sfew//ca 22 / letnik 58 / Ljubljana, 10. junij 1999 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije Začetek boja zoper preveliko brezposelnost Domu sindikatov v Ljubljani je bila ta teden okrogla miza o zaposlova-y Kot vse kaže, bo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije to temo postavila ospredje aktivnosti v drugi polovici letošnjega leta. S tem, da imamo 125.000 i^Poselnih, se sindikati ne moremo sprijazniti, je uvodoma povedal Dušan {*m. Udeleženci so razgrnili vzroke prevelike brezposelnosti, nakazali so 1 nekatere poti reševanja. ^ Več o tem v prihodnji številki našega glasila Protest zoper privilegije Poslancev pri upokojevanju “Čl- je n 'anstvo je zgroženo in obsoja ravna-lah°S*anCev državnega zbora, ki si želijo tj r° Urediti tudi zelo ugodne pogoje za ŠeJc uP°kojevanje. Tako ravnajo kljub na-^Pok °Pozor*lu, da je treba tudi njihovo k^nje urediti v novem zakonu o po-p n$kem in invalidskem zavarovanju. n0 s .ance bi radi spomnili, da so nedav-?aj:Pr* razpravi o beli knjigi, sami opo-htey na probleme javnih financ in za-sta 1 Podaljšanje za upokojitev potrebne 6$ ]ejtne dobe za delavke in delavce na °s*ar>ci so sprejeli tudi ‘Kebričev za- kon’ s katerim so temeljito posegli v pravice starejših delavk in delavcev. Zveza svobodnih sindikatov ostro obsoja dvojna merila, kijih pri svojem delu uporabljajo poslanci državnega zbora -zmanjšanje pravic za delavce in njihove družine, povečanje pravic za poslance. ZSSS zato ponovno zahteva, naj se tudi upokojevanje poslancev uredi v novem sistemskem pokojninskem zakonu. Ta naj ureja tudi druge izjeme pri upokojevanju, ki so zdaj urejene z drugimi zakoni,” je v sporočilo za javnost zapisal Dušan Semolič, predsednik ZSSS. John Eapen, zainteresirani kupec Tama, . ekskluzivno za Novo Delavsko enotnost: delamo po prvotnem načrtu za nakup celotnega Tamovega premoženja V” Stran 10 Kje so meje igranja z delavci? Dravske elektrarne so ta teden sprejele nazaj na delo Dušana Kosca, ki gaje vodstvo podjetja nezakonito odpustilo leta 1990. "Direktorju Dravskih elektrarn Ivanu Kralju sem bil že dalj časa trn v peti, saj sem ga brez dlake na jeziku opozarjal na napake in nepravilnosti, ki jih je počel. Sodu pa je izbilo dno, ko sem se ob Kraljevi reelekciji leta 1990 prijavil na razpis za direktorja podjetja,” je v pogovoru za Novo Delavsko enotnost decembra lani pojasnil magister Kosec, diplomirani inženir elektrotehnike. “Takrat sem bil v Dravskih elektrarnah že 21. leto, opravljal pa sem delo vodje sektorja za vodenje obratovanja.” Po tem, ko je tedanji delavski svet s 6 glasovi za in 5 glasovi proti ponovno izbral za direktorja Kralja, je Kosec, kakor sam pravi, želel nekatere okoliščine, ki so vplivale na izbiro direktorja, pojasniti v glasilu elektrogospodarstva. Ker mu članka niso bili pripravljeni objaviti, gaje poslal v revijo Kaj, ki gaje objavila. “Deset dni po izidu članka je direktor zoper mene vložil predlog za uvedbo disciplinskega postopka, češ da sem žalil in obrekoval podjetje in samoupravne organe,” je pojasnil Kosec. Zaradi tega mu je disciplinska komisija izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja. Po devetih letih pravdanja je v pravnomočni sodbi zapisano, da so Kosca odpustili nezakonito in mu storili krivico. Zato je sodišče podjetju naložilo, da mora Kosca sprejeti nazaj na delo ter mu vpisati v delovno knjižico delovno dobo od leta 1990. Dravske elektrarne so Dušanu Koscu dolžne plačati vse plače in prispevke za devet let, kar bo zneslo verjetno okoli 50 milijonov tolarjev. Dušan Kosec pa je že napovedal, da bo vodstvo podjetja tožil tudi zaradi preslanih duševnih bolečih. Prvi delovni dan so Koscu ponudili delovno pogodbo, kije še ni podpisal, saj mu, kakor sam pravi, ponujajo pripravniško plačo, čeprav je magister znanosti. Ze naslednji dan so ga poslali na čakanje. Prizadeti pravi, da se bo na sklep, podpisal gaje Ivan Kralj, pritožil in za svoje pravice izkoristil vsa pravna sredstva. Če zadevo razumemo prav, se bo v Dravskih elektrarnah zapravljanje državnega denarja nadaljevalo. Vprašanje je le, ali je v državi še kdo, ki lahko to preseka. Nekaj je obljubljal zdaj že bivši minister za gospodarske dejavnosti. T. K. Skupščina Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije Tretja skupščina Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, bila je prejšnji četrtek v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici, je sprejela poročilo o delu v preteklem obdobju, programske usmeritve za bodoče delo in spremembe statuta. Sindikat bo še naprej vodil dosedanji predsednik Erih Šerbec, tudi sekretar bo še naprej Jože Korošec. Namesto le enega podpredsednika bosta odslej dva, poleg Darinke Avguštiner bo to vlogo opravljal tudi Sergej Čas. Verifikacij jKSSS* izmed 60f- Med njinj! je bil tudi BS& Semolič■ Cilj: delo, delovna mesta in plača Uvodoma je Erih Šerbec pozdravil udeležence in z zadovoljstvom ugotovil, da seje sindikat, skupaj s svojo Zvezo, obdržal ter daje še močnejši. Izrazil je tudi zadovoljstvo s tem, da so Svobodni sindikati od sive barve prešli spet k rdeči - pravi delavski barvi. Sina Slov IKA STVM (.ASM Sl OVEN« ravna le po eni doktrini - iz enega močnega sindikata narediti več šibkejših. Čeprav je vlada le ena sama, si želi čimveč sindikalnega pluralizma. Zaradi tega se direktorji lahko izgovarjajo, naj se sindikalisti najprej zmenimo med seboj in šele po tem pridemo k njim. V teh razmerah moram vsem članom in aktivistom našega sindikata čestitati za opravljeno delo. Ponosen sem tudi za to, da smo podpirali dobro politiko Zveze. Čeprav