Leto XXXVII Št. 28 Murska Sobota 23. julija 1987 Cena 350 din Letos bo teden dni prej kot običajno, od 24. do 26. julija, v enem najkulturnejših krajevnih središč v Pomurju, v Beltincih, potekala osrednja (in skorajda edina pomurska) poletna kulturna manifestacija — 17. festival folklore. Lani je bil beltinski festival združen z bienalnimi Prazničnimi dnevi slovenske folklore, tokrat pa bo očitno nekoliko skromnejši, zaradi teženj, da bi toliko bolj odmevno in slovesno proslavili folklorni jubilej v naslednjem letu. Na festivalu bo sodelovalo osem folklornih sku- V Beltincih spet folklorni festival pin, ki jih doslej pri nas — z izjemo priznanih domačih folkloristov — še nismo videli. Folklorna skupina Stu ledi iz Trsta je sicer že bila povabljena in se je odzvala, vendar ni prišla v Beltince, tako da je med najbolj pričakovanimi letos. Že njen naziv obeta močno zasedbo (sto ljudi) in gotovo ne bo razočarala niti v Radencih, kjer naj bi se tudi predstavila. Obetaven je tudi nastop folklorne skupine Študent in prikaz ženitovanjskih običajev s Kozjanskega, s katerimi bo nastopila folklorna skupina iz Laškega, svoj celovečerni nastop pa poimenovala kar Ohcet. Upajmo, da ji bo vreme naklonjeno, tako kot tudi drugim prireditvam, posebej osrednji v nedeljo popoldne na odru pred beltinskim gradom, ki je gotovo primernejše prizorišče, kot osnovna šola, v kateri bodo folklorni nastopi, če bo deževalo. Prav zaradi odvisnosti od vremena in prostorske stiske, na ka- tero kulturni delavci v Beltincih že dalj časa opozarjajo, bo gotovo brez dlake na jeziku okrogla miza (v nedeljo, 26. julija ob 9.00, in ne tako, kot je bilo prvotno napovedano v koledarju prireditev na strani Kulturnih obzorij, kjer podrobneje napovedujemo beltinski folklorni zlet). Govor bo o Beltincih nekoč in danes, tak pa je tudi naziv razstave v beltinski čitalnici, čeprav bi bila bolj avtentično prizorišče s slamo krita Šipoševa domačija s poudarkom na nekoč izjalovljenih upih za danes. B. Bavčar 22. julij — dan vstaje Slovenije Edvard Kardelj je v nekem svojem intervjuju povedal, da 22. julij, ko slavimo dan vstaje slovenskega naroda, ni dan »prve puške«, ki je bila sprožena proti okupatorju, kajti na sovražnika smo streljali že pred tem datumom. 22. julija se je začel uresničevati prvi operativni ukaz glavnega poveljstva Slovenije vsem enotam, ki so se razvile iz bivših vojnih komitejev, da naj začno oboroženo akcijo. (Večer) Nekdo na počitnicah, nekdo v polju — vsem skupaj pa je vroče, da je kaj. V pomurskih kopališčih preštevajo kopalce, v Mlinopeku pa tone pšenice. Upajmo, da si bodo na koncu oboji meli roke. ISKALI SMO IZGINULE KRAJE PREKMURJA Med nevsakdanjo pustolovščino so se domačini Tešanovec — tu okrog je bilo v srednjem veku največ danes izginulih imen krajev, potokov, ledinskih imen — nostalgično spominjali časov stare pravde, plačevanja desetine, kmečkih uporov in dolgotrajne veljavnosti zakona. Tudi o Turkih je beseda dala besedo in ostane vam samo, da odprete 7. stran, kjer je naslov: Iskali Deve-čer, našli Grajsko Polje. PREKMURSKI VIDIK VSTAJE IN GIBANJA NOB Saj tu pa tako ni bilo nič? Kot da bi se vrnili v 50. leta in čase začetkov izhajanja našega tednika, ko so borci, politiki, publicisti in zgodovinarji kar naprej bolj ali tnanj prepričljivo razčlenjevali NOB v Prekmurju, dokazovali (dis)kontinuiteto gibanja in specifične razmere bojevanja. Ne bomo se sklicevali na tedanje trditve in predpostavke, marveč se zlasti oprli na zadnje pričevanje neposrednih udeležencev (Frančka Mirtiča, Ele Ulrih-Atene, Frančka Majcna), ki so se v začetku junija zbrali na posvetu o Prekmurski četi na Vaneči. Odnos do narodnoosvobodilnega gibanja v Prekmurju so označili kot problem, ki se kaže v predstavi, češ, saj tu pa tako ni nič kaj posebnega in zares bilo, v primerjavi z operacijami 14. in 15. divizije, 7. in 9. korpusa ter jurišnih bataljonov. Ne gre za to, da bi se hvalili, marveč za stvarno in pošteno ovrednotenje deleža predvsem Prekmurske čete k NOB na tem območju, a tudi za razjasnitev posebnih razmer, v kakršnih je de-, lovala. Posameznik se je pravzaprav znašel v polivalentni funkciji: borec, aktivist, obveščevalec, komisar, zaledje, napad, zaseda, patrulja, diverzija in še marsikaj. Resda po obsegu in številu skromno gibanje je imelo v prekmurskih geografskih in političnih razmerah utesnjen manevrski prostor udejstvovanja. Ob mogočih primerjavah z Vojvodino je nujno upoštevati, da v Prekmurju, glede na široko zemljepisno lego, naravno zaledje ni bilo slovensko. Kjer pa je bilo slovensko, so bile geopolitične ovire (državna meja, dvakrat z rekami presekana pot do zaledja). Vse to pa vendarle ne more biti opravičilo za diskontinuiteto NOB ob levem bregu Mure. Lahko je kvečjemu opravičilo za velikopotezne vojaške akcije, za množično narodnoosvobodilno gibanje. Na Vaneči smo (ponovno) slišali: objektivno so obstajale možnosti za nepretrgano bojevanje! Prekinitve, do katere je prišlo po likvidaciji Štefana Kovača oziroma represalijah v soboškem gradu jeseni 1941 pa vse do 1944, ni mogoče zanikati. Prav tako je najbrž težko ugovarjati presoji, da v tako imenovanem vmesnem času ni bilo organiziranega gibanja oziroma da izolirani poskusi upora ne zdržijo merila, ki sicer velja za vso Slovenijo, namreč povezanost navzgor, z vodstvom slovenskega NOB. Teh povezav v Prekmurju preprosto ni bilo in torej tudi organiziranega dela ne. Koliko so pri tem odpovedali posamezni prekmurski aktivisti in koliko ne, nismo pristojni soditi. Dejstvo pa je, da je morala priti pomoč od zunaj, da bi avtohtono gibanje v zametkih dobilo zalet in da bi bila diskontinuiteta prekinjena. Odločilno vlogo je v tej zvezi opravila Prekmurska četa, o kateri naj bi najkasneje prihodnje leto izšla zajetna monografija. Tedaj bo verjetno tudi znanih več pravih odgovorov na prava vprašanja. Spet nova cena DELEGATI ZBOROV SOBOŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Samo govori se in obljublja — pa nič ne naredi Kljub dopustom in poletni vročini so delegati zborov soboške občinske skupščine pretekli četrtek ob številčni udeležbi povzdignili tudi glas. odplačevati dolgov? To pšenico in meso bi lahko pridelali doma. Spodbudili sta jih osrednji točki dnevnega reda: republiška majska analiza o gospodarjenju in občinska ocena gospodarskih gibanj v prvi polovici leta. Za oboje so bila gradiva javno objavljena, zato ne bi izgubljali prostora za ponavljanje že znanih številk in ocen. Posebej zaskrbljujejo zaostajanje izvoza, rast cen, nezaustavljiva inflacija, stagniranje proizvodnje, minimalna akumulacijska sposobnost gospodarstva, soboško občino pa dodatno prizadevajo razmere v kmetijstvu. Trenutno povzroča največje probleme slovenskemu in jugoslovanskemu gospodarstvu devizna zakonodaja, je v povzetku razprave z odbora za družbenoekonomske odnose pri skupščini poudaril Božo Kuharič. »Zvezna vlada ponovno pripravlja spremembe deviznega zakona, vendar za izboljšanje svojega položaja pri zagotavljanju nekaterih plačil tujini. Gospodarstvo še naprej ostaja v nemogočem položaju, zato je treba devizni zakon spremeniti tako, da bo spodbujal izvoz in da bodo izvozniki prioritetno razpolagali s sredstvi za plačevanje obveznosti do tujine. razmere omililo, ne pa tudi dolgoročneje rešilo. Pridelava poljščin je vsaj minimalno donosna, drugače pa je v živinoreji, kjer cene resno ogrožajo stalež živine. Če bi bilo kmetijstvo v ena- Japonci so nam lepo rekli, da bi na naših površinah prehranili vso Evropo, mi pa še sebe ne moremo. Na videz je uvoženo cenejše, toda to bo treba odplačevati z devizami. Kje jih bomo vzeli, če že zdaj ne zmoremo odplačevanja. Veste, to bo zelo draga pšenica! Našo državo smo zadolžili za nekaj generacij. Če je naša vlada nesposobna obrniti tokove, zamenjajmo odgovorne posameznike v njej s sposobnimi. V naši deželi se da s pametnim delom dobro živeti!« Plačila zdaj kasnijo tudi do šest mesecev, izgubili smo ugled v tujini in plačujemo vedno večje račune za tečajne razlike. Potrebno je vzpostaviti reprodukcijske verige za izvoz in urediti plačilo izvoznih stimulacij.« »Tudi v soboški občini ne moremo biti zadovoljni s prestrukturiranjem gospodarstva. Dejansko ni pomembnejših in kakovostnejših naložb, za kar nam primenjkuje denarja,« je med drugim menil Geza Farkaš in poudaril, da bi tudi občinski izvršni svet moral bolj opozoriti na nekatere žgoče probleme v občini. Pri svojem delu se je preveč obremenjeval z interventno zakonodajo in osebnimi dohodki. Kritično je v kmetijstvu, čeprav so se po besedah Janeza Kučana popravile cene mleka* in mladopitane govedi. To je težke kopravnem položaju z drugimi gospodarskimi panogami, potem bi naše območje laže zadihalo, je menil predsednik občinskega izvršnega sveta Janez Stoti. Nad razmerami v kmetijstvu sta se jezila tudi Pavel Horvat, delegat iz Bogojine, in Rajmond Vouri, delegat s Cankove, ki je med drugim dejal: »Uvažamo pšenico in meso. Kje nam je pamet, da to počnemo v času, ko ne moremo Tudi delegatka družbenopolitičnega zbora Zina Kerec si je, kot je sama rekla, olajšala dušo: »Smo tako komplicirana in administrativna družba, da si več najosnovnejših stvari ne znamo urediti. Od deviznega zakona naprej. Tu je nekdo, ki stvari zavira. Vsi govorimo, vsi predlagamo, pa se nič ne zgodi. Ne vem, ali smo vsi nepismeni, ali kaj — stvari zavlačujemo in največjo škodo delamo sami sebi. To vsi vemo, pa nihče nič ne ukrene. Ne slišiš več dobre besede ne od delavca ne od kmeta ne od uslužbenca. Po moje je pri vrhu nekaj narobe — samo govori se in obljublja, pa nič ne naredi!« Alojz Forjan, delegat Mure, je zahteval, da v Jugoslaviji enkrat s prstom pokažemo na tiste, ki pripomorejo, da v povprečju trikrat manj delamo kot v Zahodni Evropi. Pomurski delovni človek že ni med tistimi. Z lastnimi sredstvi gradi tudi svoj družbeni standard in si ne more privoščiti razkošnih športnih in drugih objektov. Delegat zdravstva dr. Franc Štivan je pozval izvršni svet, da se ne ukvarja predvsem z osebnimi dohodki v zdravstvu, pač pa naj bo v ospredju skrb za raven zdravstvenega varstva. »Smo v velikih škripcih. Opreme ne moremo obnavljati in zdaj že celo ne popravljati. Odloženo je popravilo aparatov za gastroskopijo, ker ni denarja.« V zdravstvu so sprejeli tudi nekatere druge, malo čudne ukrepe varčevanja, ki jih je predsednik izvršnega sveta označil kot banalne. »Izvršni svet ali kdorkoli drug ni nikoli rekel, da se racionalizacija izvaja na način, kot je to zdaj v Pomurskem zdravstvenem centru. Naša usmeritev je bila, da se začasno omeji poraba, ki ni nujno potrebna. To, kar se zdaj dogaja, je diverzija.« Posebej je govoril tudi o sredstvih interesnih skupnosti in ostro reagiral na odnos do le-teh v materialnih sisih. Tu se denar zbira za naložbe, vendar predvsem v kmetijstvu in vodnem gospodarstvu stvari ne gredo, za kar bo nekdo moral odgovarjati. Ne znamo se organizirati. Nismo izkoristili solidarnostnih sredstev republike, ker nismo pravočasno naredili načrtov za melioracije in podobno. Napak ni potrebno iti iskat do zvezne vlade. Sploh vse premalo govorimo o delu, še manj delamo. Zelo smo močni v besedah in razpravljanju, je bil odločen delegat s Cankove. Vsak naj bi bil na svojem delovnem mestu odgovoren za tisto, kar je — od spodaj do najvišjih ravni. Ce tega ne bo, je strnil razpravo predsednik družbenopolitičnega zbora Ivo Orešnik, se stvari ne bodo premaknile. Nenehno ne moremo biti strpni do ekonomske politike, ki nam tudi za drugo polovico leta ne ponuja nič boljšega. , Benko Žetev je na višku. Ni važno, ali je delavnik ali nedelja. Dozorelo pšenico kombajni sproti požirajo, kajti pridelovalci se bojijo slabega vremena. Samo minuli konec tedna so v pomurski odkupni organizaciji, soboškem Mlinopeku, imele čez 200 prevzemov z okrog 700 tonami zlatega zrnja. To ima spet novo ceno, ki je 145 dinarjev za kilogram pšenice prvega kakovostnega razreda. K temu je potrebno prišteti še 19 dinarjev nadomestila za nakup mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev. Če upoštevamo tudi regresiranje semena in dobro organiziran prevzem s povračilom stroškov, potem po vseh peripetijah okrog letošnje cene pšenice pridelovalci le ne bodo v minusu. I. B. V POMURJU PODOBNO KOT NA KOSOVEM Ali je skupnost pomurskih občin potrebna? Vprašanja, Ki se često pojavi, na zadnji skupščini te skupnosti nismo slišali (smo ga dan prej na izvršnem svetu v Lendavi in še kje), kar je vendarle dokaz, da je potrebna, čeprav so njeni sklepi, dogovori le moralno obvezni. No, če si Pomurci nis(m)o enotni pri vprašanjih, ki zadevajo posamezno občino (lokalnega patriotizma je še in še), pa smo prišli do spoznanja, da je treba več storiti za skupni napredek pokrajine; v primerjavi z drugimi regijami zaostajamo. Primer: okrog 15 tisoč nezaposlenih v Sloveniji za to družbenopolitično skupnost ni problem, za Pomurje, kjer imamo 2150 iskalcev zaposlitve, pa je to več kot problem. Na skupščini skupnosti pomurskih občin, ki je bila v petek v Lendavi, so podprli oblikovanje republiškega sklada za manj razvita območja. Sicer so menili, da predlagani naziv ni najboljši (že vnaprej je čutiti odpor), pomembno pa je bistvo: z združenimi sredstvi naj bi pomagali investitorjem pri naložbah, obrestih ... Pravzaprav naj bi čimveč sredstev organizacije z razvitih območij združile v obliki (so)vlaganja oziroma za prenos tehnologije. Dejstvo je namreč, da nekatere organizacije z razvitih območij imajo programe, niso jih pa voljne kar tako odstopiti, kaj šele poskrbeti, da bi proizvodnja stekla. Na območjih, kjer naj bi obrate postavili, pa ponavadi vse drugo je (na primer nezaposlena delovna sila), ni pa osnovnega kapitala. Gre torej za pobudo o podobnem reševanju manj razvitih slovenskih območij, kot pomagamo na Kosovu (vse več direktnih naložb in manj prispevkov v zvezni sklad). Pobudo so v ponedeljek pomurski delegati prenesli v republiško skupščino. Š. Sobočan aktualno doma in po svetu Avstrijci bi radi rakete Za to se zavzema novi obrambni minister Robert Lichal (OVP). Predlog je naletel na ogorčenje v javnosti. Avstrijci so že imeli težave pred leti, ko so se odločili, da bodo kupili švedske lovce-prestreznike. Avstrijska trajna nevtralnost, urejena z Državno pogodbo iz leta 1955, ne predvideva čuvanja avstrijskega zračnega prostora, čeprav imajo enega najbolj izpopolnjenih radarskih sistemov v Evropi. Državna pogodba Avstrijo tudi zavezuje, da ne sme kupovati podmornic, torpednih čolnov, morskih miri, orožja na daljinsko upravljanje oziroma raket. Avstrijska vojaška doktrina predvideva obrambni sistem po vzoru partizanskega bojevanja. Teritorialci vadijo vsaki dve leti. 90 milijonov Neki inštitut stanfordske univerze v Kaliforniji navaja podatke, da se število članov komunističnih partij po svetu nenehno veča in se je že lani močno približalo devetdesetim milijonom. Posebna študija, ki jo je izdala omenjena univerza, med drugim trdi, da se komunistična ideologija po zmagi oktobrske revolucije v SZ nezadržno širi. Trenutno so komunisti na oblasti v 15 državah, v 25 državah imajo odločilno vlogo marksistično-leninistična gibanja, poleg tega pa je v različnih delih sveta aktivnih še 78 gibanj, ki se zglejujejo po Težki milijarderji Kot piše ameriški časopis Forbes, so prvenstvo med bogataši tega sveta od Američanov prevzeli Japonci. Najbolj težek _ milijarder na svetu je Japonec in med desetimi najbolj petični- mi podjetji je osem japonskih. V ZDA ima titulo milijarder 21 E poslovnežev, najbolj bogat med njimi pa je Sam Walton s 4,5 milijardami dolarjev premoženja. Japonci imajo 22 milijarderjev in kar trije so »močnejši« od Američana Waltona. Eden od njih, Yoshiaki Tsutsumi ima v »žepu« kar 21 milijard dolarjev I premoženja. Tsutsumi je največji japonski lastnik zemlje in velik del svojega premoženja je vložil v japonske železnice in turistične M objekte. Drugi je Taikichiro Mori, ki premore 16 milijard do- I larjev in lastnik 65 poslovnih zgradb z 2,6 milijona kvadratnih I metrov površine. K tem milijarderjem dodajmo še enega, ki je na svojevr- g sten način prišel do denarja. To je nekdanji filipinski predsed- I nik Marcos, za katerega trdijo, da je z okoli štiridesetimi so- rodniki nakradel najmanj deset milijard dolarjev. V Manili tr- _ dijo, da o tem obstojajo vsi potrebni dokazi. Lichalov predlog kritizira dosedanji načrt, po katerem naj bi do leta 1990 opremili 330 tisoč vojakov (zdaj 186 tisoč), ker za to ne bo denarja. Tega je le za opremo dveh di- Jorga bodo tožili Predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev in poslanec zelenih Karel Smolle bodo vložili tožbo zoper predsednika avstrijske svobodnjaške stranke 80 tisoč duhovnikov manj V zadnjih petnajstih letih je duhovniški stan opustilo 80 tisoč duhovnikov; večina komunistov komunizmu. Po mnenju strokovnjakov inštituta, ki se ukvarjajo z vprašanji komunizma, je Sovjetska zveza dokončno izgubila vodilno vlogo v komunističnem gibanju. V nekaj vrsticah PORTOROŽ - Kljub velikemu navalu tujcev je ob slovenski obali še vedno za pet odstotkov manj turistov kot sredi julija lani. NOVI SAD — V jeseni bodo začeli graditi 17 kilometrov avtomobilske ceste skozi Srem. Preo- Na tekmovanju Kako biti najbolj podoben hišnemu ljubljencu, ki so ga organizirali v ameriškem mestu Quincy, je zmagal devetletni Nicolas Chimi. Zakaj, pove slika, ki je poleg tega primerna še za današnji začetek pasjih dni. vizij (14 tisoč vojakov). Del avstrijske javnosti je ogorčen in v ministrovih predlogih vidi željo Nato o obrambi podonavskega prostora. Jorga Haiderja, ki je pred štirinajstimi dnevi izjavil, da so predstavniki Slovencev »metalci bomb in povzročitelji nasilnih akcij«. se jih je poročila. Ameriški pisatelj Gordon Thomas trdi, da so v ZDA, na Nizozem skem in v Zvezni republiki Nemčiji duhovniki stopili na čelo gibanja za reformo glede celibata. V Ariccii pri Rimu so organizirali »sinodo poročenih duhovnikov in njihovih žena«. Ustanovili so tudi posebno mednarodno zvezo, ki vključuje 11 združenj bivših duhovnikov iz 16 držav. stali del avtoceste skozi Vojvodino, v dolžini 611 kilometrov, bodo zgradili v prihodnjih dveh letih. BEOGRAD — Strokovnjaki beograjskega Zavoda za raziskovanje trga trdijo, da bo letošnja inflacija pri nas dosegla do konca leta 117 odstotkov, življenjski stroški pa se bodo povečali za 4 05 odstotkov. NOVI SAD — Aleksander Nikolič, ki je bil 15 let v ZDA, je svojemu 16-letnemu sinu pripravil gostijo, ki jo bodo še pomnili. Povabil je 900 gostov, ki naj bi se na parkirišče hotela Srbija v Vrš-cu pripeljali z devetimi helikopterji. Gostija bo prihodnji teden, stala pa bo okoli pol milijarde starih dinarjev. Nikaragva bo še blokirana Že dve leti trajajoči spor med ZDA in Nikaragvo še ne bo kmalu odpravljen. Leta 1985 je namreč ameriški predsednik Reagan pretrgal vse gospodarske stike z Nikaragvo, kar je tej deželi prineslo hude gospodarske posledice. Med državama ni vojne, zato tudi ameriška varnost — na kar se sklicujejo v Was-hingtonu ne more biti ogrožena. S temi vprašanji se je pred dnevi ukvarjal svet splošnega sporazuma o carinah in trgovini (G ATT), ki je zasedal v Ženevi. Nikaragua je od sveta zahtevala zaščito svojih pravic, Američani pa so vztrajali pri svojem. PREBERITE V DEBELI SENCI Belci so manj okusni O okusnosti posameznih ras in delov telesa so se že veliko pre-pirafi. Nekateri trdijo, da so še najmanj okusni belci, to pa zaradi načina življenja in prehrane (samo spomnimo se, kako neokusno je tudi meso živali, ki je krmljena izključno z umetno hrano). Meso civiliziranega človeka ima tudi priokus po alkoholu in tobaku. Kitajci, ki se hranijo skoraj izključno z rižem, so na vrhu gurmanske lestvice. Kakor piše Amerigo Scarlati v knjigi Neobičajne jedi, so bili na primer Huni najbolj občutljivi pri ženskih dojkah. Za svojega vodjo Atilo so vedno čuvali najmehkejše in najfinejše, kar pomeni deviške dojke. Mnogi avtorji trdijo, da so najbolj okusne ritnice, že Huni pa so vedeli, da je žensko meso boljše od moškega. Prisluhnimo znamenitemu afriškemu lovcu Johnu A .Hunterju, ki je opisal naslednji dogodek. Nekega dne se je odpravil na lov na divje prašiče, toda vrnil se je praznih rok. Ko je prišel v taborišče, mu je v nos udaril vonj po izredno dišeči juhi, ki jo je medtem pripravil kuhar. Hunter je pomislil, da je nosačem med njegovim neuspelim lovom vendarle uspelo ujeti kakšno žival. Kuhar mu je ponudil juho, ki je bila izvrstna; okus mesa v njej je spominjal na svinjetino. Izpraznil je krožnik in si zaželel še en obrok. Šele kasneje je Hunter izvedel, kaj se je zgodilo in kaj je jedel. Po njegovem odhodu je v vas prispela skupina nekih domačinov, ki je za nekaj prgišč soli Hunterjevim nosačem odstopila človeško roko; to so domačini nosili s seboj kot nekakšno popotnico. Danes je vse teže priti do človeškega mesa, trdi Hunter (v soboških mesnicah velja to kronično zaradi nikakršne konkurence za svi-nino itd.). Včasih — pravi isti avtor — je še v premnogi afriški vasi stal na trgu poseben kol, na katerega je bil privezan kakšen suženj. Okrog njega so se prerivali kupci in ga otipavali. Če se ni našel kupec, ki bi vzel celega, potem se je prodajalec odločil, da proda sužnja po kosih. Vsak kupec si je izbral kos in ga označil s kredo belega kostnega pepela in s svojim znakom. Pri nekaterih plemenih Afrike in Južne Amerike zapušča umirajoči svoje truplo najbližnjim sorodnikom, v Avstraliji pa si nekatera domorodna plemena pomagajo tako, da pokoljejo in pojedo lastne otroke. Nekateri pojedo vsakega drugorojenca, pa še tega spečejo le za starejšega otroka, ki naj bi se nasitil in navzel življenjskih sil svojega mlajšega brata (ali sestre). Mlajšega otroka oče ubije tako, da mu glavo zdrobi ob rami starejšega. V srednji Avstraliji so posebna poslastica nerojeni otroki, do katerih pridejo tako, da umetno povzročijo splav, sicer pa jim gredo v slast tudi nekoliko starejši otroci: materi pripada najmlajši, očetu najstarejši. Raziskovalci teh pojavov trdijo, da ženske jedo človeško meso z veliko večjim tekom kot moški, najbolj pa norijo za njim starejše babe, ki jim najbolj tekne kostni mozeg. Naj bo o tem dovolj; prihodnji teden se bomo spet preselili na »domače travnike«. Ameriška pšenica Medtem ko je žetev tudi pri nas v polnem razmahu, so v jugoslovanska pristanišča priplule štiri ladje s 100 tisoč tonami ameriške pšenice. Za potrebe zvezne direkcije blagovnih rezerv je pšenico uvozilo novosadsko podjetje Centroslavija. Kako se uvaža pšenica, ta trenutek nihče ne ve, piše beograjska Borba. Po znanih uradnih podatkih smo zadnja leta uvozili po milijon ton pšenice letno. ——ŽARIŠČU DOGODKOVbb^bbbbb Kakšen je Slovenec 1987? Center za raziskavo javnega mnenja in množičnih komunikacij na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani je letos že devetnajstič poskušal dognati, kakšni so nazori Slovencev.. Pri Slovencih zadnjih šest let narašča kritičnost do političnega sistema. Ta težnja se nadaljuje tudi letos, kakor so povedali predstavniki centra na Delovi okrogli mizi. Značilnost letošnje javnomnenjske raziskave je, da je zbodla v nevralgične točke. Prvi rezultati kažejo, da slovenska politična zavest, slovensko javno mnenje politično dozoreva. Prevladuje mnenje, da sta demokracija in samoupravljanje pri nas v izrazitem upadanju. Ljudje omenjajo naraščanje pojavov socialne dezorganizacije, povezane s krizo — korupcija, privilegiji, nedelo, nestrpnost. Na vprašanje, ali se je Slovenija glede na druge republike in pokrajini v Jugoslaviji v zadnjih letih razvijala ali zaostajala, je največji od stotek anketiranih (40,3) odgovoril, da se je razvijala. Presenetljivo visoka je podpora labinski stavki in sorazmerno visoka podpora javnim tribunam Društva slovenskih pisateljev. Slovenci so se v izredno visokem odstotku izrekli za pluralizem kot način reševanja problemov. Močno je izražena tudi težnja po neposrednem odločanju, na referendumih — o nuklearkah, ustavi in podobnih temeljnih zadevah. Okoli 64 enaketiranih Slovencev je trdilo, da naj nerentabilne delovne organizacije prenehajo s poslovanjem, če seveda delavci dobijo drugo zaposlitev. Samo 8 odstotkov anketirancev pa se je izreklo za likvidacijo nerentabilne tovarne, četudi bi delavci ostali brez dela. Kot koristne akterje našega samoupravnega in socialističnega sistema označujejo ljudje tudi kulturnike, družboslovce, pisatelje, skratka tiste, ki kritizirajo. Le-ti so bili v prejšnjih letih drugače ocenjeni. Enako so označeni vsi mladi, ki delujejo v novih gibanjih. Za koristne veljajo tudi tisti člani ZK, ki so kritični do odločitev političnih forumov. Kot sovražnik samoupravnega socializma pa sta ozna- globus PARIZ — Francija in Iran sta prekinila diplomatske odnose. Teheran je že dolgo tega zahteval od Pariza, naj Francija Iranu vrne milijardo dolarjev, ki si jih je sposodila še v času šahove vladavine. RIM — Tukaj so aretirali predstavnika bejrutske pravoslavne skupnosti. V njegovi hotelski sobi so našli šest kilogramov čistega heroina in tri kilograme kokaina. BONN — Zahodnonemška vlada razmišlja o tem, da bi uvedla vojaško obveznost za tujce, ki živijo v ZRN. Zaradi nizkega prirodnega prirastka prebivalstva ima vojska velike težave, kako obdržati redno vojsko na pol milijona vojakov. Vojaški rok so v ZRN podaljšali na 18 mesecev. LONDON — Neznani roparji so izpraznili 126 blagajn v Cafe Depafit Centre in odnesli dragocenosti za 20 milijonov funtov. VARŠAVA — Ekipa zdravnikov s sionske zdravstvene akademije v Zabrzu je v eni noči opravila 12. presaditev srca na Poljskem; operacijo je prenašala poljska televizija. CANNBERRA - Avstralski kmetje imajo hude težave zaradi slabih letin, zato grozi 17 tisoč kmetijam bankrot. Najslabše gre tistim, ki pridelujejo žitarice. DUNAJ — V Avstriji so napovedovali, da bo letos v njihovi državi za 15 do 20 odstotkov več turistov kot lani. Do sredine julija se je število tujcev povečalo le za 2 odstotka. BERGAMO — Številne kraje v podnožju italijanskih Alp je pred dnevi zajelo strahovito neurje. V Tartanu je voda porušila hotel in ob življenje je bilo 12 ljudi, mnoge pa še pogrešajo. CHICAGO - Na največji svetovni borzi za promet žitaric v Chicagu stane kilogram pšenice manj kot 65 dinarjev. Letos uvoženo pšenico iz ZDA je Jugoslavija plačala po 45 dinarjev za kilogram. BUENOS AIRES - Argenti-nija in Brazilija sta se dogovorili, da se bo novi skupni denarni enoti obeh držav reklo gaučo. globus čeni dve kategoriji; prva je tista, ki tiska nepokrit denar in s tem dopušča inflacijo, se pravi vodilni, ki to dopuščajo; in drugič, tisti vodilni, ki se zavzemajo za administrativni sistem ali za državo močne roke. Kar zadeva vrednotenje življenja, se je ob vprašanju, ali se ljudje danes preveč pehajo za to, da bi kaj imeli, dobra polovica anketiranih strinjala, da je v glavnem res tako. Na vprašanje, kakšno mesto naj bi imela v naši družbi razna družbena gibanja (ekološka, mirovna itd.), je največ (30,2 odstotka) anketiranih odgovorilo, naj bi ta gibanja delovala samostojno, vendar v okviru SZDL. Ljudje tudi menijo, da se mimo delegatskega sistema uveljavljajo tudi druge inštitucije, gre za manipulacijo, za demagoške pojave, za odtujenost. Gre za to, da se izognemo temu, da bi relativno ozka jedra politične strukture uveljavljala kadrovsko politiko in se zaščitila pred kadrovskimi prenovami, pred osvežitvijo. Ljudje tudi menijo, da so enoletni mandati prekratki. Stališča anketirancev govorijo v prid temu, da je treba dati izrazito podporo različnim pogledom o urejanju razmer v Jugoslaviji. Državni ukrepi in prisila veljajo za neprimerne, neuspešne in jih javno mnenje kot takšne tudi zavrača. STRAN 2 VESTNIK, 23. JULIJA 1987 Po sledi delegatskih vprašanj Kaj bo z luknjami in mejnim potokom? RADI BI BILI RAZVITI Izkušnje iz uveljavljanja delegatskega sistema pri Območni vodni skupnosti Mura, ki ima sedež v Murski Soboti, so dokaj spodbudne. Zbora izvajalcev in uporabnikov sta bila doslej vedno sklepčna, kar bi med drugim lahko pripisali tudi dobremu delovanju delegacij oziroma delegatov, zlasti v krajevnih skupnostih, kjer pred skupščino obravnavajo pomembna vprašanja iz vodnogospodarske dejavnosti. .Ker se pogledi usklajujejo že prej, na skupščinah Območne vodne skupnosti Mura v glavnem potrjujejo stališča in sklepe iz delegatske baze. Več razprave pa je ob delegatskih vprašanjih in pobudah, na katere skušajo, če je le možno, takoj odgovoriti. Tokrat smo se odločili, da gremo po sledi dveh delegatskih vprašanj. Prvo je postavil delegat Jože Cerpnjak iz krajevne skupnosti Kuzma: »Gre za regulacijo potoka Lukaj, ki iz leta v leto povzroča veliko škode, saj poplavlja obsežna območja, zlasti v Gornjih Slavečih, delno pa tudi v Doliču in Kuzmi. Potok Lukaj poplavlja predvsem obdelovalne površine in ceste, in sicer regionalno cesto skozi Kuzmo in Dolič ter občinsko cesto med Gornjimi Slaveči in Kuzmo. Zanima nas, kdaj bo prišlo do regulacije.« Samostojni vodnogospodarski svetovalec pri Območni vodni skupnosti Mura Štefan Fartek odgovarja: »Regulacija potoka Lukaj je v tesni povezavi s hidromelioracijami na tem območju. V skladu s srednjeročnim programom območne vodne skupnosti za obdobje 1986—1990 je predvideno, da se v dolini potoka Lukaj izvedejo regulacije, melioracije in komasacije. V tej zvezi je v okviru letnega plana OVS Mura za leto 1987 načrtovano, da bi izdelali ureditveni načrt, ki je osnova za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Ko bo to gotovo, bodo v letu 1988 začeli z izdelavo projektov za regulacije. Če bi vse potekalo brez zastojev, pričakujemo, da bi jeseni prihodnje leto začeli z izvajanjem regulacijskih del.« ~ In še drugo delegatsko vprašanje, ki ga je v imenu krajevne skupnosti Razkrižje postavil delegat Stanko Ivanušič. V njem navaja: Na svetu krajevne skupnosti Razkrižje smo ugotovili, da se v sosednji Štrigovi na hrvaški strani regulira potok, ki priteče iz Štrigove skozi Jalševec in Gibino ter se izliva v Muro. Ob regulaciji pa bo prišlo do hitrejšega pretoka vode, zato je nujno ukrepanje na naši strani, zlasti na območju vasi Gibina.« Odgovor je naslednji: »Potok, ki meji na sosednjo Hrvaško, bi v skladu z zakonom o medrepubliških vodah morali že prej, predno se je začelo z deli na hrvaški strani, urediti tako, da ne bi povzročal škode. Najprej pa bi seveda morali dobiti mnenje vodnega gospodarstva Slovenije. Na to napako smo že opozorili pristojne vodnogospodarske službe na Hrvaškem, istočasno pa smo se dogovorili, da bo opravljen skupni ogled ob sodelovanju predstavnika prizadete krajevne skupnosti. Tu bi se dogovorili tudi o uskladitvi akcij, kot to terjajo predpisi, in nadaljnjih ukrepih za ureditev izlivnega odseka tega potoka. Nesporno je, da bodo posegi v gornjem delu spremenili režim voda ob izlivu potoka.« Milan Jerše Uspešno obmejno sodelovanje Pred nedavnim je delegacija krajevne skupnosti Dolga vas skupaj s člani kulturnoumetniškega društva Jani Feher obiskala Zalalovo na Madžarskem, kraj, s katerim sodelujejo na športnem in kulturnem področju že pet let. Dolgovaščani so domačinom predstavili delček svoje bogate kulturne dejavnosti z nastopom folklorne skupine, pevskega zbora in citrarja Petra Gala. Predstavniki krajevne skupnosti so se z domačini pogovarjali o aktivnostih za razvoj vasi, sklenili pa so tudi dogovor o sodelovanju najmlajših. Tako bodo že v prihodnjem letu v teh srečanjih sodelovali tudi šolski otroci, ki so sicer člani kulturnega društva. Dolgovaščani so si ogledali mestece Šarvar, kjer je bilo nekoč koncentracijsko taborišče, v katerem so bili internirani tudi prebivalci njihove vasi. Jani D. Skoraj dve desetletji je Sandor VARGA iz Lendave kot odgovorni urednik Nepujsdga in radijskega programa v madžarskem jeziku Radia Murska Sobota na Zavodu za časopisno in radijsko dejavnost M. Sobota krmaril med Scila-mi in Karibdami proklamira-nih načel in vsakdanjo življenjsko resničnostjo. Narodnostna politika, pa naj je postavljena na še tako naravna in zdrava načela, kot je jugoslovanska, in še bolj konkretno slovenska in pomurska, namreč ni ravna črta; še kako hudo zavita je in »izravnava« se le z nenehnim, utrudljivim in neizbežnim dokazovanjem. Počasi, vendar vztrajno so se razvijala sredstva javnega obveščanja za pripadnike madžarske narodnostne skupnosti v Pomurju v času, ko ti je bila poverjena naloga urednika. Že lani si govoril, da prihaja čas in letos si se dokončno odločil, da boš odložil to breme. Ob dosedanjem publicističnem delu verjamemo, da te še marsikaj mika. Ne pozabi ob pravem času poškropiti goric! Vse drugo si lahko brez pomislekov prepustil generaciji, ki je rasla ob tebi. SODELAVCI Pomurec na čelu mariborske univerze Ob nedavni izvolitvi 47-let-nega dr. Alojza Križmana, rojenega v Križevcih pri Ljutomeru, za rektprja univerze v Mariboru, smo se vnovič spomnili misli enega od najznamenitejših pomurskih rojakov, dr. Antona Trstenjaka: »Mislim, da pri nas laže govorimo o narodnem geniju. Samo poglejte, koliko materpatikov, fizikov, kemikov in drugih bistrih Slovencev danes prodaja svoje znanje po Nemčiji, Franciji in Ameriki. In če sežem nazaj v zgodovino, lahko ugotovim, da smo imeli Slovenci desetine dekanov in rektorjev na dunajski univerzi, da smo imeli stotine kapitanov največjih plovil av-stro-ogrske armade, da smo imeli Prešerna, Vego, Štefana, Gerbca, Jakopiča in še nešteto drugih, ki si jih lastijo tuji na-r6di, ker kot politično formiran narod v prejšnjih stoletjih pač nismo obstajali. Tako neznaten narod — pa smo dali človeštvu take velikane!