajalcev P RIMLJANKA 1 V: V; D. O. O. PODJETJE ZA TRGOVINO NA DEBELO IN DROBNO • diskontna prodaja živilskih in neživilskih proizvodov • dostava na dom e prodaja po telefonu • prodaja po katalogu STARA CESTA 54a 61370 LOGATEC Tel.: (061) 741-506 V četrtek, 27. decembra, so na zasedanju občinske skupščine v prostorih MATIČNE KNJIŽNICE v LOGATCU na novo izvoljeni sodniki-porotniki podpisali slovesno izjavo. Skupščina je izvolila 40 porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota na Vrhniki, in 12 sodnikov-porotnikov enote v Ljubljani za področje gospodarskega sodstva. Predsednik vrhniške enote sodišča Janez Obreza je poudaril, da je funkcija porotnikov častna in obenem zavezujoča. J-za drogerija ROSA. GRIČ 5 LOGATEC 61370 SREČNO NOVO LETO 1991 Delovni čas: vsak dan od 16.30 do 19.00 sobota od 8.30 do 12.30 Vremenski pregovori Če Silvester piha in kiha, na dan novega leta pa se sonce prijazno nasmiha, se slaba trgatev obeta. Če konec grudna veter brije, hudo leto oznanjuje. Če bo prosinca mokrilo, bo polje in grozdje slabo rodilo. Če o prosincu ni snega, ga mali traven da. Če v prosincu grmi, slabo vreme trpi. Če prosinec ne zmrzuje, ne sneži, rad sušeč toTiadomesti. Če vidiš prosinca komarja igrati, je treba s senom varčevati. Astronomski podatki za čas od 30- dec. 1990 do 5- jan. 1991 Nedelja, 30. decembra, 364. dan in predzadnji dan leta. Luna kroži danes po 26. vzporedniku severne nebesne širine, zato je nad obzorjem še dalj časa kakor junijsko sonce. Zaide ob 6.27, ob 14.50 pa bo spet na našem nebu. Sonce bo danes svetilo našim krajem 8 ur in 41 minut. Vzšlo bo ob 7.44, zatonilo pa ob 16.25. Ponedeljek, 31. decembra, za mnoge že prazničen dan. Svetli dan bo trajal 8 ur in 42 minut. Sonce bo potovalo po našem nebu od 7.44 do 16.26. Pa še Luna. Zašla bo ob 7.31, nad obzorjem bo po 16.02. Torek, 1. januarja 1991. Začenja se navadno leto 1991 s torkom in s torkom tudi konča. Sonce bo vzšlo ob 7.44, nad južno nebesno točko bo ob 12.05, zašlo pa ob 16.27. Sreda. 2. januarja. Sonce se bo pojavilo nad jugovzhodnim obzorjem ob 7.44. za jugozahodno obzorje se bo potopilo ob 16.28, nad obzorjem bo prebilo 8 ur in 44 minut. Jupiter in Luna se bosta srečala. Četrtek. 3. januarja. Danes bo Zemlja v tisti točki na svoji poti okoli Sonca, ko mu je najbližje. Po elipsi na svoji letni poti bo zato hitela s hitrostjo 30.3 km/sekundo. Razdalja 147 milj. km. Svetli dan bo trajal 8 ur in 45 minut. Sonce bo vzšlo ob 7.44, zašlo pa ob 16.29. Petek, 4. januarja. Prvo jutranje svitanje bomo opazili ob 7.10. Zdanilo se bo ob 7.44, po 16.30 pa se bo začelo spet mračiti. Sobota, 5. januarja. Sonce bo vzšlo ob 7.44, po 8 urah in 48 minutah bo ob 16.32 zašlo. Popolna tema se bo nocoj začela ob 17.06. Zadnji krajec bo 7. januarja. Stari vrtec bo pravi prostor za vašo poslovno dejavnost Logaška občina išče interesente za najem prostorov v Starem vrtcu - Kmalu revitalizacija ene najlepših stavb v logaškem mestnem jedru glede trenutne vrednosti in tiste, po končani obnovi, pa je moč skleniti tudi tako, da občina prispeva določen del denarja za obnovo, oziroma pozneje zaračunava ustrezno zmanjšano najemnino. Vsi, ki jih najem prostorov v omenjeni stavbi zanima, lahko dobijo nadaljnje informacije pri dipl. ing. Pavlu Kranjcu, načelniku Oddelka za urejanje prostora logaške Občinske skupščine. j | f® ® V l G r TRGOCEV d.o.o., storitve in trgovina Vsem svojim poslovnim partnerjem in strankam želiva vesel božič in srečno novo leto Nuša in Dominik Petrovčič, Trgocev d.o.o., storitve in trgovina Loka 22 61370 Logatec tel., fax: (061) 741-555 Zima-sneg -težave Dolscheinova hiša oziroma Stari vrtec, ki kar kliče po obnovi, leži v strogem središču Logatca in zaokroža trg pred cerkvijo. Hiša je pod spomeniškim varstvom, zato mora njena zunanjost tudi po načrtovani prenovi ostati nespremenjena. Z revitalizacijo bi bilo ntoč pridobiti okrog 550 m2 površine v pritličju, nadstropju in mansardi. Dovoljena pa bi bila dozidava objekta s skoraj enako površino, v diagonalni smeri proti Zdravstvenemu domu. Pritličje in nadstropje naj bi zapolnili z mirnimi. Predvsem terciarnimi