smo si ves čas prizadevali za primernejšo izhodiščno ceno dela, so naši ljudje za zahtevno delo preslabo plačani. Naš cilj v bodoče mora biti zlasti to, da bi imeli delo. Drugi cilj so delovna mesta, tretji pa primemo plačilo. Čeprav nam očitajo številne dodatke, moram povedati, daje dodatek zdravnika višji od plače bolničarja. Upoštevati je treba, da v zdravstvu napak ni mogoče popravljati, da ni prizivnosti kot v sodstvu in pri poslancih. Ko pride do nesreče, lahko poškodovancu pomaga le zdravstveno osebje. Ker je naše poslanstvo le med ljudmi, moramo biti za delo pravično nagrajeni. Pri regresu za letni dopust smo se držali tega, kar je ZSSS dosegla za zaposlene v gospodars ^ Zaradi tega smo v vse zavode poslali dopis ^ htevo, naj vsem izplačajo po 102.000 tolarjev-^_ smo naredili še prej, kot so se drugi sindika * govorili o 96.500 tolarjih. Prepričan sem, dag de enakosti zaposlenih ni bilo druge altemai Od krovne Zveze še naprej pričakujemo, da ^ ^ skupaj močnejši. Če bomo enotni in če bom delovali, bomo lahko šli hitreje naprej. Hu blem je zasebna dejavnost v zdravstvu. Zase ^ ki niso zaradi pacientov, ampak zaradi sc ^ radi tega se čakalne dobe na nekatere storitve. primer operacijo srčnih zaklopk, daljšajo. . Zaradi tega ostajajo naši cilji tudi v p«11 delo, delovna mesta in primerno plačilo. ^ “Državni sekretar za zdravstvo nas je Več kot očitno je, da ne marajo, da bi naši za ^ poslovali dobro, raje imajo, da so naše *"ir,ru' ‘je-be. Ne vem, zakaj naj bi torej delavci pn‘ln‘ .. :e lali. Le za plače direktorjev ni nikoli proble • dodal Marko Štuhec. Dušan Semolič, predsednik ZSSS, je po p°z. [U(jj udeležencev izrazil zadovoljstvo, daje v Zve - Slavica Soršak, predsednica volilne komisije, je imela zelo odgovorno nalogo. Vodenje skupščine je zatem prevzelo delovno predsedstvo pod vodstvom Majde Ernecl iz Velenja. Skupščina je uvodne formalnosti opravila hitro in brez zapletov. Ko je Erih Šerbec obrazložil obsežno pisno poročilo o delu sindikata v preteklem obdobju, je ugotovil, daje sindikat pod njegovim vodstvom nastal sočasno s slovensko državo. “Pri vodenju politike sindikata nikoli nismo mislili le nase, ampak na uporabnike naših storitev. Ko so se drugi sindikati posluževali stavk in o njih na veliko govorili, smo mislili na naše paciente in varovance v domovih. Naši člani niso želeli stavkati v škodo tistih, ki so od njih odvisni. Če res ne bi bilo prav nujno, sploh ne bi stavkali. Pri takšni politiki je bilo težko vztrajati, saj vlada Vodstvo Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva po izvolitvi. dstvo I CTTT^rTV ki I® bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja Preds,en0vi- v i i-i iV I 111'M1 ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 321-255. ^ nar urednik Tomaž Kšela • Naročnina, tel. 327-697 • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTČRd.d., Dunajska 5, Ljubljana • M'nlS za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 ®STVASLPVENIJE št. 22 / 10. junij 1999 I !Ml lt'1-T 3 ■» 1 I nilef vUt zdravstva in socialnega skrbstva Slove-■ odstvu in članstvu sindikata seje zahvalil Za2d°bro sodelovanje. sindt. ' d(*re8a sodelovanja je Zveza svobodnih hovrl VSlovenije 'mc*a Pr* delu precej uspe-iti in i- Pr'merjc bila zlasti reforma pokojninskega ^alidskega zavarovanja, še naf ^ moraj° sindikati za vse pravice delavcev Pf„ " eJ boriti, se morajo bolj zavedati svoje moči. biti i.arad‘ teSaJe treba zavest o tem, daje dobro Stadi^j V močni Zvezi, v sindikatih še naprej da goličevih besedah ni nobenega razloga, rih n ■ zaP°sieni v javnem sektorju pri nekate-P°Vpr V"Ca*1 Pdkfnjšani, saj številni prejemajo pod-ya i cne Plače. Boj za izenačitev višine regresa ZaD * dopust je del boja za enakost med vsemi s enimi. Tudi sicer morajo sindikati bolj go * v ra budnih diha lot irniit Je t/oh*0 Predsedstvo ni imelo veliko dela, opravilo pa ga vei ^o/eg predsednice Majde Ernecl si je prizade- ^°lidamani0St, ic marsikje preveč pozabljena. Pitaj n 0st Je potrebna zlasti med bogatimi in rev- virni y ,niec*. niladimi in starejšimi, bolnimi in zdrahe dravje ne sme biti privilegij bogatih, biti v o° s° lahko ideali, zaradi katerih se splača 161,1 smV?b°dnih sindikatih in v njih delati. In v 'Pv,„. Isln je predsednik ZSSS zaželel skupščini Prjlj^dbdvistom sindikata veliko uspehov tudi <6naembe in dopolnitve statuta sindikata sta r'l;i sta žl'a Jože Korošec in Eri h Šerbec. Pouda-'Petnbn da ®re za sindikat dejavnosti, kar je po-0 Zaradi tega, da bi bili vsi zaposleni v zdrav- stvu in socialnem skrbstvu bolj enotni. Posamezni poklici naj ne bi več ljudi ločevali med seboj, saj vsi delajo za isti cilj - to so plače. Spremembe statuta uvajajo dva podpredsednika, enega za zdravstvo, drugega pa za socialo. Po razrešnici dosedanjim funkcionarjem in organom sindikata so sledile volitve. Za predsednika je kandidiral le dosedanji predsednik Erih Šerbec, za prvo podpredsedniško mesto je bila kandidatka Darinka Auguštiner, za drugo mesto pa so kandidirali: Sergej Čas, Majda Ernecl in Alojz Horvat. Za tri mesta v nadzornem odboru je bilo šest kandidatov, Boža Knez, Vlasta Kovič, Nada Modic Harl, Irena Petek, Pavlina Švajger in Zlatka Tuš. Za sekretarja je kandidiral le Jože Korošec. Programske usmeritve sindikata izhajajo iz gesla: delo, delovna mesta in primerno plačilo, je uvodoma povedal Erih Šerbec. Cilj sindikata je, da se ne bi delili na tiste v pisarnah in druge zdravstvene delavce. Pri delu bo treba izhajati iz prepričanja, da so vsi člani dobri delavci in da zaslužijo primerno plačilo. To nomeni da nai hi nre.iemali vse, kar