« Credo prof. Križmana, ki je po končani osnovni šoli in klasični gimnaziji v Mariboru leta 1965 diplomiral na ljubljanski Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, smer metalurgija, ter kot strokovnjak začel v Mariborski livarni, je: »Univerzitetni učitelji se zbirajo med strokovnjaki z akademskimi naslovi, ki so si ustvarili mednarodni ugled s svojim delom v gospodarstvu. Pri nas pa je ravno narobe: 90 odstotkov profesorjev na univerzah je šlo po poti študent-asistent-učitelj. To pa ni dobro, saj takšni ljudje nimajo praktičnih izkušenj in To, da bi se uresničile želje o enakomerni razvitosti v svetu, se najbrž ne bo nikoli zgodilo. Prej nasprotno! Nasprotja med deli sveta (sever—jug) se še povečujejo. Enako ugotavljamo za Jugoslavijo in Slovenijo, kjer imamo prav tako nekaj črnih lis, na primer v Pomurju. Pomurci (pri tem mislimo tako na posameznike kot na gospodarske in druge ustanove, navsezadnje tudi družbenopolitične organizacije) bi morali biti prodornejši, da bi v pokrajino ob Muri pripeljali organizacije združenega dela z razvitih območij, ki naj bi tu spočele zametke nove industrije, predvsem v večjih krajevnih središčih. Naložbe na manj razvitih območjih so za investitorje lahko privlačne: dovolj je delovne sile, tod živeči ljudje nimajo večjih težav s stanovanji, so delavni. Nekaj zgledov, ki kažejo na upravičenost takih naložb: obrat Modnega salona iz Velenja pri Gradu, obrat Toka iz Domžal v Žižkih, obrat Leka iz Ljubljane v Lendavi . .. drugi tozdi in obrati. Prav gotovo se bo uveljavil tudi najnovejši: poslovna enota Utoka iz Kamnika v Kobilju. V lendavski občini, za katero je značilno, da ima veliko tozdov in obratov, katerih matična podjetja so zunaj Pomurja, si še posebej prizadevajo za razvoj krajevnih središč. Žlasti močno se je angažiral izvršni svet. V pogovore je seveda vključeno tudi lendavsko združeno delo. Zanj namreč ugotavljajo, da se preveč togo drži svojih programov in premalo misli na posledice. Ker so gospodarsko močne organizacije združenega dela z razvitih območij, ki imajo seveda kapital, samostojne pri poslovnih odločitvah, jim ni mogoče vsiliti gradnje obrata na nerazvitem območju. Nekatere so tudi preveč zaverovane vase in denar rajši posojajo za visoke obresti, kot pa bi ga dale za razširjeno reprodukcijo. Politiki in gospodarstveniki občine Lendave se vsega tega dobro zavedajo, zato ne žive več v iluzijah, da bo čez noč zrasla nova tovarna. Občina kot družbenopolitična skupnost mora tudi sama gmotno pomagati. Domače združeno delo bo moralo prej ali pozneje izločati del sredstev za nove obrate. Tudi posamezne krajevne skupnosti, ki hočejo dobiti na svoje območje industrijski obrat, tega ne morejo samo želeti, ampak se mora ta njihova želja oziroma potreba pokazati tudi materialno, recimo v brezplačni dodelitvi zemljišča, v odstopu že zgrajenih prostorov, v prostovoljnem delu, drugih ugodnostih. Tam, kjer je (bilo) tako — omenimo Žižke, kjer so pred leti odstopili vaški dom, Kobilje, kjer so dali na voljo sta le stežka prav poučujejo mlade.« Doktoriral je na univerzi v avstrijskem Leobnu leta 1980, njegovo raziskovalno področje pa je tehnologija neželeznih kovinskih materialov. Donedavni dekan tehniške fakultete v Mariboru, ki se je ob delu v livarni ves čas izpopolnjeval in predaval, bo s svojo svežino in nekonvencionalnostjo v razmišljanjih in navadah gotovo vnesel novega »vetra« v univerzitetno ustanovo mesta ob Dravi. »Univerzi je potrebna sproščenost, svoboda kulture in izražanja, predvsem pa duhovnost. Izogibati se moramo pretiranemu administriranju, potrebne so ji zamisli in ideje. Teh nam še vedno manjka.« Ko smo se z njim pogovarjali po telefonu — »bolj redko prihajam v prleške kraje, ker zmanjkuje časa« — se nam je zdelo, da bi najbrž tudi pomursko gospodarstvo lahko kaj iztržilo iz dejstva, da je na čelu mariborske univerze pomurski rojak. B. Žunec ro šolo — je nekaj že nastalo. Nedvomno pa bo veliko možnosti nakazal popis večjih zgradb (stare šole, zadružni domovi, opuščene dvorane, tudi hlevi). Krajevne skupnosti, kjer imajo take objekte, bi tudi morale biti prodornejše. Sicer pa ugotavljamo, da se je politika skladnejšega regionalnega razvoja uresničevala predvsem do 1980. leta, v zadnjih šestih letih pa manj. Trditev dovolj nazorno potrjuje tale podatek: od skupne vrednosti naložb v osnovna sredstva predstavljajo naložbe v šestih slovenskih manj razvitih občinah v zadnjih letih le nekaj več kot 2 odstotka, v letih 1971 — 80 pa so predstavljale 4,6 odstotka. Med tem je bilo v Sloveniji 486 večjih naložb, na manj razvitih območjih pa komaj 31, kar je 6,3 odstotka. Skrajni čas za alarm. V občini Lendava LENDAVA Nova interesna skupnost Namesto ukinjenega sklada za intervencije in pospeševanje kmetijstva so v začetku tega tedna v Lendavi ustanovili samoupravno interesno skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe prebivalstva. Predvidoma do konca leta bodo sredstva zbirali še na dosedanji način (0,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov), pozneje pa bodo organizacije združenega dela in tudi obrati odvajali denar od dohodka. Glede na to, da je v občini Lendava gmotno stanje v nekaterih tozdih slabo, se v novi interesni skupnosti boje, da bo po uveljavitvi novega načina financiranja »priteklo« manj denarja. V KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA Lendava o. aol. o. / RAZPISUJE na podlagi sklepa Zadružnega sveta KZ ter sklepa zadružnega sveta TZO Kmetijska kooperacija Lendava naslednja dela in naloge: 1. Vodja komerciale Kmetijske zadruge 2. Upravnik TZO Kmetijska kooperacija Lendava Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje Pod 1: — visoka ali višja izobrazba ekonomsko komercialne ali agronomske smeri — vsaj tri leta delovnih izkušenj, od tega vsaj eno leto pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili — ustrezne moralno-politične kvalitete Pod 2. — višja ali srednja izobrazba agronomske smeri — najmanj štiri leta delovnih izkušenj — ustrezne moralno-politične kvalitete Mandat za razpisana dela In naloge traja štiri leta. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov ABC Pomurka, Kmetijska zadruga Lendava, 69220 Lendava, Partizanska 5. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po roku za zbiranje ponudb. I INVALIDSKA DELAVNICA I Solidarnost I p. o. - MURSKA SOBOTA | RAZPISUJEMO dela in naloge za dobo 4 let VODJA PROGRAMA DOMAČE OBRTI — delavec s pooblastili in odgovornostmi Pogoji: — srednješolska izobr. tekstilne smeri in 5 let delovnih izkušenj — višješolska izobrazba tekstilne smeri in 1 leto delovnih izkušenj — moralno-politična neoporečnost — izkušnje pri delu z invalidi Pisne prošnje z opisom aosedanjega dela in kratkim življenjepisom sprejemamo 15 dni od objave oglasa v časopisu na naslov: Invalidska delavnica SOLIDARNOST Murska Sobota, Titova 5 Kandidati bodo obveščeni o rezultatih izbora v 15 dneh bd izteka za prijavo. menijo, da bi lahko posredno pomagali tudi predstavniki tistih podjetij, ki imajo na območju Pomurja svoje tozde ali obrate (Planika, Lek, Krka itd.), saj izkušnje ponavadi niso slabe. O njih naj bi se »razgovorili« na srečanjih poslovodnih delavcev ali v območnih gospodarskih zbornicah. Seveda pa so za ustanavljanje obratov potrebni ustrezni programi. Katerega koli ne kaže vzeti, saj je tudi res, da so nekatere tovarne z razvitih območij voljne odstopiti nedonosno proizvodnjo ali pa tako, ki onesnažuje okolje. Pomurci pa bi morali bolje ovrednotiti (če ne zaradi drugega, vsaj zavoljo večje zaposlenosti) surovinsko bazo, čeprav nekaj tega že predelujemo v končne izdelke (meso, mleko, grozdje). Imamo pa še les, krompir, pšenico, sadje, povrtnine. Morda pa je ravno tu naša priložnost. Ta pa se ponuja tudi v naravnih danostih. Š. Sobočan lendavski občini bodo letos za pospeševanje kmetijstva predvidoma zbrali 113 milijonov dinarjev, od teh bodo na ravni republike združili 81 milijonov, 32 milijonov pa bodo porabili za tako imenovani občinski program pospeševanja kmetijstva. Kmetij-ci lendavske občine dobe veliko več denarja iz republiškega sklada, kot pa ga v njem združeno delo združuje. Gre za premije za povečanje staleža živine, prirejo mleka, sofinanciranje pospeševalne službe in druge oblike. Na ustanovni skupščini so za predsednika nove interesne skupnosti izvolili inž. Stanka Mlinariča. Š. S. Na podlagi 151. člena Statuta Invalidske delavnice SOLIDARNOST in sklepa delavskega sveta Rokometni klub Bakovci SEZNAM DOBITKOV NA TOMBOLI Štev. Štev. - Zap. izžreb. Zap. izžreb. 1 štev. tomb. štev. tomb. ; dobitka karte dobitka karte 1 23144 111 15338 2 22877 112 8828 3 2591 113 11351 4 18225 114 842 5 22122 115 8851 6 4409 116 28796 7 7201 117 7820 8 32113 118 16534 9 5759 119 28935 10 20216 120 6064 11 34012 121 9492 12 14307 122 4920 13 11885 123 15975 14 21701 124 21144 15 31026 125 6321 16 27311 ' 126 20095 17 29396 127 18146 18 11914 128 27668 19 12998 129 6478 20 28049 130 32474 21 24822 131 3698 22 23430 132 6966 23 19356 133 22334 24 8748 134 4668 25 26125 135 12350 26 3187 136 30026 27 24615 137 11234 28 4359 138 13053 39 19932 139 8079 30 9843 140 6778 31 4111 141 34935 32 27345 142 31501 33 17022 143 9585 34 25625 144 32798 35 29815 145 12658 36 23262 146 8134 37 12432 147 34922 38 24562 148 14642 39 14088 149 19423 40 2256 150 33097 41 20510 151 10399 42 14560 152 33286 43 1335 153 8131 44 12184 154 27988 45 23023 155 479 46 11107 156 17237 47 28573 157 32309 48 19150 185 17867 49 13400 159 1606 50 4011 160 16613 51 27268 161 5591 52 227 162 17575 53 17906 163 4572 54 15457 164 2730 55 10247 165 20721 56 7760 166 29724 57 18167 167 29288 58 8108 168 13176 59 27800 169 16837 ' 60 16180 170 1119 61 32422 171 20913 62 32799 172 3743 63 11427 173 31059 64 7325 174 14582 65 24244 175 18715 66 33900 176 11205 67 4357 177 15719 68 4798 178 15290 69 12170 179 21165 70 25210 180 31736 71 25828 181 1996 72 16719 182 12979 73 4022 183 13413 74 35 184 8595 75 29504 185 6937 76 12787 186 25713 77 15402 187 15890 78 24539 188 31829 79 387 189 14942 80 31136 190 32806 81 5956 191 15817 82 20455 192 21930 83 202 193 668 84 32561 194 9924 85 22975 195 25314 86 2718 196 26654 87 6912 197 9144 88 7670 198 - 755 89 34913 199 17169 90 9863 200 28130 91 22889 201 386 92 10225 202 2200 93 23073 203 12887 94 1524 204 8586 95 34032 205 25418 96 34345 206 6836 97 29633 207 10019 98 24904 208 17337 99 25518 209 315 100 969 210 29262 101 17782 211 17155 102 34809 212 13247 103 13665 213 1280 104 4300 214 6249 105 15350 215 11665 106 31418 216 30061 107 16535 217 1094 108 6585 218 5488 109 8899 219 33144 110 25696 220 32529 VESTNIK, 23. JULIJA 1987 STRAN 3 Naša različica »lova na talente« Med 16 mladinskimi raziskovalnimi tabori, ki jih v juliju in avgustu po vsej Sloveniji pripravlja gibanje Znanost mladini, sta bila dva tudi v Pomurju: v Genterovcih so izpeljali social-nogeografskega, v Veržeju pa so geografi, biologi, sociologi, slavisti in zgodovinarji nadaljevali lani začeto delo. Kdaj, zakaj in kakšno je bilo rojstvo nedvomno izvirnega gibanja slovenskih srednješolcev in kako je pognalo korenine? VPLIV Z ZAHODA Zahodne razvite države so že v 50-ih letih — zaradi pospešenega razvoja znanosti in njenega prenosa v vsakdanjo rabo, stalnosti v razvoju, a tudi prestiža — začele silovit »lov na talente«. Naše države to ni kaj prida ganilo, čeprav se pred tem procesom ni mogla osamiti oz. zapreti. Žal, zadoščal ji je zgolj klasičen način razumevanja novih (spo)znanj ter skladiščenje vedno več informacij. Ker je znanje neprestano raslo, šola pa ga je želela posredovati učencem, je to povzročalo pri njih vse večje obremenitve in hkrati zaviralo ustvarjalen način mišljenja. Tekmovanja, ki so jih v 50. in 60. letih organizirala strokovna društva, so resda omogočala izbiranje in stopnjevanje sposobnosti najbolj nadarjenih, a brez nadaljnje skrbi in razvijanja do visoke kakovosti. Sredi 60. let je postalo smiselno napraviti večji odklon od šole in njenega načina razmišljanja. Nastalo je gibanje Zanost mladini z osnovnim ciljem: rekrutacija bodočih raziskovalcev. Rojstno leto zadevnega gibanja je 1964. Sprva je usmerjeno k naravoslovju, zlasti fiziki, kemiji in biologiji, kasneje, v 70. letih, se mu postopno pridruži družboslovje. Ni bilo ne lahko ne preprosto. Napori so presegali sposobnosti povprečnega srednješolca. Vztrajali so samo najbolj sposobni. Osvajanje znanja za najbolj nadarjene ni bilo težko, saj so ga vsrkali kot cunja vodo. Pokazati pa so morali tudi iznajdljivost, tehnično znanje pri zamisli, konstruiranje in uporabo naprav, s katerimi so ponazarjali določene naravoslovne zakone, pojave in učinke. Hkrati je bilo potrebno dobro obvladanje matematike. Najbolj nadarjene je družba spodbujala s štipendijami za študij na univerzi. V prvih letih je v gibanju Znanost mladini sodelovalo kar okrog 40 mladih naravoslovcev na 10 tisoč srednješolcev. Že takrat so se jim tudi pridružili poklicni raziskovalci in vrhunski slovenski znanstveniki. Žal je pri tekmovanjih, ki so bolj ustrezala učiteljem kot učencem — ti namreč nad njimi niso bili navdušeni, kajti tekmovanja niso vključevala njihovih pobud, želja, zagnanosti — prišlo do nezdravih prijemov in odnosov. Učitelji so skrbeli za selekcijo in vse bolj iskali možnosti za lastno uveljavljanje. Svoje de- Našli smo zelo lep kraj Kamp v Banovcih odlikuje več prednosti, na primer: naravna pokrajina, zelenje, mir, bližina kopališča s termalno vodo ... med najpomembnejšimi odlikami pa je, kakor smo zvedeli med gosti, prijaznost, tovarištvo in prijateljstvo med obiskovalci, ki so doma v različnih krajih in državah. Tudi Ursula in Karel Klobasa sta obdana s številnimi prijatelji. Kako’he, saj zahajata sem že trinajsto leto. Ko smo ju obiskali v njihovi počitniški prikolici, ki jo vse leto pustita v Banovcih, kajti skoraj pol leta preživita v Sloveniji, sta se ravno poslavljala dva znanča. »Saj niti ne vem, kdo sta,« je dejala Ursula, »tukaj imava že toliko prijateljev, da več ne vem, od kod je kateri. Od tu sta, iz Veržeja.« Nato smo zvedeli, kako sta pred trinajstimi leti odkrila ta kraj, kamor še danes rada zahajata. Prej so zahajali v Moravske Toplice. Z njimi je bil tudi prijatelj, ki je moral nekoga zapeljati v Banovce. Ko seje vrnil, je dejal, da je našel zelo lep kraj. Nekaj časa so se obotavljali, nato pa kar spakirali vse skupaj in se odpeljali v Banovce. In kaj jim je tukaj všeč: »Vsak dan je sveža voda, vse je čisto, prostorno, veliko travnatih površin. Tudi zdravilna voda nam pomaga. Ko pridemo sem, so naše roke trde, ko pa gremo do- Ursula in Karel Klobasa sta doma iz Celovca v Avstriji, mov, smo čisto spremenjeni.« Pravi užitek se je bilo pogovarjati z njima slovensko. Bernarda Peček movaciie lovne metode so usklajevali z vsebino tekmovanj, s tem pa ožili možnosti za ustvarjalnost učencev in jih nadomeščali z drilom. Moralo je priti do spremembe. Prehod na razvijanje ustvarjalnih sposobnosti učencev se je začel zlasti v drugi polovici 70. let. Težišče dela se je premaknilo k poskusom, lastnim opazovanjem, pripravi in urejanju različnih naravoslovnih zbirk. Naravoslovnim vedam so se polagoma pridružile družboslovne. V novih razmerah je prejšnje nezdravo tekmovalno vzdušje plahnelo, vse bolj pa se krepilo tako, ki naj v resnici vlada med raziskovalci. Vsako leto je sodelovalo kakih 15 mladih raziskovalcev na 10 tisoč srednješolcev in raziskovalne naloge so postajale čedalje kakovostnejše. Kljub vsemu se ustvarjalnost mladih ni mogla povsem razviti in uveljaviti, kajti izvirnost in prožnost sta zaradi doslednega upoštevanja znanstvene metode in pristopa k raziskovalnemu delu na posameznih področjih znanosti bolj nazadovali kot rasli. Ob uvedbi srednjega usmerjenega izobraževanja je bilo število mladih raziskovalcev sila skromno — vsega sedem jih je prišlo na 10 tisoč srednješolcev. Nato se je število spet začelo dvigati, doseglo raven s konca 70. let, naraslo na 24 in lani že na 35 mladih raziskovalcev na 10 tisoč srednješolcev. Nedvomno upoštevanja vredni podatki! Mladim so ob pripravljanju raziskovalnih nalog odprte še možnosti vključevanja v raziskovalne skupine običajno interdisciplinarno zasnovanih mladinskih raziskovalnih akc ij in taborov. Mladi večinoma na terenu spoznavajo, da se je mogoče do rezultatov dokopati šele po daljšem proučevanju, ki terja popolno udejstvovanje posameznika pri opazovanju narave, pronicljiv pogled, izvirnost in domiselnost. Spoznavajo tudi, da ni dovolj biti le delaven, ampak mora biti posameznik sposoben za raziskovalno delo. KAKO NAPREJ? Gotovo bi morali aktivisti gibanja že začeti razmišljati o še kakovostnejšem delu z nadarjenimi, zlasti pa uvesti in uveljaviti izvirnejše proučevanje in razreševanje problemov, ki mlade zanimajo. Naj predvsem iščejo poti do rešitev, kot pa same specifične rešitve! Tako bi se lahko dosledneje uveljavljala vloga rekrutacije bodočih raziskovalcev v gibanju Znanost mladini in povezovanje z akcijami slovenske raziskovalne skupnosti, posebej še z akcijo 2000 mladih raziskovalcev do leta 1990. Kako je s tem v Pomurju, pa več na jesen. Branko Žunec TURIZEM IN GOSTINSTVO V LENDAVSKI OBČINI Pobudo prevzemajo zasebniki Uradni nosilec razvoja turizma in gostinstva v lendavski občini je Golfturistov tozd Naravno zdravilišče Lendava, vendar pa pobudo vse bolj prevzemajo zasebniki, pravijo na izvršnem svetu, ki je obravnaval informacijo o stanju v turizmu. Družbeni sektor gostinstva je v veliki krizi, kar je predvsem posledica nesposobnih kadrov, je bilo rečeno. Kadrov pa menda ni zato, ker so slabo plačani. Nizke prejemke pa imajo zato, ker ni (dovolj) gostov. Začarani krog. Zanimivo pa je, da zaradi tega v matični delovni organizaciji niso preveč zaskrbljeni, bolj jih menda zanima, da se ohrani sedanja vodstvena struktura. To pa, po mnenju lendavskega izvršnega sveta, pomeni še naprej stopicanje na mestu. »Zakaj ima Radenska polne hotele gostov, zakaj je gneča v Moravskih Toplicah, v lendavskem hotelu, ki ima v 84 sobah 141 ležišč, pa so imeli proti koncu junija le nekaj deset tujih gostov?« se je vprašal eden izmed razpravljalcev. »Zakaj ne pride do sodelovanja z delovno organizacijo Radenska?« je menil drugi. »V lendavski občini imamo toliko kulturnih, naravnih in drugih znamenitosti, naravnih danosti..., da je nevzdržno, da ne uspemo zbuditi zanimanja za večji obisk?« je bilo tretje vprašanje. »Po javni tribuni, ki jo je pred časom organizirala občinska konferenca Socialistične zveze, se ni nič spremenilo,« je moral1* ugotoviti njen predsednik. »Za razvoj turizma v občini veliko več naredi lendavsko turistično društvo, ki dela volontersko, kot pa profesionalna organizacija združenega dela,« je grenko spoznanje enega izmed članov izvršnega sveta. »Zgled, kako nepodjeten je družbeni sektor, je lendavski grad; dolgo smo se zanašali, da bo v njem uredil lokal, pa ni bilo nič; zdaj je tam zelo uspešen nočni diskobar, ki ga vodi zasebnik.« V lendavski občini je v tem času 43 gostinskih lokalov, od tega 1 turistična kmetija, 23 zasebnih gostiln, 10 zasebnih bifejev, družbeni sektor pa ima 2 gostilni, 2 restavraciji in 5 bifejev. Na območju občine je za turizem uradno na voljo (v večini v družbenem sektorju) 116 sob s skupaj 213 ležišči. Lani, je bilo 25 tisoč 265 domačih in 9 tisoč 517 tujih nočitev. Skupaj je to 2500 več nočitev kot leto prej, vendar pa je bilo skoraj 2 tisoč manj nočitev tujih gostov. Za letos načrtujejo skupaj 35 tisoč nočitev, od tega 22 tisoč domačih in kar 13 tisoč tujih, vendar pa je veliko vprašanje, če se bo to uresničilo, če ne bo večjih (uspešnih) prizadevanj pri pridobivanju gostov. Kot že rečeno: možnosti za razvoj turizma so na območju občine Lendava velike, le treba jih je znati ponuditi (in izkoristiti). Kakšni so predlogi delovne skupine pri izvršnem svetu, ki se Družina Steffel iz Avstrije »V Moravce prihajamo že od 1971. leta« Moravske Toplice imajo številne odlike, poleg »čarobne« termalne vode je to predvsem zares lepo urejen prostor za taborjenje. Brez pretiravanja lahko trdimo, da je eden najlepših v Sloveniji, vendar zaradi vračunane cene kopanja in koriščenja tudi drugih zdraviliških storitev nekoliko dražji. Da je voda »čarobna«, smo zapisali zato, ker ta najbolj privlači tuje turiste, saj jih je v tem najmlajšem zdravilišču vsako leto več. Med prve obiskovalce in dolgoletne navdušence spada tudi družina Josefe in Herberta je poglobila (po mnenju preostalih članov: zelo resno) v turizem? Tozd Naravno zdravilišče mora več storiti za prodajo svojih zdraviliških, turističnih in gostinskih zmogljivosti. To pa vključuje tudi popestritev ponudbe. Vanjo naj se naposled vključijo tudi vinogradniki. Ti bi se že, če jinj ne bi bilo treba množice papirjev in dovoljenj. V turistična prizadevanja je potrebno vključiti tudi naselje Uj Tamas (kleti iz brun in s slamo krite strehe), pa RAZSTAVA — V lendavskem gradu je stalna razstava izdelkov, nastalih na likovnih kolonijah. ne le za ogled, ampak tudi za daljše zadrževanje, recimo, če bi katero izmed hišic usposobili za točilnico, morda tudi prenočišče. Bukovniško jezero že leta in'leta »urejajo«, pa je še vedno vse po starem. Naposled naj bi ob njem nastalo vsaj nekaj. Recimo, vsaj toliko kot na rokavu Mure pri Bistrici, kjer je krajevna skupnost (?) začela urejati nekdaj znano kolišče Bobri. Tudi ni zadostne ponudbe spominkov, pa tudi trgovina ni vselej založena z izdelki, ki so lahko zanimivi za turiste, še zlasti za tujce. Sicer pa je še veliko možnosti pri lendavskem gradu, pa na revitalizirani Partizanski ulici v Lendavi, kjer so še možnosti za nove trgovini ce. Lendavski park naj bi postal neke vrste mestno sprehajališče, seveda z vsem, kar sodi zraven. Zanimiva je kapelica sv. Trojice, Steffla iz Kapfenberga (avstrijska Štajerska). Z veseljem so nam v svojem bivališču — letoviška prikolica s šotorom — v'Moravskih Toplicah odgovorili na nekaj vprašanj. Kako dolgo že zahajate v to kopališče? »Sem prihajamo skoraj vsak konec tedna od marca do okto Že tretja generacija Stefflovih je vzljubila lepo pokrajino in zdravilišče Moravske Toplice. bra. Ko nas doma ne potrebujejo, greva z ženo kar sem. Zakaj? Zaradi vode, ki lajša bolečine revmatizma. Ker nam tukaj zelo Ugaja — tukajšnje vzdušje je namreč zelo prijetno, vseeno, če si y restavraciji ali v recepciji. Prvič šmo bili tukaj — tako se mi zdi — leta 1971. Moja sestra je hodila sem že prej. Na njeno prigovarjanje smo šli v Jugoslavijo tudi mi. No, voda je imela takrat še dosti močnejši vonj kot sedaj, vsi so rekli, da smrdi..., vendar nam je pomagala. Prikolico imamo tukaj čez 12 let.« * V primerjavi z letom 1971 — je mogoče kaj sprememb? »Bistvenih sprememb od ta-, krat ni... no ja, seveda se je ve- ki jo v tem času sicer obnavljajo, vendar pa bo treba urediti še okolico in notranjost, kjer je mumija vojščaka Hadika. Muzej na prostem oziroma skansen pri hotelu Lipa često skrunjajo nepridipravi, žal pa se nihče ne »znese« nad travo, ki ga često prerašča. Tudi stadion v Petišovcih je najbrž uporaben ne le za speedway, ampak še za druge prireditve. V turistično ponudbo pa je treba vključiti tudi staro župno cerkev v Turnišču (na primer za koncerte resne glasbe), tudi tamkajšnji čevljarski muzej bi lahko imel več obiskovalcev, prav tako pa tudi Copekov mlin v Mali Polani, seveda če bi se ob njem kaj dogajalo. Mlinov na Muri sicer v občini Lendave ni več, je pa na Hotizi še murski brod, za katerega pa prav tako ve (razen domačinov) malo ljudi, vsekakor pa ne turisti. V lendavski občini ni prave turistične kmetije, kmetij zunaj naselij pa kar nekaj, ki kar kličejo po gospodarju, ki je sposoben ne le pridelati poljščine, vino in vzrediti živino, ampak to tudi v obliki hrane (po ustrezni ceni seveda) ponuditi gostom. V občini Lendava idej ne manjka, zdi pa se, da ni prave volje, često pa-tudi ne materialnih sredstev za uresničitev. Bi bil kak drug nosilec razvoja gostinstva uspešnejši? Sobočan liko naredilo, to je povsem samo po sebi razumljivo. Odkar prihajamo sem, nismo imeli nobenih slabih izkušenj, kajti glavni vzrok je kljub vsemu voda. Hčerka sicer pravi, da je sedaj tukaj veliko lepše, ja, to je za mlade res pomembno. Ampak, kar se tiče vode, moram reči, da je enako čudovita. In kar je za nas najpomembnejše: prostor za taborjenje je v neposredni bližini kopališča.« Ste bili tudi v drugih taborih, kopališčih? »Bili smo že v Lendavi, Banovcih, Rogaški..., ampak tam nam ne ustreza.« Kako je s preskrbo v trgovinah in drugod? »Zdaj je dobro. Bil je čas, ko nismo mogli dobiti vsega, zdaj pa je že bolje. Probleme imamo samo s psi. Vsi namreč ne upoštevajo hišnih pravil in svojih štirinožnih prijateljev ne privežejo. Drugače smo tukaj zelo zadovoljni, saj so storili res vse, da bi bilo dobro. Če je kaj narobe, so pač krivi ljudje, ki letujejo.« Bernarda Peček Kdo bo boter ureditve Blaguškega jezera? Potem, ko je ureditveni načrt, ki so ga izdelali na Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, nekaj tednov visel v prostorih skupščine občine Gornja Radgona in krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici, so se Vi-demčani zbrali na javni razpravi. Če koga, potem prav gotovo njih najbolj skrbi nadaljnja usoda jezera, ki je sicer akumulacijsko in je bilo prvotno namenjeno samo namakanju. Leži namreč v neposredni bližini Vidma ob Ščavnici, do njega pa peljejo tudi dobre poti iz večjih krajev Slovenskih goric. Zato ni čudno, da je bilo jezero priljubljena izletniška točka ribičev in ljubiteljev narave iz gornjeradgonske, lenarške, murskosoboške, pa tudi mariborske in ptujske občine. To je bil vzrok, da so se vodilni v Gornji Radgoni odločili, da bodo iz akumulacijskega naredili turistično jezero. Občani so sicer v petek, 5. junija, opozorili, da naj bi se voda iz jezera še naprej uporabljala za namakanje. Večjih pripomb ni bilo slišati, mogoče je krivo sedanje prazno jezero in je zato v ospredju še vedno skrb, kako očistiti in napolniti jezero — pa ne le z vodo, temveč tudi z ribami. Zato so pozvali vse, ki so tako ali drugače povezani z jezerom (Vodno gospodarstvo, projektanti, ribiči, gostinci), da naj najdejo skupni jezik. Čez nekaj let bi morale potekati ob Blaguškem jezeru tudi zares vse turistične dejavnosti, ki so naštete v načrtih, ne pa da bi bil to spet načrt zaradi načrta — so opozorili občani. Prav tako so opazili, da projektant ni upošteval postopnosti urejanja. Nejasno je tudi glede kopanja, kdo bo določal kriterije, kdo bo izdal dovoljenje in kdo bo odgovoren: Ureditveni načrt naj bi bil sprejet oktobra. Krajevna skupnost in Turistično društvo Videm naj bi do takrat tudi poiskali interesente — gostince, in druge, ki bi ponujali svoje storitve ob Blaguškem jezeru. To je prav gotovo težka odločitev za marsikatero organizacijo združenega dela, saj ne more vnaprej predvidevati, ali se ji bo ta naložba tudi splačala. Interesenti naj bi bili namreč tudi financerji izvedbe načrta. Občani so še dejali, če to ne bo Radenska, bodo iskali primerne sodelavce zunaj občine ali pa med zasebniki. Bernarda Peček Nenehno ugotavljanje možnosti V lendavski občini je že običajno, da ob vsakem začetku turistične sezone odgovorni pripravijo Analizo stanja razvoja turizma v občini. Ta analiza pride pred delegate občinske skupščine, tu pa se stvar tudi neha. Od takšnih in podobnih analiz in prikazov ni bilo nič koristi v preteklosti, ne bo pa je tudi v bodočnosti, saj takšen dokument samo ugotavlja že stare resnice, ničesar pa ne pripomore, da bi se nekateri problemi lahko reševali. Zgled: O Bukovniškem jezeru se govori že od njegovega nastanka, pa še vedno se samo govori. Jezero pa je v tihoti, tako kot je bilo. Pa razvoj termalnega kopališča v Petišovcih. Možnosti so, ker pa ni denarja in konkretnih programov, še to, kar je, propada. V zadnjem času se je menda pokvarila (umazala) tudi voda. Lepe želje, ki so običajno popisane na takšnem dokumentu, niso nikomur potrebne, škoda je časa in truda da nenehno ugotavljamo tisto, kar je že dolga leta znano. Raje se potrudimo in povejmo, kaj (in kdaj) od teh možnosti lahko izkoristimo in kdo bo tisti, ki bo v turizem lendavske občine kaj vložil. Jani D. STRAN 4 VESTNIK, 23. JULIJA 1987 kmetijska panorama OCENJEVANJE ŽIVINE V SPODNJI ŠČAVNICI Tekmovanje žanjic, koscev, pobiralk in povreslalk v Sp. Ščavnici | Najboljši iz Apač in s Kapele | Najdražje bo mleko takrat, ko ga ne bo Poleg razstave domačih pečenih izdelkov iz moke, kruha in pogač, ter povorke kmečkih del in običajev z naslovom od I setve do žetve je bilo v središču pozornosti Dneva žetve v I Spodnji Ščavnici tekmovanje žanjcev oziroma 26 žanjic, kos- cev in treh skupin žanjcev iz Apač in s Kapele, ki so tekmovali z dvema skupinama iz Remšnika, Zbigovec, Ormoža, Ščavnice in Cirkovec. Dve tekmovalki sta sodelovali kot posameznici. Rezultati so bili precej izenačeni. Izstopalo je prvih šest tekmovalk, še posebej prvouvrščena Marija Serec iz Apač, sle- dile so ji Marija Tanacek iz Ščavnice, Majda Kac iz Apač, Ma- rija Kampuš iz Ščavnice, Stanko Horvat s Kapele in Barbara ] Kovač z Ivanjševskega Vrha. Skupinsko so zmagale Apače (Marija Serec, Majda Kac in Marija Rola), druga je bila Spod- — nja Ščavnica in tretji Cirkovci. Vrstni red tekmovalcev, ki so se najbolje odrezali v košnji I pšenice, pa je bil Zbigovci, Kapela in Remšnik. Pri organizaciji celotne prireditve so veliko truda vložile g članice Aktiva kmečkih žena in deklet v Gornji Radgoni, pa tudi na Kapeli. Pokroviteljstvo je prevzel Kmetijski kombinat | Gornja Radgona, organizatorja pa sta bila tudi Kmetijska zadruga in Turistično društvo Gornja Radgona. Bernarda Peček Praznik žetve radgonske občine v nedeljo, 19. julija, v Spodnji Ščavnici ni minil le v znamenju žetve in kruha, ampak tudi v znamenju živinoreje. Prvič je bila na tem območju razstavljena in ocenjena živina (starejše krave, mlajše krave, prvesnice in plemenske telice). Slavnostni govornik, predsednik izvršnega sveta SO Gornja Radgona (in bivši direktor kmetijske zadruge) je poudaril, da bo odkup pšenice potekal po načrtih, teže pa bo z živinorejo; ukrepi za izboljšanje kmetijstva so vedno prepozni, tu ne velja reklo: kdor hitro da, dvakrat da; sedanja cena mleka je še vedno prenizka, je menil, kajti najdražje mleko bo takrat, ko ga ne bo. Ocenjenih je bilo 24 glav živine trinajstih kmetovalcev, pokrovitelj razstave pa je bil Živinorejsko-veterinarski zavod Murska Sobota. Predsednik ocenjevalne komisije, doc. mag. Milan Erjavec, je o kakovosti razstave dejal: »Čeprav je bila to prva razstava na tem območju, so rejci prikazali kakovostno živino. Bilo je nekaj kakovostnih krav, posebej pa nas razveseljuje, da-je v kategoriji telic dobila najvišjo oceno telica, ki zares predstavlja rejski cilj ne le tega območja, ampak celotnega območja svetlolisastega goveda. V kategoriji starejših krav so se kot najboljši rejci pojavili Franc Satler iz Spodnjih Ivanjec, ki je pred- stavil kravo, staro nad deset let, z dobro mlečnostjo, saj je imela v letnem hlevskem povprečju 1000 litrov mleka. Globoka, dolga, z lepim vimenom in kar je najpomembnejše — žival je prišla s paše. V naslednji kategoriji mlajših krav je bila najboljša krava Franca Flajsingerja iz Ivanjec, v zadnjih nekaj letih je dosegla visoko povprečje 4000 litrov mleka. V kategoriji prvesnic je bila najbolj- sa prvesnica Alojza Pintariča iz Zbigovec, ki je dala v prvih stotih dneh povprečno 11 litrov mleka, kar je dober uspeh. Komisija je menila, da je bila na celotni razstavi najboljša telica Franca Kavčiča s Stavešinskega Vrha, njena mati je dala 5000 litrov mleka, bila je dovolj visoka, velika, breja okrog 7 mesecev.« Bernarda Peček ŽETEV NA OBMOČJU LENDAVSKE OBČINE Kruha ne bo SGP POMURJE, P.O. MURSKA SOBOTA, ŠTEFANA KOVAČA 10 SGP Pomurje, p. o., Murska Sobota, Štefana Kovača 10, po sklepu Odbora za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge Komu koristi razpolovljeno jabolko? Lani smo z zadovoljstvom poročali, da bodo končno prave turistično usmerjene kmetije dobile znak, po katerih jih bomo lahko razlikovali od navadnih gostiln, ki pa imajo ob vhodu zapisano »kmečki turizem«. S turizmom se torej lahko Vendar pa se druga želja vseh, ki si želijo razširiti turizem na kmetih (prva je dvigniti kakovost), ni uresničila. Ta je namreč, da bi ta znak pomenil tudi olajšavo pri obdavčenju in tako spodbudil vse, da bodo izpolnjevali zahteve pravilnika o Erniševa klet v Tešanovcih, ki je bila lična turistično usmerjena kmetija z znakom razpolovljenega jabolka, bo odslej le še »vikendi-ca«? ukvarjajo le tisti, ki imajo položaj kmeta in jim dobiček pri prodaji domače pijače ali hrane ni glavni vir zaslužka. Ocenjevalna komisija je lani dodelila tri znake v obliki razpolovljenega jabolka, podobno ocenjevanje pa bodo opravili tudi letos. ocenjevanju. V primerjavi z drugimi slovenskimi območji (na primer Koroška) je Pomurje prav revno s pravimi turistično usmerjenimi kmetijami, pa najsi bodo to kmetije za izletniški ali nastanitveni turizem. Pa vendar imamo na pomurskih vinorodnih gričih in panonski ravnini enkratne možnosti in tudi sposobne, predvsem pa gostoljubne ljudi. Naj navedemo le en zgled. Samo leto dni je minilo od odprtja turistično usmerjene kmetije za izletniški turizem v Tešanovcih. Erniša je rad postregel tujim in domačim gostom. K njemu so radi zahajali predvsem gostje iz Moravskih Toplic. Tam zaposlene ni bilo sram popeljati gostov vsak teden v pravo domačo hišo, ki je bila nekoč vinska klet. Erniševo klet so domači uredili najprej za svoje potrebe. Komu bo koristila velika stara stiskalnica? Iz nje so naredili lične stole, mize . . . Nekaj kilometrov oddaljena od vasi, sredi vinogradov in v zaledju gozdov, s slamo krita streha, notranja oprema narejena doma, lastnoročno. Majhen prostor, ki sprejme kvečjemu 30 gostov, majhna kuhinja in seveda klet z dobrim domačim vinom. Pozimi niso sprejemali gostov, vrata so jim odprli šele v marcu ali aprilu. Zakaj bodo Erniševi ta vrata zaprli? Razjezilo jih je, ko so izvedeli za vsoto, ki jo morajo nameniti občini — davek. Se bolj jih je razjezilo, da je ta vsota enaka ali pa višja kot pri navadnih gostilnah. Zastonj dobra volja, gostoljubnost, poceni vino in skrb, da bi se imeli gostje zares lepo — davek je bil kljub vsemu prevelik. Bernarda Peček manjkalo Zasebni kmetovalci na območju lendavske občine so začeli z žetvijo pšenice že v prejšnjem tednu. Pšenična polja so dokaj dobro obrodila, zato se letos utegne zgoditi, da bodo združeni kmetje presegli svoje planske obveznosti do slovenskega žitnega sklada, ki sicer znašajo 3500 ton. Tudi v lendavskem tozdu kmetijskega gospodarstva Rakičan se obeta dobra pšenična bera, kajti pričakujejo pridelek med 5 in 6 tonami na hektar. Žeti so začeli v začetku tega tedna s površine 4050 hektarjev. Ko so na zadnji seji izvršnega sveta poslušali poročilo o poteku žetve in odkupni ceni pogodbeno pridelane pšenice (upoštevaje regres in prevoz, skupaj 166 dinarjev za kilogram), so menili, da letos ne bo treba nobenega političnega dela, ki naj bi spodbudilo kmetijce za oddajo žit, saj je odkupna cena dokaj privlačna. V lendavski občini je sicer kakih 80 zasebnih kombajnov, vendar računajo, da jih bo storitve za druge naročnike opravljala le dobra polovica. Domenili so se, da bodo za hektar požete pšenice (četudi je zaplevljena oziroma leži) računali 75 tisoč dinarjev, v kar je vključeno tudi baliranje slame. Obvestilo š. s. PETNAJSTLETNE IZKUŠNJE Roškarjeva kmetija s tremi oziroma štirimi zgradbami je že od 1970. leta med najbolj obiskanimi. Tega leta so namreč pred vhodna vrata obesili tablo z napisom Kmečki turizem. Čeprav precej oddaljena od glavnih pro- metnih poti, je bila dolga leta priljubljena izletniška točka številnih družin z mariborskega ali pomurskega območja. Še raje so se pri Roškarjevih ustavljali pri kozarcu domačega vina izletniki, ki so se vračali z napornih, ven- Anton Roškar s svojini kipom, ki bo kmalu končan. Oblikuje ga sosed-umetnik, na njem pa bo prikazana vsa dejavnost Roškarjevih. dar veselih potovanj. Okrog deset hektarjev obdelovalne zemlje Antonu Roškarju ne dovoljuje, da bi se povsem posvetil turistični dejavnosti. Ko morajo postreči večjim skupinam, pomagata v kuhinji hčerka in snaha, Anton in sin pa »igrata« natakarja. Čez teden je veliko dela na poljih, še več v nasadih in vinogradu. Vsak gost, ki obišče njihovo kmetijo v Lasto-mercih, si lahko sam nabere jagode, ribez, breskve, jabolka in druge sadeže iz Roškarjevih nasadov. Jagode, breskve, ribez in zgodnja jabolka, ki jih lahko kupite v gornjeradgonskih in murskosoboških trgovinah, so dozoreli V nasadih Antona Roškarja. Prostori turistične kmetije bi bili sicer potrebni obnove, kljub temu je še sedaj vidno, da je bilo to včasih okusno urejeno gostišče. Roškarjeva domačija bi lahko bila prvovrstna turistično usmerjena kmetija. Za kakovost pa se je treba malo potruditi, kajti naravne lepote pokrajine, nasadi in vinogradi ter domača hrana in pijača niso dovolj, čeprav so najpomembnejši pri ocenjevanju turistično usmerjenih kmetij. Opremljenost, urejenost in človek — tudi ti dejavniki so pri ocenjevanju kakovosti pomembni. In Roškarjevi kmetiji ji je treba prav malo, da dobi znak razpolovljenega jabolka. živinorejcem Tovarna mlečnega prahu v M. Sobotri namenja del sredstev iz dohodka v letu 1986 za zamenjavo krav z nizko proizvodnjo oziroma z motnjami v reprodukciji s kupljenimi oz. doma vzrejenimi brejimi plemenskimi telicami iz kontrole A, ki so potrjene s strani selekcijske službe Živinorejsko-veterinarskega zavoda za Pomurje M. Sobota. Pogoji za zamenjavo krav oz. plemenskih telic so naslednji: 1. V letu 1986 prodano mleko na kravo najmanj 2.500 litrov 2. Število krav v hlevu mora biti najmanj tri 3. Število krav v naslednjih petih letih ne sme biti manjše od sedanjega stanja Prosimo rejce, ki izpolnjujejo navedene pogoje in so ali bodo v letu 1987 zamenjali krave s priznanimi brejimi telicami, da čimprej obvestijo pospeševalca KZ, ki je zadolžen za določeno območje oziroma območno selekcijsko službo ŽVZ za Pomurje M. Sobota. Pogodbe bodo sklepa-ne takoj, končane morajo biti do 15. 