dejavnostmi (banka, trgovine, slaščičarna. ..), v mansardnem delu pa je možna ureditev manjših stanovanj ali pisarniških prostorov. Občina za najem prostorov išče potencialne investitorje, ki bi bili pripravljeni sovlagati v obnovo stavbe, dogovor Sllli . Milili Zima. Neugodne vremenske razmere z nizkimi temperaturami, padavinami in drugimi neprijetnostmi bistveno vplivajo na varnost udeležencev v prometu, tako pešcev kot voznikov motornih vozil. Posebno neprijeten je pojav poledice, ki ni vedno predvidljiva in se najpogosteje pojavlja nenadoma in na različnih mestih. Proti njej se lahko borimo s posipanjem različnih materialov, ki učinkujejo kot topila (soli) ali pa prometne površine napravijo hrapave (drobljena). Vendar pa moramo kljub vsemu na poledico biti pozorni, saj nevarnost zdrsov Še vedno obstaja in s? jim lahko izognemo le s previdnostjo. Drugačna situacija nastane ob sneženju. Sneg je ovira, ki zahteva drugačno obnašanje, saj se težave stopnjujejo ob močnejših padavinah predvsem takrat, ko se snežna odeja približuje višini desetih centimetrov. V takšnih primerih morajo imeti vsa vozila zimsko opremo, pri čemer so najprimernejše snežne verige na pogonskih kolesih. Zaradi splošne gospodarske situacije, ki vpliva tudi na financiranje zimske službe, je v času sneženja na posameznih cestnih odsekih treba izločati iz prometa posamezne vrste vozil, obvezno pa tista, ki niso opremljena z zimsko opremo. Le-ta morajo pač počakati, dokler cestišče ni primerno spluženo in posuto, kar lahko traja tudi več ur. Zato se je treba na pot odpraviti le v primeru, da je naše vozilo primerno opremljeno, s tem pa se bomo izognili marsikateri nevarnosti, ki nas čaka na poti. Pavel Kranjc : : BRDAVS 6 I* 811 ill milan kučan je povabljen na kavo v logaško knjiinico menda bo pozneje takšna pozornost velja,:,, tudi nekaterim njegcrtm nasprotnikom *** 1 ............ ..... leto v sluibi celo župan in izvršnik se nista grdo gledala kot pred mesecem dni v rovtah mmm- idrijski podžupan tomal pavšič prvič za svoj rojstni dan ni zapravil nič po celodnevnem postu med zamejci se je končno ustavil na novoletnem srečanju idrijskih, gospodarstvenikov v gostilni nebesa ■ ■■ —' '+* ,oliko SPOTI NA POT IIlff$¥91 _____________________ Naj se vam, dragi bralci, v novem letu iz hipa v hip, tu in zdaj, skozi vse 365 dni upanje ljubeče udejanja! Upanje, upanje - srečno drevo naj žene skoz nas, v glavi šelesti, ramena prhutajo, od dehtenja boli... O korenine solzne, grizli bi vas tisoč let, ko od peze zemlje črne ne mogli bi vzletet! Prišel je noč Fotoreportaža: Andrej Žigon »Najprej norma, potem pa cajtngi..! Starafora-frišne laži«.. Na ulici: »Ne rečem, sem ga kupila, ampak slikal me pa ne boš...! NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 2 Nagrade prispeva Trgovina na drobno MAKSIM, Ivo Količ, Losca 41, Vrhnika. 1. nagrada 500 din 2. nagrada 300 din 3. nagrada 200 din Rešitve pošljite na naslov Notranjski časopis, 61370 Logatec, Notranjska 14 do 6. 1. 1991. Nagrajencem bomo poslali nagrade po pošti. ........1 " » ......................................—1 ................................................................... ""r .............................................................................................. Notranjski časopis izdaja Notranjski informacijski center. NIC. d.o.o.. Logatec. Notranjska 14. 61370 Logatec, p.p. 28 • Glavni urednik: Dare Milič e Odgovorni urednik: Marko Škrlj • Direktor NIC. d.o.o.. Logatec: Siniša Rančov • Predsednik časopisnega sveta: Samo Bevk • Uredništvo: Ingrid Kovač. Branka Novak. Meta Ornik-Trobič. Danica Petrovič. Bojana Pivk. Nada Šabec. Ivo Čargo. Simon Kardum. Matjaž Kete. Dominik Murii. Primož Sark. Filip Šemrl. Milan Trobič. Franci Tršar. Ljubo Vukelič • Začasni sedež uredništva: Tržaška 15. 61370 Logatec, tel.: (061) 741-414. fax: (061) 741-035 • Žiro račun pri SDK: 5010-603-54448 • Notranjski časopis tiska Tiskarna Ljudska pravica • Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo • Izhaja vsako soboto • Cena 1Q din • Po sklepu Rep. sek. za inf. oproščeno prometnega davka (odi. 23 - 90. z dne 17. dec. 1990).