jim gre po kolektivni pogodbi in zakonodaji. Država mora poskrbeti, da bodo delavci primerno plačani. Sedanje razlike v plačah so nesprejemljive. “Delali bomo skupaj, v interesu vsakega in vseh. Obljubljam tudi trd sindikalni boj. Če me boste predsedniki sindikatov zavodov poslali v ogenj, bom šel. Vse drugo pa je zame li-derstvo, ki si ga ne želim. Dokazali smo, da znamo biti skupaj, tako moramo tudi naprej. Želim, da bi združeni v ZSSS za naše članstvo dosegli najboljše.” Tako jc usmeritev za delo v prihodnjem obdobju orisal Erih Šerbec. Skupščina sindikata je zatem sprejela ugotovitveni sklep o sestavi republiškega odbora. Poleg predsednika in obeh podpredsednikov ter sekretarja so v njem tudi vsi predsedniki sindikatov zavodov - skupaj 22 članov. Po sprejetju vseh listin je delegat iz Škofje Loke Janez Žakrajšek sprožil vprašanje aktivnosti sindikata za ohranitev posebne vrste invalidskih podjetij, v katerih delajo zelo prizadeti invalidi (slepi in slabovidni). Takšna podjetja naj bi bila v Škofji Loki, na Ravnah in še kje. Ker je v tej zadevi veliko različnih vrzeli, je bil sprejet dogovor, da Pri volitvah je bila kar precejšnja gneča. Na skupščini je bilo prijetno delovno vzdušje. je treba o tem problemu najprej pripraviti strokovno gradivo, na podlagi katerega bi opravili pogovor z ustreznimi ljudmi na ministrstvu za delo in socialne zadeve. Franček Kavčič Volitve Za predsednika je bil skoraj soglasno izvoljen Erih Šerbec, enako je za podpredsednico izvoljena Darinka Auguštiner iz Šplošne bolnišnice Maribor, za drugega podpredsednika pa je največ glasov prejel Sergej Čas iz. Doma starejših občanov Črnomelj. Člani nadzornega odbora pa so postali: Boža Knez iz Splošne bolnišnice Maribor, Nada Modic Harl iz Zdarvstve-naga doma Adolfa Drolca Maribor in Zlatka Tuš iz Zavoda dr. M. Borštnarja Dornava. Republiški odbor se je konstituiral Takoj po končani skupščini se je sestal novoizvoljeni republiški odbor. Najprej je za sekretarja izvolil Jožeta Korošca, zatem pa potrdil predlog sestave izvršnega odbora. V njem bo ob predsedniku, obeh podpredsednikih in sekretarju še pet predstavnikov sindikatov zavodov, in sicer: Maja Budihna, Konrad Osterc, Aleš Gutmaher, Radiša Tomič in Alojz Horvat. Za predsednico nadzornega odbora pa je bila izvoljena Boža Kos. Seminar Poleg skupščine je Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije opravil tudi dvodnevni seminar. Na njem so obravnavali aktualne spremembe na področju zdravstvenega zavarovanja, reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ter druge aktualne naloge sindikata in Zveze. Konferenca ZSSS razpravljala o predlogu zakona o delovnih razmerjih Pol leta po 3. kongresu ZSSS se je prejšnji teden prvič sestala konferenca ZSSS. Po konstituiranju je sprejela še poslovnik o svojem delu. V osrednji točki je obravnavala predlog zakona o delovnih razmerjih, ki bo najkasneje jeseni v državnem zboru v drugem branju. Svobodni sindikati bodo najodločneje proti temu, da bi zakon sindikate izrinil iz podjetij. Enako nepopustljivo bodo branili tudi urejanje pravic iz dela s kolektivnimi pogodbami. Vse to pomeni, da delavci ne bodo na milost in nemilost prepuščeni delodajalcem. Svobodni sindikati bodo postavili meje, onstran . katerih ne bodo popuščali - zakon naj ureja tudi disciplinski postopek; - zakon naj definira glavne pojme, kot so: plača, osnovna plača - varstvo mladih delavcev naj uredi zakon o delovnih razmerjih. To so le nekatera vprašanja, o katerih je svet ZSSS lani jeseni že sprejel stališča in so bila deloma že upoštevana. Drugi zakoni, ki bodo pravice delavcev tudi uredili na novo, naj bi bili sprejeti sočasno, tako da bi bili usklajeni z novim zakonom o delovnih razmerjih - temeljnim predpisom s tega področja. Razpravljalci Janez Justin, Erih Šerbec, Mira Videčnik, Branko Medija, Jovo La- va o predlogu zakona o delovnih razrneJj. sovpada s pritiski delodajalcev in dela P tikov na nas, češ da naša delovnopravna £ konodaja povečuje brezposelnost, ker del preveč ščiti. Njihov cilj je liberalna zaKO . daj a, ki daje sadove v ZDA in Veliki Bn ji. S pritiski delodajalcev bomo računali • * . prej. Jasno bomo določili, kaj je za nas . sprejemljivega. To je zanesljivo sindikat jetju, kije trn v peti delodajalcev. Branili ,, tudi kolektivna pogajanja kot način od pravic delavcev. Delodajalcem bomo sPe Aje ročili, naj se ne igrajo z delavci. Ce , bodo upoštevali, morajo vedeti, da lahko-r Konferenca ZSSS šteje skupaj 76 članov, največje predstavnikov sindikatov dejavnosti - 58, območne organizacije ZSSS imajo 17 članov, po položaju sta člana konference tudi predsednik in sekretar ZSSS. Število predstavnikov sindikatov dejavnosti je odvisno od števila članstva (en član konference na 10.000 članov sindikata), tako ima SKEI kar osem članov konference, sindikat trgovine in sindikat tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije po pet, vsi drugi sindikati pa manj. Pri obravnavi dnevnega reda je podpredsednica SKEI Jožica Hercog, zastopala je odsotnega Alberta Vodovnika, predlagala sprejem statutarnega sklepa, po katerem bi bil kriterij za zastopanje sindikatov dejavnosti pet in ne deset tisoč članov sindikata. Po krajši razpravi je bil ta predlog z večino glasov zavrnjen. Pri poslovniku pa je Hercogova predlagala, naj bi konferenca sklepe sprejemala z dve-tretjinsko večino. Tudi ta predlog ni dobil dovolj podpore članov konference. Kaj so Svobodni sindikati dosegli že pri prvem branju predloga zakona v državnem zboru in kaj si lahko obetajo v nadaljevanju obravnave je uvodoma poročal izvršni sekretar