9. 1987. Bernarda Peček Za govedorjesko službo mag. Ernest Omar, ŽVZ prevajalca — korespondenta za opravljanje del v predstavništvu DO v Budimpešti, LR Madžarska. Pogoji: — višješolska ali srednješolska izobrazba, 1 leto delovnih izkušenj — aktivno znanje nemškega in madžarskega jezika — zaželjeno znanje strojepisja Delovno razmerje se sklene za določen čas do dokončanja del v tujini. Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: SGP Pomurje, Murska Sobota, Stefana Kovača 10. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh, potem ko jo bomo opravili. Turistično društvo Videm ob Ščavnici priredi TURISTIČNO NOC 25. 7. 1987 ob 16.00 na Stari Gori — šov z ansamblom Hazard — predstavitev nove plošče — nastop ljudskih pevcev — bogat srečelov — za gostinske storitve poskrbljeno 10 odstotkov popusta in še dodatnih 5 odstotkov popusta PRI NAKUPU Z NAROČILNICO Stanovanjske zadruge Černelavci ali obrtne zadruge Prekmurka še v mesecu juliju za STAVBNO POHIŠTVO (okna, vrata, polkna, rolete, obloge). Brezplačno strokovno svetovanje — transport in montaža — obiščite nas v PREDSTAVNIŠTVU JELOVICE Murska Sobota, Cankarjeva 25 Tel. (069) 22 921 Delovni čas: od 7. do 15. ure ob sobotah od 7. do 12. ure S? JELOVICA (064) 61 361, 61 185 VESTNIK, 23. JULIJA 1987 STRAN 5 HERMAN IN ERIKA KISILAKOVA IZ SERDICE SE VRAČATA Ob 60-letnici V domačem kraju bosta odprla večjo obratovalnico, kjer bo v začetku dobilo zaposlitev 5 delavcev, pozneje pa nekajkrat več. • • • Hermana Kisilaka iz Serdice pri Rogašovcih smo skoraj vsako leto srečali na tradicionalnih novoletnih pogovorih z našimi delavci, začasno zaposlenimi v tujini. Opozarjal je na toge carinske predpise, na zakone, ki onemogočajo uresničitve želja, in na še kaj. Sčasoma se je precej spremenilo, pa tudi sam se je nekoliko prilagodil dejanskim možnostim. Z zamislijo, da bi direktno izvažal tekstilne izdelke, ki bodo nastajali v njegovi mini tovarnici, (za zdaj) ne bo nič. Sicer pa pojdimo lepo po vrsti! Herman izhaja iz krojaške družine, poklica pa se je izučil pri krojaču Hajdinjaku v Rogašovcih. Pred kakimi 15 leti se je podal v svet in se zaposlil v konfekcijski tovarni v Kirlachu pri Mannheimu v Zvezni republiki Nemčiji. Pred 10 leti pa je odšla med zdomce tudi njegova žena Erika, čeprav je po poklicu trgovka. Oba sta-delala in varčevala. Iz prihrankov je v Serdici nastala velika hiša, katere pritličje daje videz lokala. Mnogi, ki se vozijo mimo, mislijo, da bo to spet nova gostilna. »Naj jih potolažim; že od začetka sem mislil na krojaško obratovalnico, ob njej pa prodajalno,« je povedal Herman, žena Erika pa je to smehljaje potrdila. Kot pa smo zvedeli v nadaljevanju pogovora, pridobivanje gradbenega dovoljenja ni šlo ravno gladko, kajti nekdo se je bal zasebnega trgovskega lokala. »Biti samostojen obrtnik, to je bila misel, ki me je nenehno spremljala. Uresničil sem jo pred kakimi tremi leti v Nemčiji, ko sem ustanovil firmo Hosenkon-fektion Kisilak, pred tem pa sem nekaj let posloval, ker nisem dobil prej dovoljenja, pod tujim imenom,« je razkril svojo zgodbo. Vstopili smo v bodočo krojaško obratovalnico. V njej je tolL ko strojev, da bodo omogočili delo 20 delavcem. Herman je stroje pred kratkim uvozil iz Nemčije, pri čemer je seveda izkoristil carinsko ugodnost, vendar meni, da je znesek 8 milijonov dinarjev zdaleč prenizek. No, ja, če bi hotel delavnico, kjer bi delala eden ali dva, bi morda bil dovolj visok, nikakor pa ne zanj, ki hoče uvoziti stroje za malo tovarnico. Še sreča, da se bo čez leto vrnila tudi žena Erika, ki Podmladek veverice Muki Veverice, ki so se v parku v Radencih močno razširile, so postale že nekakšen zaščitni znak zdraviliškega kraja. Muki je ime vseh veveric v Radencih, po njih se je poimenoval tudi bife pri letnem kopališču. Veverica Muki pa naj bi postala-tudi zaščitni znak turističnega društva. Ena najpomembnejših nalog vseh turističnih društev v zadnjem času je skrb za podmladek, zato so prav društva spodbujevalci ustanavljanja turističnih krožkov po osnovnih šolah; Že nekaj časa uspešno delujejo v ljutomerski občini (v tistih krajih, kjer so aktivna tudi turistična društva, ali pa je to zasluga učiteljev), septembra 1986. so ga ustanovili tudi v Radencih. Koristi so večstranske, pomembnejše pa so posredne. Že samo spoznanje, kaj je to turizem in kaj lahko posameznik kot občan ali turistični delavec prispeva k njegovemu razvoju, je veliko vredno. Program turističnih krožkov je zato pripravljen za nekaj let. V začetku je potrebno učencem predstaviti, kaj vse spada v turizem, kaj imajo v svojem kraju, katere so pomurske kultur-no-zgodovinske znamenitosti, predvsem pa se je potrebno z njimi veliko pogovarjati. Turistični krožek na Osnovni šoli Radenci vodi Stanka Razdevšek, ki se tudi poklicno ukvarja s turizmom, saj dela na Globtourju. Zanimanje učencev je veliko. Do sedaj so obiskali razstave (kulinarično, razstavo spominkov), si ogledali Radin, hotelske sobe, muzej, v prihodnje pa se bodo seznanili še z gostinskimi poklici, si ogle- Nazaj h koreninam Herman in Erika Kisilakova iz Serdice urejata v domačem kraju obratovalnico, kjer bo lahko delalo 20 ljudi. Stroji bodo zabrneli sredi prihodnjega leta. Del opreme je prispel te dni iz Nemčije. Foto: Š. S bo prav tako uveljavila pravico do brezcarinskega uvoza strojev, kajti šele tedaj bosta nekako kompletirala strojno linijo. Računata pa tudi na to, da bo zgornja meja vrednosti, do katere je delavcem, ki se vračajo in ustanavljajo obratovalnice, spremenjena precej na višje. Če ne zavoljo drugega, pa vsekakor zaradi inflacije. Herman sicer ni nič potožil čez carinike, po čemer sklepam, da pri uvozu ni bilo večjih nesporazumov. Tako je tudi prav, saj je od odnosa državnih organov precej odvisno, kakšno bo razpoloženje stranke in tudi — posledice. Tudi na soboški občini so izdali utrezno dokumentacijo, medtem ko bo samo obrtno dovoljenje predložil carinskim organom v roku enega leta, spet seveda v skladu s predpisi. V tem času bosta Kisilakova povsem uredila prostore, inštalacije, namestila opremo, morda na tržišče poslala tudi kak izdelek, s katerim bosta »potipala« prodajne možnosti. V obratovalnici, ki bo štartala s polno paro predvidoma sredi prihodnjega leta, bodo izdelovali otroško in žensko konfekcijo. Prodajali jo bodo v treh lastnih trgovinah (v Serdici, Mariboru in Ljubljani). Torej sta Kisilakova precej denarja vložila tudi v urejanje trgovin. Izdelke bo mogoče dobiti tudi v drugih trgovinah. Gre torej za primer obratovalnice, o kakih že nekaj časa precej govorimo (malo pa storimo), ki bo dajala na trg majhne količine posameznih vrst oziroma modelov, obliko organiziranega dela, ki se lahko hitro prilagodi s svojo proizvodnjo. dali turizem na kmetih in nato prihodnje leto začeli ustvarjalno sodelovati v turizmu. Že sedaj zbirajo pristne domače kuharske recepte, state razglednice o Radencih, prospekte, vključevali pa se bodo vsi tudi v delu društva. Tako društva kot krožki na šolah ne morejo narediti v turizmu nič velikega, saj jim za kaj takega primanjkuje sredstev. So pa lahko stalni opomi-njevalec poklicnih gostinsko-turističnih delavcev, pa tudi vseh drugih, ki so pomembni v tej dejavnosti. Seveda bi bilo najbolje, da bi bili vsi ti (oziroma bi skoraj morali biti) člani turističnih društev. Tako pa se večkrat zgodi, da društva na sestankih govorijo eno in dajejo koristne predloge, dela pa se drugo. Prav zares bi bilo koristno, če bi trgovci, cariniki, poštni in bančni uslužbenci, pa še kdo, včasih slišali, kaj govorijo na sestankih turističnih društev. Društva gotovo niso samo zato, da dvakrat na leto organizirajo bolj ali manj kulturno prireditev. Povezana z vsemi pomembnejšimi turističnimi dejavniki v okolju bi morala biti pomemben usmerjevalec razvoja. Ta pa se začne pri mladih, s skrbjo za svoje naslednike. Bernarda Peček Pogoj za to pa so tudi delavci. Tudi tisti, ki bodo dobili delo pri Kisilaku, bodo morali biti prožni, vešči vseh operacij, s čimer pa seveda ni rečeno, da ne bo primerne delitve dela pri nastajanju izdelkov. »Ljudje se zelo zanimajo za zaposlitev pri nas,« je dejal Herman. »Že ko smo raztovarjali stroje s kamiona, so nekateri prišli povprašat, kdaj bomo začeli in ali bi morda našli delo pri nas. Na območju Rogašovec je kar precej ljudi, ki so vešči dela v konfekciji in zdaj delajo v Mur- BRIGADA RDEČEGA KRIŽA Ob iskanju alternativne oblike mladinskega prostovoljnega dela največkrat niti ne poznamo že uvedenih oblik in vsebin dela mladih. Prav zato ne vidimo v njih možnosti nadaljnjega nadgrajevanja. V mislih imamo mladinske brigade Rdečega križa Sloveniji-je. Žarek sreče je posijal tudi na dvorišče Cvetkove 6 v Murski Soboti. Štefan Flisar se je razjokal zaradi žalosti in sreče obenem. Srečen je bil, ker se je devet mladih pridno sukalo po hiši, pospravljalo ter belilo, pa tudi od bolečine, ker je ostal sam. »Sam sem ostal na svetu, tak kot ftiček na veji. Nikogar nimam, niti sorodnikov. Žena mi je umrla, ona je imela sorodnike. Jaz se še fala bougi dobro počutim, čeprav — povejmo — sem star 81 let. Imel sem roko v gipsu, ker sem padel, sedaj pa že toliko morem, da si kaj pospravim in po-mijem posodo.Vište, ti mladi so pridni. Nasekali so mi šibja ter drva znosili naprej, sedaj pa se pripravljajo, da bodo belili. To mi vse v red denejo, naslednji teden pa bodo prišli, da mi očistijo okna. Tak so pridni in vse bou-gajo, kar jim gospa pove.« Mladi brigadirji Rdečega križa pravijo, da radi delajo, ko vidijo, da s tem osrečijo ljudi. ski Soboti. Mnogi bi rajši delali bliže doma. Pri zaposlovanju se seveda ne bom mogel ozirati na drugo kot na sposobnost delavca. že res, da nama z ženo delovnih izkušenj ne manjka, tudi v vodenju manjšega obrata sem se dodobra preskusil v tujini, vendar pa bo doma, kjer bom tako rekoč začetnik, treba dobro poprijeti. Menim, da bo naša obratovalnica tudi tu uspešna, še posebno zato, ker bo šla v korak (ali pa celo nekoliko spredaj) z modo v svetu. Pri tem pa ne mislim le na kroje, ampak tudi na kakovost in barvne odtenke blaga. Tega bom lahko tudi nekaj uvozil.« Človek se vrača h koreninam — v domači kraj. Hermanova prihajata domov ne le zato, ker je tako rekoč skoraj vse nared za začetek zasebne obrti, ampak tudi zaradi svojih treh otrok: 6-le-tnih dvojčkov Andreja in Anite, Jki stopata prihodnje leto v prvi razred osemletke, in seveda tudi zaradi 3-letnega Aleksandra, ki mu gre zdaj nemščina iz ust veliko bolje kot slovenščina. »Če bi mislil samo na denar, potem se ne bi (kmalu) vrnil, saj bi ga v tujini lahko veliko več zaslužil. Še so druge vrednote,« je sklenil svojo pripoved prijazni sogovornik. Pa tudi žena Erika je menila, da smo že veliko poklepetali o biznisu. Tudi sam sem prišel do tega sklepa in se že najavil za obisk čez leto, ko bo obratovalnica zadihala s polno paro. Š. Sobočan Mladi za stare Mlade rdečekrižaje vodi in z njimi pripravlja program dela .Marija Zadravec z občinskega odbora Rdečega križa soboške občine. »Brigada Rdečega križa deluje v sklopu mladinske delovne akcije Goričko 87. Imamo tehnično in zdravstveno skupino, medtem, ko smo vzgojno izobraževalno opustili, čeprav smo tudi za letos že imeli pripravljen program za brigadirski vrtec. Mladi prihajajo iz vse Slovenije, so pa učenci kadetske šole za miličnike iz Ljubljane ter srednje zdravstvene šole iz Celja. Sedaj opravljamo sosedsko pomoč, v drugem tednu pa bo zdravstvena ekipa opravljala patronažno delo. Pomagamo starejšim, jim . nasekamo drva, urejamo plotove in vrtove, belimo, in pospravljamo. Seznam za sosedsko pomoč smo dobili od Centra za socialno delo, strokovnih služb socialnega skrbstva ter od krajevnih organizacij Rdečega križa. Sedaj res delamo v mestu Murska Sobota, bili pa smo tudi že v Puconcih, Iža-kovcih ter v nekaterih drugih okoliških vaseh.« V oblaku prahu, ki so ga mladi strgali s stene ter dvignili s tal z dr. Vladimirja Perkiča Ljubezen do poklica in razvedrilo v športu sta odliki, ki sta poleg vseh ostalih današnjih skrbi spremljali življenjsko pot dr. Vladimirja Perkiča. predstojnika pljučnega oddelka soboške bolnišnice v Rakičanu. Takšno oceno mu lahko izrečemo ob njego- vem visokem jubileju — 60-letnici življenja. Rojeni Sobočanec je v Ljubljani končal študij na Medicinski fakulteti in se kot zdravnik stažist zaposlil v Splošni bolnišnici v Murski Soboti. Bilo je to leta 1951. Dve leti kasneje je postal upravnik Zdravstvene postaje v Beltincih, kjer je delal osem let kot splošni zdravnik. Leta 1960 se je zaposlil na pljučnem oddelku Splošne bolnišnice v Murski Soboti. V tem času je metlami, so se še komaj videli. Tu pa tam je kateri stopil na dvorišče in se nadihal svežega zraka, pa spet nadaljeval z delom. Vsak je povedal, kako bi bilo najbolje narediti to in Ono. Brez ukaza so se znali dogovoriti, na povabilo, da bi kaj povedali tudi za časopis, so samozavestno in premiš-, Ijeni predstavili sebe ter delo, ki ga opravljajo. Slednjemu pa so dodali tudi »pomembnostno« oceno. Janez je doma v Jurklo-štru na Štajarskem, obiskuje pa srednjo zdravstveno šolo v Celju. Na šoli smo imeli razpis za to akcijo brigade Rdečega križa, Za zdravstveno enoto je sedaj bolj malo dela, več za tehnično skupino. Dobro se mi vseeno zdi, da pomagamo starejšemu, da bo tako dobil boljše stanovanje.« Tudi Metka, ki prihaja iz Senovega pri Krškem, pravi, da je pričakovala drugačno delo, kot ga opravlja sedaj, saj je tudi učenka srednje zdravstvene šole iz Celja. »Vendar je zelo dobro, da ta brigada Rdečega križa sploh obstaja. To, kar delamo, je zelo dobro, je humano delo, škoda le, da nas je samo devet. Ljudje nas radi sprejmejo, sploh so veseli, če samo pridemo na obisk, če nimajo kaj za delati. Nekateri pa, ki bi pomoč potrebovali, jo tudi odklanjajo.« Valter prihaja iz kadetske šole za miličnike, povedal in ponovil pa je to, kar sta že njegova brigadirska tovariša. Prav nič drugačno ni bilo mnenje Radojke Kovačevič, ki je tudi končala drugi letnik zdravstvene šole, prihaja pa iz Brežic; dodala je: »V brigado sem šla zato, ker me veseli, če pomagam.« Skupina pa ima tudi vodjo, to je Silvo iz Šempetra v Savinjski dolini, končal pa je prvi letnik kadetske šole za miličnike. »Delo pri drugih klasičnih akcijah je tako enolično, vsak dan eno in isto. Tukaj pa je drugačno vsak dan in tudi bolj zanimivo. Program dela pripravljamo sami, seveda v dogovoru s tovarišico od Rdečega križa. Cel teden imamo precej dela. Danes smo tu, jutri pa spet v drugem kraju.« Enakih misli o drugačnosti te oblike prostovoljnega mladinskega dela je tudi Boštjan iz Trebnjega pri Novem mestu. »Marsikdo rabi pomoč, pa si ne more pomagati, predvsem starejši. Raje delam to, kot pa na cesti, saj je pomoč konkretnejša, kot popravljanje cest.« Z drugimi besedami, a isto, sta povedala tudi Robi iz Ljubljane ter Borut in Turnišča. opravil specialistični izpit in postdiplomski izpit iz pnevmolo-gije na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Samo štiri leta kasneje je postal predstojnik pljučnega oddelka soboške bolnišnice, kjer to nalogo opravlja polnih 23 let. Kot zdravnik specialist je v času svojega delovanja v Pomurju opravil pomembno poslanstvo pri prosvetljevanju pomurskega človeka, zlasti na področju pnev-mologije. V Splošni bolnišnici Murska Sobota je več let uspešno opravljal funkcijo predsednika upravnega odbora in delavskega sveta. Poleg odgovornega dela v bolnišnici je veliko svojega prostega časa posvetil športni rekreaciji. Najbolj ga je pritegnil nogomet, ki.ga je nekaj časa sam igral, leta 1952 pa je postal športni zdravnik Nogometnega kluba Mura iz Murske Sobote. Njegovo športno nagnjenost pa še danes koristijo tudi drugi športni klubi, ki jim nikoli ne odreče uslužnosti. Veliko zadovoljstva najde tudi v naravi. Že leta 1957 je postal član zelene bratovščine in nekaj časa bil tudi starešina takratne Lovske družine Lipovci, ki je sedaj sektor Lovske družine Murska Sobota. Ob njegovem življenjskem jubileju mu želimo še veliko zadovoljstva pri opravljanju zahtevnega poklica in tudi v zasebnem življenju. Feri Maučec Sosedska pomoč je letos prvič vključena v program dela brigade Rdečega križa, mladi pa so torej zadovoljni s tem, kar delajo, saj so, kot sami pravijo, veseli in vestneje delajo, ko vidijo, da so ljudje, ki jim pomagajo, tudi srečni in zadovoljni ter jih sprejemajo odprtih rok. Dela jim ne bi zmanjkalo še lep čas, saj ko so ljudje spoznali njih in njihovo delo, si želijo, da bi jih še obiskali. Vsem pa ne morejo na pomoč, saj jih je samo devet in so letos — čeprav na papirju še brigada — le še skupina Rdečega križa. Tako vsaj pravi Alenka Sticl, nekdaj sama brigadirka, sedaj soci »Tak pridno delajo!« alna delavka in aktivna pri organizaciji dela brigade. »Brigade Rdečega križa, ki jih organizira republiški odbor Rdečega križa, delujejo na mladinskih delovnih akcijah Goričko že od leta 1978. Lansko in letošnje poletje pa so to le še skupine, saj je mladih vedno manj. V zadnjih letih v teh brigadah sodelujejo predvsem mladi s srednjih šol, pred leti pa so bili tudi študentje z višje šole za socialne delavce ter medicinske fakultete.« Delo brigad Rdečega križa, ki nosijo ime po Karlu Barbariču, nam je bilo velikokrat nepoznano, verjetno tudi zato, ker se nji-hovega dela ne da meriti z urami, kilometri in denarjem. V iskanju novih oblik prostovoljnega dela mladih, pa bi se kazalo spomniti tudi nanje. Majda Horvat STRAN 6 VESTNIK, 23. JULIJA 1987 PO IZGINULIH KRAJIH PREKMURJA Iskali Devečer, našli Grajsko Polje Med nevsakdanjo pustolovščino so se domačini Tešanovec (leta 1430 Tysinolch) nostalgično spominjali časov stare pravde, plačevanja desetine, kmečkih uporov in dolgotrajne veljavnosti zakona. Čas: srednji vek. Kraj: Prekmurje. Vsebina: izginula imela krajev, potokov, ledinskih imen. Pripomoček: zlasti knjiga dr. Ivana Zelka, Prekmurje do leta 1500 (Historična topografija Slovenije) iz leta 1982. Zelko sodi, da so izginila iz različnih vzrokov: ali so jih uničili Turki ali se je naselje združilo s sosednjo naselbino, za kar je tudi nekaj primerov. Na območju Beltinec je bilo recimo samostojno naselje Malhenovci, na območju Turnišča je bil ves srednji vek samostojen kraj Črnec z župnijsko cerkvijo. Kraj Črensovci je bil imenovan tudi po gospodarskem središču Ken-dinci. Lemerje je nosilo ime Zkledra (od skledar). Še v novejšem času je znano dvojno ime za današnje Otovce: Otovci in Pečna-rovci. ODLIČNA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA GRAJSKE GOSPODE S karto Prekmurja v srednjem veku smo se oglasili v zadružnem skladišču v Tešanov-cih in tu z domačinoma Jožetom Lipičem ter Vladom Kar-došem rekli to in ono o ljudskem izročilu. Ste kdaj slišali za imena kot so Negoninci, Bu-zinci, križanci, Obračakovci, Kapronuk, Horpah in druge, vse iz 14. stoletja, nas je zanimalo. »Za Obrančakovce smo slišali, saj se še danes tukajšnje njive imenujejo Obrančavško,« sta nam pritrdila. »Starejši se tudi spominjajo, da je menda na Jelovškovem bregu nekoč stal mogočen grad, imenovan poljski ali po madžarsko mezo-vAr, okrog njega pa ie bilo naselje. Ker ste omenili Buzince. je morda zanimivo, da je tod stal pred 30 leti budinski mlin. Buzinci so pravzaprav Budinci ali Budina, naselje med Mlaj-tinci in Rakičanom, ki so ga Turki požgali. Lastnik mlina je bil nazadnje pokojni Bac iz Murske Sobote,« smo zvedeli, hkrati pa vrtali dalje: kako so tedaj živeli podložniki in grofje?« »Nedvomno razkošno in najbrž so morali imeti izredno dobro obveščevalno službo med sabo. Kar pa zadeva tlačanstvo in plačevanje desetine, mislim, da danes moramo kmetje plačevati znatno več kot desetino. Če bi samo toliko, bi bil zadovoljen, tako pa je treba dati najmanj polovico ali 70 odstotkov pridelanega,« je bil kritiško našpičen Lipič. POSLEDICE GOSTILNIŠKE SVAJE MED TURKI IN DOMAČINI Posebej izviren in slikovit se nam je zdel 84-letni Jože Ne-meš, ki je potrdil, od kod ime Tešanovci oziroma njegova madžarska različica: »V soseščini kraj Ledave so bili Budinci ali Buzinci, zdaj pravijo pri Buzonskem mlinu. Bilo je v času Turkov: v gostilni muzika in turški vojaki. Prišlo je do svaje Tešanovci ali Grajsko Polje? Zgodovinski viri, recimo rojstne knjige, kažejo, da se je vas od leta 1784 do 1. januarja 1888 imenovala z imenom iz leta 1431 — Tešanoc. V letu 1888 se je v okviru splošne madžarizacije preimenovala v Mezovdr, kar v prevodu pomeni Grajsko Polje. Kako je prišlo do tega imena, nihče ne ve, saj so sosednje vasi svoja prejšnja imena samo pomadžari-la, novo ime Mezovdr pa s prejš-, njim nima nobene zveze. Obstaja domneva, da je do njega prišlo zaradi prejšnje lokacije vasi, ko je stal na polju grad in ob njem vas. To ime vasi se je ohranilo do leta 1918, to je do konca prve svetovne vojne, ko je Prekmurje del kraljevine SHS. Takrat so bili predlogi, da bi v slovenščini obdržali ime Grajsko Polje, vendar so bili zavedni vaščani proti in so nekdanje ime vasi dokončno potrdili kot Tešanovci. - MARIJA PINTARIČ —»SVOJEGA NE DAMO«- Na zidu hiše v Rogašovcih se s ceste jasno vidijo napisi, ki močno spominjajo na parole iz druge svetovne Marija je ogorčena. vojne. Človek bi najprej pomislil, da so res ostali iz tega obdobja kot dragocen spomin na boj proti tujim izkoriščevalcem, ki so nas preganjali od toplih, krušnih peči v mraz, zimo in brezup. Vendar pa se ob pogledu na zgradbo takoj zave svoje napake, ko uvidi, da je hiša čisto nova. Parole TUDŽE NEČEMO, SVOJE NEDA-MO, 1945 in OF so torej nastale v zadnjem obdobju. Pred hišo je ženica z grabljami počasi pospravljala seno. »To je ostalo od vojne«, je V šali zaklical mimoidoči. Katere vojne? Ko se je gospodinja predstavila kot Marija Pintarič, sem se spomnil člankov v reviji Jana. Pred dema letoma je namreč ta revija predstavila problem Pintaričevih kot primer, kako splošni družbeni interes pri nas ruši vse pred sabo, ne oziraje se na posameznika. Bralke priljubljene ženske revije so se zgražale nad »vaško oblastjo«, ki je hotela pregnati vdovo s štirimi otroki iz hiše, v kateri so živeli, med hladne stene nedograjene hiše. Potem pa se je ta »afera«, in vaščani so nekaj teh pokončali. Se istega dne so Turki vas požgali, ljudi pa, ki niso uspeli uiti, poklali ah odgnali,« je pripovedoval Nemes. Tudi o vladavini grofov se je razgovoril ta krepki in čili možakar, čigar predniki so bili nemešnjaki oziroma svobodnjaki — od tod verjetno priimek Nemeš — ki niso bili podložni grofu. Plačevali so le nekaj dajatev cesarju. Svobodnjaštvo so si zaslužili v vojski s hrabrostjo ali ga kupili s takratnim denarjem. Posestvo in status svobodnjaka so dedovali tudi njihovi nasledniki. Iz Nemeševe pripovedi je velo toliko nostalgije, da ni moglo iti brez vprašanja, če se mu toži po minulih časih. »Seveda se mi. Tedaj je za dolgo veljal en sam zakon, ne kot danes. Ko pa je začela gosposka spreminjati zakone, je nastopilo obdobje boja za staro pravdo, začeli so se, skratka, kmečki upori. Danes velja toliko zakonov, da bi vsak posameznik rabil pravnika. Doživeli smo tudi to, da je skoraj vsak milijonar, če ne milijarder, kar je bila nekoč redkost. Po moje bo moralo priti do spremembe v naši demokraciji, samoupravljanju in socializmu — in ne vein kakšna še imajo imena — ki trajajo že 40 let. Ne vem, če Rusi ne pridejo prej v pravi socializem kot mi; jeli?« je bil brez dlake na jeziku tešanovski očak. POMIK VASI S POBOČJA NA RAVNINO V vasi na stičišču pekmurske ravnice in goričkega hribovja smo se nujno morali srečati s Stefanom Kuharjem, svojevrst; nim kronistom Tešanovec, ki prav gotovo največ ve o izvoru in preteklosti tega območja. »Po zgodovinskih virih — kažejo se z izkopavanjem antičnih gomil v Vučji Gomili in Bogojini — je bil prostor, kjer je vas, že zelo zgodaj poseljen. Glede na to, da ie bila cesta Murska Sobota—Dobrovnik— Lendava zgrajena v času rimskega imperija, je najverjetneje, da je bila poselitev opravljena v prvih stoletjih naše dobe. Prvi pisani viri dokazujejo, da je vas z imenom Tysinolch prvič omenjena leta 1340, nato se omenja kot Tysanch leta 1365 in leta 1431 kot Tessanocz. Po teh podatkih se da razbrati, da je bilo naselje registrirano kot vas. Ker je o njenem nadaljnjem razvoju in življenju malo pisanih virov, se je treba naslanjati na ljudsko izročilo, ki pravi, da se je vas kasneje imenovala Streblanc,« smo z zanimanjem prisluhnili Kuharjevemu pričevanju. »Vas je bila pomaknjena severneje do prvin začetkov goričkega gričevja, kjer se še danes njive imenujejo Stre-blanci. Na najvišji vzpetini, na tako imenovanem Kučanovem bregu, naj bi stal grad z obzidjem, na obeh straneh pa vas. Starejši ljudje so pripovedovali, da so vas in grad Turki na enem svojih pohodov v 17. sto- Naostrilo se je pero našega poeta Milana Vincetiča in nastal je Devečer oz. Deuecher lil: Na jurki se potegne sluz in motna bersovina da z leti zakisli okus in peče kot žganina letju proti Dunaju požgali in porušili do tal.« V bližnji soseščini so Turki uničili še naslednje vasi: Obrančakovci, He-gonci, Mihalovci, Križanci in v bližini Mlajtinec Buzince. ČE TUREK NADLEGUJE ŽENSKO IZ BUDINEC Po uničenju vasi so se prebivalci skrivali pred turškim sovragom na zdajšnjem območju vasi Tešanovci, kjer je bilo močvirnato zemljišče z visokim, gostim vrbjem in jelšev-jem. Tu so si postavili začasna bivališča iz protja in jih ometali z blatom. Ker so turški vdori in ropanja v naše kraje trajali več kot stoletje, so se na tem mestu za vselej ustalili, najbrž tudi zavoljo boljše cestne povezave. Ohranila se je zanimiva prigoda, o kateri je Kuharju pripovedoval oče, zadeva pa Buzince oziroma Budince m tam kajšnji mlin. Ta vas vzhodno od Mlajtinec je bila v celoti požgana. »Neki turški oficir je baje nadlegoval eno od žena iz Budinec, a so ga vaščani ujeli in pokončali. Čez dva dni so se Turki kruto maščevali. Zbrali so vaščane na enem mestu, jih obkolili, pobili, bivališča pa požgali. Ostali so vsega trije, štirje vaščani, ki so bili v tem času na sejmu pri Sveti Heleni pri Čakovcu; čez nekaj dni so se vrnili, našli pogorišča in mrtve. Vztrajali so in si nedaleč stran postavili nove domačije. Pravijo, da je to danes vas Lukače vci.« V Zelkovi topografiji je govor o Negonincih oziroma De-večerju (peuecherfalua), vendar v Tešanovcih poznajo samo Hegonce. Ti naj bi bili ob današnjem bogojinškem pokopališču v tešanovski katastrski kakor zadevo imenuje Marija, nekoliko' utišala. Danes pa spet napisi, ki opozarjajo, da se družina še vedno čuti ogrožena. Marija je dogodke pred leti pojasnila: »Hišo so nam podrli in na njenem mestu sezidali trgovino. Ker nova hiša, ki smo jo sezidali nedaleč od stare, znotraj še ni bila urejena, smo zahtevali ureditev hiše, vendar tega niso izpolnili. Kot nadomestilo ' so nam na bančni račun vložili le 160 starih milijonov, vendar se tega denarja nismo niti dotaknili. Ta denar je zdaj seveda veliko manj vreden. Pobrala gaje inflacija. Bili smo prizadeti in nismo hoteli sprejeti miloščine.« Na vprašanje, kaj jih je vznemirilo zdaj, po dveh letih, da so napisali parole, je odgovorila: »Govori se, da bodo za našo hišo sezidali zadružni dom in cesto. Tako nam bodo spet vzeli zemljo. Toda mi ne dovolimo!. Parole je napisal sin Ivan, ki je pravnik. Ko je slišal za to novico, se je razjezil nad brezobzirnostjo in na občini. V minulih stoletjih so bili tod v večini naseljeni Slovenci, je pa res, da so se priseljevali tudi drugi narodi. Tako ze v 18. stoletju naletimo na imena, ki niso slovanskega porekla. Vzemimo ime Torek. ki morda ostaja po kakšnem Turku. Sledijo madžarski priimki kot so Berke, Bamd, Cor ih drugi. Mnogi so zaradi zaslug v ogrski državi svoja imena spremenili ali pomadžarili; zato iz tistih časov izhajajo priimki Vitez, Kardoš in podooni. V začetku 19. stoletja so se na to območje priselile družine Nemcev z Moravskega. Gre za družine Krebs, Obal, Lack, Krist in Hernisch (kasneje Er-niša). Ti so kupili večja pose- Pred jutrom nakaplja čez rob zarisje Deuechera da vdrugič podložimo sod za mater in očeta. stva in za tiste čase napredneje gospodarili do domačinov. JE NA KUČANOVEM BREGU ZAKLAD? Duša nam ni dala miru, da se ne bi skupaj s Kuharjem povzpeli na bližnji Kučanov breg, kjer je pred več stoletji stal utrjen grad Mezdva-ar, okrog njega pa tedanji Tešanovci. V grajski kleti naj bi ostalo polno sodov. Domačin Geza Kučan često pripoveduje, da je na mestu, kjer je stal grad, večkrat pri oranju s konji spodaj votlo bobnelo, kot da bi šli konji po lesenem mostu. Pokojni Štefan Vlaj pa je pripovedoval, da je ob ročnem rigolanju za vinograd naletel na meter široko, s kamnom obloženo pot, ki naj bi služila kot sprehajalna pot grajski gospodi. Kdo ve, če ne bi pri kopanju v globino odkrili celo kakšnega zaklada, sklede srebrnikov ali zlatnikov, nam je ušlo sredi koruznega polja. »Morda bi res, saj če bi kdo natanko vedel, kje je zaklad, bi ga sam izkopal,« se je odzval naš spremljevalec, da bi nato dodal, kako je bila prejšnja lokacija naselja na pobočju boljša od zdajšnje, ki je močvirna in ima večina vaščanov, zlasti ob večjih nalivih, vodo v kleteh. »Ce bi vas ležala tu zgoraj, bi voda sama odtekla.« Saj zato so med drugim potrebne zemljiške operacije (melioracije, komasacije), ki jih v srednjem veku niso poznali? »Seveda jih niso poznali. Danes jih izvajajo, pa bolj malo pomagajo.« Iz sive davnine, ko je v Prekmurju obstajalo znatno več krajev, potokov, ledin oziroma njihovih imen, se je misel vrnila v trdo stvarnost. Izginula imena se pač ne bodo več vrnila. Turške nevarnosti tudi ni več, so pa vsakršne druge tegobe, o katerih tokrat in tukaj ne želimo razpredati. Branko ŽUNEC pisal te parole. Nekaj pravice pa mora biti.« Marijine odločne besede so jasno pokazale, da se za to svojo pravico misli boriti tudi naprej. Na drugi strani pa se je pojavila drugačna resnica odgovornih v krajevni skupnosti. Povedali so nam, da je Marija očitno nasedla lažnim govoricam, saj nimajo v načrtu zidave na njenem imetju. Če je to res, potem so te govorice rezultat dejavnosti kakega zlobnega vaščana, naperjene proti občutljivi osebi, ki se že tako čuti globoko prizadeto. Kakorkoli že, krivice se v tej družbi dogajajo. Vendar pa mnogi molče'trpijo, le nekateri pa kričijo in zmerjajo vse naokrog. Iz takega razgovora se nekega realnega sklepa ne da narediti. Obstajata dve resnici. Ne moremo se opreti na neke norme, ker jih nimamo, v takih razmerah pa je človek pogosto krvnik in žrtev obenem. Jože Gabor Krnci čedalje bolj okrnjeni »Santo naprej, naprej ob potoku, po tej prekleti makadamski cesti,« me je nekam nejevoljno usmeril v Krnce možakar spoštljive starosti, ki je s koso pokonča-val nekaj mešanici trav in grmičevju podobnega. »Tu od sebebor-skega asfalta je slabe tri in pol kilometre ceste, ki jo, tako kot vas, počasi vrag jemlje.« Zdelano kapo je potisnil nekoliko na tilnik, si z zavihkom rokava obrisal zgubano čelo, nato pa po vrsti natresel vse, kar ga skrbi in jezi hkrati: »Hiše se praznijo, ljudi je čedalje manj. Mnogi so pod zemljo, drugi pa s te zemlje rinejo nekam drugam, na lepše, kjer ni toliko bre V Krncih, ki so komaj enajst kilometrov oddaljeni od Murske Sobote, je čedalje manj ljudi za delo na ne preveč darežljivi zemlji, zato si preostali med seboj pomagajo. Tako je bilo tudi ob žetvi ječmena pri Pečkovcih. Gospodar Ludvik je bil s pridelkom še kar zadovoljen, zato si je z olajšanjem dal koso na ramo in se odpravil domov. gov, kjer je asfalt. Če bo šlo tako naprej, bo čez petdeset let tam zarasli svet s podrtijami po dolini in bregovih...