Gregor Miklič. Ker predloga zakona za drugo branje predlagatelji še niso pripravili, bo ta zakon zelo verjetno prišel na vrsto šele jeseni. Po Mikličevem mnenju so za Svobodne in druge sindikate ključne zlasti tele točke: - pravice delavcev naj urejajo kolektivne pogodbe in ne splošni akti delodajalcev; - če v podjetju ni organiziranega sindikata in če ni predstavnikov delavcev, naj ima pravico do zastopanja delavcev sindikat, reprezentativen na državni ravni; - spori o pravicah delavcev naj se v večji meri rešujejo po poti pomirjanja in arbitraže; - o odpovedi delovnega razmerja iz osebnih ali krivdnih razlogov naj bi delodajalci obvezno pridobili mnenje sindikata; - delovni čas je treba natančneje definirati; - pravico do osebnih prejemkov (regres, odpravnine, prevoz na delo, prehrana med delom, odpravnine ...) naj ureja zakon. Odmera teh pravic naj bo predmet kolektivnih pogajanj; Dvorana Doma sindikatov v Ljubljani je bila spet polna. banac, Valter Bensa, Tone Rozman, Doro Hvalica, Sandi Bartol, Jani Kovač, Brane Bambič in Milena Sitar so izrazili podporo naštetim opredelitvam. Zanje je ta zakon vsaj enako pomemben, če ne še pomembnejši od pokojninskega zakona. Najbolj odločni so bili zlasti pri zahtevi, da zakon sindikata ne sme izriniti iz podjetja. Predstavniki SKEI so bili zaradi zakona bolj zaskrbljeni, zato so predlagali, naj bi ta zakon pred drugim branjem v državnem zboru uskladili v ekonomsko-so-cialnem svetu. Več razpravljavcev se je dotaknilo delovnega časa in zlorabe instituta delovnega razmerja za določen čas. Številni delavci so kljub delovnemu koledarju prisiljeni delati, največkrat kar neplačane nadure, kadar delodajalci to ukažejo. Kolektivne pogodbe dejavnosti naj bi veljale do sklenitve novih, delodajalci jih ne smejo kar enostransko odpovedati. Kot je po koncu razprave povedal Gregor Miklič, bo novi zakon veljal tako za delavce kot uslužbence (ne delojemalce). Nekatera vprašanja bo uredil tudi zakon o kolektivnih pogodbah, ki bo tudi prišel v drugo branje. Obravnavo te točke dnevnega reda je Dušan Semolič zaključil z besedami: “Razpra- naredimo .kraval. Javnost bomo pravo1 časa0 obvestili o naših stališčih.” Frani čekK^' Protest Sindikata glo& Odrekamo jvft spoštovanje Pokojninska reforma, ki se bo končala na škodo delavcev, pomeni e> ■ temeljnih preizkušenj pravičnosti m alne naravnanosti slovenske države-Koliko gneva in upornosti, pa tl,a zuma in dostojanstva sindikatov je bj1 ^ ha, da je prišlo do sporazuma, ki naj,(l reformo omogoča! .. pH Kar so podpisali socialni partnetJ' morajo potrditi poslanci. Toda kaže, ■ p ga ne bi bili pripravljeni storiti, ce pomenilo, da morajo svojo pokoja1 usodo deliti z navadnim ljudstvom- ^'ndikat delavcev trgovine Slovenije V Italiji je pri obratovalnem času trgovin red Pfedl ^V'rU aktivnosti za pripravo [r,,,)v08a zakona o delovnem času dit...'nje tričlanska delegacija sindikat PreJ^nji petek obiskala sinilo n i° centralo CGIL za Furlan-sezna1', kruiino in se podrobno državic Z delovnim časom v tej dlkatanatcmnnala|je-tLldi vlogosin" 8°veca h l podrocJu m nacin nJe- dali h • a" kolegi so nam pove-tivnilmaj° poleg dela s kolek-PravzHP,°godbami naJveč opravka som trgQ0Vn'm *n obratovalnim ča- lovn°ieeSedah naših kolegov se de-konn,>as v italiji ureja z dvema za-oprg.i ,a' 1° sta državni zakon, ki tidr?6'^e de*ovni težim v celot-PoSpl V| lnje razmeroma liberalen, deželiv° na turističnih območjih, in ne ra 1 Zakon, ki upošteva konkret-Sledniw?^ ^Posameznih regijah. °bratf .Inču tudi tedenski urnik ja 5g ’Vajnega časa trgovin, ki tra-He v n b kar Pomeni, da so trgovi-Ur, 0(i?ne.deljek odprte 6 delovnih dn’evn0°rka t o sobote Pa P° 10 ur kom^^nih občinah, te z odlo-žavni ° , i država, se uporablja dr-soboJakon.ki od ponedeljka do 24Ur , 0voljuje odprtje prodajaln vine n7eVno' °b nedeljah so trgo-nuaria ?rtc *e v decembru. Od ja-prcvj. ■,,° novembra ima trgovec del j datno lahko odprto največ 8 ne-l°daia?.r se motajo o tem z de-(predm dogovoriti s sindikati Za twi ^ dogovora je tudi dodatek »skodelo). Ptoda' s,lrnalni tedenski delovni čas Jalcev je 38 ur, vanj so vklju- dru . SlJe bilo treba nemudoma in še pred k°j^-m branjem zakona o spremembi po-konPl^e8.a sistema izmisliti zase svoj za-°st J. ’ bi jih bo pravočasno rešil usode (Qs“b državljanov. Omogočil jim bo pred-rnan, uP°kojevanje, leta poslanskega i-°si: ?ta Po naj bi se jim od potrebne sta-f°,m0e Oštevala - in za pokojninsko reda .,°stolih dveh milijonov smrtnikov bo-To • ° abko glasovali brez zadreg. mokJre sPrevržena morala, zlorabljena de-Qlj(^a in zanikovana ustava. $ne,ni{ ~ Sindikat kulture Slovenije tak-/)qi j^. rovnanju ostro nasprotuje, tistim $v0je So v državnem zboru glasovali za 8nev b^vilegije, izražamo zgroženost in orekamo jim spoštovanje. Doro Hvalica, predsednik Sindikata Glosa čeni tudi kratki 10-minutni odmori med delom. Delavci delajo praviloma v turnusih dopoldne ali popoldne po 6 ur, vsak tretji teden pa imajo deljeni delovni čas in delajo po 4 ure. Delavcem, ki so razporejeni na deljen delovni čas od ponedeljka do petka, morajo delodajalci omogočiti prosto soboto in nedeljo. Zaradi zaščite pravice redno zaposlenih delavcev do dnevnega, tedenskega in letnega dopusta zakon dovoljuje delodajalcem, da med 15. aprilom in koncem julija med vikendom zaposlijo še pogodbene delavce, predvsem brezposelne in študente, vendar največ za 16 ur. (Zanimivo je tudi to, da za delo prodajalca ni predpisana nobena kvalifikacija, zadostuje le uvajalni tečaj oziroma ustrezno usposabljanje delavcev.) Tak delovni režim zagotavlja delavcem možnost, da v sezoni dopustov izkoristijo ves letni dopust -26 delovnih dni. Sindikati so s pogajanji o kolektivnih pogodbah in udeležbo pri sprejemanju zakonov o delovnem času trgovin vključeni v pogajanja v obratovalnem času prodajaln. To kar se dogovorijo sindikati in delodajalci, v obliki odloka verificira še župan posamezne občine. Morebitno kršenje zakonov o delovnem času trgovin in na tem temelju izdanih občinskih odlokov se zelo sankcionira, zato do kršitev dogovorjenega obratovalnega časa skoraj ne pride. Naši kolegi pravijo, da za red na tem področju niso zainteresirani le delavci, ampak tudi država. Z znanim in načrtovanim delovnim režimom namreč država lažje organizira druge storitvene dejavnosti, kot so zdravstvo, šolstvo, varstvo, javni prevozi in podobno. Da je tako, kot so nam pripovedovali, smo se prepričali v kratkem sprehodu po centru Trsta. Ob 13. uri so bile zaprte prav vse trgovine. Domov smo prinesli tudi njihova zakona, ki nam bosta lahko pomagala pri pripravi našega. Sandi Bartol, sekretar Območna organizacija ZSSS Zasavje Praznik delavcev podjetja ETI Elektroelement Uprava in sindikat podjetja ETI Elektroelement sta pred dnevi skupaj pripravila praznovanje dneva delniške družbe, na katerega sta povabila vse zaposlene. Jože Smrkolj, generalni direktor, je zaposlenim čestital za praznik. Predstavil je ugodne poslovne rezultate tega zelo uspešnega podjetja in se zaposlenim zahvalil za njihovo prizadevno delo. Zelo pohvalno je ocenil odnose med sindikatom, svetom delavcev in upravo. Delavci z najdaljšo delovno dobo in najprizadevnejši delavci so prejeli posebna priznanja. Priznanja za dobro delo v sindikatu je podelil tudi predsednik SKEI Brane Medija. Letos sojih prejeli: Ljuba Drnovšek, Barta Merva, Rozi Drečnik, Ksenija Hribar in Ciril Urek. Ansambel Zasavci je zaslužen, da je praznik delniške družbe ETI Elektroelement, bil je v Športnem centru Kisovec, trajal pozno v noč. Prestrukturiranje zasavskega gospodarstva Območna organizacija ZSSS za Zasavje je ta torek v Trbovlje povabila sekretarje drugih območnih organizacij ZSSS. Gostitelji so predstavili predloge zakonskih rešitev, na podlagi katerih naj bi potekalo zapiranje rudnika, sanacija okolja in termoelektrarne ter razvojno prestrukturiranje gospodarstva. Ves ta proces naj bi trajal 15 let in pri njem bo imel sindikat kar precej dela. Udeleženci so govorili tudi o skladih dela, ki so pomembna nova oblika reševanja problemov brezposelnosti. Tudi udeleženci tega srečanja so se Cirilu Ureku zahvalili za delo in kolegialnost ter mu pred odhodom med najštevilčnejši sloj prebivalstva izročili priložnostna darila. E. K. PRAVNA MNENJA IN NA&VETI Piše: Igor Pišek, dipl, iur._tj____ Odškodninska odgovornost delavca V restavraciji, natančneje pri strežbi gostov, dela 5 natakarjev. Vsak izmed njih gostom, ki jim postreže, tudi zaračuna, pri tem pa vseh pet natakarjev uporablja eno blagajno. Delodajalec mesečno ugotavlja morebitni manko v blagajni. Če je manko ugotovljen, se vsakemu izmed natakarjev trga od plače petina ugotovljenega manka. Ali delodajalec ravna pravilno? Pri ugotovljenem manku se postavlja vprašanje odškodninske odgovornosti delavca. Pogoji za nastanek odškodninske odgovornosti so naslednji: škodni dogodek, nedopustna škoda, vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo ter odgovornost. V zvezi z odgovornostjo se upošteva le naklep ali huda malomarnost. Na tem mestu ne gre, da bi obrazložili vse naštete elemente, kar pa je bistveno za naš primer, je določeno v 72. členu Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja: Škodo in okoliščine, v katerih je nastala, njeno višino in povzročitelje ugotavlja delodajalec. Če delavec v 3 mesecih ne povrne škode, ugotovljene s sklepom delodajalca, se sproži postopek pred sodiščem. To pomeni, da četudi delodajalec ugotovi odškodninsko odgovornost delavca, slednji pa meni, da ni odškodninsko odgovoren in ne povrne škode, mora delodajalec izterjati odškodnino pred sodiščem, ne sme pa domnevne odškodnine trgati od plače. V obravnavanem primeru pa delodajalec niti ni ugotavljal odškodninske odgovornosti delavcev, le trgal jim je od plače, kar je seveda nezakonito. Prizadeti delavci lahko zahtevajo povračilo vseh nezakonitih odtegljajev od plače skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, in sicer za pet let nazaj (pet let j e splošni zastaralni rok). Ne čakaj pomoči od drugod Tudi podjetje IMP Klima bi lahko po razpadu Jugoslavije propadlo, če se ne bi ljudje v njem zagrizeno bojevali ne le za trenutni obstoj, ampak predvsem za razvoj Podjetje IMP Klima iz Godoviča bi lahko po razpadu Jugoslavije po letu 1991 zašlo v hude, morda nerešljive težave. Vendar je ne le preživelo, pač pa se je tudi razvilo, razširilo dejavnost in z leti povečalo zaposlenost za tretjino. IMP Klima je zgled hitro razvijajočega se in rastočega podjetja. O tem, zakaj jim je uspelo, kar mnogim slovenskim podjetjem ni, smo se pogovarjali z direktorjem IMP Klime Ivanom Rupnikom. Podjetje izvira iz nekdanjega sozda IMP, v današnji obliki pa je bilo ustanovljeno v času osamosvojitvene vojne v Sloveniji leta 1991, po razpadu sozda. IMP Klima je tako kot Rotos iz Idrije hčerinsko podjetje IMP TIO d. d. “Leto 1992 smo zaključili s petimi milijoni mark realizacije, s 135 zaposlenimi in približno 50-odstot-nim izvozom. Vse sile, ki smo jih imeli, smo takoj po osamosvojitveni vojni v Sloveniji usmerili v pridobivanje poslov na tujih trgih. Sesulo se nam je 6o odstotkov trga v bivši Jugoslaviji, na tujih trgih pa smo do takrat tržili samo kakih 10 odstotkov prihodka. Ogromno