« Je imel možakar slab dan, je pretiraval? Na odgovore sem moral počakati le slabo uro, ker so pri Pečkovih — Ludvik Peček je namreč vaški funkcionar — z združenimi močmi želi ječmen. Pozneje, ko so ostali razkladali pridelek, sva se z gospodarjem pogovarjala o vsem, kar se v Krncih dogaja. Najprej mi je povedal zaskrbljujočo resnico, da v dolini in brežnih zaselkih še stoji 27 hiš, vendar jih je kar dvanajst že lep čas praznih. Nekateri so pomrli, nekateri so se odselili, hiše s sadovnjaki propadajo, opuščeno obdelovalno zemljo pa neusmiljeno zarašča grmovje. Leta 1961 je v kraju živelo 108 ljudi, v tem letu pa jih je komaj 57 in še od teh prevladujejo starejši. Ni-Vnnor «« mita ria bi se priselil. Janko Stolnik DOLGA VAS GEDEROVCI GORNJA RADGONA Kompasove brezcarinske prodajalne (DUTY FREE SHOP) na mejnih prehodih: Pokličite nas za vse informacije na telefonske štev. 74-741 in 22-512. Pričakujemo vas vsak dan od 8.—20. ure, tudi ob praznikih in nedeljah. KOM PAS JUGOSLAVIJA vam ponujajo: — kava 1 kg 13 DM — uvožene cigarete vseh svetovno znanih proizvajalcev od 14—25 DM — škotske viskije 1 liter že za 14 DM — francoske konjake za 18 DM — kozmetiko najrazličnejših svetovno znanih znamk — lego kocke od 4 do 90 DM — fotografske aparate Minolta od 155 do 573 DM — radiorekorderje Telefunken od 170 do 410 DM — športno obutev Adidas od 54 do 109 DM — program orodja Black und Decker — sončna očala Carrera za 19 DM — velik izbor svečk in brisalcev BOSCH — kuhinsko posodo Gissler od 26 do 231 DM — ure Seiko, Timex in Casio od 42 do 250 DM — zlat nakit res pa je tudi, da se za kaj takega ni nihče resno zavzel. Pustili so časučas, le za zdelano cesto in dotrajan most jih čedalje bolj skrbi. Nihče jim noče pomagati, sami pa ne zmorejo. Okrog tega imajo za sabo že vrsto obljub in pravi čudež bo, če se bo katera uresničila. Če že ne o asfaltu, pa vsaj ona o temeljitem popravilu mostu, pa ceste, seveda. Kaj narediti, da vas ne bo še naprej propadala? Je v tej družbi sploh kdo odgovoren za reševanje, ali vsaj blažitev tako zaskrbljujočih primerov? Pred leti je nekdo predlagal, da bi večje opuščene površine zasadili z donosnimi sadovnjaki, ostale pa po zložbah dali nekomu v zakup ali pa poskrbeli za prodajo. Zagotovo bi se našel kdo, ki ima voljo in smisel za kmetovanje na ne preveč darežljivi zemlji. Tista zdelana cesta res ne more biti edina ovira. Kako pa kaj drugače? Pred dvanajstimi leti so s trdim delom v dolini zgradili vaško-gasilski dom, imajo motorno brizgalno in vozilo, gasilcev pa včasih komaj zmorejo za desetino. Na gasilskem področju se še kljub vsemu ne dajo, saj so izkopali tudi več zajetij za gašenje. Da bi vsaj nekoliko omilili zoprn občutek odmaknjenosti, se jih je šest odločilo za napeljavo telefonov, sedmi pa si je zaradi visokih stroškov, prispevanja drogov in prostovoljnega dela zadnji čas premislil. VESTNIK, 23. JULIJA 1987 STRAN 7 sgp konstruktor ‘ n. sol. o., maribor tozd opekarna dolga vas n. sol. o., lendava SGP KONSTRUKTOR MARIBOR, n. sol. o., TOZD OPEKARNA LENDAVA, n. sol. o.., Dolga vas 42, Lendava objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas: 1. SERVISNI ELEKTRIČAR Pogoji: — končana poklicna eiektro šola — jaki tok — zaželjena praksa — dvomesečno poskusno delo 2. VZDRŽEVALEC STROJEV IN NAPRAV Pogoji: — končana poklicna šola kovinarske smeri — zaželjena praksa, znanje varjenja — dvomesečno poskusno delo 3. VZDRŽEVALEC STROJEV IN NAPRAV Pogoji: — končana poklicna šola, smer orodjar — dvomesečno poskusno delo — zaželjena praksa Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pošljite v 8 dneh od dneva objave. O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v 15 dneh po preteku rokov za vložitev prijav. IŠČETE DOBRE SODELAVCE? OGLASILI SE VAM BODO NA OGLAS V VESTNIKU! Delovna skupnost Skupne strokovne službe sisov materialne dejavnosti občine Gornja Radgona v skladu s 50. čl. Statuta delovne skupnosti in sklepa razpisne komisije z dne 15. 7. 1987 razpisuje: dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi - VODJA DELOVNE SKUPNOSTI (reelekcija) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu, izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko- ali višješolsko izobrazbo pravne, ekonomske, družboslovne ali organizacijske smeri, — najmanj 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi oz. vodenju večjih organizacijskih enot, — družbenopolitične in moralne vrline ter'pravilen odnos do samoupravljanja, — pravilen odnos do odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi, — organizacijske sposobnosti za pravilno vodenje DSSS. Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Delovna skupnost skupne strokovne službe, Trg svobode 12, Gor. Radgona — razpisna komisija, v 8 dneh od dneva objave v Vestniku. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dneva poteka razpisa. DO Pomurski zdravstveni center, tozd Zdravstveni dom Ljutomer razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi direktorja tozda za mandatno dobo 4 let. Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko izobrazbo medicinske, pravne ali ekonomske smeri in — 5 let delovnih izkušenj ter organizacijske sposobnosti. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: PZC, tozd Zdravstveni dom Ljutomer, I. slov, tabora 2. za razpisno komisijo. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izt iku objave. OSNOVNOŠOLSKI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD, Murska Sobota, Trstenjakova 73, na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1. Diplomiranega pedagoga, s polnim delovnim časom in za nedoločen čas; 2. Učitelja MA-FI, PRU ali P, s krajšim delovnim časom in za določen čas; Začetek dela pod št. 1 po dogovoru, pod št. 2 pa s 1. 9. 1987. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa v tajništvo zavoda. dopisniki so zabeležili Potrošnikova poslovalnica v Černelavcih je tako utesnjena, da stranke nimajo pravega pregleda nad založenostjo in izbiro. Precej prostora zavzema tudi uskladiščeno blago. Predvsem krajevna skupnost se že vrsto let zavzema za razširitev in posodobitev, po številnih novih gradnjah v zadružnem naselju pa postavljajo v ospredje gradnjo sodobne samopostrežne trgovine. Potrošnik ima že poldrugo desetletje kupljeno zazidalno parcelo, resnejšim dogovorom o začetku gradnje pa se izmika. Kako dolgo bo še tako? Foto. Janko Sto|nik SATAHOVCI Petdeset let gasilstva K Satahovcih so v nedeljo, 12. julija, pripravili prijetno slovesnost ob 50-letnici gasilskega društva, ki je že precej dobro opremljeno, številni vaščani pa v tem času pridno dograjujejo vaško-gasilski dom. Za zbrane krajane in gasilce iz enajstih društev so mladi pripravili kulturni program, predstavnik občinske gasilske zveze pa je podelil plakete, značke in priznanja zaslužnim članom. F. K. Praznik KS Stara cesta Krajani KS Stara cesta so si izbrali za svoj praznik 30. julij, dan, ko je omahnil v smrt narodni heroj Ivan Kaučič-Nande, rojen v majhni vasici De-snjak, v tej krajevni skupnosti. Letos bodo praznovali že četrtič in s ponosom lahko zrejo na prehojeno pot. V tem obdobju so vasi te krajevne skupnosti precej spremenile svojo podobo. Modernizirali so ceste, zagotovili primerno napetost elektrike v vseh vaseh in zaselkih, vsi krajani pa so oskrbljeni s pitno vodo. Na Stari cesti, kjer je porabnikov največ, pa že tečejo priprave za širitev vodnih zajetij. Vspodbudna je tudi ugotovitev, da mladi ljudje ne zapuščajo več v tolikšni meri svojih domov, ampak ostajajo na domači zemlji, jo dobro Obdelujejo, obnavljajo in gradijo hiše in gospodarska poslopja. Vedno večje uspešnih mladih kmetovalcev, ki tudi v tem, pretežno gričevnatem svetu, dosegajo zelo dobre gospodarske rezultate v poljedelstvu, predvsem pa v živinoreji. V letošnjem letu je ponovno zaživelo delo mladih, ki so se med drugim tudi odločili, da bodo začeli z načrtnim čiščenjem vasi in varovanjem naravnega okolja. V KS Stara cesta imajo še mnogo načrtov in želja. Poleg vzdrževanja že obstoječih objektov in še potrebnega moderniziranja cest, je ena pomembnih potreb izgradnja telefonskega omrežja. Ta krajevna skupnost je namreč zadnja v ljutomerski občini, ki še nima telefonski povezave. Aktivni gasilci pa so že pričeli s pripravami za širitev gasilskega doma, ki služi za širše krajevne potrebe. Praznovanje bo letos 1. in 2. avgusta. V soboto bodo športna tekmovanja (nogometni turnir za prehodni pokal Ivana Kaučiča-Nandeta, večerni tek pionirjev, mladincev in veteranov) in veseli večer, vse v organizaciji OO ZSMS Stara cesta. V nedeljo pa bo slavnostna seja Skupščine KS in DPO, razstava kuharskih dobrot in ročnih del ter osrednja proslava s kulturnim programom. Ob letošnjem krajevnem prazniku bodo prejeli priznanja K K SZDL Stara cesta: prizadevna gasilca Milan Kaučič in Vlado Mlinarič ter DO Rekonstrukcija iz Varaždina. Asfalt tudi v Žitkovcih Žitkovci so ena izmed najmanjših vasi v lendavski občini. Dolgo so si želeli, da bi posodobili vaške ulice, vendar so vedno našli potrebnejše delo. Uredili so vaški dom, ki jih je precej stal, lani pa so se odločili za asfaltiranje. Sprejeli so krajevni samoprispevek, poleg tega pa je vsako gospodinstvo prispevalo še od 30 do 150 tisočakov za asfaltiranje. K tej pomembni akciji so pritegnili še komunalno skupnost in kmetijsko posestvo. Pred nedavnim so ulice asfaltirali, razmišljajo pa že o novih akcijah predvsem na ureditev telefonije. Naj večja želja vaščanov je, da bi avtobus ustavljal v vasi, in ne na glavni cesti, ki je daleč iz-ven naselja. " ' . . n Šolska ura — dolga 30 let Po 30 letih smo si ponovno zaželeli biti razred, sošolci in sošolke, z razredničarko. V dveh dneh smo podoživljali svoja šolska leta, predvsem pa malo maturo nižje gimnazije v Črensovcih leta 1957. Gostišče Jaklin v Črensovcih še zlepa ni gostilo take skupine, kot je bila proti koncu junija, skupina 31 maturantov nižje gimnazije v Črensovcih v letu 1957 z razredničarko prof. Borko Kos-Graber. Zbrali smo se prvič, da bi sklenili šolsko uro, ki je trajala celih 30 let. Ta čas nas je šolalo življenje in nas izšolalo za razne poklice, hkrati pa tudi razneslo po svetu (v Argentino, Avstralijo, Nemčijo, Srbijo, po Sloveniji v ZDA). Ljubezen do domačega Prekmurja je ostala kot neprestani klic hrepenenja: »Mi smo kot štorklje, ki se radi vračamo v svoja gnezda!« V soboto zvečer je to gnezdo bila slavnostna dvorana, v nedeljo pa kar Prekmurje (Turnišče, Selo, Bogojina, Moravci, Martjanci, Murska Sobota). Enako kot smo z ljubeznijo sprejemali drug drugega, z enako ljubeznijo smo tudi stopali po svojem kraju, se zgledovali v zgodovino, v kulturo, v spomenike, v vse, kar so ustvarjali predniki nam je ohranilo tisočletje. Ta vidik nam je posebej razgrnilo predvanje prof. dr. Vilka Novaka »Narodnostni in kulturni razvoj Prekmurja« in strokovna beseda prof. Metke Fujs, kustosa muzeja v Murski Soboti, ki nas je vodila od spomenika do spomenika. Doživljali smo resničnost, da je človeka in svet dojemati s srcem (misel pisatelja Malega Princa), kajti bistveno je čutilom nedosegljivo. Kako je takrat svet lep in kako so ljudje prijetni! Kako smo podoživljali resničnost, da je tukaj nastala Povest o dobrih ljudeh, in zavest, da to sporočilo ne sme ostati samo trenutek nekega slovesa, ampak po nas sporočilo za sedaj, za danes, za ta svet, v katerem živimo in ustvarjamo povest o dobrih ljudeh! To je resničnost kraja, kjer bele tulpike pred nasiljem civilizacije še niso umolknile v svoji skrivnostni govorici mrtvih rokavov. ToCi LOGAROVCI— BERKO VCI Zadnjo junijsko nedeljo so krajani KS Logarovci —Berkovci praznovali prvi krajevni praznik, ki obeležuje združitev obeh KS v eno. Za to sb se na referendumu odločili 30. junija 1978. Prireditev je bila zasnovana na športnem tekmovanju in kulturnem delu praznovanja. Prve tovrstne športne igre za prehodni pokal KS so v celoti uspele. Tekmovale so vasi iz KS v malem nogometu in v streljanju z zračno puško. Prehodni pokal je osvojila ekipa vasi Boleh-nečici. Lovci LD Bučkovci iz štirih sosednjih KS pa so tekmovali v streljanju na glinaste golobe. Pokal KS je osvojila ekipa KS Logarovci — Berkovci. Slavnostno vzdušje so popestrili godba na pihala, pevci OŠ, recitatorji in folklorna skupina iz Prvi krajevni praznik Križevec pri Ljutomeru. Delegacija borcev pa je položila venec k plošči padlih borcev pri Žalikovi domačiji. Na slavnostni proslavi je bil govornik Ozvald Tučič, predsednik IS Skupščine občine Ljutomer, ki je poudaril predvsem uspehe na področju regulacije Ščavnice, melioracij in komasacij na pretežnem delu KS in s tem izboljšanje kmetijstva. Priznanja KS so na slovesnosti prejeli Anton Štuhec, Franc Zmazek, Jože Slana in Franjo Kapun, za delo v prvi krajevni samoupravi Logarovci—Berkovci. Podeljene pa so bile tudi bronaste značke OF, ki so jih prejeli Jože Vidnar, Ludvik Slavič st., Angela Budja, Gasilsko društvo Grabe ter OO ZSMS Logarovci in Kokoriči. Pavla Bohanec GORNJA RADGONA 270 upokojencev na izletu Radgonsko društvo upokojencev, ki združuje že nad 1000 članov iz šestih krajevnih skupnosti, je v tem času, poleg sodelovanja na regijskem športnem tekmovanju, organiziralo izlete za člane. Izbrali so krajše relacije. Ogledali so si Mlekopromet in Konus v Ljutomeru, Tovarno sladkorja v Ormožu in ptujski grad. Taki krajši izleti so za starostnike veliko bolj zanimivi, še posebno v času poletne vročine. To dokazuje tudi dejstvo, da se je prijavilo 270 članov. Vodstvo društva so zadolžili, da začne pripravljati tudi jesenske izlete. J. K. Načrti Naravnega zdravilišča Radenci, da bi zdraviliškemu centru povrnili nekdanji blišč in zelenje, se počasi uresničujejo. Zaenkrat so uredili sprehajalno pot od terapije do vrelca, oživili vodomet ter na novi zelenici v senci postavili klopi. bp foto: Rade Bakračevič POPRAVLJAMO 2. julija 1987 smo na 3. strani Vestnika ogorčeno prečitali vest, da je Viktor Car prejel nagrado in priznanje samoupravljalcev kot edini iz Pomurja. Nismo reagirali, ker vasje na to opozoril OS ZSS Murska Sobota. Pričakovali smo, da bo napaka popravljena ta teden, pa ni. Zato vas in novinarja Milana Jeršeta pismeno obveščamo, da je prejemnik tega »Pomembnega samoupravljalskega priznanja« tudi Milan Vajda iz Lendave in da je Lendava del Pomurja. Smatramo, da je z vaše strani bilo storjeno zelo neodgovorno dejanje in zahtevamo, da ga ustrezno popravite. V prilogi vam pošiljamo Naš glas, v katerem je na 6. strani objavljen prispevek s fotografijo Milana Vajde. Sekretar OS ZSS: Janez Bošnak Milan Vajda dobitnik priznanja in nagrade samoupravijalcem Republiški svet zveze sindikatov Slovenije je tudi letos podelil priznanja in nagrade samoupravijalcem. Na svečanosti v počastitev dneva samoupravljalcev. ki je bila v veliki dvorani Skupščine SR Slovenije 26. 6. 1987, je to visoko priznanje dobil tudi tovariš Milan Vajda iz Ina — Nafte Lendava, ki je tako ob tovarišu Matija Kocenu drugi dobitnik tega priznanja 7 naši občini. Milan Vajda se je kot mlad ekonomist zaposlil 1948. leta v Nafti, ki je kot mlada delovna organizacija potrebovala dobre strokovnjake. Kmalu nato je tov. Vajda začel s svojim delom tudi izven nalog, ki mu jih je določalo delovno mesto. Med drugim je bil član prvega delavskega sveta, ki je 24. IX. 1950 prevzel v upravljanje podjetje Tako se je začela delovna pot samoupravljalca, ki je v letih razvoja posvetil ves svoj prosti čas samoupravnemu družbenemu razvoju. Dve mandatni obdobji je bil odbornik občine Lendava, odbornik okrajnega ljudskega odbora ter predstavnik gospodarske zbornice. Celo desetletje je bil predsednik krajevne skupnosti Lendava, od leta 1982 pa je predsednik skupščine komunalne skupnosti Lendava. Pomembna je tudi njegova dejavnost v okviru društva računovodskih delavcev. Pravzaprav je težko najti izraze, s katerimi bi do potankosti zapisali prispevke tovariša Milana razvoju samoupravnih odnosov v lastni delovni sredini, kakor tudi v krajevni samoupravi. S takšno svojo samoupravljalsko človeško humano predanostjo izgradnji naše stvarnosti si je tovariš Milan pridobil med delavci Ina Nafte in krajani Lendave takšen ugled, kot ga v teh sredinah verjetno ne uživa nihče drug. Pozdravljamo odločitev delavcev, članov sindikata v Ina — Nafti, da so tovariša Milana predlagali za priznanje in nagrado samoupravljalcev. Tovarišu Milanu Vajdi pa iskreno čestitamo. Občinski svet ZSS Popravljeno? Dovolimo si pripomniti, da bi bilo normalno opozorilo uredništvu takrat, ko je Milan Vajda preje! visoko priznanje, in ne šele takrat, ko so videli Viktorja Carja v Vestniku. Ali pa šele zdaj ugotavljajo, da s svojini internim glasilom le formalno zadovoljujejo zahtevi po javnosti dela občinskega sindikalnega sveta. STRAN 8 VESTNIK, 23. JULIJA 1987 NOVO ' Staro za novo! Gozd je vreden mnogo več kot les, ki ga dobimo iz njega. Idrijske grape so še poraščene z njim. Tako naj ostane. Lesna industrija Idrija potrebuje veliko lesa za svoj proizvodni program. Les ni le v gozdu, tudi v starem pohištvu je, mogoče ga je še predelati. Zato: Nakup pohištva g po načelu § staro za novo. Ž Vaše staro pohištvo bodo ocenili strokovnjaki Lesne industrije Idrija, vrednost pa bodo odšteli od cene nove spalnice. Nov način prodaje in nakupa je vsestransko koristen, obogatili boste svoj prostor z manj denarja, hkrati pa boste obvarovali vsaj del našega naravnega bogastva. Prihranili boste čas in denar, v enem dnevu vam bodo odpeljali staro pohištvo in že montirali novo spalnico. Lahko jo izberete doma, ob obisku ocenjevalca starega pohištva ali v salonu Ark v Idriji, tudi v soboto in nedeljo. Plačate samo razliko med vrednostjo starega pohištva in nove spalnice. V gotovini, lahko pa tudi v 3 ali 6 obrokih. Novo ni bilo še nikoli tako ugodno. | Novo za staro | | vam ponuja | | Lesna | £ industrija š | Idrija. । Vse, kar vas še zanima, boste izvedeli, če pokličete (065) 71-266 ali (065) 71-267 vsak dan od 8. do 18. ure, tudi v soboto in nedeljo. kulturna obzorja Kulturna dediščina Prekmurja Tak je skupni naslov projekta treh enot Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti, ki se je letos prvič lotil tovrstnega raziskovalnega dela in raziskovalne naloge prijavil pri znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani. Nosilka prve raziskovalne naloge z naslovom Eneolitska naselbina na Bukovnici je arheologinja — kustosinja Pokrajinskega muzeja — Irena Šavel. Prekmurje v obdobju 1945—52 proučuje zgodovinarka Metka Fuis. Jože Vugrinec, vodja Pokrajinske in študijske knjižnice se je lotil obdelave periodičnega tiska v Prekmurju med obema vojnama. Arhitektura historicizma in secesije v Prekmurju pa je v ospredju raziskovalne naloge umetnostnega zgodovinarja Franca Obala, vodje soboške galerije. Vodja projektnega sveta o kulturni dediščini Prekmurja je prof. dr. Dušan Nečak, sredstva za znanstvenoraziskovalno delo na kulturnem področju pa bo poleg občinske kulturne prispevala tudi raziskovalna skupnost, bb foto: d. 1. POGOVOR S PETROM NOVAKOM Pred letošnjo folklorno manifestacijo Kako ste si zastavili delo v kul-turnoumetniškem društvu Beltinci, potem ko ste na zadnjem občnem zboru prevzeli njegovo vodstvo in zakaj bo letošnji folklorni festival teden dni prej kot običajno? V kulturnoumetniškem društvu, kot je beltinsko, ni bilo težko prevzeti funkcije predsednika, kar pa ne pomeni, da je delo v prostovoljnem društvu lahko. Še zdaleč ne! Prejšnja predsednica, tovarišicca Milica Šadl, je krepko zaorala ledino in ponesla sloves Beltinec na kulturnem področju (folklorna skupina z bando Kociper-Baranja, moški pevski zbor) daleč naokoli, tako doma kot tudi izven naših meja. Program dela društva je tak kot vsa leta, ustaljen na delovanju sekcij in organizaciji osrednje kulturne manifestacije, folklornega festivala, ki poteka vsako leto in ima letos zaporedno številko sedemnajst. Časovno je res premaknjen za en teden, to pa zato, ker je to čas konca žetve in ker ima največji pomurski delovni kolektiv — tovarna oblačil in perila Mura, kjer je zaposlen strokovni vodja folklorne skupine Boris Žalig, še kolektivni dopust. Nazadnje tudi zato, ker od te pomaknitve roka pričakujemo pritegnitev večjega števila ljudi.« Nerodno je le to, da je odločitev o časovni premaknitvi festivala v neskladju z napovedanim v koledarju prireditev v Pomurju in v slovenskem kulturnem koledarju, prav tako pa sovpada Beltinski festival z nedeljsko folklorno manifestacijo ob zaključku žetve v Križevcih pri Ljutomeru. Vas to ne moti? ZAKAJ TAKO? Lani je bila v času 16. festivala folklore v Beltincih zanimiva etnološka razstava v Šipoševi domačiji. Letos smo med malimi oglasi zasledili, da je ta idilična panonska hiša, kakršnih je v Pomurju le še malo ohranjenih, naprodaj. V upanju, da jo bo odkupilo kulturnoumetniško društvo Beltinci ob pomoči krajevne skupnosti in (sicer obubožanih) kulturnih inštitucij; smo predsednika kulturnoumetniškega društva Beltinci, Petra Novaka pobarali o njeni nadaljni usodi. Posebej, ker so lani delovni beltinski kulturniki vložili veliko svojega dela v odprašitev in obnovo s slamo krite hiše, ki jo je Borut Brumen izbral za primerno prizorišče in dopolnitev svoje razstave o žetvi in mlačvi. Zvedeli smo, da bi odkup Šipoševe domačije pomenil prevelik finančni zalogaj za kulturnoumetniško društvo Beltinci in da se apelom na pomoč ni odzval niti Zavod za spomeniško varstvo Maribor, ki so ga bojda, tako kot republiško Zvezo kulturnih organizacij, zaprosili za pomoč. Tako bo verjetno kot večina panonskih s slamo kritih hiš v obliki črke L, značilne za naše kraje, tudi omenjano domačijo doletela usoda večine podobnih hiš. Odstranili jo bodo in z blatom ometano, »cimprano«, bo gotovo zamenjala zidana hiša. Kajti entuziastov, ki bi radi svojim potomcem in vsem za’' -mcem ohranili podobo stare kmečke hiše naših prednikov, je malo, ker je vzdrževanje drago, zanimanje za to imenovanih kulturnih inštitucij zanjo pa očitno slabo, bb ERIK LOVRO: KOPALKA, 1987, kamen, medenina. Z 8. jugoslovanskega bienala male plastike v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti. »Moti me to, da pravočasno najavljeni časovni pomik ni upoštevan v koledarjih prireditev, in mislim, da bi tako na občinski kot medobčinski in republiški ravni morali uskladiti prireditve tankočutneje kot sedaj. Verjetno bi kakšna inštitucija to lahko usklajevala bolje kot doslej.« Bi raje govorila o vsebini. Kakšen je koncept letošnjega folklornega festivala v Beltincih? »Letos je v glavnem nespremenjen, nastopile pa bodo bolj neznane skupine. Med njimi ne bo Peter Novak, predsednik kultur-noumetniškega društva Beltinci. zvenečih imen, kot je bilo to prejšnja leta, vendar pa bo nastop folklornih skupin, ki jih v Beltincih še nismo videli, gotovo zanimiv. Sodelovalo bo osem folklornih skupin, med njimi Stuledi iz Trsta, Porabci iz Gor njega Senika, folklorna skupina Študent iz Maribora, Novi Marof s Hrvaške, Kamniška Bistrica, Velika Nedelja, Lindau iz Lendave in seveda domači folklorni plesalci z bando Kociper—Baranja v razširjeni sestavi.« Je nekoliko manj bleščeča zasedba folklornih skupin posledica razvpite stabilizacije oziroma nekulturnega časa, v katerem živimo, ali pa ji botruje menjava datuma in ljudi? »Mislim, da ne eno, ne drugo, ampak bo drugo lato pri nas petdesetletnica folklore in bodo spet, lani prvič s festivalom združeni Praznični dnevi slovenske folklore, ki so bienalni. Letos pa, četudi ni zvenečih imen, prireditev ne bo izgubila na veljavi.« Bi lahko terminsko opredelili, kdaj bodo nastopile posamezne skupine v Beltincih in kakšne so spremljevalne prireditve 17. folklornega festivala? »Letošnje prireditve v sklopu festivala so se začele z razstavo Beltinci nekoč in danes, ki jo je pripravil mladi arhitekt Ignac Dugar iz Melinec, kot diplomsko nalogo. Odprli smo jo v nedeljo ob 9.00 v beltinski čitalnici, v četrtek, 23. julija, pa v istih prostorih pripravljamo okroglo mizo o razvoju kraja, ki ima aktivno kulturno društvo, nima pa svojih prostorov za organizacijo prire ditev. Kot veste, se naše prireditve v glavnem odvijajo v avli osnovne šole in če ne bomo o svojem prostoru razmišljali zdaj, ga ne bomo imeli nikoli. Potrebujemo pa ga, kajti z vremenom se zaenkrat ne da upravljati in ves čas trepetati, ali nam bo v času festivala naklonjeno ali ne.« Če vam bo, bodo prireditve tako kot lani pred pročeljem žal zelo načetega beltinskega gradu. Katera se bo na prizorišču predstavila prva in kje bodo po tradiciji poleg Beltinec še gostovale sodelujoče folklorne skupine letošnjega 17. festivala folklore? »Kot prva se bo s celovečernim programom v Beltincih v petek zvečer predstavila folklorna skupina iz Laškega z ženitovanj-skimi običaji na Kozjanskem, z naslovom prireditve: Ohcet bo, ohcet. V soboto zvečer ob 20.00 se bo začel nastop folklorne skupine Študent iz Maribora, ki se bo predstavila z izborom jugoslovanskih plesov. Istega večera bodo folkloristi iz Gornjega Senika v Porabju nastopili v Moravskih Toplicah, v Radencih pa se bo predstavila folklorna skupina iz Trsta. Osrednja nedeljska prireditev v Beltincih se bo začela okoli 14.00 s povorko vseh nastopajočih, ki se bo vila od osnovne šole do prireditvenega prostora, kjer bo tradicionalne sejmarjenje. Ob tej priložnosti se bodo z izbranimi plesi predstavile vse sodelujoče folklorne skupine.« To nedeljo bo torej posebno živahno, kakšni pa so vaši vtisi z minulega gostovaja folklorne skupine in bande Kociper-Baranja pri naših zdomcih v Krefeldu v Zvezni republiki Nemčiji, ki ste se ga udeležili kot predsednik kulturnoumetniškega društva Beltinci? »Sodelovanje na velikem mednarodnem festivalu glasbe in plesa v Krefeldu pri Kdlnu je bilo, zanimivo, do njega pa je prišlo na pobudo naših zdomcev. Posvetili so nam vso pozornost in dogovorili smo se, da se drugo leto spet odzovemo njihovemu povabilu na gostovanje v Porurju.« Brigita Bavčar kulturni koledar. ČETRTEK, 23. JULIJA BELTINCI - Ob 20.00 bo v čitalnici okrogla miza na temo BELTINCI NEKOČ IN DANES. Tak je tudi naslov razstave, ki jo je pripravil arhitekt Ignac Dugar iz Melinec in je od nedelje na ogled v čitalniških prostorih, s pogovorom o razvoju kraja, ki je tudi pomembno kulturno središče, pa bi Beltinčani radi opozorili na prostorsko stisko. PETEK, 24. JULIJA BELTINCI - Na 17. festivalu folklore bo kot prva na prizorišču pred beltinskim gradom (če bo dež, pa v osnovni šoli) nastopila folklorna skupina iz Laškega. Predstavila se bo z ženito-vanjskimi običaji na Kozjanskem, prireditev, ki bo ob 20.00, pa poimenovala Ohcet bo, ohcet. SOBOTA, 25. JULIJA BELTINCI — Z izborom jugoslovanskih plesov se bo na 17. festivalu folklore predstavila folklorna skupina Študent iz Maribora. Nastop bo ob 20.00. RADENCI — V okviru 17. festivala folklore v Beltincih bo v zdraviliškem kraju v gosteh folklorna skupina Stu ledi iz Trsta. Zaplesala bo ob 20.00. MORAVSKE TOPLICE - Folkloristi iz Gornjega Senika, ki sodelujejo na letošnjem festivalu folklore v Beltincih, bodo popestrili večer v obiskanih toplicah, kjer je te dni veliko gostov, ki se bodo gotovo odzvali na folklorno prireditev. NEDELJA, 26. JULIJA BELTINCI — Osrednja prireditev 17. folklornega festivala v Beltincih se bo ob 14.00 začela s tradicionalno povorko vseh nastopajočih folklornih skupin. Folkloristi se bodo od osnovne šole napotili na prireditveni prostor pred beltinskim gradom, kjer bo tudi tradicionalno sejmarjenje izdelkov domače obrti. Na prireditvi se bodo predstavile vse sodelujoče folklorne skupine, ki jih je letos osem in jih v Beltincih doslej še nismo videli. razstave MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je še vedno 8. jugoslovanski bienale male plastike. Na njem se s 93 skulpturami predstavlja 53 jugoslovanskih avtorjev, 9 pa je gostov iz Zvezne republike Nemčije in razstavljajo 18 skulptur. Na ogled je tudi 25 risb, za izvirno postavitev bienala pa je poskrbel arhitekt Milan Zornik. Spominsko je s petimi skulpturami predstavljen France Kralj (1895—1960), posebno mesto pa ima častni nagrajenec preteklega bienala — Slavko Tihec — z 10 skulpturami. V Pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna muzejska in likovna zbirka. LENDAVA — V galeriji Lendava je še vedno odprta fotodokumentarna razstava o taborišču Šarvar na Madžarskem, na ogled pa sta stalna likovna in etnološka (muzejska) zbirka. Prav tako sta zanimivi spominska soba Gbrgya Zale, kiparja lendavskega rodu, in zgodovina mesta v slikah akademskega slikarja Zoltana Gaborja. LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak je razstavljen izbor del iz likovnih kolonij Ante Trstenjak, ki sodijo v stalno zbirko. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin se s svojimi deli predstavljata slikarka Aliča Javšnik in kipar Vilibald Kranjc. Uspešnice v knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti: Wolfgang Lippert: ALPSKO CVETJE (Cankarjeva založba), Kathleen N. Woodwist PLAMEN IN CVETJE (založba Obzorja) in Kle-mencij Somnambulo: HOROSKOP (založba Obzorja). VESTNIK, 23. JULIJA 1987 STRAN 9 ne zgodi se vsak dan Ljubitelji vina ODKRILI PLANET Največji ljubitelji vina v ZDA so prebivalci Washingtona, kjer vsak prebivalec popije povprečno 30 litrov vina na leto, kar je trikrat več, kot ga spijejo prebivalci v drugih predelih dežele. Sicer pa je v ZDA čedalje več ljudi, ki pijejo pivo. V pitju vina so na prvem mestu Portugalci s 105 litri vina letno na prebivalca. Sledijo Italijani s 95 litri, na tretjem mestu pa so Francozi z 91 litri na leto. Obrok tako za dvakrat presegli dosedanji rekord, ki je bil zapisan v Guinnes- metrov. Potem so 12 Ali je naš sončni sistem nekaj edinstvenega v vesolju? V iskanju odgovora na to vprašanje so astronomi opravili že veliko raziskav, da bi odkrili dokaz o obstoju planetov zunaj našega sončnega sistema. Vendar vse do nedavnega takšnih dokazov niso odkrili. Pred kratkim pa je skupini treh kanadskih astronomov uspelo. Trdijo, da so prišli do trdnih dokazov, da kroži v bližini zvezde Epsilon eridani najmanj en planet, velik približno toliko, kot je v našem sončnem sistemu planet Jupiter. Težava pri odkrivanju planetov v globokem vesoljskem prostoru je predvsem v tem, da jih je izredno težko odkriti, ker so premajhni in temni. Odkrivati jih je mogoče le posredno. Tako so tudi kanadski astronomi vztrajno opazovali gibanje 16 zvezd in skušali ugotoviti, ali prihaja v njihovem gibanju do nihanj, kar bi kazalo na vplive blizu krožečih nebesnih teles. Taka nihanja so po šestih letih opazovanj ugotovili pri že omenjeni zvezdi Epsilon eridani. Teorija in opazovanja so se zaenkrat lepo ujeli. Podatki dokazujejo obstoj manjšega nebesnega telesa v bližini zvezde, in to telesa, ki ni zvezda. di. ki Prav danes se začenjajo pasji dnevi. In tale na sliki je pripravljen, da bo potegnil pokvarjen avto, čeprav je tridesetkrat težji od njega. Marsova voda Mars je sicer res zapuščen, zaledenel planet, toda geologi so ugotovili, da ga je nekdaj oblival 45 metrov globok ocean. Voda tega oceana naj bi bila na Marsu »skrita« še danes bodisi kot podzemni led bodisi kot ledena skorja na tečajih. Revija Science je objavila mnenje Ronalda Greeleya, po katerem bi se lahko prihodnji raziskovalci »rdečega« planeta oskrbeli z nujnimi zalogami kisika, vode in marsičesa drugega iz teh ledenih skladov. Edini problem je za zdaj odkrivanje teh skritih bogastev. Greeley je našel Marsovo vodo, ko je preučeval planetove vulkanske stene na posnetkih, ki so jih na Zemljo poslali sateliti in druga vesoljska plovila, kar jih je zbiralo podatke o nam najbližjem planetu Sončevega sistema. Ameriški znanstvenik meni, da je bilo na Marsu največ površinske vode pred štirimi milijardami let. Tedaj naj bi le-ta oblivala ple-net s 45 metrov debelo plastjo. V Marsovi atmosferi je še zdaj zelo malo vodne pare in ker planetova gravitacija ni omogočala, da bi se voda porazgubila po vesolju, je gotovo še danes »ujeta« nekje v notranjosti, je prepričan Greeley. Tudi za kristjane Mnogoženstvo ni več le privilegij muslimanov, saj so z razsodbo nekega egiptovskega sodišča to pravico dobili tudi kristjani v Egiptu. Sodnik tega sodišča je namreč ovrgel tožbo žene Kopta, ki je vzel še eno ženo. V obrazložitvi je dejal, da je pazljivo preučil sveto pismo in razne verske filozofske spise, ni pa našel niti enega dokaza, da kristjani ne bi smeli imeti več žena. V razsodbi je sodnik zapisal, da je poligamija splošno sprejemljivo načelo v treh največjih religijah — islamu, judovstvu in krščanstvu. Hoja po žerjavici nič posebnega Hoja po vroči žerjavici že dolgo ni več posebnost indijskih fakirjev. To počnejo tudi Evropejci. V zadnjem času se je kot ognjehodec odlikoval novinar Mina Damata, ki se je vpričo televizijskih kamer sprehodil po žerjavici in tako dokazal, da je ta starodavna veščina dostopna tudi posvetnim ljudem in ne samo svetim možem, ki dolga leta prebijejo v meditacijah in si z vajami, postom nam. Hoja po žerjavici je zares starodavno početje. O njem pišejo prastare Vede, poroča sveto pismo, zanj so vedeli antični pisci. V prejšnjem stoletju so o teh ču-desih poročali misijonarji, ki so videli na svoje oči hojo po žerjavici v Indiji, Tibetu, Mongoliji, Južni Ameriki in še kje. Povedati pa velja, da je hoja po žerjavici doma tudi na Balkanskem polotoku. Ognjehodci so doma v Grčiji, Bolgariji in tudi v Jugoslaviji jih je menda nekaj. Znanstveniki še vedno niso razložili pojava. Dejstvo je, da ognjehodci po hoji po žerjavici ne dobijo hudih opeklin, niti ne kažejo znamenj bolečin. Da pa in askezo utrdijo telo proti boleči- že tudi rahla opeklina hudo boli, ve vsakdo sam. Parapsihologi sicer vedo za odgovore, vendar pa so normalni pameti nenavadni in težko sprejemljivi. Še najbolj v skladu z znanstvenimi odkritji je ugotovitev, da imajo ognjehodci to sposobnost, da njihov organizem izloči več naravnih opiatov in tako premagajo bolečino. Snovi, ki blažijo stres in bolečine in ki jih proizvajajo človekovi možgani, so odkrili pred nekaj leti. Toda to je le del odgovora, ki pojasnjuje neobčutljivost na bolečine. Kako ognjehodcem uspe, da gredo prek žerjavice in na podplatih nimajo opeklin, pa je zaenkrat še skrivnost. PAVLIHA PREDLAGA Slike brez filma IZDELEK, KI SE HVALI SAM! MURSKA SOBOTA Še pred nekaj leti bi bilo slišati zamisel o fotografski kameri brez filma podobno kot zamisel o kopalnici brez vode. Toda tehnologija je tako napredovala, da se po prvih poskusih dandanes že uveljavljajo fotografske kamere brez filma. Japonska tovarna Casio, ki jo sicer bolj poznamo kot izdelovalko elektronskih ročnih ur in kalkulatorjev, je poslala na tržišče malo kamero,, ki pomeni pravo revolucijo v fotografiji. Posnetkov namreč ne beleži na film, marveč na mali gibki disk. Seveda ni treba, če želimo videti slike, filma ne razvijati in ne izdelati povečave. Posnetke si lahko takoj ogledamo na domačem televizorju. Kamera namreč beleži posnetke na magnetni gibki disk, ki se ga zelo preprosto vstavi v telo kamere. Na en disk lahko posnamemo 50 barvnih posnetkov. Posebnost kamere je tudi ta, da vse posnetke, ki niso dobri, kar sama zbriše, tako da imamo dovolj prostora samo za uspele posnetke. Kot smo že povedali, si je mogoče posnetke ogledati na domačem televizorju prek kabla, s katerim povežemo kamero in televizor. Posnetke pa lahko tudi natiskamo, če kamero povežemo s tiskalnikom. Pri Casiu pravijo, da bodo vsak čas izdelali tudi povezave med kamero' in računalniškimi sistemi ter priključek, ki bo omogočil pošiljanje elektronskih slik prek telefonskih zvez. Zanimiva je tudi cena: stane okrog 700 dolarjev, kar ni drago. MORJE ZA POLOVIČNO CENO Ta ponudba je namenjena vsem, ki zaslužijo manj, kot znaša povprečni osebni dohodek. Dodatni pogoj pa je, da korist- niki popusta prežive vse počitnice samo na eni nogi, ker se na ta način počitniške zmogljivosti povečajo za 50 odstotkov. Noge, manjše od številke 15, dopustujejo brezplačno. Živa baterija Mali, s prostim očesom nevidni organizmi so lahko zelo koristni, le odkriti je treba, kako jih uporabiti. Strokovnjaki Kingovega koledža v Londonu so odkrili, da je mogoče nekatere žive organizme uporabiti kot poceni in učinkovito snov za izdelavo biološke baterije. Gre za nekaj vrst bakterij, med njimi tudi za bakterije, ki žive sicer v človekovih prebavilih in mu pomagajo pri presnavljanju hrane. Razkrita skrivnost Znanost je razkrila celo takšno skrivnost, kakršna je noja ali ples po razbeljeni žerjavici med raznimi verskimi slavnostmi. Skupina raziskovalcev z zahodnonemškega inštituta Max Planck, ki je proučevala fenomen »neobčutljivih plesalcev«, je odkrila, da temperatura na njihovih stopalih v nobenem trenutku obreda ne seže čez 100 stopinj Celzija, saj so stopala razbrazdana in slabo prevajajo toploto. Žerjavica, po kateri skačejo plesalci, ima temperaturo med 240 in 430 stopinjami Celzija, stopala pa se je nikdar ne dotikajo dlje kakor 0,25 do 0,8 sekunde. Nemški znanstveniki so opazili, da je razžarjeni ogeljček, ki se je v tem kratkem delu sekunde plesalcu zataknil med prste, to občutljivo mesto opekel prav tako kakor »navadnemu smrtniku«, in tako prepričljivo demistificirali veščino skakljanja po žerjavici, o kateri so bili številni ljudje prepričani, da dokazuje »zmago volje nad materijo«. Kravice za Bakterije pri razkrajanju sladkorja proizvajajo snovi, bogate z elektroni in odzivne na kisik. Ko so nekaj bakterij zaprli v prostor, v katerem ni bilo kisika, so ugotovili, da je mogoče snovi, ki so jih proizvedle, uporabiti kot vir električnega toka. Tako so naredili prvo biološko baterijo. Med poskusi seje izkazalo, da so biološke baterije uporabne za najrazličnejše namene, predvsem pa so primerne za uporabo v mikroelektroniki. »Zrnce sladkorja zadošča za celoletni pogon elektronske ročne ure, »pravi dr. Pe- ter Bennetto, ki sodeluje pri poskusih. »Vendar pa bo preteklo še nekaj časa, predno bomo žive baterije izdelovali za široko rabo.