dni smo preživeli na poti, v vodstvu pa smo sprejeli zanimivo filozofijo. Da bi nekaj zaslužili, se v tem obdobju boja za preživetje, če ga tako imenujem, nismo osredotočili samo na kli-matizacijsko področje, pač pa smo iskali vsako delo, ki bi ga znali narediti in za katero smo imeli primerno tehnologijo. To so bili zametki enega izmed naših današnjih programov, programa posebnih izdelkov in storitev. Ta ni vezan na klimatizacijo, pomeni pa dopolnitev naše ponudbe in predvsem boljšo zasedenost proizvodnih zmogljivosti, ker ni sezonske narave.” Tako je za uvod povedal Ivan Rupnik in nadaljeval: “V vodstvu družbe smo že leta 1992 oblikovali celovito strategijo, in sicer se nismo osredotočili samo na tekoča, preži-vetvena vprašanja, pač pa smo že tedaj postavili temeljne cilje dolgoročnega razvoja in stabilizacije. Imeli smo ogromno energije in volje in moram reči, da smo s takim pristopom in lastnim odrekanjem uspeli. Potem seje začela rast in iz leta v leto večji promet je pokazal, da je bila naša pot prav izbrana. Vzporedno seje večala zaposlenost. Seveda pa vse ni teklo gladko, kot se sliši, marsikdaj smo naleteli na velike probleme.” “Na primer..." “Na primer pri prehodu z jugoslovanskega trga na svetovnega. Na svetovnem trgu naletiš na vrsto težav. Najprej se čudiš, kako nizke cene imajo tam, in ugibaš, kako boš sploh lahko izdelal kakšen izdelek za tako nizko plačilo. Za to potrebuješ kadre, znanje, trženje, ljudi, ki so strokovnjaki in znajo jezike, da se lahko pogovarjajo v tujini. Tre- ba je spreminjati tehnologijo, povečevati produktivnost, reducirati stroške, itd. To pa je povezano s skupnim imenovalcem, denarjem. Kje dobiti denar za realizacijo vsega tega? Pri razvoju novih izdelkov smo si pomagali s strokovnjaki Fakultete za strojništvo, razvoj teh programov je podprlo tudi ministrstvo za znanost, pomagali pa sta tudi ministrstvo za gospodarske dejavnosti in ministrstvo za delo. Tako smo s sorazmerno majhnim lastnim vložkom in ne predragim sposojenim denarjem dobili izdelke in proizvodne programe, ki so danes temelj našega trženja v tujini, saj so povsem enakovredni tujim tovrstnim izdelkom.” “Osnova vašega delovanja pa je dolgoročna razvojna strategija." “Delamo v okvim dolgoročne strategije razvoja, ki smo jo postavili leta I994 in se bo končala prihodnje leto. V drugi polovici letošnjega in prvi polovici leta 2000 bomo pripravili srednjeročno razvojno strategiji do leta 2005 in dolgoročno do leta 2010. Vsako leto pa v drugi polovici leta začnemo pripravljati temelje poslovne politike za naslednje leto. Tako ni enote v podjetju brez jasno izdelanih načrtov, ciljev in poti, ki vodijo k ciljem. Če imaš ogrodje, si pripravljen in sposoben reagirati na motnje, ki se pojavljajo. Rezultati kažejo, da nam je doslej pri tem vedno uspelo, kajpak tudi po zaslugi organizacije, ki jo imamo. Že leta 1992 smo postavili matrično organiziranost podjetja. Posledica tega je, da je vodstvo družbe izredno številčno, saj nas je devet. Potem so vodje projektov, vodje programov in drugi. Delujemo v ok- viru številnih teamov, na področju trženja, prodaje, logistike in razvoja. Direktor je obvezen član vseh teamov. Seveda se ne udeležujem vseh sej, moram pa biti obveščen o vseh premikih v teamih, o vseh rezultatih. Kajpak spoštujem voljo in naloge vodje projekta. Če sodelujem pri nekem projektu, sem prav tako odgovoren vodji projekta kot on meni v končni fazi. Takšna organiziranost dela prinese veliko gibanja idej, informacij, odločitev. Rezultat tega je izredno živahno podjetje, veliko ljudi razmišlja o razvoju. Uspelo mi je sprožiti ciklus sprememb, ki še danes teče. Spremembe se kažejo v tehnoloških izboljšavah izdelkov, v razvoju novih izdelkov, v pridobivanju novih kupcev itd.“ "Ljudje torej imajo veliko znanja, veliko energije, veliko Ivan Rupnik: V prihodnosti me zanima samo primerljivost slovenskega standarda z evropskim. razmišljajo. Treba je najti samo način, kako to iz njin izvabiti, da bi se pokazalo rezultatu, koristnem za podjetje." ...rtZ. “V IMP Klimi smo se naučili'^ mišljati, da vsi delamo za M1 ’ saj je jasno, da bo podjetje re tate vrnilo tudi vsakemu p°*a zniku. Vsakemu novemu sooe . cu povemo, daje to spoštovano P* jetje, informiramo ga, kakšen o do podjetja pričakujemo od nJeJ^ ne samo da opravi obvezno ampak tudi da razmišlja v k° podjetja, ne glede na to, na kate področju dela.” “Kako ste si 'na roke’ s* sindikatom v podjetju? Sindikat je ves cas zelo asi Včasih je bil nemara tudi nia °0|,. struktiven, zlasti v kritičnem dobju od leta 1992 do 1996. dar se mi zdaj zdi, daje bila v . ka večina sindikatovih akta0^. vendarle spodbuda za še veCJ° j. govornost in večjo obveznost stva kot najbolj odgovornega za L slovanje. Bile pa so seveda tudi . neugodne zahteve sindikata. V ^ mo, ko je v kritičnem trenit obstoj podjetja zahteval izpla j. plač natanko po kolektivni p°£ bi. Takrat je bilo to nemogo^ vesti, saj smo morali razvijat' P jetje in pridobivati nove trge- a zadnje smo se le dogovorili, c" • je veliko sestankov, veliko en®« je smo vložili v to. Z leti seje V, dikatu zamenjalo nekaj predse ^ kov, od zelo radikalnih do tak' ' (zdaj) vedo, daje potreben P vor, razumevanje stanja." “Ali imate zdaj plače po , kolektivni pogodbi ali kaj višje? Ali imate morda podjetniško kolektivno pogodbo?" . imUi" “Mislimo, da mora biti rr»m plač po kolektivni pogodbi. P .L, niško kolektivno pogodbo pa 1 mo od decembra leta 1993-“Štejete kolektivno pogo$° za spodnjo mejo?" , fSo “Ja, to je spodnja meja. Ven^ med posamezniki pri plačah ,j razlike, tudi nekatera dela so j bolje ovrednotena kot v kole • dbi. Že leta 1993 smo n.a. /.ti /xqjvMCiic; v ^ ji ugotavljamo njihovo m • ješnost na osnovi kol' r išni dobijo nagrado, Dve tretjini zaposlenih .. dodatek kot prispevek , kvartalnim ali letnimr tatom. “Nedavno ste na srečanjd ^ predsednika državnega zKg(ji. Janeza Podobnika z slovenskih kovinarskih Pu dejali, da se ne bojite za prihodnost Slovenije in Dn>^ocfarsfvo največjo Vzornost države.” vidi 171 ^az namre^ prihodnosti n tem’ da bi imeli plače sa snov?- e*d'vni pogodbi. Naša pet £tlv,aje v tem da se bomo stana 0 unijo primerjali tudi pi ndardu, ne samo stroških_ T Podni datrganezapuš $itve[am°' Poiskal' sm vilrn' 1 So kljub položa naši rP?slovanje- S to gU Partnerji zd' te^i-sajje- tivn,., . Irm smo z n izvo5im- da odloči! 8ovorikdniŽbe’ned£ Prep^P^očjcN' boPn'Latl Slovensl . lMpv,sHrvašk Pri nas se drugi sindikati niso prijeli Na kratkem obisku pri predsedniku območne organizacije ZSSS za Idrijsko in Cerkljansko Ivanu Vončini Ivana Vončino, predsednika območne organizacije ZSSS za Idrijsko in Cerkljansko smo dobesedno sneli z viličarja na dvorišču Rotosa v Idriji, kjer je zaposlen. Malo je cincal ob naši želji za pogovor, češ da je ravno sredi nakladanja izdelkov za izvoz in da se s tem delom mudi. Nazadnje je pristal na četrturni pogovor, ki pa se je kajpak pošteno raztegnil. Vončina je predsednik območne organizacije ZSSS od decembra lani, sicer pa je “star sindikalni maček”. “Na novo smo šli skozi fazo kandidiranja in volitev v decembru lani,” se Vončina, potem ko smo sedli za mizo, ni več pustil prositi in je bodro začel pogovor. “V odboru je ostalo še nekaj starejših članov, na območju SKEI pa mi pomaga tudi moj predhodnik Bojan Sever. Kovinska in elektroindustrija sta na našem koncu močno zastopani dejavnosti, in tudi najbolj uspešni. V SKEI imamo IMP Klimo iz Godoviča, Eto iz Cerknega, kije največje podjetje na tem koncu Slovenije, ter Rotomatiko, pa seveda *moj’ Rotos. Pokrivamo tudi trgovino, tekstilno industrijo. Članov je okoli 1500 od skoraj 3000 zaposlenih, kjer sem upošteval tudi zaposlene v obrti. Na našem koncu se drugi sindikati niso prijeli in smo svobodni sindikati edini sindikat. V medobčinskem glasilu ABC izdajamo oglas, da nudimo članom pravno pomoč, in na ta način tudi vabimo zaposlene, naj se pridružijo sindikatu.” “Ko že omenjate pravno pomoč, ali ima ta veliko dela?” “Ni velikih potreb. Dva primera se vlečeta nekaj dlje, sicer pa kakega res hudega primera ni. Imamo pogodbo s pravnico, saj pravnih nasvetov sindikalni aktivisti - volonterji ne moremo dajati. K pravnici prihajajo po nasvet tudi nečlani. Pri tem nikogar ne odklonimo, vendar pa tudi vsakemu nečlanu povemo, da mu lahko kot nečlanu nudimo samo toliko pomoči. Vse drugo sindikalno delo pa opravimo volontersko. “Idrijski in cerkljanski konec sta znana po nenavadno nizki brezposelnosti ...” Prej bi dejal, da na tem koncu primanjkuje delovne sile, zlasti izkušenih. Registrirana brezposelnost je nekaj nad 3 odstotke v Idrijski kotlini, na Cerkljanskem pa nekaj nad 6 odstotki, vendar mnogi nezaposleni v resnici niso povsem brez dela. “Nekaj težavnih podjetjih pa le imate, denimo Čipko.” Tekstilna industrija po vsej Evropi ima težave in Čipka je pač šla v stečaj. V konfekciji Labod Zala v Idriji pa so našli rešitev in ženske normalno delajo. Moram reči, da je ta predel kar v redu, in če ne bo hujših problemov, v sindikatu ne bo težko delati.” “Kaj pa uresničevanje pravic zaposlenih iz kolektivnih pogodb, plač, regresa?” “Dobro, zdaj, pred dopusti povsod v podjetjih teče sindikalna akcija za izplačilo regresa. V mojem podjetju je pred kratkim sindikat, SKEI, pobaral direktorja o izplačilu regresa in dobil odgovor, da ta bo izplačan, vendar v dveh delih zaradi težav z likvidnostjo. Je v stiku z direktorjem. Vsekakor se bomo potegovali za čim večji prvi obrok, saj je ta regres marsikateremu delavcu pomemben dodatek za življenje, ne za dopust.” “Na tem območju je industrija večinoma uspešna. Kakšne so pa plače, ali so morda nizke plače cena za to uspešnost?” "Plače niso visoke. Ponekod, na primer v Kolektor-ju, so nadpovprečne, marsikje pa pod povprečjem. Tudi v našem podjetju so podpovprečne. V Rotosu sicer ne gospodarimo ravno iz rok v usta, podjetje ni v slabi koži, saj v tem primeru ne bi moglo izplačati regresa.” “V svobodne sindikate je včlanjenih precej manj ljudi, kot je zaposlenih. Kako je s pridobivanjem novih članov?” “Vsak sindikalni zaupnik mora spodbujati zaposlene k vključevanju v sindikat. Zanimanje med zaposlenimi pa ni zanemarljivo, tudi med mladimi, ker pri starejših vidijo, kakšne ugodnosti nudi sindikat članom.” “Verjetno pa je največ vredna pravna pomoč ...” “Prav gotovo, saj so odvetniki dragi. Člani sindikata imajo tako možnost dobiti pravni nasvet brezplačno." “Koliko časa ste aktivni član sindikata?” “Politično sem aktiven že dolgo, od mladinskih let. V sindikatu pa sem aktiven od leta 1991. Imam veselje in voljo do tega dela. Je pa treba reči, da nas v sindikatu politika ne zanima, pa tudi ne, v kakšni politični stranki je kdo, pač pa le delo in pravice delavcev. Veseli smo vsakega člana, saj pomeni krepitev sindikata, večanje njegove moči. Je pa res, da seje za plače bojevati včasih težavno. Da bi vsaj tisto dali, kar delavci resnično zaslužijo, mar ne ...” “Pravite, da imate v Rotosu podpovprečne plače. Kaj to pomeni?” “Plače so za kakih 20 odstotkov pod kolektivno pogodbo. Vendar na to pristajamo, kajti vprašanje je, ali bi bilo podjetje še rentabilno, če bi bile plače izplače-vane stoodstotno po kolektivni pogodbi. Je