« Tačas poskušajo izdelati vatno baterijo za električno pajanje telekomunikacijskih po. sto-na-na- prav v oddaljenih krajih. Takšna močna baterija bi seveda »požrla« precej več sladkorja kot majhna baterija za napajanje ročne -ure, vendar je mogoče sladkor ponesti s seboj ali ga pridobiti tudi tam, kjer ni ne duha ne sluha o elektriki. zTtotZ -o- of S- £ m-a. eZeax. JfS-ooo cžfn ( 4Z Z- ick rxxz "V- je. j Neka ameriška radijska postaja si je omislila svojevrstno prvo nagrado v tek- dobil toliko denarja, kolikor ga bo v rokah v Ji t šestdesetih se-Tj kundah zmogel odnesti iz ban-ke. Ko je Pete * Mosher doma denar preštel, ga je bilo nekaj več kot za 16,5 * milijona dinar->. Jev- * f movanju. Prvo-nagrajenec bo Siromašne Čeprav je danes prevladujoča tehnika pridobivanja novih pasem domače živine genski inženiring, pa stare metode še niso šle v pozabo in niso brez izrednih uspehov. Tako je iz Mehike prišla novica, da so tamkajšnji rejci vzgojili miniaturne krave, visoke le 60 cm. Za vzrejo so mehiški strokovnjaki vzeli krave pasme zebu, ki so majhne rasti. Oplojevali so medsebojno le najmanjše primerke in po 17 letih stalnega križanja vzredili mini govedo. Bikci so od kravic večji za 30 cm, a so še vedno visoki manj kot meter. Čemu mini krave? Kot pravijo mehiški rejci, ne gre za golo igranje z naravo, marveč za premišljeno dejanje. Za razliko od rejcev, ki se trudijo prirediti kar največje in težje govedo, po nekateri mehiški rejci prisegajo na malo govedo, ki ima lahko velike prednosti, katerih ne gre prezreti. Potrebuje manjše in skromnejše hleve, zadovoljno je s skromnejšo hrano, manj težav je s prevozom, na pašnikih ne naredi toliko škode kot veliko in težko govedo. Kravica te vrste je primerna za majhne družine, ki si reje velikih krav ne morejo privoščiti. Povejmo še, da daje mini krava okrog 3 litre mleka na dan, preživi pa tudi od pomij, če je treba. Zaenkrat se po mehiških travnikih pase 30 mini krav. Obeta pa se kar dober razplod. Tudi zanimanja za kravice je precej. znak ki vam daje g\ GARANCIJO kvalitete gyr *•*•*•*•* IZOLACIJE SERVIS &CO PTUJ SLAVKO FURMAN - PTUJ prt železniški postaji HAJDINA generafno popravila vseh mamk zamnovtrfnikov in MckMiov ZA OBNOVO OHIŠJA DAJEMO TRILETNO GARANCIJO vaša cenjena naročila lahko oddate nonstop po telefonu št. 062/771-637 za storitve v vašem domu ne zaračunavamo KILOMETRINE STRAN 10 VESTNIK, 23. JULIJA 1987 za vsakogar nekaj AIDS O nobeni bolezni še nismo v tako kratkem času toliko brali in poslušali kot o aidsu. Za to obstaja tudi močan razlog, saj okužba človeka obsodi na zanesljivo smrt. Virus ni več omejen na homoseksualce in narkomane ter na tiste nesrečnike, ki so se okužili pri transfuzijah. Grozi tudi tistim ženskam in moškim, ki so imeli spolni stik s katerim izmed okuženih, z njihovim seksualnim partnerjem in otrokom, rojenim iz takšnega partnerstva. Najpogostejša oblika prenosa je spolni akt Nova bolezen zahteva od nas le lastno odgovornost, saj ne moremo pričakovati, da bodo razmere izboljšali ukrepi državnega aparata, medicinske znanosti, pravtako pa se ne moremo zanesti na učinkovitost apelov na druge ljudi. Največ lahko naredimo s lastnim vedenjem. Tistemu, ki že dolgo let živi v stabilnem zakonu ali partnerstvu, se ni bati okužbe z aidsom, toda pred nami je velika in odgovorna naloga, kako obvarovati svoje otroke. NASVETI ZA LEPOTO Čvrste mišice in napeta koža Če kdaj, velja za poletje: obtešimo postavo, da bodo izginile maščobne blazinice in da se nam bodo napele mišice. Trebuh. Ploščat trebuh je lep, pod kožo ga držijo krepke mišice. Če hočemo, da bodo krepke, jih moramo krepiti. Učinkovita ja tale preprosta vaja: sedimo ali stojimi, potegnem trebuh vase, kolikor moremo, vzdržimo deset sekund, nato popustimo. Vajo delamo večkrat na dan. Dojke. Pomembno je, da so prožne. Vsak dan jih oprhamo z mrzlo vodo in zmasiramo s ščetko, ki nima pretrdih ščetin. Po prhanju moramo kožo namazati. Ne slepimo se, da sredstva za nego kože na prsih lahko naredijo čudež! Čudež naredi samo dobro prekrvavljeno tkivo, zaradi njega so dojke jedre. Roke. Zgodaj se postarajo, ker na koži ni lojnic, da bi jo mastile. Prizanašajmo rokam, ne umivajmo jih z ostrim milom. Redno jih mažimo s kremo. Zvečer vtrimo posebno kremo za nohte v konice prstov. Čim bolje bo prekrva- RADIO MURSKA SOBOTA Lestvica Radia Murska Sobota v oddaji 21 232. Najbolj priljubljene skladbe ta tfcden: 1. Let it be — Ferry aid 2. La isla bonita — Madona 3 Ja sam za ples — Novi fosili 4 Hold me now — Johnny Logan 5. Moja Majda — Magnet Lestvica nastaja s sodelovanjem hi-fi videostudia na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota, telefon: 25-577 Glasovnice — dopisnice, pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj. PREDSODKI O AIDSU 1. Okuženega za aidsom takoj prepoznamo? To je lahko težka in usodna zmota. Tak bolnik se ne loči od drugih ljudi, dokler se bolezen povsem ne razvije. Večina nosilcev smrtnega virusa se niti ne zaveda, da ga ima, v tem času pa lahko s spolnim stikom okuži partnerja. 2. Virus aidsa vsepovsod? Številni ljudje zmotno mislijo, da se lahko okužijo že. če primejo klu-ko, telefonsko slušalko ali pa se bolezni nalezejo na stranišču. Virus je zunaj telesa izredno nestabilen. Prenese se lahko le preko krvi, sperme in sluzničnega stika. S tridesetminutnim segrevanjem pri 50 stopinjah delovanje virusa prepečimo, uničimo pa ga tudi z močnimi dezinfekcijskimi sredstvi, kot sta npr. alkohol ali natrijev hipoklorid. 3. Nalezemo se ga lahko pri zobozdravniku? Nekateri ljudje se okužbe z aidsom tako bojijo, da si ne upajo več k zobozdravniku. Da bi se okužili pri zobozdravni- vljena nohtna posteljica, tem čvrstejše nohte bomo imeli. Za piljenje uporabljajmo ostro pilico, da nohtov ne bo cefrala. Zadnjica in stegna. To dvoje je problematično pri ženski postavi. Grešniku pravimo celulit, oranžna koža. Pod kožo so povečane maščobne celice, in če vezivno tkivo ni dovolj prožno, silijo skozenj. Pomaga samo disciplina pri hrani in utrjevanju telesa. Vaja: postavimo se tako, da smo ravni kot sveča, nato pa stisnemo oba krajčka. Napetost naj traja deset sekund, nato se sprostimo. Usta. Zdravilo je sproščenost. Nagrmadenost se najbolj pozna okrog ust. Pesimistično se pobesijo ali pa se koža nabere v splet čemernih gubic. Vaja za sprostitev: sredi brade je akupresurna točka, ki jo zatipamo kot jamico. S kazalcem najprej šibko pritisnemo to točko, nato močneje in ku, je komaj mogoče, kajti prvi ogroženi je predvsem zobozdravnik in ostalo medicinsko, osebje ob njem, zato se že poskrbeli za varnostne ukrepe, ki povsem zaščitijo tudi paciente. Poleg sterilizacije medicinskih inštrumentov za varnost skrbijo tudi zobozdravniki in bodo nosili maske, zaščitne rokavice, zaščitna očala in celo posebne plastične zaščitne obrazne maske, ki se že dobijo v tujini. 4. Aids se lahko razvije pri tistih, ki ne živijo zdravo. Zagotovo so šport, zdravo življenje ter zdrava prehrana pomembni za krepitev imunskega sistema. Toda pred okužbo z virusom aidsa človeka ne more zaščititi. 5. V majhnem mestu ali na vasi se ne moremo okužiti? Res je bilo v velikih mestih nekaj časa veliko več okuženih, kot pa bi jih našli v manjših mestih ali na vasi. Toda nevarnost okužbe ni vezana na velikost mesta, ampak na to, kje se okuženi giblje. Zato se tudi prebivalci majhnih mest in vasi ne morejo počutiti varne. spet rahleje — s . tem se mišice sprostijo. Oči. Samo če smo dobro prespani, budno gledamo — to je kot pribito. Če imamo rdeče obrobljene oči, nam bo morda prineslo olajšanje tole zdravilo: vrečko s pravim čajem vržemo v krop, ohladimo in zamrznemo v zamrzovalniku. Vrečko si nato položimo na oči. Lasje. Cim večkrat si jih operimo z blagim šamponom. Privoščimo jim sredstvo za nego in utrjevanje. Pri razcepljenih konicah pomagajo samo škarje. Trajna se obnese tudi pri tankih in mastnih laseh, zato ne imejmo pomislekov. Ruski čevapčiči Za pripravo jedi, ki jo lahko spečete zunaj ali v kuhinji, potrebujete: 1 kg zmletega govejega mesa, 2 stroka strtega česna, 2 drobno sesekljani čebuli, 1 jajčni beljak, I žlico moke, 1 žličko drobno nasekljane bazilike, sol, poper po okusu. Dobro zmešamo meso, česen, moko, dodamo čebulo, baziliko, sol, poper in trd sneg iz beljaka. Še nekajkrat pomešamo. Oblikujemo podolgovate klobase, ki jih prebodemo s paličicami. Pečemo na mreži na žaru. Postrežemo s solato. POMAGAJMO SI BREZ ZDRAVIL AKNE: Razmešajmo kvas v malo mlačnega mleka, da nastane gosta kaša. Namažimo si jo na obraz in lezimo za deset minut. Te maske si ne smemo pripraviti tisti dan, ko se odpravljamo z doma, ker nesnaga za nekaj čas bode v oči, šele potem se koža umiri. KRVNI TLAK: Veliko ljudi ima povišan krvni tlak. Lakte do komolcev potopimo v mrzlo vodo in počakamo približno dvajset sekund. To delamo zjutraj in zvečer nekaj tednov. Ukrep pomaga samo tedaj, če je krvni tlak malo povišan, v nasprotnem primeru moramo čim prej k zdravniku. DRISKA: Pomarančni sok. Na dan popijem poldrugi liter soka, izstisnjenega iz pomaranč. Jesti ne smemo drugega kot slane paličice. PIK ŽUŽELKE: Topla voda. Pičeno kožo šestdeset sekund oblivamo z zmerno vročo vodo. JETRA: Obremenjujemo jih z alkoholom in nespametno prehrano. Pomagamo jim lahko z beljakovinami. Če smo popili preveč alkohola moramo jetrom privoščiti počitek. Alkohola ne pijemo, jemo pa skuto. KRVAVENJE IZ NOSU: Krema za kožo. Kose vate prepojimo z malo mastne kreme, si jih previdno potisnemo v nosnico in potrpimo nekaj sekund, dokler krvavitev ne poneha. UDARNINE: Ledene kocke. Če so povezane z izlivi krvi, jih zdravimo s hladnimi ovitki ali pa napolnimo vrečko z ledenimi kockami in jo položimo na boleči del. KADILSKI KAŠELJ: Mleko. Kadilci, ki jih sili na kašelj, naj večkrat na dan popijejo kozarec mleka. Mleko včasih pomaga, da se kašelj ne razvije v kronično nadlogo. 10 MIZO VEDNO KAJ NOVEGA O ČESNU Katero je najboljše sredstvo zoper vampirje? Dobri, stari česen. Znanstveniki so pred kratkim odkrili, zakaj krvosesa pri tem mine poželenje po krvi: kri se tako spremeni, da celo sam Drakula odneha. Znano je, da je česen učinkovit pri prebavnih motnjah, deluje proti bakterijam in glivicam. Šele pred kratkim se je izkazalo, da Česnovi stroki vplivajo tudi na gostoto krvi. Ta postane redkejša, bolj tekoča, možnost za nastanek strdkov se zmanjša. Znano je namreč, da obstaja neposredna zveza med pregosto krvjo in možgansko kapjo ali srčnim infarktom. Čim bolj gosta je kri, tem slabša je prekrvavitev najbolj drobnih žilic in tem večja je možnost, da nastanejo krvni strdki. Večina zdravil, ki jih predpisujejo za razredčenje krvi, ima škodljive stranske učinke in jih bolnik ne sme predolgo jemati. Zato je tem bolj presenetljivo, da bo to vrzel lahko zapolnila navadna kuhinjska začimba. Česen je zaradi svojega ostrega vonja in okusa pri mnogih ljudstvih zelo priljubljen, mnogi pa ga ravno zaradi tega ne marajo. Nove raziskave so pokazale, da lahko ta zdravilna rastlina ugodno učinkuje tudi brez nezaželjenega vonja, in sicer v obliki koncentriranega česnovega prahu. Dokazano je, da se z uživanjem česna izboljša prekrvavitev organov, kri pa postane redkejša. Čim večja je količina zaužitega česna, tem bolj se zmanjšuje možnost za nastanek krvnih strdkov. OTROKOVE POČITNICE Nasveti za pesek in plažo Majhnih otrok ne puščamo na žgočem soncu, vedno jih je potrebno mazati s kremo za sončenje s posebno visokim zaščitnim faktorjem (7 ali 8). Krema naj bo po možnosti odporna proti vodi. Na mnogih plažah je bolje, če je otrok obut v plastične sandale. Ščitijo ga pred črepinjami, pločevinkami, pa tudi pred školjkami in kamni z ostrimi robovi. Otroci naj imajo vedno slamnik na glavi. Pri močnem vetru se obnese tudi bombažna čepica s ščitniki za ušesa. Po prhanju otroka temeljito namažemo z nemastno kremo za po sončenju ali s kremo za občutljivo kožo, z neodišavljeno otroško kremo ali losionom. Pri manjših poškodbah stopal na črepinjah, školjkah ali kovinskih predmetih največkrat zadostuje, če rano premažemo z dezinfekcijskim sredstvom in pustimo, da se pozdravi na zraku. Na plaži imejmo vedno dovolj pijače. Za majhne otroke so najboljši zeliščni čaji, ki jih pijemo poleti (malva, šipek, meta). Za majhne mehurčke, ki se včasih naredijo v ustih zaradi vročine, hrane ali vode, moramo imeti pri sebi kamilični čaj ali izvleček za splakovanje ust. Kadar je otrok v plitvini, ga sonce še prehitro opeče. Lahka bombažna majčka bo zaščitila občutljive predele ramen. Ce je otrok kljub vsemu opečen od sonca, pomagajo posebni geli proti opeklinam, zadostuje pa tudi hladilni, naravni jogurt, ki ga nanesemo na prizadeti del kože. Kadar so v morju meduze, se pozanimajmo, če so med njimi strupene, • ki lahko povzročijo opekline. Za majhne otroke so lahko smrtno nevarne. Po kopanju moramo otroka temeljito oprhati. Če prhe ni na plaži storimo to kasneje v sobi. Pesek, sol in umazana morska voda lahko pogosto povzročijo izpuščaje. ... JE PAČ PAŠTETA KEKEC! NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS Duhovite pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 30. julija na naslov: VESTNIK, Titova 29/1 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo. Kar smej se! Zelo rad sem v družbi s pijancem. (Metriik) Slabo se vam piše, tovariš direktor! Vso rezervo ste že izpraznili, če odvijete še zadnji vijak ... Adijo, zlati časi! (Rituper) Alkohol človekov največji »prijatelj«. (Šernek) Še nekdo, ki hoče ekologom dokazati, da prazne steklenice niso nevarne — niti človeku. (Madjar) SESTAVIL MARKO NAPAST IZDELOVANJE ZEMLJEVIDOV VRSTA VIŠNJE PISATELJ MURNIK SNOV BREZ STALNE OBLIKE NEKDANJI TURŠKI 'VELIKAŠ ŽENSKO IME PRISELJE- NEC EVROPSKO GORSTVO SPOJINA ŽIVEGA SREBRA S KOVINO ZVEZDARJI PRESTOL JANKO GLAZER DIVJE GOVEDO TUJ DVOGLASNIK POMANJKANJE MORALE NOČNI GOSTINSKI LOKAL M. IME VODNA VRŠINA MUSLIMANSKI POST AVTOMOBILSKA OZNAKA AVSTRIJE VDOVA LENNONA PRAZEN SNOP TONA UTRIP S TREPALNICO MADŽARSKA DENARNA ENOTA SODOBNI ITALIJANSKI PISATELJ (UMBERTO) PRIPADNIK DAVNEGA LJUDSTVA V ITALIJI RENU VLADIMIR DEDIJER JELOV GOZD AVSTRIJSKA POROČEVALSKA AGENCIJA SPODNJA« PLOSKEV PRI POSODI REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: navtika, ekrazit, pratika, ton, DIN, Ub, ora, nav, ris, otok, KO, V, dativ, krone, ramazan, Smetana, Tati, TT. VESTNIK, 23. JULIJA 1987 STRAN 11 AIDS SMRTONOSNA BOLEZEN MODERNE CIVILIZACIJE Zgodovina nam potrjuje, da skoraj vsako zgodovinsko in kulturno obdobje spremlja zanj značilna bolezen. Življenjske razmere ter način življenja pospešujejo in omogočajo širjenje bolezni. V starem veku je bila to gobavost, v srednjem je kosila kuga, nad lahkoživim življenjem v času renesanse je gospodoval sifilis. Ne dolgo je tega, ko je med delavci morila Kopanje — osvežitev, a tudi nevarnost V vročih in soparnih poletnih dnevih se marsikdo želi okopati v katerem od pomurskih kopališč, neredki pa so, ki si tako osvežitev privoščijo kar v bližnji gramoznici ali »ka-menščici«, kot .jo imenujemo po domače. Ker je v naših urejenih kopališčih za varnost kopalcev vsaj za silo poskrbljeno, se bomo v tem sestavku dotaknili problematike varnosti v tako imenovanih »črnih kopališčih«. S tem mislimo predvsem na gramoznice, ki jih v Pomurju ne manjka. Ker smo v vsakdanjem življenju siti gneče, raje nabito polna kopališča zamenjamo z dnevom, preživetim ob kakem od takšnih jezerc. Iz ražnja se zakadi, steče dobra kapljica in kaj še potrebujemo drugega kot kopanje v vodi, ki jo imamo pred sabo. S kozarčkom si nalijemo dovolj korajže in skočimo. Pri tem pozabimo, da smo se še pred kratkim prizadeto pogovarjali o tragični smrti kopalca v isti gramoznici, kamor smo se pognali. Ne, nam se kaj takega že ne more zgoditi, saj smo dobri plavalci. Taka in podobna razmišljanja pa so lahko vzrok, da se tak piknik tragično konča. Nastanek gramoznic nam je dobro znan. Nastanejo ob izkopih gramoza ter z izlitjem talnice v izkopane jame. Bregovi takih gramoznic so strmi ter se zaradi proda usipajo, to pa je lahko nevarna past za slabe tuberkuloza; v dvajsetem stoletju se srečujejo kar z dvema smrtonosnima boleznima: rakom in aidsom. Napredek znanosti in tehnike je človeka odrešil nekaterih kužnih bolezni, za človekovo zdravje in življenje pa moderna civilizacija prinaša tudi drugo senčno stran. Znanost in tehnika sta namreč s svojim razvojem pripravi ga plavalca, ki lahko, misleč, da se bo osvežil le do pasu, vstopi v vodo, ali za otroka, ki bi rad pobral žogo, ki je med igro padla v vodo. Toda tudi za dobre plavalce preži v takih kopališčih velika nevarnost. Voda v gramoznicah se za občutek prijetno ogreje le na površini, medtem ko je pod gladino še zmeraj mrzla. Ko se razgreti nenadoma poženemo v vodo, lahko nenadna temperaturna sprememba povzroči najmanj mišične krče, v najhujšem primeru pa tudi tako imenovano reflek- torno smrt. Ker v gramoznicah običajno ni odskočnih desk, so objekti vzpenjanja nad vodo, bodisi gradbeni stroji, plavajoči bagerji ali druga gradbena mehanizacija. Že sam objekt je sam po sebi za kopalca, ki se nanj vzpenja, nevaren. Skok v vodo v bližini takega stroja pa je lahko usoden, saj moramo vedeti, da so gramoznice navsezadnje le gradbišča ter da so pod vodno gladino odvrženi ali zapuščeni predmeti, ki. lahko ob skoku v vodo povzročijo nevarne poškodbe. Izredno nevarno pa je tudi kopanje pod vplivom alkohola. V vinjenem stanju ima človek občutek, da zmore vse ter daje sposoben preplavati neskončne razdalje. A je ravno nasprotno. V vinjenem stanju se fizična sposobnost očitno zmanjša, la nevede in nehote različne mehanične, kemične in biološke škodljivosti, ki hudo in nepopravljivo okvarjajo človeški organizem. Človeka premagajo kljub njegovi dobri sposobnosti za prilagajanje na nove razmere dela in življenja. Priča smo začetku velike epidemije, ki s strahovito naglico osvaja svet. Bolezen imenujemo psihično pa človek ni sposoben realno presojati svojo zmogljivost. Te trditve potrjujejo mnogi primeri utopljenih, za katere je bilo kasneje ugotovljeno, da so bili pred nezgodo v vinjenem stanju. Letošnja kopalna sezona v Pomurju je že terjala prvo žrtev. 22-letni fant ni upošteval opozorilne table, ki prepoveduje kopanje v gramoznici na Bakovski cesti v Murski Soboti, precenil je svoje plavalne sposobnosti in to se je zanj tragično končalo. Poleg tega beležimo vrsto lažjih in hujših telesnih poškodb, povzročenih ravno med kopanjem. Reševati človeka, ki se utaplja znamo vsi, saj smo se tega učili. Praksa pa kaže, da tega znanja ne znamo pravilno uporabljati ter da pogostokrat z nespametnim reševanjem tvegamo tudi lastno življenje. Ko smo v položaju, ko moramo reševati, rešujmo premišljeno in se ne prepuščajmo paniki, v kateri je reševanje že vnaprej obsojeno na neuspeh. Če reševanje s kopnega z raznimi pripomočki (palica, vrv, rešilni pas ...), ne uspe, naj za utapljajočim skoči najboljši plavalec, tak, ki bo fizičo sposoben ponesrečenca izvleči iz vode. Tudi dajanje prve pomoči naj bo usklajeno ter pravilno, saj bomo le tako uspeli. O nesreči je potrebno takoj obvestiti reševalno službo ter milico, potrebno pa si je dobro zapomniti kraj, kjer smo utapljajočega nazadnje videli na površini, saj je ta podatek pomemben za nadaljevanje reševanja s potapljačem. Mogoče kdo od bralcev ni prebral popolnoma nič novega in mu je vse napisano popolnoma jasno, mnenja pa smo, da z osvežitvijo ter utrditvijo znanja lahko le koristimo. In če smo že pri osvežitvi, ko izbirate med gramoznico ter hladno prho v domači kopalnici, izberite prho — je varneje. Aleksander JEVŠEK aids ali sida (sindrom pridobljene zmanjšane imunosti) slovenska kratičnica spin v praksi ni zaživela. Bolezen je za naš časopis predstavila dr. Zora Turk-Leva-čič ZjZavoda za socialno medicino in higieno v Murski Soboti: SMRTONOSEN VIRUS Bolezen povzroča virus človekove zmanjšane odpornosti (HIV), ki spada v skupino retro-virusov. V človekovem telesu napada predvsem obrambne celice, tako da le-te ne morejo več ščititi človeka pred raznimi okužbami. Postane močno dovzeten za okužbe z raznimi bolezenskimi klicami, predvsem za nekatere parazite ali praživali, glivice, viruse ter bakterije. Bolniki z aidsom zaradi teh okužb hudo zbolijo ter jih je težko ozdraviti. Virus je zelo »uničevalski«, saj za svoje razmnoževanje uporablja obrambne celice človeka, ki jih tako uniči. Prav zato ga je težko uničiti z zdravili, kot na primer bakterije. Kadar želimo uničiti bakterijo, onemogočimo njihovo rast ali razmnoževanje na primer z antibiotiki. Če bi poskušali na podoben način uničiti virus, bi morali večinoma poškodovati celice, kijih ti virusi uporabljajo za svoje razmnoževanje, a tako pa bi uničevali telesna tkiva. Tako pa se z razmnoževanjem celic v telesu množi tudi okuženost z virusom. Sama okužba pa še ne pomeni, da bo človek takoj zbolel za boleznijo. Aids se lahko pojavi od šestih mesecev do nekaj let od okužbe. V tem času pa je človek kliconosec ter lahko okuži tudi druge. DVE OBLIKI BOLEZNI Bolezen se lahko pojavlja v dveh oblikah. Aids je težja oblika obolenja, ki se kaže z različnimi možnimi okužbami z različnimi bolezenskimi klicami, prav tako se lahko pojavljajo nekatere oblike kožnega raka in raka na sluznicah telesa in obolelost živčnega sistema. Blažja oblika obolenja se imenuje ARS, zanjo pa so značilni nekoliko drugačni znaki, kot zvišana temperatura, večinoma nad 38 stopinj Celzija, potenje, zlasti ponoči, občutek utrujenosti in slabosti, driske in hujšanje, povečane bezgavke v različnih delih telesa in povečana dovzetnost za različne druge vrste okužb. ZDRAVILA NI Številni znanstveniki napovedujejo, da so na pravi poti, da dobijo zdravilo za bolezen. Vendar pa je bolezen še neozdravljiva. Poročajo sicer o eni vrsti zdravila, kot najbolj učinkovitem, to je tako imenovano zdravilo azidotimidin, ki ga preučujejo predvsem v Ameriki. Ugota vljajo, da so določeni uspehi, ki pa so žal kratkotrajni. Zdravilo uporabljajo v času, ko je bolezen v mirovanju. Pri uporabi zdravila nekaj mesecev se podaljša življenjska doba oziroma zmanjša smrtnost bolnikov. Zdravilo pa je tudi strupeno za človeka, zato ga dlje časa ne smejo uporabljati. Vemo pa, da pa je okužba kronična, človek je torej okužen za celo življenje. AKCIJE RDEČEGA KRIŽA Že lansko leto so se pri Rdečem križu Slovenije dogovorili o akcijah zdravstvenega prosvetljevanja in vzgoje starejših, otrok višjih letnikov osnovne šole, srednješolske in študentske mladine. Tudi v Pomurju so imeli že nekatere akcije. Šolski dispanzer je pripravil predavanja po osnovnih šolah, Zavod za socialno medicino in higieno pa za zdravstvene delavce, predavatelje zdravstvene vzgoje ter profesorje srednih šol. Vsak srednješolec je dobil tudi letak o aidsu, razdeljujejo pa tudi zloženko o možnostih okužbe. Za jesenske mesece pa pripravljajo zdravstvena predavanja po krajevnih skupnostih. Po dopustniškem času bodo vzgojno literaturo delili tudi v delovnih organizacijah. Poskušajo tudi taka zdravila, s katerimi bi poskušali dvigniti odpornost človeka. Dodajali so obrambne celice, limfocite. Tudi s temi zdravili ni bilo večjih uspehov, vsaj ne dolgotrajnejših. Za ta virus pa je tudi značilno, da se zelo hitro spreminja, lahko tudi pri eni in isti oboleli ali okuženi osebi. To pa pomeni, da je zelo težko najti zdravilo za povzročitelja bolezni, ki se nenehno spreminja. RAZŠIRJENOST BOLEZNI V SVETU IN PRI NAS Številke se iz dneva v dan spreminjajo. Svetovni zdravstveni organizaciji je bolezen prijavilo 127 držav, bilo pa naj bi že sto tisoč obolelih v svetu. Vse številke so seveda še vedno le ocene. Število okuženih za boleznijo aidsa pa je veliko večje. Okuženih naj bi bilo že pet do deset milijonov ljudi, saj na teden prijavijo svetovni zdravstveni organi približno tisoč obolelih. V Jugoslaviji je bilo približno petsto okuženih, deset bolnikov pa je že umrlo. V Sloveniji je bilo 27 okuženih, imeli pa smo tri bolnike s pravo sliko aidsa, štiri pa z milejšo, obliko arsa. V Pomurju zaenkrat ni okuženih niti obolelih. naCin okužbe Virus so namreč izolirali v različnih telesnih tekočinah in izločkih: v krvi, semenski tekočini, slini, solzah, materinem mleku, urinu ter še nekaterih. Prenaša pa se predvsem preko krvi ter sperme od okužene osebe na zdravo. Torej pri spolnem kontaktu z okuženo žensko in moškim, s prenosom okužene krvi, od okužene matere na otroka v času nosečnosti ali ob porodu, pa tudi z ranitvijo z ostrimi predmeti, predvsem za osebno higieno, ki pridejo v stik z okuženo krvjo (na primer igle, britvice, brivski aparati, zobne ščetke ...) Do danes še ni znano, da bi bi la možnost okužbe s hrano, vodo, po zraku, ob običajnem kontaktu z okuženo osebo, pri rokovanju, preko jedilnega pribora, krožnikov, kozarcev, v restavracijah, prav tako ne pri kopanju v bazenu niti pri uporabi skupnih sanitarnih prostorov. Vse raziskave, ki so jih že opravili, tudi zanikajo, da bi bolezen prenašale žuželke, muhe in komarji. Znano je Tudi, da je virus zelo občutljiv za razna razkužila, kot so varikina, sedemdesetodstotni alkohol, formaldehid, občutljiv pa je tudi na temperaturo, saj se s prekuhavanjem hitro uniči. Prav zato okužba v bazenih ni možna, saj stalno menjavajo vodo s pretekom in jo tudi klorirajo. Pa tudi sicer človeške celice, najsi bodo okužene, v vodi hitro odmrejo, s tem pa se uniči tudi virus aidsa. ŽIVETI TAKO, DA NE TVEGAŠ Najboljša zaščita pred okužbo je, da ne menjavamo pogosto spolnih partnerjev, pri spolnih odnosih z nepoznano osebo pa je dobro uporabljati kondome. Pribor za osebno higieno naj uporablja le ena oseba, prav tako igle za mamila in tetoviranje. Pri nas tudi ni možnosti okužbe z darovanjem ali prejemanjem darovane krvi. Pribor za odvzem krvi se uporablja le enkrat, vsa kri pa se v Sloveniji od lanskega leta testira, tako da ni možna okužba. Na transfuzijskem oddelku v Rakičanu pa od lanskega aprila testirajo kri vseh, ki mislijo, da so se okužili. M. H. Do Severnega rta in nazaj Od tu naprej smo torej tudi mi svetili dan za dnem, saj noči skoraj več ni bito. Takoj smo opaziti, da je tovorni promet na cestah redek. Od časa do časa pa smo se le srečali s kakim volvom ati scanio, ki je kar zgrmel mimo nas, da smo lahko samo prebrali POLAR EXPRES ali pa SCANDIA TRANS. Pozno smo prišli v najlepše skandinavsko mesto, kot so trdili nekateri. Tu smo imeli drugega znanca oziroma rojaka »Jožeka«, in tako se nam ni bilo težko potruditi in poiskati njegovo stanovanje na Landa-la-gatanu, tako se imenuje ulica. Jože, naš drugi gostitelj, je doma iz Ižakovec. Že skoraj deset let živi v Goteborgu in je zaposlen kot receptor v hotelu Opalen. Kot hotelskemu uslužbencu mu ni bilo težko odstopiti stanovanja nam, popotnikom. Celo ključ nam je poslal po pošti, še preden smo krenili z doma. Lepo stanovanje, skoraj v strogem centru, smo hitro našli in se lepo, po stari navadi »razkomotiH«. Med pogovorom nas nenadoma zmoti zvonec. »Kdo neki je,« si mislim in počasi odpiram. Glej ga, Jože se prismeje, in še preden se pozdravimo, nas povabi k prijateljici, Švedinji, na špagete in špansko vino. Seveda, zanimalo ga je, kako je doma, kaj delata mama in brat, saj je že dolgo, ko je bil zadnjič doma. Pa tudi informacije iz prvih rok so bolj originalne, kot kakršno koli pismo ali telefonski pogovor. Jože nam je svetoval, kaj je v mestu vredno ogleda. Poklonil nam. je še kup vstopnic za muzeje, prireditve in ladijske vožnje. Te vstopnice so sodile v paket hotelskih storitev, vendar se je Jože še dodatno potrudil za ugled Švedskega turizma. Povabilo na večerjo smo z veseljem sprejeli, ker pa ne bi bilo lepo od nas, če bi to priložnost tudi časovno zamudili, smo se z Jožetom pravi čas podali na drugi konec mesta. Švedinja je bila zelo vljudna z nami. Kazala je zanimanje za našo deželo, pa tudi malce se je začudila, kako si upamo na tako dolgo pot. Prijetno smo kramljali, a ker sonce ni hotelo zaiti, se tudi nam ni mudilo. Gostitelja nam še zaupata, da zjutraj odpotujeta na Ibizo v Španijo. Poslovili smo se; Jože in Švedinja Brigita sta hitela pakirat kovčke za Španijo, mi pa smo se predali razkošju utrujenosti in kot pobiti zaspali. Danes je pravzaprav šele 14 julij. Na poti smo šele nekaj dni in za nami so že prave odisejade. Zdaj se spet počutimo imenitno, saj imamo svoje stanovanje in se nam ni treba brigati, kje bomo spali in kje si bomo pogreli opoldanski obrok. To je bilo za nas pravo razkošje. Pa še po naključju smo ujeli radijsko oddajo v srbohrvaščini za naše rojake na Švedskem. Oddaja je bila vsak dan ob istem času. Tako smo izvrtali dodatni vir informacij, da smo bili med bivanjem na Švedskem informirani, kaj se dogaja doma in po svetu. Nekaj naslednjih dni smo ostali v Goteborgu. Ni kaj, res prijetno mesto, zavito v zelenje in prepredeno s številnimi kanali. Najzanimivejši del mesta je glavna ulica, ki je dolga skoraj 5 km in sega od umetnostnozgodovinskega muzeja do pomorskega na obali. Tu smo se največ zadrževali in se tudi najbolje orienti rali. Obiskali smo seveda oba muzeja, posebej nas je navduši! pomorski, kjer Švedi hranijo stare vikingške čolne in jadrnice, ki so že krepko načeti od starosti. Za plovbo gotovo več ne bi bili sposobni, obiskovalcu pa nazorno pokažejo, v čem so pluli davni predniki Skandinavcev. Na tej glavni promenadni ulici je bilo zmeraj živahno. Za to pa so poskrbela prikupna švedska dekleta, ki so prikazovala sveže pogruntavščine svetovno znanih modnih mojstrov. Tako so se oči mnogih mimoidočih ustavljale na izrazitih oblinah razgaljenih plavolask. Naši prvi kontakti z ljudmi so potrdili, da je na Švedskem in tudi v vsej Skandinaviji — angleški jezik od tujih številka ena. Pripetilo se nam je celo, da smo z naročilom gostinskih uslug v lokalu ostali žejni in lačni. S tem nočem poudarjati, da z nemščino ne prideš nikamor, vendar se ti pripeti to, kar se ti z angleščino gotovo ne bi. Sicer pa, vsaj po naših ugotovitvah, sploh ne pretiravam, če povem da Skandinavci ne marajo Zanimivost ni cerkev sredi pokopališča, ampak svojska podoba cerkve v Helsingforsu. Nemcev. Vzroki za to pa so gotovo v preteklosti. Gbteborg nam je ostal v lepem spominu, posebej še po znamenitem parku Tivoli, ki ponuja obiskovalcu vse vrste zabave. Spočiti in sveži smo lepega sončnega jutra pobrali šila in kopita in nadaljevali pot. V švedski prestolnici Do Stockholma nas je ločilo okrog 400 km. Južni del dežele smo tako morali prečkati od morske ožine Kattegat do vzhodne obale na Baltiku, kjer leži Stockholm, imenovan tudi severne Benetke. Vozili smo se po slikoviti pokrajini med smrekovimi gozdovi in pašniki. Pokrajino so krasila številna jezerca, v katerih so se zrcalili oblački poletno modrega neba. Prvo večje mesto na naši poti je bil Boras, nato pa kar štiri mesta z enako končnico, in sicer Jonkoping, Linkoping. Norrko-ping in pa Nykoping. Nekaj časa smo se vozili ob največjem Švedskem jezeru Vattern. In kaj smo videli v teh mestih? Najprej to, da se človekova bivališča ujemajo ž naravo. Nobena zgradba ne presega višine okoliških gozdov in mestnih parkov. Pri manjših stanovanjskih hišah je les glavni gradbeni material. Mesta povezuje lepa cesta, po kateri se vozijo zares samo dobra vozila. Motili pa so nas prometni znaki z vrisanim severnim jelenom. Skoraj na vsakem kilometru je postavljen tak prometni znak, pravega jelena pa ne vidiš zlahka; morda pa so te lepe živali postale tako pametne, da se rajši izogibajo človekovega dirkališča. !n potem se ceste začnejo širiti in prometni impulz naglo narašča. To je znak, da si v bližini velikega mesta, in tako se je pojavi! pred nami Stockholm v svojem sijaju. Mesto ima zelo ugodno lego, saj zna biti kljub svežim poletjem tu prava vročina, kar smo tudi občutili. Vendar to se zgodi le za nekaj dni, ko seže sem anticiklon z ruskih step in ko potegne čez Baltik in številne otočke prijeten jugovzhodnik. BiH smo torej pred vrati mogočnega mesta. Posebej smo se še razveselili ob ugotovitvi, da smo v bližini avtokampa. Niti se nam ne bo treba truditi in bloditi po mestu. Na žalost pa smo hitro zvedeli, da sta oba kampa v mestu zasedena. Nič zato, mahnili smo jo naravnost v center in se ustavili pred kraljevo palačo ob enem od kanalov, pa ne zato, da bi tam prenočili, ampak zato, ker se nam je zdelo tako najbolj imenitno. In potem se oziraš po mestu, ki ti je tuje in neznano, a vendar zanimivo, da pozabiš na kosilo, na večerjo — in celo na žejo. Stari center mesta je strogo ožigosan s severno gotiko, le vitki loki starih mostov, ki povezujejo dele mesta, dajejo občutek okrogline. Za počitek smo našli pravo gnezdo na hribčku, tik nad starimcentrom mesta. Zdaj smo se lahko požvižgali na avtokampe in na gnečo v njih. (Nadaljevanje prihodnjič) STRAN 12 VESTNIK, 23. JULIJA 1987 URADNE OBJAVE Leto XXIII Murska Sobota, dne 23. 7, 1987 Št. 19 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 162. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1986 občine Gornja Radgona 163. Odlok o sprejetju spremembe zazidalnega načrta Černelavci—Ve-ščica 164. Odločba o uvedbi komasacijskega postopka v delih k. o. Filovci in Bogojina 165. Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev v občini M. Sobota 166. Odredba o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta za melioracijsko območje Gerlinci—Fikšinci 167. Odredba o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za naselje Bakovci 168. Odredba o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta odlagališča komunalnih odpadkov za naselje Puconci 169. Pravilnik o pogojih in načinu za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini. 162 Na podlagi 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Ur. list SRS 2/73 — 1/82) in na podlagi 2. odstavka 206. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 5. 1987 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1986 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1986. 2. člen Zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1986 izkazuje : ' * — skupna obremenitev 815.462.865. - — plačila in preplačila 788.675.402,— — znesek dolgov zavezancev 42.032.508.— — znesek preplačil zavezancev 15.245.045.— — obračunski saldo — dolg zavezancev 26.787.463,— 3. člen Zaključni račun obsega: — bruto bilanco na obrazcu KD-6 — bilanco na obrazcu Zr-1 — pregled skupno doseženega prometa za leto 1986 — pregled dolgov in preplačil na obrazcu Zr-3 4. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Štev.: 400-4/87-05 Datum: 6/7-1987 Predsednik Skupščine občine G. Radgona Peter Fridau 163 Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80 in 36/81), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 25. 6. 1987, sprejela ODLOK o sprejetju spremembe zazidalnega načrta Černelavci—Veščica L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Zazidalni načrt Černelavci—Veščica, projekt št. 14/76, ki je bil sprejet z Odlokom o zazidalnem načrtu za naselje Černelavci—Veščica (Ur. objave, št. 12/77), se spremeni po načrtu, katerega je pod št. 26/86-ZN/S v maju 1987 izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. 2. člen Sprememba zazidalnega načrta iz prejšnjega člena odloka vsebuje: a) grafične podloge: — izrez iz prostorskih sestavin srednjeročnega Družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986-1990 vM 1:5000 — geodetska podloga v M 1 : 1000 — območje obdelave vM 1 : 1000 — obodna parcelacija vM 1 : 1000 — parcelacijski načrt v M 1 : 1000 — arhitektonska situacija — predvidena namenska raba površin v M 1 : 1000 — zakoličbena situacija vM 1 : 1000 — telefon in elektrika v M 1 : 1000 — kanalizacija in vodovod v M 1 : 1000 — višinski posnetek v M 1 : 1000 — projekt požarne varnosti vM 1 : 1000 — vertikalni gabarit v M 1 : 200; b) tekstualni del: — izjava o opravljeni notranji kontroli strokovnih podlag za pripravo PIA, — izjave o upoštevanju predpisov s področja: — varstva pred požarom in — varstva pred prekomernim hrupom, — obrazložitev prostorskih pogojev za realizacijo planskih odločitev, — etapnost izvajanja zazidalnega načrta, — aproksimativni predračun stroškov za izvedbo zazidalnega načrta; c) soglasja pristojnih organov in organizacij. II. MEJA OBMOČJA 3. .člen Območje obdelave, za katerega se sprejema sprememba zazidalnega načrta, je razvidna iz grafične podloge, navedene v 2. členu odloka. Območje, površine cca 21,60 ha, je omejeno z regionalno cesto Murska Sobota—Gederovci na jugu, na zahodu z lokalno cesto proti Gradu, severno mejo predstavlja predvidena trasa reguliranega potoka Dobel oz. južne pare, meje zemljišč pare. št. 182, 185, 186, 190, 193. 194, 197, 199, 201, 202, 205, 206, 209, 210, 213, 214, 217, 218, na vzhodu pa je omejeno z vzhodnimi mejami zemljišč pare. št. 898-907/2. 4. člen Območje zazidalnega načrta je namenjeno pretežno za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v obliki prostostoječe in vrstne zazidave z možnostjo opravljanja mirne obrti. Na zemljišču pare. št. 805, k. o. Černelavci, je predvidena gradnja objekta za potrebe WZ M. Sobota s pripadajočimi funkcionalnimi objekti in površinami ter postavitev satelitske antene. III. FUNKCIONALNE IN OBLIKOVNE REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV OZ. POSEGOV V PROSTOR TER DOVOLJENE TOLERANCE 5. člen Gradnja predvidenih objektov se mora podrediti naslednjim pogojem: — tlorisne velikosti predvidenih individualnih stanovanjskih objektov; ki so razvidne iz grafične podloge, navedene v 2. členu so * 10,00 x 10,00m in se smejo tolerirati ± 2,00 m v obe smeri ob pogoju, da je zagotovljen 8,00 m požarni odmik med objekti, — dimenzije vrstnih hiš so določene v odvisnosti od širine parcele ter , z dolžino od 8,00—12,00 m, _ | — predvidena tlorisna velikost VVZ je 20,00 x 65,00 m z možnostjo odstopanja ± 4,00 m v obe smeri, — stanovanjski objekti so lahko vertikalnega gabarita P + 1 + M ali Vp + 1 + M s tem, da max. višina objektov ne sme presegati 8,50 m, dovoljene so vertikalne tolerance do 0,5 etaže, — strešne konstrukcije morajo biti izvedene v obliki dvokapnic z naklonom strešine od 25° do 35°, — smeri slemena so razvidne iz grafične podloge, navedene v 2. členu odloka in se ne smejo spreminjati, — kritine morajo biti v opečni ali temnejši barvi, lahko so opečne, salonitne ali betonske, — gradbene linije so določene v grafični podlogi iz 2. člena odloka in se ne smejo spreminjati, — objekti so lahko masivne ali montažne izvedbe, oblikovno čime-notneje oblikovani, — garaže, shrambe in druge stanovanjske pritikline, je možno kot prizidke k osnovnim objektom locirati le do maksimalnih horizontalnih gabaritov, določenih s tem odlokom, — če je osnovni .objekt zgrajen v velikosti maksimalnega horizontalnega gabarita, prizidava pritiklin ni možna, — prizidki se morajoo konstrukcijsko in oblikovno prilagoditi osnovnemu objektu, — ograje so lahko žive meje ali kovinsko (betonsko)-lesene izvedbe maksimalne višine 1,20 m, ob komunikacijah se priporočajo žive meje. 7. člen Situacije cest, dovozov in dostopov ter komunalne naprave (kanalizacije, vodovod, elektrika, PTT, javna razsvetljava) so razvidne iz grafične podloge, navedene v 2. členu tega odloka. IV. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ IN OBVEZNOSTI IZVAJALCEV TER INVESTITORJEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA 8. člen Do pričetka gradnje načrtovanih objektov ter naprav se stavbno zemljišče območja tega zazidalnega načrta uporablja v dosedanje namene. Niso dovoljeni posegi, ki bi motilno vplivali na pogoje bivanja v oosiojecin objektih in na načrtovano izrabo. 9. člen Na novo pridobljene parcele s to spremembo zazidalnega načrta bo pridobil Sklad stavbnih zemljišč občine Murska Sobota. 10. člen Investitorji individualnih objektov so dolžni urediti okolico v skladu z zazidalnim načrtom najkasneje v roku treh let od dneva izdaje gradbenega dovoljenja. V. KONČNE DOLOČBE 11. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora ter na Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. 12. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava za inšpekcijske službe občin Pomura—Enota v Murski Soboti. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 351-6/86-4 M. Sobota, dne 25. 6. 1987 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r. 164 Skupščina občine Murska Sobota izdaja na podlagi 81. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86, prečiščeno besedilo),,202. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 12/80, 36/81, 11/84, in 4/86), naslednjo ODLOČBO I. Uvede se komasacijski postopek v delih k. o. Filovci in Bogojina. Meja komasacijskega območja poteka: od tromeje parcel št. 2772, 2773 in potoka pare. št. 6099, se nadaljuje po severnem robu pare. št. 2773, seka pot pare. št. 6072 in se nadaljuje po severnem in vzhodnem robu pare. št. 2972, seka jarek, pare. št. 6044 in se nadaljuje po severnem robu pare. št. 2974/1, po severnem in vzhodnem robu pare. št. 2973/1 ter po vzhodnih robovih pare. št. 2973/2, 2973/3, 2976, 2977, 2980, 2981, 2983, 2984, 2986, 2987, 2989, 2990, 2991, 2992, 2993, 2994, 2995, 4107/1, 4107/2, 4110, 4111, 4112, 4113, 4116, 4117, 4118, 4119 pri pare. št. 4241 se obrne in preseka pare. št. 4240, 4236, 4231, 4230, 4227, 4122, 4121, 4123, 4124, 4127, 4128, 4129, 4130, 4131, 4132, 4135, 4136, 4139 se nadaljuje po severni meji pare. št. 4140, preseka pot pare. št. 6073, se nadaljuje po njenem vzhodnem robu, pri pare. št. 4937 se obrne in se nadaljuje po njeni severni meji do poti pare. št. 4905, jo preseka in poteka po severnem robu pare. št. 4903, 4898, 4894, preseka potok pare. št. 6042, se nadaljuje po njegovem vzhodnem robu, v podaljšku presečišča pare. št. 4871 in 4872 se obrne in poteka po zahodnem robu poti pare, št. 4836, preseka to pot in se nadaljuje po severnem robu pare. št. 4867, po zahodnem robu pare. št. 4868/1, 4868/2 in 4864, preseka pare. št. 4863 in se nadaljuje po zahodnem robu pare, št 4861, po južnem robu 4849/2, preseka to parcelo in se nadaljuje po zahodnem robu pare. št. 4858, po zahodnem in severovzhodnem robu pare. št. 4854, po severovzhodnem robu pare. št. 4855, poteka po zahodnem robu poti pare. št. 6080, preseka to pot in se nadaljuje po severnem robu pare. št. 5383, 5393, 5394, 5395, po južnem robu pare. št. 5397, preseka to parcelo in pare. št. 5398, poteka po zahodnem robu pare, št. 5401, 5403, 5404, 5405, 5406, po severnem robu pare. št. 5406 in 5407, preseka pot pare. št. 6089 in se nadaljuje po zahodnem robu te poti do pare. št. 4725/1, kjer se obrne in se nadaljuje po severnem robu te parcele, po vzhodnem in severnem robu pare. št. 4725/2, po severnem robu pare. št. 4734, preseka pare. št. 4737 in 4739, poteka po severnem robu pare. št. 4742, preseka pare. št. 4743 in 4745, poteka po zahodni meji pare. št. 4745 ter preseka pare. št. 4749 in 4750, poteka po južni meji pare. št. 4754, 4755 in 4756, preseka pare. št. 4753, 4759, 4762, 4764, 4765, 4768, 4771, 4772, poteka po južnem robu pare. št. 4774/1, 4777 in 4778, preseka pare. št. 4783, 4788, 4794/1, 4789, 4796, 4799, 4801, 4802, 4803, 4804, poteka po južnem robu pare. št. 4807 in 4808 po zahodnem robu pare. št. 4809, po severnem robu pare. št. 4815 in 4828, preseka potok pare. št. 6042, se nadaljuje po zahodnem robu tega potoka do pare. št. 3940, kjer preseka potok in se nadaljuje po severnem robu pare. št. 4340, 4341, 4342, 4343, 4357, po zahodnem in severnem robu pare. št. 4358, po severnem robu pare. št. 4361, 4362, 4363, po severnem in vzhodnem robu pare. št. 4364, po severnem robu pare. št. 4365, 4369, 4370/1, 4371, 4372, po severnem in zahodnem robu pare. št. 3930, po zahodnem robu pare. št. 3927, 3924, 2923, 3922, 3921, 3920, 3916, 3915, 3914, 3910, 3909, 3900/1, 3899, 3895, 3893/2, 3893/1, 3892, 3889, 3886/1 do republiške ceste M. Sobota—Lendava, se obrne proti zahodu in poteka po južnem robu te ceste do pare. št. 2742, kjer preseka cesto in pare. št. 6046/2, poteka po severnem robu pare. št. 2700 in 2712, po zahodnem robu pare. št. 2719, in 2717, po zahodnem in severnem robu pare. št. 2716, po severnem robu p are. št. 2718 in 2645, preseka pot pare. št. 6048, poteka po njenem vzhodnem robu do potoka pare. št. 6042, ga preseka in se nadaljuje po zahodnem in severnem robu poti pare. št. 3192, preseka pot pare. št. 6065, poteka po njenem vzhodnem robu do poti pare. št. 6068, po njenem južnem robu do pare. št. 3357, poteka po njenem vzhodnem robu, preseka pare. št. 3358, 3359, 3360, 3361, 3362, 3363, in 3364, se nadaljuje po severnem robu pare. št. 3365, 3585, 3586, 3587, 3588, 3589, 3590, 3591, 3592, 3593, 3594, 3595, 3596, 3597, 3598, 3599, 3600,, 3601, 3602, 3603, 3604, 3605, 3606, 3607, 3608, 3609, 3610, 3611, 3612, 3613, 3614, 3615, poteka po vzhodnem robu pare. št. 3565, preseka pot pare. št. 6068 se nadaljuje po severozahodnem robu pare, št. 3643, 3644/2, 3644/1, po severozahodnem, severnem in vzhodnem robu pare. št. 3645, po južnem robu pare. št. 3662, po zahodnem robu pare. št. 3683, seka pot pare. št. 6069, se nadaljuje po severnem robu te poti, jo ponovno preseka in se nadaljuje po južnem robu pare. št. 3742, 3741, 3740, 3739/1, ’739/2, 3738, 3737, in 3735, kjer se obrne in poteka po katastrski meji med k.o. Filovci in k.o. Strehovci do reke Ledave (pare. št. 60°"/1 in 6097/2), poteka po njenem severnem robu do potoka Lipnica (pare. št. 6098) in po njegovem severovzhodnem robu do potoka pare. št. 6099 se nadaljuje po njegovem zahodnem robu do pare. št. 2773 kjer potok preseka in gre do izhodiščne točke, kjer smo pričeli z opisom meje komasacijskega območja. 2. Komasacijsko območje zajema parcele, ki so navedene na straneh od 4—147te odločbe. Parcele so navedene ločeno po katastrskih občinah. 3. Komite za kmetijstvo in gozdarstvo pri Skupščini občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu Komite) imenuje komisijo za izvedbo komasacijskega postopka (v nadaljnjem besedilu komisija). 4. Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči, parceliranje zemljišč, graditev in sajenje nasadov ter gozdnega drevja. Izjemoma je dovoljen promet z zemljišči do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljišč komasacijskega sklada, če gre za zmanjšanje števila lastnikov in solastniških deležev, če gre za formalno dokončanje pravnega posla, za prenos lastništva na zemljišču, ki je dejansko že opravljen, ali če postane zemljišče družbena lastnina. Potrdilo o tem, da gre za izjemen primer, izda Komite. 5. Komite določi rok in način razgrnitve idejne zasnove. Pozivamo komasacijske udeležence in druge, ki imajo na tem območju kakšen na zakon oprt pravni interes, da podajo pisne pripombe na idejno zasnovo v času razgrnitve, katere obravnava komisija. Komite lahko v upravnem postopku odloča o manjših spremembah meje komasacijskega območja, če gre za povečanje ali zmanjšanje površine komasacijskega območja do 5 %. 6. Komite določi rok in način razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju in elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju. Zoper razgrnjene podatke teh dveh elaboratov lahko komasacijski udeleženci podajo pisne ugovore, ki jih komisija obravnava v komasacijskem postopku. O njih se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč. 7. Komite določi rok in način razgrnitve elaborata nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju. Stranke v postopku imajo možnost podati pripombe in predloge na ta elaborat v času razgrnitve. Komisija obravnava pisne pripombe in predloge v komasacijskem postopku in predlaga spremembe elaborata. O spremembah elaborata se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč. 8. Če se na komasacijskem območju zaradi ureditve zemljišč poveča ali zmanjša površina poti, melioracijskih jarkov in drugih objek tov se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša oziroma večja površina zemljišč. 9. Pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada se bodo poleg določil 89. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih za območja, za katere je več oziroma ni interesentov upoštevala naslednja načela; — na zemljiščih ob gospodarskih objektih imajo prednost lastniki gospodarskih objektov, — v posamezni tabli ima prednost tisti lastnik — uporabnik, ki je imel v tej tabli pred komasacijo v posesti večji del zemljišča, — udeležencem, ki imajo sedež gospodarstva izven vasi Filovci, se dodeli zemljišče v tablah, ki so bližje njihovemu gospodarskemu sedežu, — zemljišča nad cesto Murska Sobota—Lendava se združujejo ločeno od zemljišč pod omenjeno cesto, — za komasacijske udeležence, ki prejmejo zemljišča v določeni tabli se upošteva vrstni red lastnikov v tej tabli pred uvedbo komasacijskega postopka, — v komasacijskem postopku se bodo upoštevala načela po takem vrstnem redu, kot so navedena v tej odločbi, če to ni v nasprotju z idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja in proizvodnim programom. 10. Mejnih znamenj (mejnikov), ki so postavljeni v mejnem ugotovitvenem postopku, ni dovoljeno uničevati, poškodovati ali samovoljno premeščati kot to določa 12. člen Zakona o zemljiškem katastru (Ur. list SRS, št. 16-142/74).. 11. Skupščina občine Murska Sobota pooblašča Geodetski zavod SRS, da v njenem imenu opravlja mejni ugotovitveni postopek, razgrnitev elaborata obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju, elaborata vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju in seznanitev komasacijskih udeležencev z dodeljenimi zemljišči v naravi. 12. Podatki o parcelah, zajetih v komasacijo so na vpogled pri Geodetski upravi Skupščine občine Murska Sobota, podatki o lastništvu teh parcel pa pri Zemljiški knjigi Temeljnega sodišča v Murski Soboti, enota v Murski Soboti. 13. Posameznemu komasacijskemu udeležencu se vroči odločba o uvedbi komasacijskega postopka v taki obliki, da izrek odločbe vsebuje le tisti del, ki se nanaša na posameznega komasacijskega udeleženca. Odločba o uvedbi komasacijskega postopka brez druge točke izreka se objavi v glasilu Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Ljutomer, Lendava in Murska Sobota. Celotna odločba je na vpogled pri Komiteju. Številka: 462-6/87-11 M. Sobota, 5/6-1987 Predsednik skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER 165 Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Ur. list SRS, št. 23/76) ter na podlagi Odloka o cenah za geodetske storitve v občini Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 15/81) je Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na 44. seji dne 7. 7. 1987 sprejel SKLEP o valorizaciji cen geodetskih storitev 1. člen S tem sklepom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilnih oseb, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve občine Murska Sobota. 2. člen Cene iz 1. člena tega sklepa so: Zap. št. Vrsta in obseg geodetske storitve Cena 1. PARCELACIJA 1.1. parcele 1U.1. do 0,3 ha na dva dela . 1.1.2. za vsak nadaljni začeti 0,3 ha 1.1.3. za vsako dodatno novo parcelo 1.1.4. za prenos gradbene parcele iz projekta v naravo 1.2. za vsako na novo nastalo parcelo obodne parcelacije 1.3. za razlastitev dolžinskega objekta za vsakih 100 m 72.000 17.900 13.800 27.600 61.200 91.400 din din din din din din Zap. št. Vrsta in obseg geodetske storitve Cena 2. MEJNI UGOTOVITVENI POSTOPEK 2.1. ugotovitev in izmeritev meje med dvema mejnima točkama 2.2. za vsako nadaljno mejno točko 55.200 13.800 din din 3. PRENOS POSESTNE MEJE PO PODATKIH ZEMLJIŠKEGA KATASTRA 3.1. grafični kataster: 3.1.1. določitev posestne meje med dvema mejnima točkama 3.1.2. za vsako nadaljno mejno točko 3.2. numerični kataster: 3.2.1. določitev posestne meje med dvema mejnima točkama 3.2.2. za vsako nadaljno mejno točko 71.600 din 17.900 din 44.000- din 13.800 din 4. IZDELAVA GEODETSKIH NAČRTOV ZA PROSTORSKE IZVEDBENE AKTE 4.1. izdelava načrtov za površine do 0,4 ha 4.2. za vsak nadaljni začeti 0,3 ha 63.400 din 23.500 din 5. IZDELAVA POSNETKOV NOVEGA STANJA 5.1. izdelava načrtov za površine do 0,1 ha 5.2. za vsak nadaljni začeti 0,1 ha 5.3. posnetek komunalnega voda za vsakih 100 m 5.3.1. za vod krajši od 500 m 5.3.2. za vod daljši od 500 m 52.600 din 19.400 din 52.600 din 48.500 din 6. ZAKOLIČENJE OBJEKTOV 6.1. stavbe in objekti do 200 m2 tlorisne površine 6.2. stavbe in objekti nad 200 m2 tlorisne poyršine 6.3. dolžinski objekti 26.100 din dejan, čas dejan, čas 7. Cene geodetskih storitev na gozdnem območju se povečajo za 50 % od zgornjih cen. Zap. št. Vrsta in obseg geodetskih storitev Cena 8. CENA URE Za geodetske storitve, ki se obračunavajo po dejansko porabljenem času, veljajo naslednje cene: A — terensko geodetsko delo 6.000 din B — pisarniško geodetsko delo 5.600 din C — risarsko geodetsko delo 3.000 din D — figurantska in druga pomožna dela 2.200 din E — strokovno delo na računalniku 20.000 din 9. Cena prevoženega kilometra znaša 160 din 10. SPLOŠNO — Posebej se obračunavajo materialni stroški (mejniki, obrazci, prevozni stroški, poštnina). — Ob prekinitvi postopka naročnik plača vse stroške, ki so nastali do prekinitve. ‘ — Če opravljamo meritve na izrecno željo naročnika v zim-, skem času, to je od 1. 12. do 1. 3. se cena poveča za 30%. — Geodetske storitve se obračunavajo po ceniku, ki velja ob zaključku dela. 3. člen Z uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota o valorizaciji cen Geodetskih storitev, ki je bil sprejet na 32. seji dne 3. 3. 1987. 4. člen Ta sklep začne veljati z 8. julijem 1987. Štev.:'38-1/87-5 M. Sobota, dne 7. julija 1987 Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota Janez Toti, dipl, ekonomist 166 Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) ter 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, Št. 20/80 in 36/81), je Izvršni svet SO Murska Sobota na seji, dne 14. 7. 1987, sprejel ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta za melioracijsko območje Gerlinci—Fikšinci I. Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta za melioracijsko območje Gerlinci —Fikšinci, ki gaje pod št. 14/87-UN/S izdelal'Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. II. Osnutek ureditvenega načrta se razgrne v obeh vaseh ter v izložbi zgradbe SO Murska Sobota (Titova cesta). Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin. V tem času bo organizirana tudi javna razprava, kraj in čas razprave bo določen naknadno. HL V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi in organizacije pismene pripombe k osnutku ureditvenega načrta Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, Staneta Rozmana 5 ter Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota. Številka: 351-12/87-4 M. Sobota, dne 14. 7. 1987 , Predsednik Izvršnega sveta SO M. Sobota Janez STOTL, 1. r. 167 Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. List SRS, št. 18/84 in 37/85) ter 219. člena Statuta ’občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 20/80 in 36/81), je Izvršni svet SO Murska Sobota na seji, dne 14. 7. 1987, sprejel ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za naselje Bakovci Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za naselje Bakovci, ki gaje pod št. 12/87-ZN/S izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. Osnutek zazidalnega načrta se razgrne v prostorih Krajevne skupnosti Bakovci ter v izložbi zgradbe SO Murska Sobota (Titova cesta). Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin. V tem času bo organizirana tudi javna razprava, kraj in čas razprave bo določen naknadno. III. V času ravne razgrnitve lahko dajo občani, organi in organizacije pismene pripombe k osnutku zazidalnega načrta Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, Staneta Rozmana 5 ter Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota. Številka: 351-11/87-4 M. Sobota, dne 14. 7. 1987 Predsednik Izvršnega sveta SO M. Sobota Janez STOTL. 1. r. 168 Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) ter 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 20/80 in 36/81), je Izvršni svet SO Murska Sobota, dne 14. 7. 1987, sprejel ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta odlagališča komunalnih odpadkov za naselje Puconci , I. Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta odlagališča komunalnih odpadkov za naselje Puconci, ki ga je pod št. 17/87 UN/S izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. II. Osnutek ureditvenega načrta se razgrne v prostorih Krajevne skupnosti Puconci ter v izložbi zgradbe SO Murska Sobota (Titova cesta). Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin. V tem času bo organizirana tudi javna razprava, kraj in čas razprave bo določen naknadno. III. V času javne razprave lahko dajo občani, organi in organizacije pismene pripombe k osnutku ureditvenega načrta Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, Staneta Rozmana 5 ter Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota. Številka: 351-10/87-4 M. Sobota, dne 14. 7. 1987 Predsednik Izvršnega sveta SO M. Sobota Janez STOTL, 1. r. 169 Na podlagi 9. člena Zakona o prometu z nepremičninami (Ur. 1. SRS št.: 19/87) in 2. člena Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lasti (Ur. 1. SRS 38/86) je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona na svoji 3. seji dne 30/6—1987 sprejela naslednji PRAVILNIK O POGOJIH IN NAČINU ZA PRODAJO STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ V DRUŽBENI LASTI L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se ureja način in postopek za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj, ki so zgrajena s sredstvi solidarnosti ter sta-novnaj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona občanom, civilnim pravnim osebam, z namenom ohranitve vrednosti družbenega premoženja. II. POGOJI ZA PRODAJO STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ V DRUŽBENI LASTNINI 2. člen Samoupravna stanovanjska skupnost je dolžna sprejeti program prodaje stnaovnajskih hiš in stanovanj vsaj en mesec pred izvedbo javnih dražb. Pri tem mora natančno upoštevati pogoje, določene v Zakonu. 3 člen Zasedena stanovanjska hiša ali stanovanje se lahko proda samo imetniku stanovanjske pravice na tej stanovanjski hiši oz. stanovanju neposredno s pogodbo. Nezasedene stanovanjske hiše oz. stanovanj pa se lahko prodajo samo na javni dražbi. 4 člen Javno dražbo izvede posebna 3-članska komisija, ki jo imenuje odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja Radgona. Komisijo sestavljajo: 2 člana odbora za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami in strokovni delavec Skupne strokovne službe SIS materialne dejavnosti občine Gornja Radgona. Javno dražbo lahko opravi tudi sodišče, pristojno po kraju, kjer . se nahaja nepremičnina. 5. člen Vsebino razpisa za javno dražbo sestavi odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Razpis mora vsebovati naziv in sedež prodajalca, označbo in opis stavbe oz. stanovanja, izklicno ceno, način plačila, višino kavcije, ki znaša 10% od izklicne cene in jo je potrebno položiti pred dražbo ter način tega pologa, čas in kraj javne dražbe, navedbe, kjer se interesenti lahko seznanijo s podrobnejšimi inforamcijami. Razpis javne dražbe se objavi na oglasni deski Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona in v tedniku Vestnik 15 dni pred jravno dražbo. 6. člen Javna dražba je ustna. Pred začetkom dražbe komisija ugotovi podatke o dražiteljih in položeni varščini. 7. člen V primeru, da nepremičnino draži le en sam -dražitelj, ki nedvoumno izjavi, da se z izklicno ceno strinja, mora predsednik komisije glasno ponoviti izklicno ceno, nato pa razglasi dražitelja, ki je na dražbi uspel in doseženo ceno nepremičnine (kupnino). Če nepremičnino draži več dražiteljev, začne predsednik komisije dražbo tako, da izkliče začetno izklicno ceno. Nato izklicno ceno prvič ponovi in dražitelje vpraša, »kdo da več«. Če kdo od dražiteljev ponudi višjo ceno, se dražba nadaljuje, tako, da predsednik komisije ponovi višjo ceno in vpraša ostale dražitelje, »kdo da več«. Zadnjo najvišjo ponudbo predsednik komisije trikrat ponovi. Ponudnik je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba.« g. člen Po končani dražbi komisija objavi, kdo je najboljši ponudnik. O poteku javne dražbe sestavi komisija za izvedbo javne dražbe poseben zapisnik, ki ga podpišejo člani komisije in vsi dražitelji. Proti opravljenemu postopku je mogoče vložiti ugovor, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. Ugovor reši komisija, ki je postopek javne dražbe vodila. Glede postopka javne dražbe se smiselno uporabljajo pravna pravila nepravdnega postopka. 9. člen V kolikor javna dražba ni bila uspešna, se ponovi v treh mesecih od dneva neuspele dražbe, izklicna cena pa se zniža za 1/3. V primeru, daje tudi druga dražba neuspešna, se stanovanjska hiša ali stanovanje lahko proda interesentu neposredno v roku enega meseca po drugi neuspeli javni dražbi, vendar ne pod izklicno ceno. 10. člen Pogodba o prodaji stanovanjske hiše ali stanovanja mora biti pismena. Overiti pa jo mora javni pravobranilec. Sklenjena mora biti v 15-ih dneh po opravljeni dražbi. V kolikor kljub pismenemu opominu uspeli dražitelj ne sklene pogodbe v roku, se kot kupca upošteva naslednjega najboljšega ponudnika. Način plačila kupnine se navede v pogodbi. V kupnino se všteje tudi položena varščina. Neuspelim ponudnikom se varščina vrne v 15-ih dneh po končani javni dražbi. Varščina se ne vrne.v primeru, da je uspeli ponudnik odstopil od svoje ponudbe. HI. PREHODNE IN KONČNE DOLOŽBE 1 L člen Pri razlagi vsebine tega pravilnika je potrebno upoštevati določila Zakona o prometu z nepremičninami in Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lasnini ter Zakona o nepravdnem postopku. $ Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo na enak način, kot je bil sprejet pravilnik. 13 . člen Ta pravilnik začne veljati takoj po objavi sklepa o njegovem sprejemu na skupščini D Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona v Uradnih objavah. Štev.: 025-14/87 Datum: 30/6-1987 PREDSEDNIK SKUPŠČINE Franci PLEJ, 1. r. šport Akcija Naučimo se plavati Veliko zanimanje za plavalne tečaje Zveza telesnokulturnih organizacij občine Murska Sobota tudi letos prireja začetne in nadaljevalne plavalne tečaje, s katerimi želi odpravljati plavalno nepismenost med mladimi. Doslej sta bila sklenjena na soboškem kopališču dva plavalna tečaja, ki so ju vodili štirje učitelji in vaditelji plavanja. Oba sta bila dobro obiskana, saj je na prvem sodelovalo 35, na drugem pa 45 otrok. S tečaji bodo nadaljevali dokler bo zanje zanimanje med mladimi. Sicer pa smo med udeleženci drugega plavalnega tečaja v Murski Soboti pripravili krajšo anketo. PETER JUTERŠNIK - vaditelj plavanja: »S plavalnimi tečaji želimo hitreje odpravljati plavalno nepismenost med pomurskimi otroki in pri njih vzbudili zanimanje za več gibanja ter odpraviti strah pred vodo, ki je pri mnogih otrocih še velik problem. Imamo začetno in nadaljevalno šolo plavanja. V začetni se skoraj 80 odstotkov otrok nauči plavati, v nadaljevalni pa že poleg znanih tehnik, ki jih otroci obvladajo, učimo tudi druge. Naš interes pa je tudi, da bi pri nekaterih vzbudili večji interes za sistematično ukvarjanje s plavanjem. Imamo pa tudi določene težave, ker imamo vsako leto manj orodja, s katerim lahko poučujemo plavanje.« NINA KOS iz Kroga: »Plavalni tečaj v Murski Soboti letos obiskujem že drugič in sem zelo zadovoljna, saj sem se že dobro naučila plavati. Spoznala pa sem tudi nove prijatelje in prijateljice. Tudi v prihodnje bi se rada udeležila plavalnega tečaja.« DENIS POJBIČ iz Murske Sobote: »Končal sem prvi razred osnovne šole Daneta Sumenjaka v Murski Soboti. Moja želja je bila, da bi se naučil plavati. Zato sem starše prosil, da me prijavijo na tečaj. Že po treh dneh sem se naučil plavati »žabo« in sem zelo vesel. Tudi potunkati se me ni strah.« MIHAELA GUMILAR iz Murske Sobote »Letos že tretjič obiskujem plavalni tečaj na kopališču v Murski Soboti in sem uvrščena med plavalce, kopališče je lepo in ima tri bazene. Skupina plavalcev se uči v velikih bazenih. Učimo se skakati na glavo, plavati kravl, bočnega obrata v vodi in plavanja pod vodo. Naš tovariš se zelo trudi, da bi nas čimveč naučil. V skupini nas je osem — pet deklet in trije fantje. Na tečaju mi je zelo všeč, zato bom hodila še en teden.« MIŠO KARDOŠ iz Murske Sobote: »V naši skupini nas je na tečaju 11 in se imamo zelo lepo. Moja želja je bila, da bi se čim-prej naučil plavati. Zelo sem vesel, da mi je to že uspelo, zato bom imel tudi prijetnejše počitnice. Imamo zelo dobrega tovariša, ki nas je naučil plavati prsno in kravl.« F. M. PETER JUTERŠNIK NINA KOS K M KL’ DENIS POJBIČ MIŠO KARDOŠ KOLESARSTVO Simon Šooš republiški prvak V Celju je bilo republiško prvenstvo v kolesarstvu, na katerem so sodelovali tudi pomurski kolesarji in dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Najbolje se je zopet odrezal Simon Šooš, ki sodi med najboljše jugoslovanske kolesarje v svoji kategoriji, saj je zmagal in osvojil naslov republiškega prvaka. Ekipa Pomurja, za katero so nastopili Šooš, Horvat in Tbrner, je zaradi padca Horvata zasedla drugo mesto, sicer bi lahko bila celo prva. STRELSTVO Tokrat nekoliko slabše V Celju je bilo četrto kolo v streljanju z malokalibrsko puško. Ekipa Norši-nec, ki je nastopila nekoliko oslabljena brez Balaška, je nastreljala 677 krogov in zasedla sedmo mesto ter osvojila sedem točk. Najboljši posameznik je bil Branko Bukovec z 245 krogi pred Janezom Horvatom, 220, in Robertom Ivaničem, 212 krogov. Po štirih kolih so Noršinci na solidnem četrtem mestu, dosegli so 2.757 krogov in imajo 41 točk. Strelci za dan vstaje Strelska družina Štefan Kovač Beltinci je preteklo nedeljo organizirala na strelišču v Gančanih tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. Sodelovalo je 20 ekip oziroma 62 strelcev in strelk. V ekipni konkurenci je zmagala ekipa Noršinec s 485 krogi pred Panonijo, 482, in ABC Pomurko, 480 krogov. V tekmovanju posameznikov pa je bil najuspešnejši Boris Kočiš (Tromejnik), ki je s 177 krogi zasedel prvo mesto pred Karlom Turnerjem (Panonija), 174, in Mirkom Horvatom (Mura), 172 krogov. F. Matko DELAVSKE ŠPORTNE IGRE PZC in Mura zmagovalca Sklenjeno je bilo letošnje tekmovanje v delavskih športnih igrah soboške občine v odbojki za moške in ženske. Tekmovali so v prvi in drugi ligi. V prvi ligi je igralo šest najboljših ekip iz prejšnjega leta, preostale pa so tekmovale v drugi ligi. V moški konkurenci je sodelovalo 16, v ženski pa 11 ekip. Vse tekme so bile odigrane v dvorani Mure, za sodnike pa je poskrbela Pomurska odbojkarska zveza Murska Sobota. V moški konkurenci je imela največ uspeha ekipa PZC, ki je brez poraza zasedla prvo mesto z 10 točkami pred Panonijo, 8, Pomurskim tiskom, 6, Osnovnošolskim vzgojno-izobraževal-nim zavodom, 4, in Muro, brez točke. Iz prve lige je izpadla ekipa Postaje milice Murska Sobota, namesto nje pa bo v prvi ligi nastopala v prihodnje ekipa Mesne industrije Murska Sobota, ki je zmagala v drugi ligi. Za- radi neredne udeležbe sta bili iz tekmovanja izključeni ekipi Postaje milice in Potrošnika. V ženski konkurenci je — brez poraza — zmagala ekipa Mure z 10 točkami pred Ljubljansko banko, Pomurskim tiskom in Mesno industrijo po 6, Domom oskrbovancev 2 točki. Iz prvega tekmovalnega razreda je izpadla ekipa Potrošnika in bo v naslednji sezoni nastopala v drugem razredu. V prvi razred pa se je uvrstila ekipa Pomurskega zdravstvenega centra, ki je zmagala v drugem razredu. Kljub nekaterim pomanjkljivostim je bilo letošnje tekmovanje delavskih športnih iger soboške občine v odbojki bolje organizirano kot prejšnja leta. Prav pa bi bilo, če bi imele vse ekipe žoge in oštevilčile drese zaradi lažjega sojenja. F. Maučec Rokometašice Beltinke iz Beltinec, ki tekmujejo v drugi republiški ligi vzhod. Foto: F. Maučec KASAŠKI ŠPORT Dirka v Radgoni bo letos najmočnejša Za nami je prvi del letošnje kasaške sezone. Ljutomerski tekmovalci so tudi letos želeli na konjeniških prireditvah pokazati kar največ, čeprav so se začetnih nastopov malo bali, saj so prenehali tekmovati znani kasači Dimitrija, Dorica, Rebeka in Lima, ki so v prejšnjih letih priborili izredno veliko zmag. Tudi letos pa število ljutomerskih tekmovalnih konj ni bilo manjše, tako da so nastopali na vseh prireditvah v prvi polovici letošnje sezone. Z doseženimi rezultati so kar zadovoljni, saj so dosegli 18 zmag. Najuspešnejši je bil Marko Slavič mlajši iz Ključarovec, ki je tekmoval z Duvanom, Dueno, Adonisom in Dušo ter skupaj dosegel 7 zmag. Njegov oče pa je dosegel še eno zmago, tako da so skoraj polovico zmag dosegli konji iz hleva Marka Slaviča. Poleg njiju so bili uspešni še Mirko Hanžekovič z Larsonom s tremi zmagami, Alojz Slavič z In Asom z eno zmago. Ta vozač pa je zmagal tudi na prijateljskem dvoboju v Ljutomeru s člani dunajskega kluba z Nepalom. Uspešen je bil Jože Sršen, najstarejši tekmovalec, ki je s Fito zmagal v enem od tekov krožne dirke za prvenstvo Slovenije, bil pa uspešen tudi v drugih tekih, tako da je v skupni uvrstitvi na drugem mestu. Prav tako je bil uspešen Anton Slavič, ki je dvakrat zmagal s Figro. Izredne uspehe pa so zabeležili ljutomerski kasači na tekmovanjih v Avstriji, saj je po končani lanskoletni sezoni začel Marko Slavič tekmovati na Dunaju, letos pa je nastopil celo v Wilsu. Skupno je Adonis zabeležil štiri zmage in eno Duena. To je tudi lep uspeh reje, saj je Adonisa vodil v nekaterih dirkah trener dunajskega kluba, medtem ko je bil dvakrat zmagovalec Marko Slavič mlajši. S temi uspehi so Ljutomerčani lahko zadovoljni, treba pa je povedati, da v najhitrejši dirki največkrat niso nastopali. Najuspešnejši so bili na ljutomerskih dirkah, ko so od šestih točk pobrali kar pet zmag. Razveseljivo pa je tudi to, da se poleg Marka Slaviča mlajšega v zadnjem času uveljavljajo tudi nekateri mladi tekmovalci, kot so Simon Slavič, ki je s Figro dosegel drugo mesto ob prvem nastopu, Zvonko Osterc, ki je na Bledu med dvole-tniki prav tako zabeležil drugo mesto, in pa Jože Osterc, ki je tudi z drugim mestom v dvoletni dirki bil dobro uvrščen. Ti mladi tekmovalci bodo prav gotovo lahko v naslednjih letih pokazali veliko več in se enakovredno kosali z drugimi. Drugi del sezone se bo začel v nedeljo, 26. julija, v Ljubljani Sledile bodo dirke v Šentjerneju, na Brdu, kjer računajo na uspeh Adonisa in Duene iz hleva Marka Slaviča in Fite Jožeta Sršena. Pred njimi je še jugoslovanski kasaški derbi v Subotici, ki bo 9. avgusta, nastopili bodo omenjeni trije konji. V kvalifikacijah za jugoslovanski kasaški derbi so se dobro odrezali, saj je bila Duena druga in Fita tretja, medtem ko Adonis ni nastopil. Oba sta dosegla odlične kilometrske čase. Potem so še dirke v Mariboru, Komendi in pa v Gornji Radgoni. Do konca sezone se bo tako število zmag ljutomerskih kasačev prav gotovo še zelo povečalo. Zlasti .si obetajo, da bodo uspešni na tekmovanju med dveletniki, saj so letos že zabeležili štiri zmage. Konjeniški klub Ljutomer si tudi prizadeva, da bi zagotovil močno udeležbo na letošnji dirki v Gornji Radgoni, kjer naj bi poleg slovenskih kasačev sodelovali še konji iz Vojvodine in Beograda, ter seveda tekmovalnega konja v lasti Matevža Krušiča, Calipsa, ki je letos dobil že pet dirk. Tako bo dirka v Gornji Radgoni prav gotovo ena najkakovostnejšihjetos v Jugoslaviji. Bo pa 23. avgusta. Feri Maučec TENIS ZA POKAL RADENSKE NOČI Zmagal Miovič Na štirih teniških igriščih v Radencih je bil ob letošnji prireditvi Radenska noč na programu tudi teniški turnir, na katerem je nastopilo 21 igralcev. Prvo mesto je osvojil Simon Miovič iz Slovenske Bistrice, ki je v finalu z 2:0 premagal Bojana Miklavčiča iz Maribora. Tretje mesto je osvojil Peter Kos iz Slovenske Bistrice in četrto Marjan Rola s Ptuja. Nastopili so tudi Pomurci, med njimi so imeli največ uspeha Radgončani, saj so se Avsec, Šmit in Bračko uvrstili od 5. do 8. mesta. Zmagovalec turnirja v Radencih je poleg pokala dobil tudi 7-dnevni paket za dve osebi, ki omogoča aktiven teniški odmor v tem zdraviliškem kraju. tg 30 LET HOKEJA NA TRAVI V POMURJU A ™ LIPOVCI TRIKRATNI DRŽAVNI PRVAK V Pomurju dobiva hokej na travi nove razsežnosti, k čemur je prav gotovo prispevalo načrtno delo z mladimi. Tako je bilo leta 1967 že odigrano drugo pionirsko prvenstvo Pomurja, kjer je sodelovalo pet moštev. Prvak so postali Lipovci s 14 točkami pred Rogaševci,8, Bogojino, 7, Tišino, 6, in Bodonci, 5 točk. Tudi v pomurski članski ligi je sodelovalo pet moštev, kjer so prav tako zmagali Lipovci s 15 točkami pred Soboto, 10. Bogojino, 9, Enotnostjo, 4, in Tišino. 2 točki. Lipovčani so tako osvojili vse tri pomurske naslove (pionirji, mladinci in člani), hkrati pa tudi zmagali na prvomajskem turnirju v Bogojini. Na državnem mladinskem prvenstvu so Lipovci premagali Maraton iz Zagreba s 3:1. Žal pa se je že naslednje leto število hokejskih moštev v Pomurju zmanjšalo, saj so na pionirskem in mladinskem prvenstvu Pomurja sodelovale le tri ekipe — v obeh konkurencah so zmagali Lipovci, v članski konkurenci pa je med štirimi ekipami pomurski naslov pripadel Tišini. Prvak Slovenije je postala Enotnost pred Lipovci in Gaberjem iz Celja. Na prvenstvu Jugoslavije pa so Lipovci zasedli tre tje mesto za Elektrovojvodino in Partizanom iz Zeline, vse tri ekipe so dosegle po eno zmago. V letu 1969 se je moštvo Gaberjeiz Celja, ki je bilo nekaj let republiški prvak, uvrstilo v hrvaško, nato pa v zvezno ligo, tako da je bilo prvenstvo Pomurja obenem prvenstvo Slovenije. V mladinski in članski konkurenci so postali pomurski in slovenski prvaki Lipovci, pri pionirjih pa Bakovci. V naslednjem letu je prenehala delovati ekipa Partizana Tišina, na novo pa je bilo ustanovljeno moštvo Kluba mladih Murska Sobota. Prav tako je bila ustanovljena ekipa Pomurja, ki so jo sestavljali najboljši igralci iz vseh pomurskih klubov. Vse tri pomurske naslove pa so zopet osvojili hokejisti Lipovec. V tem času pa je bilo tudi več turnirjev, med njimi nekaj mednarodnih. V letu 1971 se je ekipa Pomurja iz Murske Sobote vključila v tekmovanje zvezne lige—zahod in zasedla solidno peto mesto. Mladinci Lipovec pa so postali državni prvaki. V finalu so premagali Partizan iz Zeline s 5:3. PETNAJSTLETNICA HOKEJA V POMURJU Leta 1972 so proslavili 15-le- tnico hokeja na travi v Pomurju. V Klubu mladih v Murski Soboti so pripravili razstavo o razvoji) hokeja na travi v Pomurju ter organizirali turnir, na katerem je zmagal Maraton iz Zagreba pred Partizanom Celje in Pomurjem. V letu 1973je prvenstvo članov znova osvojila ekipa Bogojine, mladincev pa Lipovci. Izjemne rezultate so dosegli Lipovci na državnem prvenstvu. Premagali so Pančevo z 1:0 in Treš-njevko s 5:0 ter tretjič postali državni mladinski prvaki. V tekmovalni sezoni 1972/73 je mo Hokejisti Lipovec — trikratni državni mladinski prvaki štvo Pomurja v prvi zvezni ligi— zahod zasedlo osmo mesto. REPUBLIŠKA ZVEZA V MURSKI SOBOTI Ker je bila večina klubov iz Pomurja (razen Partizana Gaberje iz Celja), je bila Zveza za hokej na travi Slovenije prenesena v Mursko Soboto. Tukaj so tudi leta 1974 proslavili 25-letni-co igranja hokeja na. travi v Sloveniji ter zaslužnim klubom in posameznikom podelila priznanja. Prejeli so jih: Evgen Titan, Stefan Vulak, Štefan Petkovič, Vlado Bavčar, Martin Glavač, Štefan Puhan, Stanko Kerman, Janez Fule in Ludvik Zelko. Spominske plakete pa so dobili: Lipovci, Klub mladih Murska Sobota, Pomurje Murska Sobota, Bogojina in Enotnost ter Štefan Tratnjak, Alojz Ulen, Alojz Forjan, Štefan Forjan, Anton Tivadar in Viktor Kuhar. Priznanje Zveze za hokej na travi Jugoslavije pa sta prejela Evgen Titan in Ludvik Zelko. Pomursko in slovensko prvenstvo je pri mladincih in članih osvojilo Pomurje, pri pionirjih pa Bogojina. V zahodni skupini prve zvezne lige je Pomurje iz Murske Sobote boljše in je v zahodni skupini prve zvezne lige zasedlo sedmo mesto. Pomurski in slovenski prvak med pionirji je postalo moštvo Pomurja', med mladinci in člani pa Lipovci. Na prvomajskem turnirju v Murski Soboti, kjer so sodelovale tri ekipe, je zmagala Murska Sobota, ki je premagala Beograd z 1:0 in Pančevo s 4:0. Ekipa Murske Sobote je sodelovala tudi na turnirju osvoboditve Beograda ter premagala Beograd z 1:0, izgubila pa z Zagrebom 2:5 in Pančevom 0:2. Reprezentanca Slovenije, za katero so igrali hokeji sti Pomurja, Lipovec in Celja, je odigrala tekmo z Vojvodino in izgubila z 1:7. V okviru priprav pa je slovenska reprezentanca premagala Lipovce z 2:1. Športno društvo Pomurje — hokejski klub Murska Sobota je leta 1976 proslavilo 5-letnico delovanja. V okviru tega so tudi organizirali turnir, na katerem so sodelovala tri moštva. Zmagala je Zelina pred Pomurjem in Zagrebom. Pomurje je premagalo Zagreb z 2:0 in izgubilo z Zelino 0:3. Članska ekipa Pomurja je v spomladanskem delu tekmovanja zadnjič sodelovala v zahodni skupini prve zvezne lige in med desetimi ekipami zasedla sedmo mesto. Na mladinskem prvenstvu Pomurja, ki je štelo tudi za prvenstvo Šlovenije, so zmagali Puconci, selekcija Pomurja pa je na mladinskem prvenstvu Jugoslavije zasedla tretje mesto. Hokejisti Pomurja so v sezoni 1976/77 sodelovali v drugi zvezni ligi—zahod in po jesenskem delu tekmovanja zasedli prvo mesto brez poraza. Pionirji Pomurja pa so v slovensko-hrvaški ligi zasedli četrto mesto. Na prvem turnirju Bratstva i enotnosti, ki je bil v Murski Soboti, je bila Slovenija zadnja. (nadaljevanje VESTNIK, 23. JULIJA 1987 STRAN 15 Pristanki v jarkih so najpogostejši Če vaša septična jama (greznica) ne sprejema, ne absorbira fekalne vode, pokličite pooblaščeno podjetje Huda vročina gotovo škoduje tudi voznikom motornih vozil, še zlasti, če vozijo z neprimerno hitrostjo ali celo vinjeni. Kronika prometnih nezgod v minulem tednu kaže, da so bile domala vse posledica neprimerne hitrosti in neprevidnosti. Vozil po levi in gledal nazaj 13. julija seje zgodila prometna nezgoda pri Krogu. Voznik kolesa Marjan Flisar s Tišine se je peljal proti Satahovcem. V ovinku-je med vožnjo gledal nazaj, zavil v levo in trčil v osebni avtomobil Feliksa Kavčiča iz Lenarta. Kolesar se je poškodoval in se zdravi v bolnišnici. Vozil brez dovoljenja 14. julija se je z osebnim avtomobilom iz Cezanjevec proti Lokavcem peljal Stanko Munda iz Ljutomera s sopotnikom Zlatkom Kajdičem, prav tako iz Ljutomera. Munda ni imel vozniškega dovoljenja,vozil pa je z neprimerno hitrostjo (menda je imel prazno zadnjo desno zračnico). V ovinku ga je zaneslo v jarek in se je prevrnil. Poškodoval se je sopotnik. Voznik nezgode ni prijavil. Izsilil prednost 15. julija se je zgodila prometna nezgoda v križišču cest v Orehovcih. Voznik kolesa z motorjem Borut Cvetkovič iz G. Radgone se,je peljal proti Boračevi. Ko je pripeljal v križišče s prednostno cesto, je izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila Jožetu Slaku iz G. Radgone. Leta je vozil z neprimerno hitrostjo. Trčila sta, pri tem pa se je Cvetkovič poškodoval huje, Slak pa laže. 18. julija se je v nočnih urah zgodila prometna nezgoda v Ključarovcih. Vzrok: neprimerna hitrost in domnevna vinjenost voznika osebnega avtomobila Janeza Raduhe iz Cezanjevec. Zaneslo ga je v jarek. Poškodovala sta se voznik in njegov sopotnik Franc Feuš iz Vidanovičev. Nezgoda na Lendavski cesti 18. julija se je zgodila prometna nezgoda v križišču Lendavske ceste in ulice Lole Ribarja v M. Soboti. Voznik osebnega avtomobila Ajet Riste-mi iz M. Polane je izsilil prednost . vozniku kolesa z motorjem Vendlu Obalu z Vaneče. Trčila sta in se oba hudo telesno poškodovala. Zaletel se je v traktor 18. julija seje zgodila prometna nezgoda v naselju Radmošci. Voznik motornega kolesa Zdravko Rautar iz Zbigovec je vozil z neprimerno hitrostjo po sredi cestišča in trčil v naproti vozeči traktor, ki ga je vozil Janez Čuk iz Šratovec. Voznik motornega kolesa se je hudo poškodoval. Vdrl v stanovanje V noči od 15. na 16. julij je neznani storilec vdrl skozi okno stanovanjske hiše Predraga Kovrina iz Ljutomera. Dodobra je počistil stanovanje, saj je odnesel več predmetov v vrednosti 1,3 milijona dinarjev. Delavci milice za neznancem pozvedujejo. V minulem tednu je bilo tudi 5 poskusov samomora in več tatvin. J. D. Pes skočil pred avtomobil 19. julija se je v naselju Jama zgo dila prometna nezgoda zaradi nenadnega skoka psa pred avtomobil, ki ga je vozil Jože Slavič iz Grab. Naglo je zavrl, zaneslo ga je v jarek in v betonski prepust, tam pa se je poškodoval. BALKAN Balkan zagotavlja brezhibno delovanje greznic. Gradimo 30 odstotkov ceneje z garancijo za opravljeno delo. Postavljamo kanalizacijske mreže vseh dimenzij za družbeni in zasebni sektor. Gradimo nove septične jame s posebnimi materiali. Vse informacije dobite po telefonu 061/226 513, Ulica Milke Kerinove 15, LJUBLJANA. Nikoli več ne bo tako lepo, kakor bilo nekoč je, ker nisi ti več z nami. Zakaj odšel si, saj za teboj ostala je praznina, za teboj je ostala bolečina, ki sega do srca in boli močno boli. ZAHVALA V 64. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast in dedek Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZMiNNLN Po težki bolezni nas je komaj v 67. letu starosti za vedno zapustil ljubi mož in sorodnik Aleksander Smodiš iz Stanjevec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje. Posebna hvala vsem sosedom ter družini Skerlak in Vilmi Viitkovi, ki ste mi stali ob strani med njegovo boleznijo in sočustvovali z mano. Posebna zahvala dr. Marjanu Kiršnerju za lajšanje bolečin med boleznijo, sestri Maruši, g. duhovniku Viliju Kerčmarju za pogrebni obred, govorniku KS Aleksandru Kerčmarju, pevcem, godbi, gasilcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Stanjevci, 23. junija 1987 Globoko žalujoči: žena Marija, posvojenka Olga z družino iz Avstrije in drugo sorodstvo Vinko Erjavec iz Beltinec Tvoja prerana smrt je v naših srcih povzročila hudo bolečino. Še vedno ne moremo dojeti, da se ne boš nikoli vrnil. Nemo stojimo ob tvojem preranem grobu, ti prižigamo sveče, v sebi pa čutimo veliko bolečino z mislijo, zakaj si odšel. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih in med njegovo boleznijo. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, darovali za maše in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala medicinskemu osebju Kliničnega centra na kardiološkem oddelku v Ljubljani, posebej dr. Radovanu Starcu, zdravstvenemu osebju internega oddelka v Rakičanu in dr. Carju iz Beltinec. Prisrčna hvala duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za poslovilne besede, lovski družini Dobrovnik, Zavarovalni skupnosti‘Triglav ter godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči: žena Rozika, sinova Vinko in Marjan z družinami in hčerka Zinka s Stankom Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam solnce sreče ti ne vgasne, resnice solnce ne stemni. (S. G.) ZAHVALA V 80. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustila naša draga mama in stara mama Karolina Temlin roj. Lebar iz Brezovec Ob tej hudi izgubi se vsem sorodnikom, sosedom in znancem iskreno zahvaljujemo, ki so jo med boleznijo obiskovali in pomagali, jo pospremili na zadnji poti ter darovali številne vence in šopke. Iskrena hvala vsem zdravnikom in drugemu osebju internega in kirurškega oddelka bolnišnice v M. Soboti, za nego med njeno boleznijo. Posebej smo dolžni zahvalo dr. Lei Talanji-Pfeifer, ki jo je pogosto obiskovala in skrbela zanjo. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem in predstavnici KS za lep poslovilni govor in gasilcem. Žalujoči: sin Tibor z ženo Gizelo, vnuk Vlado, sin Štefan z ženo Vido ter vnukinji Miriam in Darja ZAHVALA Ob smrti ljubljene mame, tašče, babice in prababice Marije Šebjanič roj. Čahuk se iskreno zahvaljujemo njeni dolgoletni zdravnici dr. Vlajevi, zdravniku dr. Humarju in njegovi medicinski sestri iz Ljubljane, osebju Doma oskrbovancev Poljane za lep odnos in skrbno nego. Iskrena hvala tudi vsem sorodnikom in prijateljem za sožalje, cvetje in zadnje slovo ter duhovniku gospodu Novaku, pevskemu zboru in govorniku tovarišu Merklinu. Žalujoči: hčerka Olga z možem Frančkom, snaha Marija, vnuki: Nada, Dušan z družino, Jasna z družino, Tamara z družino, sedem pravnukov, nečaki z družinami in drugo sorodstvo Ko živela sem ljubila sem vas vse. Zdaj, ko mene več med vami ni, ljubite me v spominu vi. Ko se spomnite na me pa prižgite sveče mi. ZAHVALA Boleča je resnica, da nas je po kratki in težki bolezni v 77. letu starosti zapustila naša draga žena, mati, babica in sestra Marija Čeh roj. Čemela iz Turnišča Ob težki in nepričakovani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste prišli od blizu in daleč ter jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, cerkvenim pevkam, oktetu planika in govornici KS. Žalujoči: mož Ivan, otroci Angela, Franček in Jože z družinami in vsi, ki so jo imeli radi Kje si ljuba žena in mati, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA V 39. letu starosti nas je nepričakovano nenadoma zapustila draga žena, mamica, hčerka, sestra in snaha Marija Čontala iz Pertoče Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ali darovali v druge humane namene, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi. Žalujoči: mož Jožef, sinova Rafko in Slavko, hčerka Jožica, mama, brat Janez z družino, tašča, svaki in svakinje Minilo žalostno je leto dni, zapustil svoje drage si. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si. V SPOMIN 21. julija mineva žalostno leto, odkar nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, sin in zet Rudolf Časar iz Beltinec Težko je življenje? brez tebe in vsak korak, kamorkoli nas vodi, je en sam spomin nate. Naš dom, ki si ga imel tako rad, za katerega si se tako trudil, je ostal prazen. Nikoli se ne bomo mogli sprijazniti s tem, da smo te morali izgubiti, ko bi te najbolj potrebovali. Čeprav se več ne vrneš k svoji družini, boš v naših srcih še živel. Žalujoča: žena Magdalena, hčerki Melita in Rudina ter drugo sorodstvo Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V 60. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat, svak in stric Štefan Lukač iz Bakovec Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, dragemu pokojniku darovali vence in cvetje ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka v Rakičanu, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, sodelavcem DO Agromerkur, Komunale iz M. Sobote ter Hidrovoda iz Kočevja. Posebna hvala gasilcem in govornikoma KS Bakovci in govorniku delovne organizacije. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Bakovci, 13. 7. 1987 Žalujoči: žena Antonija, sinovi Stanko, Gusti, Drago ter Štefan in Jože z družinama, hčerki Olga in Anica z družinama ter sestre in bratje z družinami STRAN 16 VESTNIK, 23. JULIJA 1987 Radijski in televizijski spored od 24. do 30. julija PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO RADIO MURSKA SOBOTA j MURSKA SOBOTA ♦ 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 - Aktualno, 16.55 -Obvestila, 17.00 — Turistična oddaja, 17.30 — Rekla- me—glasba—reklame, 18.00 — »21-232« — propagandno glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 18.20—00.00 Teletekst RTV Ljubljana, 18.35 Poročila, 18.40 Dolga bela sled, 12. del češkoslovaške nadaljevanke, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 G. Bertolazzi: Lulu, 4. zadnji del, 21.05 Zgodovina izumov: izumi neznanega, dokumentarna serija — 3. del, 22.00 Pop delavnica, 1. del, 22.30 Tv dnevnik, 22.45 Poletna noč, Lepi Serge, francoski (čb) film. Oddajniki II. Tv mreže: 14.00 Split: Tenis — za Davisov pokal — YU:GB, prenos, 17.10 Tv dnevnik, 17.30 Srebrna trobenta, otroška oddaja, 18.00 Izobraževalna oddaja, 19.00 Alpski večer 87, 1. oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Zabavnoglasbena oddaja, 20.50 Zdravnice, nemški film, 22.35 En avtor, en film. TV ZAGREB Prvi program 9.00 Poročila, poletno dopoldne, 15.40 Program plus, 17.25'Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Cagney in Lacey, 20.55 Večer Pod lipo, 21.40 Gost, urednik, 23.30 Program plus. /0 ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.20 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21.25 Hesen-ske zgodbe, 22.10 Umetnine. Drugi program 16.20 Luč pravičnih, 17.15 Venezuela, 18.00 Tednik, 18.30 Kobra, prevzemite, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Skrivnost Titanika, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Šport, 22.15 Demon na otoku, 23.50 Magnum. TV MADŽARSKA 24. julija — petek: 9.05 Počitniška matineja, filmi za otroke. 11.25 Panorama, pori. 12.25 Telovadba za upokojence. 17.10 TV spored za 3 dni. 17.15 Za upokojence. 17.45 Teka, informacije. 18.00 Okno, služnostni spored. 19.00 Za boljši jezik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Pri sosedih. 21.40 Imate 5 minut časa? Resna glasba. 21.45 Odgovornost Andraša Bujdoso, TV film. 22.55 TV dnevnik. TV KOPER 17.00 Program za otroke: risanke, 18.00 Nora ljubezen — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 Tvd stičišče, 19.45 Veronica — telenovela, 20.30 Brahmsove simfonije, Orkester Dunajske filharmonije, dirigira Leonard Bernstein, 21.50 Tvd rse-danes, 22.05 Glasbena oddaja, 23.00 NOB na Slovenskem — Ko se korenin zavemo, 00.15 Novice v nemščini in angleščini. 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža, 17.40 — Rekla- me—glasba—reklame, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232) TV LJUBLJANA 16.05-00.00 Teletekst RTV Ljubljana, 16.20 Poročila, 16.25 Znak, ponovitev 3. dela otroške serije TV Sarajevo, 16.55 Pirat Črnobradec, angleški film, 18.35 Španska državljanska vojna, 8. del dokumentarne serije, 19.00 Knjiga, 19.10 Risanka, 19.20 Propagandna oddaja, 19.24 Iz tv programov, 19.26 Vreme, 19.30 Tv dnevnik, 19.50 Zrcalo tedna, 20.10 Propagandna oddaja, 20.15 Tarzan — opičji človek, ameriški film, 22.50 Tv dnevnik, 22.15 Poletno noč. Oddajniki II. TV mreže: 14.30 Kako biti skupaj, 15.00 Split: Tenis — Davisov pokal, 17.30 Mostar: Skoki iz starega mostu, 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Glasbeni večer: Ohridsko poletje 87, 21.35 Feljton, 22.05 Dobro jutro jazzarji, 22.35 Športna sobota, 22.55 Kronika s Puljskega filmskega festivala. TVZAGREB Prvi program 8.30 Poletno dopoldne, 14.25 Sinji Galeb (film), 16.00 Poročila, 16.05 Tv koledar, 16.15 Narodna glasba, 16.45 Sedem tv dni, 17.30 Skoki s Starega mosta (prenos iz Mostarja), 18.30 TO, 19.10 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Preiskava Thomasa Hecklina (film), 21.40 Dnevnik, 22.00 Sišmiš (zabavna oddaja). TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 14.20 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Cirkus, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Harald Juhnke, 21.50 Srečni vitezi, 22.50 Zabavni večer. TV MADŽARSKA 9.05 Spored za otroke. 10.10 Živalstvo sveta, pon. 10.40 Kuhajmo. 15.20 Zgodovina SP v nogometu, 3. del. 16.15 Prihodnji čas; počitnice leta 2000. 17.00 Dnevnik. 17.15 Pesem doni. 17.50 Luč za branje. 18.45 Družina Smola, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pesem za vsakogar. 20.05 Plava laguna, ameriški film. 21.45 Mladi operetni pevci. 22.45 TV dnevnik. TV KOPER 17.00 Program za otroke: risanke, 18.00 Nora ljubezen —, telenovela, 19.00 Top moda, 19.30 Tvd stičišče, 19.45 Veronica — telenovela, 20.30 Fosca — film po romanu Iginia Tarchet-tia, igrajo: Catherine Spaak, Claudio Cassinelli, režija: Enzo Muzil, 22.10 Tvd vsedanes, 22.25 Čar nepredvidenega — telefilm, 23.00 Novi Pacifik — dokumentarec, 00.15 Novice v nemščini in angleščini. 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (Beltinski folklorni festival), 14.30 . — Najlepše ž^lje s čestitkami in pozdravi,. 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232) TV LJUBLJANA 9.45—13.25 in 15.30-23.30 Teletekst RTV Ljubljana, 10.00 Poročila, 10.05 Živ žav, 10.55 Dolga bela sled, ponovitev 12. dela češkoslovaške nadaljevanke, 11.25 Domači ansambli: Ansambel Borisa in Mateja Kovačiča, ponovitev, 11-.55 Propagandna oddaja, 12.00 Kmetijska oddaja Tv, 13.00 Poklici: sin, za kmeta se boš šolal (do 13.25), 13.20 Poročila, 15.45 Poročila, 15.50 Paganini, 4. zadnji del sovjetsko-bolgar-ske nadaljevanke, 17.10 Nenavadna Ljubezen Marthe Ivers, 19.00 19.20 19.24 19.26 ameriški film (čb), Kino, 19.10 Risanka, Propagandna oddaja, Iz Tv programov, Vreme, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Propagandna oddaja, 20.00 V. Radovanovič: Tudi to je sreča, 1. del nadaljevanke, TV Beograd, 20.50 Propagandna oddaja, 20.55 Poletna noč, Zdravo. TV ZAGREB Prvi program 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 14.00 Vsi smo bili v šoli (film), 14.55 Sestanek brez dnevnega reda, 16.30 Maratonec (film), 19.00 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 In to naj bi bila sreča? 20.50 Vstaja in morje, 21.45 Dnevnik, 22.05 Športni pregled, 22.35 Program plus. TV AVSTRIJA Prvi program 14.35 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ste-gerjeva zadnja priložnost »(film), 21.50 Portret Karla Doncha, 22.50 Šport, 23.15 Salzburške igre, 23.40 Jazz. /0 ljubljanska banka Pomurik« banka TV MADŽARSKA 9'05 Lej, priporočamo za otroke. 9.30 Risanka. 9.55 Perpetuum mobile. 10.25 Poper je droben. 11.00 Beli medved. 14.15 Formula L, prenos iz ZR Nemčije. 16.35 Video klipi. 17.05 Delta. 17.35 Oglejmo si skupaj. 18.30 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.10 Gala koncert mladih operetnih pevcev. 22.10 Telešport. 22.35 Poročila. TV KOPER 17.00 Program za otroke risanke, 18.00 Nora ljubezen — telenovela, 19.00 Pod zvezdami — glasbena oddaja, 20.30 Novi Scotland Yard telefilm, 21.30 Film: Lancelotov meč, igrajo: Cornell Wilde, Jean Wallace, Brian Aherne, režija: Cornell Wilde, 23.30 Potovanje v deželo Etruščanov — dokumentarec. 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in- pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 -Obvestila, 17.00 — Športna oddaja, 17.30 — Glasba— reklame—glasba, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 18.10-00.00 Teletekst RTV Ljubljana, 18.25 Poročila, 18.30 Radovedni Ta-ček: Kuhalnica, 18,50 Pamet je boljša kot žamet, 18.55 Sedem stopnic do glasbe: Jure Kvak Kvak, 20.00 C. Duck-M. Thomas: Čigav otrok, 4. del avstralske nadaljevanke, 21.00 Omizje: Industrijsko oblikovanje, 22.30 Tv dnevnik, 22.45 Poletna noč. Oddajniki II. Tv mreže: 17.10 Tv dnevnik, 17.30 Hihitavčki, otroška oddaja, 18.00 Beograjski Tv pro-,ram, 19.00 Indirekt, oddaja o športu, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Meridiani, zunanjepolitična oddaja, 20.30 Mali koncert resne glasbe, 20.55 Upor v Burstonu, angleški film, 22.35 Znanstveni grafiti. TV ZAGREB TV ZAGREB Prvi program 9.00 Poletno dopoldne, 15.40 Program plus, 17.25 Otroški in mladinski spored. 19.30 Dnevnik, 20.00 Na istrski način (film), 21.50 Pohod evropske civilizacije, 22.45 Dnevnik, 23.10 Program plus. TV AVSTRIJA Prvi program ' 9.00 Poročila, 9.05 šoli, 10.30 Ponovitve, Počitniški mladinski red, 18.00 Avstrija v Tv v 14.20 spo-sliki, 18.30 Družinski mgazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Kojak, 22.05 Obrazi kamene dobe, 22.50 Arhitektura na razpotju, 23.20 O čaru plesa. Drugi program 17.30 Kemija, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Kobra, prevzemite, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Podeželski zdravnik, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Schilling, 22.05 Pod stopnicami (film), 23.40 FBI. TV MADŽARSKA NI SPOREDA. TV KOPER 17.00 Program za otroke: risanke, 18.00 Nora ljubezen -telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 Tvd stičišče, 19.45 Veronica — telenovela, 20.30 Film: Lancelotov meč — ponovitev, 22.30 Tvd vsedanes, 22.45 Veliko stoletje — Folco Quilici, 23.45 Hazel — telefilm, 00.40 Novice v nemščini in angleščini-. 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — V živo..., 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 18.20-00.00 Teletekst RTV Ljubljana, 18.35 Poročila, 18.40 Znak, 4. del otroške serije TV Sarajevo, 19.10 Risanka, 19.20 Propagandna oddaja, 19.24 Iz Tv programov, 19.26 Vreme, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Propagandna oddaja, 20.00 M. Lazič: Zgodbe s konca hodnika, drama Tv Beograd, 21.05 Propagandna oddaja, 21.10 Integrali, 21.50 Tv dnevnik, 22.05 Poletna noč. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Tv dnevnik, 17.30 Otroška oddaja, 18.00 Mostovi—Hidak, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Kiparske tehnike: Oblikovanje lesa in kamna, 20.35 Baročni trio, 20.45 Poročila, 20.50 Narodna glasba, Muppet show. 21.50 Prvi program 9.00 Poletno dopoldne, 15.40 Program plus, 17.25 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Sinovi in hčere Jakoba Steklarja, 21.05 KP Hrvaške. 21.50 Dnevnik, 22.10 Program plus. /0 ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Potočila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 14.20 Počitniški mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zunanjepolitični raport, 21.15 Dallas, 22.00 Shogun, 23.30 Galerija. Drugi progam 16.45 Evropski narodni parki, 17.30 Usmeritev, 18.00 Vroči obkladki, mrzle kopeli, 18.30 Kobra, prevzemite, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zveneča Avstrija, 21.15 Čas v sliki, 21,35 Kulturni žurnal, 21.45 Nočni studio, 22.45 Terra X, 23.30 Magnum. TV MADŽARSKA 9.05 Počitniška matineja, filmi za otroke, 11.05 Delta, pon. 11.30 Telovadba za invalide. 17.15 Arhiv kratkega filma, č/b. 17.45 Utrinki iz sveta mikroelektronike. 18.45 V 80. dneh okoli Zemlje, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 DDR—* Madžarska, meddržavna nogometna tekma, prenos iz Leipziga. 21.50 Pokazatelj, gospodarski magazin. 22.35 TV dnevnik. . TV KOPER 17.00 Otroški program - risanke, 18.00 Jvora ljubezen — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 Tvd stičišče, 19.45 Veronica — telenovela, 20.30 Film: Mlada žena, igrajo: Marisa Mell, Farley Granger, režija: Giovanni D’Eramo, 22.10 Tvd vsedanes, 22.25 Premier Philby — drugi in zadnji del nanizanke, 23.30 Telovadimo z Barbaro Bouchet, 00.15 Novice v nemščini in angleščini. 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Iščemo odgovore na vaša vprašanja, 18.30 — Lepo je v naši domovini biti mlad — mladinska oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 18.25—00.00 Teletekst RTV Ljubljana, 18.40 Poročila, 18.45 Pravljice iz lutkarskega vozička: O študentu, krčmarici in sodniku, 20.00 Film tedna: Božanski dnevi, ameriški film, 21.3.5 Po sledeh napredka, 22.15 Tv dnevnik, 22.30 Poletna noč. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik, 17.30 Zgodbe modrega telefona, 18.00 Izobraževalna oddaja, 19.00 Tv koledar, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Glabena dogajanja, 21.35 Umetniški večer. TV ZAGREB , Prvi program 9.00 Poletno dopoldne, 15.40 Program plus, 17.25 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 KP Hrvaške, 20.45 Filmski večer: Člen, ki manjka, Potovanje prekletih (filma), 23.45 Dnevnik, 0.00 Program plus. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 14.20 Poletno mladinsko popoldne, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Jeza angelov (film), 21.45 Pravi du-najčan ne potone, 22.30 Krokodil in njegovi nilski konj (film). Drugi program 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Bill Cosby, 18.30 Kobra, prevzemite, 19.30 Don Giovanni (opera), 23.15 Pe-permintov frape (film). TV MADŽARSKA 9.05 Počitniška matineja, filmi za otroke. 9.45 Jakob in Adele, z. nemški film, pon. 17.55 Jezikovne uganke. 18.50 Mini studio ’87. 18.55 Cim cim, literarne uganke za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Druga možnost, 6. (zadnji) del angleške serije z naslovom April. 20.55 Studio ’87, kulturni TV tednik. 21.55 Narodna za orkester: Svobodna ptičica si, rožca moja. 22.00 TV dnevnik. TV KOPER 17.00 Otroški program — risanke, 18.00 Nora ljubezen — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 Tvd stičišče, 19.45 Veronica — telenovela, 20.30 Crazy boat glasbena oddaja, 21.45 Vsedanes, 22.00 Ljubiti naravo — dokumentarec, 22.30 Film: Zig zag, igrajo: Catherine Deneuve, Bernardette Lafont, Walter Chiari, režija: Laszlo Szabo, 00,15 Novice v nemščini in angleščini, 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — O kulturi ..., 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.10 — Miš-maš, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 18.15—00.00 Teletekst RTV Ljubljana, 18.30 Poročila, 18.35 Z barko po piranskem zalivu, oddaja za otroke, 18.55 Fičfirič, otroške pesmi, 20.00 Melodije morja in sonca, 21.00 Mau-pasantove novele, 3. del, 22.00 Dokumentarne iveri: kriza, 22.15 Tv dnevnik, 22.30 Tv dnevnik, 22.30 Poletna noč. Oddajniki II. Tv mreže: 17.10 Tv dnevnik, 17.30 Markova dekleta, otroška oddaja, 18.00 Izobraževalna oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Narodna glasba, 20.50 Dokumentarni večer, 22.20 Življenje knjige. TV ZAGREB Prvi program 9.00 Poletno dopoldne, 15.40 Program plus, 17.25 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Hrvaška KP, 20.45 Izbrani trenutek, 20.55 Modra svetilka (film), 22.45 Dnevnik, 23.05 Program plus. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 14.20 Poletno popoldne, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Jutrišnji cirkus, 21.15 Humor je adut, 21.50 Gledališče na poti, 23.20 FBI. Drugi program 17.30 Dogodivščine v tišini, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Kobra, prevzemite, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični report, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Nogomet, 22.20 Klub 2. TV MADŽARSKA 9.05 TV doktor, tema: Zdravljivost duševnih motenj. 9.15 Počitniška matineja, filmi za otroke. 11.05 Studio ’87, pon. 17.00 Zabavna glasba. 17.25 Arhiv kratkega filma, č/b. 18.00 Telešport. 18.40 Tom in Jerry, risanka. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sosedje, TV roman. 20.35 Umetnina 20.40 Ozadje vesti. tedna. 21.25 Beg, ameriški TV film. 22.55 TV dnevnik. TV KOPER 17.00 Otroški program: risanke, 18.00 Nora ljubezen — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 Tvd stičišče, 19,45 Veronica — telenovela, 20.30 Film: Zadnji Rififi, Igrajo: Jose Os-bert, Sara Garcija, režija: Juan Atienza, 23.20 Telovadimo z Barbaro Bouchet, 00.15 Novice v nemščini in angleščini. VESTNIK, 23. JULIJA 1987 STRAN 17 kino SPORED FILMOV V KINU »PARK« MURSKA SOBOTA od 24. do 30. julija 24. julija ob 18. uri amer, film UPOR V VOJNI AKADEMIJI. 24. julija ob 20. uri it. erot. film LETEČI SEKS. (Mladini do. 16. leta ne dovolimo ogleda filma!) 26. julija ob 16. in 18. uri amer, film UPOR V VOJNI AKADEMIJI. 26. julija ob 20. uri it. erot. film LETEČI SEKS. (Mladini do. 16. leta ne dovolimo ogleda filma!) 27. in 28. julija ob 18. in 20. uri amer, ljubezenska komedija POROČNA ZVEZA. Igrajo: Goldie Hawn in Burt Reynolds. 29. in 30. julija ob 18. in 20. uri am.-it. akc. kom. MOŽ PO IMENU BULDOŽER. Igrajo: Bud Spencer in Terence Hill! Prodam HIŠA, ENA NAJLEPŠIH V MURSKI SOBOTI, z veliko parcelo, naprodaj. Informacije: odvetniška pisarna Tibor Hari, Cvetkova 16. M-17412 PODKLETENO HIŠO V III. GRADBENI FAZI, v Murski Soboti, 260 m! stanovanjske površine, prodam. Telefon: 21-177. M-17413 RABLJENA OKNA IN VRATA po ugodni ceni prodam. Velika Polana 7. M-17480 RUSKO BOKARICO 12/12 kal., dobro ohranjeno, ugodno prodam. Gančani 223 - Hraščici. M-17843 ŠKODO 100,1976, registrirano do junija 1987, dobro ohranjeno, z vlečno kljuko, ugodno prodam. Murska Sobota, Gregorčičeva 25. M-17469 HAT 126 P, letnik 1982, prodam. Beltinci, Kocljevo naselje 1, telefon od 7. do 15. ure: 71-502. M-17486 ZASTAVO 101, letnik 1986, GTL 55, po ugodni ceni nujno prodam. Vprašati po 15. uri, po telefonu: (062) 774-686. M-17487 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Filovci 48. M-17488 OPEL KADETT, starejši letnik, prodam. Buček, Serdica 21. M-17491 CITROEN GS 13, letnik 1980, registriran do maja 1988, in barvni televizor gorenje AMETIST, prodam. Bur-jan, Jurij, blok, telefon: 78-611. M-17492 MANJŠO POČITNIŠKO HIŠICO v okolici Kapele, z elektriko in vodovodom in z vinogradom, na 2600 m\ prodam. Informacije po telefonu: (061) 328-010. M-17493 PRIKOLICO, 5 t, prodam. Telefon: 79-175. GR-13571 PRIKLOP ZA LADO 1600 prodam. Telefon: 79-113. GR-13575 MLATILNICO DOB 108 prodam. Karel Gorza, Markovci 16. M-17601 KRAVO, brejo osem mesecev, prodam. Beltinci, Ravenska 36. M-17602 MOPED APN 6, star eno leto, kot nov, ugodno prodam. Murska Sobota, Sercerjevo naselje 11. M-17603 FRANCOSKO POSTELJO prodam. Informacije po telefonu: 23-658. M-17604 OSEBNI AVTOMOBIL RENAULT 4 TL, letnik 1977, prodam. Bakovci, Poljska 13. M-17551 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Tomšičeva 2. M-17552 LENDAVSKO VINO, 5001, prodam. Telefon: 71-455. M-17554 TRAKTOR IMT 533, generalno popravljen, prodam. Naslov v upravi lista. M-17555 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK IN KAVČ prodam. Cipot, Murska Sobota, St. Rozmana 4. M-17556 NIZKOTLAČNO STISKALNICO BAUTZ po ugodni ceni prodam. Ludvik Sukič, Križevci 36 v Prekmurju. M-17557 KOMBAJN BAUTZ, kosa 2,10 m, z dizel motorjem gSltner, tudi po delih, prodam. Cena 650.000 din. Naprodaj tudi po delih. Ferdinand Benko, Sve-tinci 7, p. Desternik. M-17558 ZASTAVO 101, obnovljeno, malo rabljeno, zelo ugodno prodam ali zamenjam za 126 P. Naslov v upravi lista. M-17559 SEDEŽNO GARNITURO (dva fote Ija), prodam. Štefana Kovača 1, II. nadstropje, stanovanje 2/1, telefon: 22-179. M-17560 HLADILNIK IN ZAMRZOVALNO SKRINJO, 3001, rabljeno, prodam. Gomboši, TRG SVOBODE 10, GORNJA RADGONA, telefon: 74-407. M-17561 WARTBURG, letnik 1973, vozen, prodam. Vaneča 3. M-17562 VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Jus Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Majda Horvat, Bojan Peček, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodar-sko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Polletna naročnina 7.000 din, naročnina za delovne organizacije 15.000 din, letna naročnina za tujino: 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol., 38 šv. frankov. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 350 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. TELICO, brejo osem mesecev, prodam. Krog, Murska 49. M-17563 ZIDNO OPEKO, 1200 kosov, prodam. Pavel Forjan, Bratonci 127. M-17564 PŠENIČNO SLAMO Z NJIVE, bali-rano, prodam ali zamenjam za hlevski gnoj. Ciril Raduha, Črenšovci 79 f. M-17565 KOMBAJN HOFHERSCHRANTZ prodam. Kuštanovci 23. M-17566 KOMBAJN MASSEY HARRIS, manjši, pripravljen za žetev, in mešana drva prodam. Vratar, Domanjševci 95. M-17567 FIAT 750, letnik 1974, prodam. Puconci 90 C. M-17568 NOVO JADRALNO DESKO C 2 prodam. Aleš Botjak, Stara ulica 1. M-17569 MORIS MARINA, dobro ohranjen, nujno prodam. Telefon: (069) 74-225. M-17570 BALIRANO PŠENIČNO SLAMO Z NJIVE PRODAM. Matija Lebar, Žižki 39. M-17571 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Telefon: 48-369. M-17572 126 P, letnik 1981, prodam. Križevci 114 v Prekmurju. M-17574 NOV AVTOMATIK, še nerabljen, in JAWO 350, potrebno manjšega popravila, prodam. Kutnjak, Rakičan, Cankarjeva 36. M-17575 JADRALCI NA DESKAH! JADRO, čevlje in obleko, prodam. Telefon v nedeljo zvečer: 25-338. M-17576 SLAMO v balah po ugodni ceni, prodam. Kuhar, Nemčavci 25. Tel. 24-543. M-17577 DVE KRAVI, ena s teletom, ena 8 mesecev breja, prodam. Gančani 149. M-17579 DROBILEC ZA ZRNJE ha traktorski pogon, prodam. Ob potoku 10, Turnišče. M-17582 PŠENIČNO IN RŽENO SLAMO z njiv, balirano ali nebalirano, prodam. Vaneča 47. M-17583 ŠIVALNI STROJ, star eno leto, cena po dogovoru, prodam. Vida Kovač, Mojstrska 1, 69000 M. S obota. M-17585 STREŠNO OPEKO, 3000 kosov, enojni zareznik, prodam. Alojz Gom-boc, Pertoča 39, Rogašovci. M-17586 GRADBENO PARCELO v Bučečov-cih, prodam. Informacije: Pionirska 3, Radenci. M-17589 MOPED BT 50, čisto nov, prodam. Ženavlje 14, pošta Petrovci. M-17591 PRIKOLICO ZA AVTO, domače izdelave, prodam. Benkič, Gregorčičeva 20 a. M-17587 GUME ZA AVTO, nove, 135 x 13, nove sedežne prevleke za jugo (20 odstotkov ceneje) ter otroško posteljo in zibelko, rabljeno, prodam Janez Gujt-man, Bakovci, Prečna 14. M-17592 SUZUKI GSX 1100, prodam. Telefon: 77-035, po 19. uri. M-17593 BREJE OVCE IN OSLA prodam. Naslov v upravi lista. M-17596 FORD TAUNUS 15 M, starejše izdelave, prodam. Telefon: (069) 71-020. M-17597 TRAKTOR UNIVERZAL, 75 KS, pogon na vsa štiri kolesa, in KOMBI IMV, na novo urejen, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-17494 TRAKTOR IMT 558 (15 ur), po generalki, in tribrazdne obračalne pluge ugodno prodam. Naslov v upravi Tista. M-17494 a MOPED APN 6, star tri leta, dobro ohranjen, prodam. Gančani 100. M-17495 SEME OLJNE REPICE (RIPSA) PRODAM. Bakovci, Partizanska 30. M-17496 AVTO WARTBURG ugodno prodam. Telefon: 71-160. M-17499 DIANO, letnik 1978, prodam. Štefana Kuharja 7, M. Sobota. M-17501 POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Telefon: 21-850. M-17502 SEME KRMILNEGA OHROVTA (po 1000 din za kg), prodam. Žilavec, Domajinci 42. M-17503 PODSTREŠNI OKNI EKO (74 x 118) prodam. Telefon: 76-657. M-MM MALE PUJSKE PRODAM. Topolovci 13, Cankova. M-17504 TELEVIZOR, črno-beli, dobro ohranjen, ugodno prodam. Štihec, Murska Sobota, Stara ulica 8. M-17505 KOTNO GARNITURO s foteljema prodam. Kovačec, Lendavska 12 c, II. nadstropje, telefon zvečer: 25-273. M-17506 MLADO KRAVO, brejo osem mesecev, prodam. Kuzma 76, M-17507 TRAKTOR ŠTORE, dva pogona, 300 delovnih ur, prodam. Naslov v upravi lista. M-17508 JAWO 350 TWIN SPORT in MZ ETZ 250 prodam. Telefon: 22 351. M-17509 TRI KRAVE, kontrola A, prodam. Domjan, Šalamenci 17, p. Puconci. M-17510 AUDI 80 L prodam. Irgolič, Hrastje-Mota 19, p. Radenci. M-17511 KADETT B in MLATILNICO HOFHERSCHRANTZ prodam. Rogašovci 44. M-17512 SEJALNICO ZA PŠENICO, 14-vr-stno, prodam. Naslov v upravi lista. M-17513 TRAKTOR DEUTZ TORPEDO 4006 prodam. Karel Kutoš, Dobrovnik 278. M-17514 DIANO, letnik 1981, prodam. Telefon: 78 632. M-17515 LADO 1200, v dobrem stanju, prodam. Tropovci 51. M-17516 TRIDELNO OMARO, in štedilnik prodam. Celec, Murska Sobota, Vrtna 6. M-17517 ŠKODO 110 L, letnik 1974, prodam. Gomilica 29. M-17518 PRIKOLICO ZA AVTO S CERA-DO, ročne izdelave, nosilnost 600 kg, prodam. Informacije: Željko Vukovič, Vrhovljan 64, p. Martin na Muri. M-17519 FORD ESCORT 1300, letnik 1971, prodam. Telefon: 78 681. M-17520 FORD D TAUNUS 1600 L, letnik 1972, prodam. Telefon: 78 645. M-17521 JUGO 45 in ZASTAVO 750, ugodno prodam. Selo 8, p. Prosenjakovci. M-17523 GOLF, letnik 1984, dizel, prodam. Telefon: 71 110. M-17524 MOTORNO KOLO AVTOMATIK prodam. Tišina 60, telefon: 46 080. M-17527 MALE PUJSKE PRODAM. Tropovci 33. M-17528 ZASTAVO 101 in plinsko peč prodam. Alojz Gomboc, Stara ulica 14. M-17529 1. AVGUSTA ODPRT NOV FRIZERSKI SALON MAJDA, V MURSKI SOBOTI, Miklošičeva ulica 26. S STORITVAMI SE TOPLO PRIPOROČA SALON MAJDE BALAŽIČ. ŠTORE 402 in ZETOR 6711 prodam. Telefon: 76 865. M-17530 KRAVO (od teleta), dobro mlekarico, staro 12 let, prodam. Rous, Trnje 30. M-17531 KOMBAJN FAHR prodam. Telefon: (069) 77 165. M-17532 OPEL REKORD prodam. Dokležo-vje 38. M-17533 MOTOR BMW 500 prodam. Murska Sobota, Trstenjakova 4, telefon: 24 646. M-17534 LADO 1500 SL prodam. Kranjec, Martjanci, telefon: 72 001. M-17538 MLATILNICO V POGONSKEM STANJU prodam. Karel Gorza, Markovci 16, p. Šalovci. M-17540 ŠMARNICO, kakovostno, 200 1, prodam. Čahuk, Fokovci 51. M-17541 OHROVTOVO SEME, belo vino (cepljeno in šmarnico), prodam. Moravske Toplice, Na bregu 38. M-17542 ZASTAVO 101 GTL 55,5 V, letnik 1984, registrirano do julija 1988, prodam. Miran Marič, Sebeborci 47. M-17545 GARAŽO ZA OSEBNI AVTO, v Ljutomeru, Ormoška 11, prodam. Telefon dopoldne: (069) 81 530. IN-18282 GOLF, bencin, letnik 1982, prodam za 3,8 M. Telefon: 73 271. M-MM PZ 125, star štiri leta, prodam. Emilija Šinko, Ljutomer, Ob progi 6. IN-18283 NOVO ZAMRZOVALNO SKRINJO, 3101, prodam ali zamenjam za 2101. Kuhinjsko peč DERBI, po ugodni ceni prodam. Informacije: Marija Filipič, Precetinci 35, Bučkov-ci. IN-18284 ASCONO 16, letnik 1972, ohranjeno, registrirano do februarja 1988, prodam za 190 SM. Informacije popoldne: (069) 81 119. IN-18285 ŠIPON (13001), prodam. Telefon v večernih urah: (069) 81 283. IN-18278 DVE GUMI 12,4/11-28, uvoženi FULDA, in RAVKOMBI 180, novi, prodam. Bolehnečici 21, Videm ob Ščavnici. IN-18277 ŽETVENO NAPRAVO ZA BCS prodam. Alojz Slavinec, Krčevine 12, Miklavž pri Ormožu. IN-18276 DIANO 6, letnik 1980, prodam. Lendava, Kranjčeva 57. LE-10865 TOMOS BT 50, letnik 1986, kot nov; ugodno prodam. Naselje 14. divizije 10, telefon: (069) 23 875. M-17450 DVE DVOOSNI PRIKOLICI prodam. Julij Vegi, Radmožanci 86. M-10863 INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ SINGER 366 prodam. Istvan Kis, Pe-tišovci, Lendavska 40. LE-10862 ZASTAVO 750, letnik 1983, prevoženih 11.000 km, odlično ohranjeno, prodam. Franc Slavic, Puconci, telefon: 72 531. M-MM ZADNJE IN PREDNJE VETROBRANSKO STEKLO ZA WARTBURG LIMUZINO, prodam. Franc Kralj, Vučja vas 40, Križevci pri Ljutomeru. IN-18293 ŠOTOR ZA ŠTIRI OSEBE (predsoba in spalnica), naprodaj. Štefanec, Šalinci 13, Križevci pri Ljutomeru. IN-18290 MERCEDES-TOVORNJAK, 51, s kesonom, prodam. Cena po dogovoru. Jakob Horvat, Ormož, Kolodvorska 1. IN-18288 OPEL REKORD, letnik 1976, prodam. Telefon: (062) 714 128, po 10. uri. IN-18287 ZASTAVO 750, letnik 1976, registriran dp aprila 1988, prodam. Dušica Ivanuša, Hermanci 10, Miklavž pri Ormožu. IN-18286 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, sadovnjakom, po želji tudi z njivami, na Gorici pri Murski Soboti, prodam. Informacije vsak delavnik po telefonu: (061) 322 869. M-OP BARVNI TELEVIZOR GRUNDIG SC prodam. Horvat, telefon: 22 387. M-MM SIMCO 1301 SPECIAL, 7.000 km po generalki, klep. in ples, obnovljen 1987 (cena 1,5 m), pletilni stroj EM-PISAL, mod. 313, dvoredni, na kartice, mizarski skobeljni stroj, domače izdelave, delovna širina 240 mm, motor 380 V, 5 KW, s krožno žago in dva elektro motorja, 380 V, 0,25 KM, prodam. Telefon :81 300. M-OP TERONOVO PRODAM. Vanča vas 26, p. Tišina. M-17546 GRADBENO PARCELO IN NJIVO V GORNJI BISTRICI prodam. Oglasite se v Gornji Bistrici 183. M-17548 ŠKODO 110 L prodam. Godina, Dolnja Bistrica 164. M-17549 KRAVO, brejo, prodam. Franc Meo-lic, Bakovci, Ob Muri 20. M-17550 TERVOL ZA FASADO, 180 vreč, prodam. Grof, Sebeborci 110. M-17598 MOTORNO KOLO MZ ETZ 250, star štiri mesece, ugodno prodam. Lang, Pertoča 42. M-17599 AMI 8, registriran, z rezervnimi deli (ami, spaček, diana), prodam. Cena 25 SM. Drago Gorza, Markovci 67. M-17600 MOPED (štiri prestave) in priklop za avto KADET B ter zamrzovalnik, 320 1, prodam. Telefon: 78-274, M-17605 NSU PRINC, registriran do leta 1988, z rezervnimi deli, prodam. Naselje 14. divizije 17, telefon: 22-367. M-17607 MLADO KRAVO, brejo, prodam. Turnišče, Štefana Kovača 81. M-17608 GOLF prodam. Gradišče 33. M-17609 VISOKOTLAČNO FERGUSONO-VO BALIRKO, novo cisterno creina, 3200, in seme ohrovta prodam. Kup-šinci 62, telefon: 23-883. M-17610 KRAVO, visoko brejo, prodam. Mele 6, p. Radenci. M-17611 DOMAČO SLIVOVKO (po 2.300 din 1), prodam. Informacije po telefonu: 74-624. M-17612 TELEVIZOR, črno-beli, skoraj nov, prodam. M. Sobota, Miklošičeva 14. M-17613 SLAMO V BALAH prodam. Renkov-ci 157, p. Turnišče. M-17614 ZASTAVO 750 LE, letnik 1982, prodam. Renkovci 157, p. Turnišče. M-17614 OSTREŠJE Z OPEKO (30 x 7 m), prodam. Jože Petrič, Sebeborci 2. M-17615 BREJO KRAVO, vozno, prodam. Murski črnci 18. M-17616 KRAVO, staro šest let, brejo osem mesecev, kontrola A, prodam. Janez Sekereš, Dobrovnik 16. M-17617 MLADO KRAVO, brejo devet mesecev, kontrola A, nujno prodam. Pečarovci 72. M-17618 FIAT 126 P prodam. Bakovci, Mladinska 47. M-17619 SEDEŽNO GARNITURO (dva fotelja in trosed), kristalni lestenec, namizni štedilnik sloboda, omaro in žensko kolo prodam. Murska Sobota, Tomšičeva 48. M-17621 PONY EKSPRES prodam. Informacije zvečer: Strehovci 58 a. M-17622 FREZO GORENJE MUTA s priključki prodam. Naslov v upravi lista. M-17624 VINOGRAD S POČITNIŠKO HIŠICO V SOVJAKU prodam.- Interesenti kličite po telefonu: 21-209, v soboto od 8. do 1Q. ure, ali pa se v tem času oglasite v Murski Soboti, Kidričeva 33 a (pri avtobusni postaji). M-17625 GOLF JGL, letnik 1982, prodam. Telefon: 23-562. M-17627 KONJA PRODAM. Kuštanovci 8, p. Mačkovci. M-17628 VOZILO ZA ČEBELE (preurejen avtobus) prodam. Benko, Kopitarjeva 5 Murska Sobota, tel. 21-995. REGAL ZA JEDILNICE, mizo, šest stolov, raztegljiv kavč, garnituro in dva fotelja, prodam. Telefon 21-688. M-17630 DVA SODA (80 1 in 130 1), belo vino, peč za centralno kurjavo BUDERUŠ, gorilnik in cisterno, 2000 1, plastično, ugodno prodam. Telefon: 22-008. M-17631 POHIŠTVO SPALNICE z vložki, rabljeno, moške in ženske obleke, velike zajce z mladiči po nizki ceni prodam. Ana Jug, M. Petrovci 25. M-17632 HRASTOVE PLOHE prodam. Gančani 124. M-17634 FIAT 127, letnik 1978, prodam. Irena Radovič, Radenci, Kidričevo naselje 6, Tel: 73-040 dopoldan. M-17635 GOLF, bencin, letnik 1982, prodam za 3,8 M. Telefon 73-271. M-17636 TRAKTOR URSUS 35, prodam. Trnje 77. M-17637 KOMBAJN »džondere 160« po ugodni ceni, prodam. Karel Gomboc, Ne-radnovci 10. M-17638 MOPED APN 6 prodam. Telefon 24-580. M-17639 TELICO 7 mesecev brejo, kontrola A, bika 350 kg, in teličko za pripust, prodam. Borejci 3. Telefon 46-124. M-17740 AVTOMATIC 3 M prodam. Puconci 95. M-17644 SCO GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali 'ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SKRVI9 F. Hajdinjak G. Slaves S, KUZMA (069) n 271 Popravilo z garancijo opravimo na vašem domu. RENAULT 4 GTL letnik 1983, kultivator Gorenje Muta, malo rabljen, s priključki, prodam. Motovilci 29. M-17641 SVINJO, 130 kg, prodam. Ogled od 16. ure naprej. Rakičan, Cankarjeva 2. M-17642 MOTORNO ŽAGO SACHS DOL-MAR 122, peč za centralno 12.000 kal/h, električni štedilnik, starejši, prodam. Drago Pučko, Orehovski Vrh 17. G. Radgona. M-1745 kupim DVOBRAZDNI TRAKTORSKI PLUG, 10-colni, kupim. Volf, Vidon-ci 33. M-17581 JEČMEN V ZRNJU, približno 2000 kg, kupim. Telefon: 78-274. M-17606 Sobe SOBO S SOUPORABO KOPALNICE išče moški. Informacije: telefon 22-279. M-17537 V SPOMIN na dragega sina, brata in strica Janeza Vratarica 14. julija sta minila dva meseca, odkar nas je v 44. letu starosti zapustil dragi brat in stric. Tvoj dom, ki si ga imel rad, je samoten in spoznava kruto resnico, da se nikoli ne vrneš med nas. Želimo ti večni mir. Žalujoči: sestra Viktorija z družino, mama in brat Jože Kje si ljubi oče, kje tvoj mili je obraz, kje je zdaj tvoja pridna roka, ki skrbela je za nas. ZAHVALA V 68. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče Jože Semen iz Turnišča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, Lebarjevim, NK Nedelica, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nas tolažili in našega dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam ter pevcem za odpete žalostinke, predstavnici KS Gjerkiševi za poslovilne besede. Vsem še enkrat — prisrčna hvala! Turnišče, Nedelica, j. 7. 1987 Žalujoči: žena Juljana, sinova Franc in Štefan, sestra Verona ter drugo sorodstvo zaposlitve GOSPODINJO ZA VEČURNO POMOČ iščemo. Damo tudi stanovanje in hrano, telefon od 19. do 21. ure: 74413. GR-13578 DRUŠTVO UPOKOJENCEV MURSKA SOBOTA, Kocljeva ulica 4, sprejme upokojenko za administrativno delo. Interesentka mora obvladati pisarniško poslovanje in strojepisje. Prijave pošljite do 6. avgusta na Društvo upokojencev M. Sobota, Kocljeva ulica 4. M-MM Gasilsko društvo Petanjci vabi 25. julija ob 20. uri na vrtno veselico, zabaval vas bo Marijan Smode z ansamblom Legija. GOSTILNA CIRMAN, MEDNO 15, 61210 Ljubljana Šentvid, sprejme v redno delovno razmerje dve dekleti za delo v kuhinji in vzdrževanje čistoče v poslovnih prostorih. Nastop možen takoj. Hrana in stanovanje v hiši, OD 200.000 din. Informacije po telefonu: (061) 59-046. M-OP razno LOKAL - BIFE PRI LENDAVI od dam v najem. Telefon: (069) 75413. M-17276 OSAMLJEN VDOVEC s kmetijo in pokojnino želi spoznati dobrosrčno vdovo ali upokojenko, staro od 50 do 60 let, za skupno življenje, pomoč v gospodinjstvu. Alkoholičarke izključene. Naslov v upravi lista. M-17478 ZAKONCA ŽELITA POMAGATI STAREJŠI OSEBI ALI ZAKONCEMA S KMETIJO. Možnost dedovanja. Naslov v upravi lista. M-17498 MLADEGA PSA ČUVARJA podarimo dobrim ljudem. Telefon: 21-886. M-17535 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 179895, izdano pri Hranilno-kreditni službi KZ Panonka M. Sobota. Dušan Korošak, Naselje 14. divizije 71, M. Sobota. M-17544 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 1—37620—2, izdano pri HKS KZ Panonka M. Sobota. Viljem Ber-talanič, Jurij 86. M-17629 SELITVE, tudi iz tujine, opravim solidno in zanesljivo. Telefon: 72-912. M-OP STRAN 18 VESTNIK, 23. JULIJA 1987 Ko sem še živela, ljubila sem vas vse, zdaj ko mene več med vami ni, ljubite me v spominu vsi. V SPOMIN Irmi Gasparič iz Fokovec Nepozabljen je dan 21. julij 1986, ko si nas nas draga mama, stara mama in babica, zapustila. Čeprav v hladnem grobu spiš, v naših srcih še živiš. Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu. ŽAI IIJOČI: VSI TVOJI NAJDRAŽJI Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi povsod te čutimo mi vsi, med nami si. V SPOMIN 28. julija bo minilo žalostno leto, odkar nas je v 65. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Koloman Casar iz Stanjevec 66 Spomin nate bo večen. Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate sveče. ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI Zelen grobek na poljani, ljubo dete v njem leži, tiho je pod milim nebom, tiho v temni jamici. ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči izgubi naše, komaj 5-mesečne hčerkice in sestre Minke Kovač iz M. Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k poslednjemu, mnogo preranemu grobu, ji poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku in pevcem za pogrebni obred. Žalujoči: mama, ata, sestra Cirila in brat Metod ZAHVALA V 73. letu starosti nas je po daljši bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Jožef Gobar iz Gradišča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Posebna hvala g. kaplanu, za opravljeni pogrebni obred, pevcem za odpete žalostnke, kolektivom SDK M. Sobota, Panonije M. Sobota in Carinarnice G. Radgona, zdravnikom in drugemu osebju zdravniškemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, GD Gradišče in govorniku KS za poslovilne besede. Gradišče, 4. julija 1987 Žalujoči: žena Marija, sin Jože, hčerki Cvetka in Majda ter sin Andrej z družinami, brat Franc in sestra Marija z družinama ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 83. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustila naša draga mama in babica Neža Skledar roj. Mekiš iz Nuskove Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali vence in šopke ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku iz Cankove, pevcem za odpete žalo-. stinke in govorniku KS. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: sin Viktor z ženo Hildo, vnuka Andrej in Tomaž, sestra Terezija z družino in drugo sorodstvo Ke si ljubi oče. kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas. N 75. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče Štefan Kovač iz Šalamenec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali. Prisrčna hvala g. duhovniku, pevcem, vsem gasilskim društvom in govornici Marti. Žalujoči: žena Irma, sin Zoltan z ženo Viktorijo in vnukinja Zdenka Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Franca Časarja iz Boreče 25 ki nas je v 74. letu starosti za vedno zapustil, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali vence in šopke ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala duhovniku in pevcem za odpete žalostinke, tov. Maruši za poslovilne besede in godbi iz M. Sobote. Posebna zahvala tudi domačim in drugim gasilskim društvom. Boreča, 7. julija 1987 Žalujoči: žena Terezija, sin Štefan, hčerki Marta in Marjeta ter brat Štefan z družinami in sestra Sidonija Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Boleče je v nas odjeknila vest, da nas je komaj v 54. letu starosti zapustil dragi mož, oče in dedek Janez Sovič iz Nunske Grabe Ob tej, za nas nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in darovali cvetje. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za opravljeni obred, DO Ljutomerčan in govornikoma za poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu preranemu grobu. Nunska Graba, 9. julija 1987 Žalujoči: žena Marija, sinovi Janko z družino, Boris z ženo, Milan in Srečko, hčerki Anica in Majda z Boštjanom ter drugo sorodstvo L tihem grobu mirno spiš, v naših srcih še živiš. . . V SPOMIN Minilo je 10 let, odkar ni več med nami našega dragega sina, moža, očeta in dedka w Jožeta Zerdina iz Žižkov Vsem ki se ga še spominjate in obiskujete njegov grob, hvala! ŽALUJOČI: mama, žena in hčerke z družinami Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA Nenadoma nas je v 60. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama in stara mama Ana Duh roj. Dominko Iz Lipe Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje ali v druge namene, nam pa izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo sosedovim Horvatovim za vso pomoč, pevcem za odpete žalostinke, g. kaplanu za pogrebni obred, govorniku za slovo ob odprtem grobu in DO Planika iz Turnišča. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Ne jokajte ob najinem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sva in večni mir nama zaželite. V SPOMIN 30. junija je minilo sedem let, odkar nas je zapustil naš dragi oče in stari oče Ivan Duh Hvala vsem, ki se ga še spominjate in se ustavite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Žalujoči: sin Jože z ženo, hčerka Marija z možem, vnuki Bojan, Mihaela, Mirjana in Karolina Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V 44. letu starosti je nepričakovano zastal korak našemu dragumu možu, očetu, sinu, bratu, staremu očetu, tastu in stricu Karlu Korpiču iz Markovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga cenili in spoštovali mu poklonili cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Posebej hvala g. župniku, pevcem, predstavnici KS za ganljive besede slovesa, GD Markovci ter ostalim društvom, obrtniku Cigutu iz M. Sobote in sodelavcem ter kolektivu DE Mura G. Petrovci. Še enkrat — iskrena hvala za vsa izrečena sožalja in za vsako lepo misel. Žalujoči: VSI, KI SMO GA IMELI RADI Četudi v grobu zdaj počivaš, med nami živa si, kot si bila, saj vso ljubezen in dobroto si za nas izlila (Narodna) ZAHVALA V 59. letu starosti, nas je po daljši bolezni, nepričakovano za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama Marija Šiftar iz Strukovec 2 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, sočustvovali z nami, drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti ter ji poklonili vence in cvetje. Posebna zahvala med. osebju internega in kirurškega oddelka soboške bolnišnice, dr. Peričevi, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem in govornici KS za poslovilne besede. Strukovci, 10. julija 1987 Žalujoči: mož Štefan, hčerka Brigita, hčerka Marija z družino iz Domžal, tašča in drugo sorodstvo VESTNIK, 23. JULIJA 1987 STRAN 19 v besedi in sliki MOSTJE—BANUTA Praznik in prapor V nedeljo so v krajevni skupnosti Mostje-Banuta slavili prvi krajevni praznik. Predsednik sveta krajevne skupnosti Štefan Zver je v govoru poudaril; da se oba narodnostno mešana in obmejna kraja enakomerno razvijata, čeprav v njiju ni nobenega izdustrijskega obrata. Sta pa zaposlenost in kmetijstvo pripomogla k dokajšnjemu napredku, seveda pa je pri tem opravil pomembno vlogo krajevni samoprispevek, brez katerega tudi zdaj niso. Nazadnje so z na ta način združenimi sredstvi pomagali pri gradnji treh transformatorskih postaj, pri modernizaciji cest in urejanju nekdanje šole, ki so jo prav v nedeljo predali namenu (za potrebe krajevne skupnosti, gasilcev, Te dni kroži po Pomurju Kompasov džip. Namen akcije je zbuditi v občanih zavest, da je lahko pot po nakupih v Avstrijo večkrat odveč. Posebno še v zadnjem času, ko so v brezcarinskih trgovinah v Gornji Radgoni, Gederovcih in Dolgi vasi poleg z že znanimi izdelki založeni tudi s kavo po konkurenčni ceni. V. C. NEDELJSKA PRAZNOVANJA Na Tišini je bil preteklo nedeljo pravi kmečki praznik. Tamkajšnje športno društvo, ki se uveljavlja z različnimi akcijami in prireditvami, je pod pokroviteljstvom TZE Murska Sobota pripravilo PRVE KMEČKE IGRE. Lepo vreme je pritegnilo veliko obiskovalcev, ki so z zanimanjem spremljali stare, že zamrle kmečke običaje. Občani krajevne skupnosti Tišina so prikazali žetev in mlačev preteklosti, na posnetku pa žanjici iz Šalamenec prikazujeta žetev s srpom. Foto: F. Maučec mladine, kulturnega društva . . .). V nedeljo pa je bilo slavje tudi zato, ker je minilo 10 let, odkar v Mostju spet deluje gasilsko društvo. Le-to je ob malem jubileju razvilo svoj prapor. Na slovesnosti sta govorila predsednik skupščine občine Lendava Rudi Leiner in izvršni sekretar občinskega komiteja ZKS Štefan Berke. V priložnostnem kulturnem programu so nastopili: mešani pevski zbor, plesalci z ljudskimi plesi, mladinci z recitalom, ritmična skupina in cicibani. Ves program je bil v obeh jezikih. Š. S. , PREMOG, KI JE POGREL — V uredništvu je zazvonil telefon in glas nas je povabil v Kroško ulico k Flisarjevim. Ogledali naj bi si premog, ki ga je dobila 85-letna upokojenka, ki verjetno ni pri takšnih močeh, kot kak mladenič, to pa je pri tej pošiljki premoga zelo pomembno. Če podrobneje pogledate kupček premoga na sliki, gre za približno 3,5 tone tega dragocenega in v današnjih časih kar predragega kuriva, ki ji ga je dostavil Potrošnikov tozd in v katerem so velike skale premoga, od katerih tehtajo nekatere krepko čez 100 ali več kilogramov. In ta premog naj bi Flisarjeva mama spravila v drvarnico in ga pozimi tudi sekala na drobnejše kose, ki bi bili uporabni za v peč? Pri teh vprašanjih se vsa logika neha. Kljub lepim prošnjam, naj bo premog vendarle droben. Človeka dejansko kar pogreje. D. L. Potem ko so padli snopi, sta se prilegli dobra malica in domača pijača. Foto: F. M. Rakičanski dom odpira vrata Rakičanski dom oskrbovancev si prizadeva, da bi bila vrata čim bolj odprta za vse, ki želijo spoznati življenje in delo pri njih. To soboto pa se želijo še posebej predstaviti, saj pripravljajo dan odprtih vrat za svojce, prijatelje ter znance oskrbovancev, seveda pa tudi za vse, ki jih želijo obiskati. Po deseti uri bodo pripravili krajši kulturni program ter veselo srečanje in piknik. DOKLEŽOVJE Delovna akcija Da se da sobota tudi koristno izrabiti, so dokazali krajani Dokle-žovja. Pred kratkim so dobili asfaltno povezavo z Bakovci, istočasno pa so jim asfaltirali tudi novo avtobusno postajo v središču vasi. Prostovoljna delovna akcija je bila namenjena predvsem okrasitvi in ure-ditvi postaje, saj so nasadili rože in grmičevje, pa tudi dovoze so utrdili z gramozom. Kljub hudi pripeki jim ni bilo žal delovnega dne, saj bo ob odprtju postaja toliko lepša. D. L. V ČRENŠOVCIH BODO GRADILI NOVE POŠTNE PROSTORE Za boljšo zvezo s svetom Na žetev se je potrebno dobro pripraviti. Da bo klasje pravilno padalo, je potrebno dobro sklepati kose. To so po uvodnem sprevodu na Tišini tudi prikazali izkušeni možje. Foto: F. M. Sedanji prostori pošte v Čren-šovcih so postali pretesni, zato so v Podjetju za ptt promet začeli razmišljati o preselitvi v druge ustrezne prostore. Rešitve so iskali skupaj s krajevno skupnostjo, dogovarjali pa so se tudi s samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Lendava, ki naj bi v Črenšovcih gradila po-slovno-stanovanjsko zgradbo, v kateri bi svoje prostore dobila tudi pošta. Ker s to gradnjo zaenkrat ne bo nič, so se na pošti odločili, da sami zgradijo prostore, ki so nujni, če želijo v tem kraju namestiti novo telefonsko centralo. Krajevna skupnost je brezplačno odstopila zemljišče, kjer bodo zgradili nove poštne prostore s površino 145 kvadratnih me- trov. Ta naložba bo stala 60 milijonov dinarjev, 38 milijonov dinarjev bodo združili krajani okoliških krajevnih skupnosti, ki spadajo pod črenšovski poštni okoliš, za preostali del pa bodo najeli posojilo pri poštni hranilnici. Z gradnjo bodo začeli sredi avgusta, čez pol leta pa naj bi se že preselili v nove prostore. Z dograditvijo novih prostorov se bodo bistveno izboljšale delovne razmere na črenšovski pošti, kjer bodo vgradili tudi novo telefonsko centralo, ki so jo že kupili. S priključitvijo novih telefonskih naročnikov bodo na tem območju vsaj delno ublažili problematiko telefonije, ki je prav v lendavski občini še vedno najslabše razvita. L. Kovač Kar 26 žanjic se je pomerilo na pšeničnem polju v Spodnji Ščavnici. Zmagala je Marija Serec iz Apač, tudi skupinsko so bili najboljši žanjci iz Apač, najboljši kosec pa je bil iz Zbigovec. bp, foto Milan Klemenčič RADOSLAVCI Praznik uspehov V letošnjem letu so imeli v krajevni skupnosti Radoslavci veliko vzrokov za najrazličnejša praznovanja in eden zadnjih je praznik krajanov. Ta dan so pripravili veliko pestrega programa, od razstav kruha, slikarjev in povorke kmetijske mehanizacije od nekdaj do danes, do nastopa letal ptujskega Aerokluba. Na slavnostni seji so pregledali dosedanje delo, na osrednji slovesnosti pa je slavnostni govornik Anton Kapun, predsednik OK ZKS Ljutomer, spregovoril o današnjem aktualnem družbenopolitičnem in gospodarskem trenutku. Letošnji praznik v tej krajevni skupnosti je toliko pomembnejši, saj je prejela tudi občinsko družbeno priznanje za uspešno delo vseh krajanov. D. L. LENDAVA TRGATEV BO 12. SEPTEMBRA Letošnja turistično-folklorna prireditev Lendavska trgatev bo v soboto, 12. septembra, so sklenili na seji pripravljalnega odbora, ki deluje v okviru lendavskega turističnega društva. Letos bo v povorki — kot osrednji točki pestrega programa — sodelovalo nekoliko manj (tujih) skupin, kajti po mnenju nekaterih jih je bilo lani preveč. Sicer pa se bodo predstavila številna domača kulturna društva, prišli bodo gostje s Hrvaške, iz Vojvodine in seveda tudi iz sosednjih županij Madžarske. Iz Nagykanizse letos napovedujejo svoj nastop tudi letalci — zmajarji z motorji. Na Lendavski trgatvi bo mogoče kupiti več vrst spominkov, torej tudi izdelke iz keramike, pripravili bodo prodajno razstavo kulinaričnih dobrot, poskušnjo najboljših vin z nedavne vinske razstave, napovedujejo pa tudi zanimiv zabavni program. Seveda se bodo na trgatvi s svojo ponudbo predstavili tudi gostinci družbenega in zasebnega sektorja. 5. Dan žetve v Spodnji Ščavnici je bil letos obogaten z revijo najlepših živali. »Lepotica« je bila Lipa, last rejca Franca Kavčiča s Starešinskega Vrha, bp, foto Milan Klemenčič oaekamšptul 5^ TEMELJEV ’ DO STREHE za nakup blaga nad 300.000 din, polog 1/3 vrednosti nakupa. Izkoristite ugodnost! Informacije in prodaja: Opekarna Ptuj, 62250 Ptuj, Žabjak 1, tel. 062/772-111 in 772-119; Prodajno skladišče Gornja Radgona/ tel. 069/74-396. STRAN 20 VESTNIK, 23. JULIJA 1987 I