pa že bolje obdržati delo, čeprav je začasno nekaj slabše plačano. Prepričan sem, da nam bo prej ali slej steklo.” “Kakšen pa je odnos med vodstvom in sindikatom v Rotosu?” “Sodelujemo. Z direktorjem se pogovoriva tudi sredi dvorišča, če ne gre drugače. Moram reči, da brez medsebojnega zaupanja ne gre, kajti če bi se začeli z vodstvom gledati kot psi in mačke, bi bilo slabo. V prid dobrim odnosom je tudi to, da se na tem koncu vsi že dolgo poznamo.” “Skratka, tule ni prav težko biti šef območne organizacije sindikata, tako da ste lahko neprofesionalni sindikalni delavec.” “Tako je, na sindikatu smo vsi volonterji, tudi tajnica. Dobimo se trikrat tedensko, tajnica je na sedežu območne organizacije sindikata ob ponedeljkih, torkih in sredah od 8. do 12. ure. Jaz sem prisoten ob ponedeljkih od 8. do 9. ure, ob torkih pa od 10. do 11. ure. Pridem, da se kaj pomenimo, da naredimo kakšen dopis. V podjetju mi pri tem ne delajo nobenih težav. Skratka, delo teče." Tekst in foto: B. R. Konferenca območne organizacije ZSSS Domžale Široko določena delovna mesta ključ za večjo socialno varnost Člani konference so se tokrat posvetili pravicam delavcev iz delovnih razmerij, še posebej razporejanju in prerazporejanju. Poleg Justi Arnuš, ki jim je pripravila izvrstno gradivo, jim je tematiko predstavil še Gregor Miklič, izvršni sekretar predsedstva ZSSS. Kot je že v navadi, je bila tudi ta konferenca v enem od podjetij, tokrat v Lipu Radomlje. Po ogledu proizvodnje so se_udeleženci konference pogovarjali še z Antonom Žibertom, ki v podjetju vodi službo za kadrovske in socialne zadeve. Delovna razmerja za nedoločen čas bodo po besedah Gregorja Mikliča tudi v prihodnje poglavitni način urejanja delovnih razmerij. Nov zakon bo namreč za delovna razmerja za določen čas postavil še več omejitev. Delovno razmerje se bo praviloma sklepalo za delovno mesto, za zaposlene bo zaradi tega boljše, če bodo delovna mesta opredeljena širše, če bo na posameznih delovnih mestih delalo več ljudi. V podjetjih, ki bodo imela takšno notranjo ureditev, bo socialna varnost zaposlenih večja. Sedaj imamo brez potrebe preveč delovnih mest, tudi plače so zaradi tega bolj različne, kot bi bilo prav. Podjetja bodo zaradi novega zakona o delovnih razmerjih spremenila organizacijo dela, s čimer se bodo prilagodila razmeram na trgu, zlasti hudi konkurenci. Zaradi nastopa na trgih in razvoja se bodo podjetja prisiljena povezovati. Udeleženci konference (drugi z desne Janez BreCf.,,uo-predsednik Sinlesa v Lipu Radomlje, ki nas je vodu ** zi proizvodne prostore) na dvorišču Lipa Radomlje■ Po čem smo (pre)živeli? Ocenjeni življenjski strošK tri- in štiričlanske družin« MAJ 1998 Skupina dobrin iz košarice Trič povprečna košarica lanska delavs minimalna košarica ka družina mini. mes. košarica Štirič povprečna košarica lanska delavs minimalna košarica ika družina mini. mes. košarica Indeks cen življenjskih potrebščin V. 99/IV. 99 Indeks cen življenjskih potrebščin V.99/IV.99 1. Hrana 61.12598 46.007,75 46.007,75 75.308,63 56.250,04 56.250,04 101,3 104,5 2. Pijača 8.973,02 3.344,37 3.344,37 9.027,54 3.367,73 3.367,73 100,1 100,7 3. Kaienie 6.660,00 3.600,00 3.600,00 6.660,00 3.600,00 3.600,00 100,0 100,0 4. Oblačila 29.359,17 18.184,17 973,38 35.839,61 22.205,47 1.073,58 100,6 102,0 5. Obutev 8.534,37 6.562,23 0,00 10.101,11 7.209,47 0,00 102,2 102,7 6. Stanovanje 25.664,65 18.429,57 14.767,58 31.328,63 20.009,68 17.044,35 100,0 100,3 7. Ogrevanje, razsvetljava 23.989,54 16.737,27 14.268,27 29.648,74 19.974,30 16.930,64 104,2 100,1 8. Gospodinjska oprema 14.538,63 7.710,72 0,00 17.449,17 9.029,76 0,00 100,3 100,4 9. Higiena, zdravstvena nega 18.815,63 15.923,39 10.212,08 20.893,88 17.490,88 11.760,64 101,2 102,6 10. Izobr., kultura, razvedrilo 41.258,48 15.213,22 7.419,62 46.524,72 17.285,36 7.665,94 103,0 100,0 11. Prometna sr. in storitve 42.931,41 14.559,68 6.707,63 53.077,51 19.110,34 7.428,72 99,8 101,7 12. Razni predmeti in storitve 4.685,62 2.739,69 0,00 5.807,34 3.036,53 0,00 100,6 102,7 13. Drugi izdatki 47.601,58 11.824,91 10.474,41 51.074,29 12.210,76 10.474,41 100,6 102,7 SKUPAJ (v SIT) 334.138,09 180.836,94 117.775,65 392.741,18 212.989,48 136.393,58 KOMENTAR: Stopnja rasti košaric V. 99/IV. 99 0,75 0,70 0,74 0,57 0,69 0,76 Stopnja rasti košaric V. 99/V. 98 5,55 5,42 3,82 5,30 5,29 3,76 Prim. ocen in dejan, košaric za IV.99 0,74 0,72 0,88 0,58 0,71 0,82 Struktura življenjskih stroškov (maj 1999 1. Hrana 18,29 25,44 39,06 19,18 26,41 41,24 2. Pijača 2,69 1,85 2,84 2,30 1,58 2,47 3. Kajenje 1,99 1,99 3,06 1,70 1,69 2,64 4. Oblačila 8,79 10,06 0,83 9,13 10,43 0,79 5. Obutev 2,55 3,63 0,00 2,57 3,38 0,00 6. Stanovanje 7,68 10,19 12,54 7,98 10,42 13,01 7. Ogrevanje, razsvetljava 7,18 9,26 12,12 7,55 9,39 12,50 8. Gospodinjska oprema 4,35 4,26 0,00 4,44 4,24 0,00 9. Higiena, zdravstvena nega 5,63 8,81 8,67 5,32 8,21 8,62 10. Izobr., kultura, razvedrilo 12,35 8,41 6,30 11,85 8,12 5,60 11. Prometna sr. in storitve 12,85 8,05 5,70 13,51 8,97 5,45 12. Razni predmeti in storitve 1,40 1,52 0,00 1,48 1,43 0,00 13. Drugi izdatki 14,25 6,54 8,89 13,00 5,73 7,68 SKUPAJ: 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 v maju letos je ona znova ue«-~ - gjjp. občutna rast cen življenjskih Inflacija je namreč znašala 0,6 *■ .je in brezalkoholne pijače so se p° ril 'jvjg za 1,5 %. Na dvig je najbolj vphv® ^ cen sezonskega sadja za 10,1 kljub temu, da se je zelenjava p°c za 2,9 %! Kruh in izdelki iz žit s^a podražili za 2,5, meso pa za 1.1 dvig cen je vplivala tudi podražit^ premij za prostovoljno zdravstve zavarovanje za 6,8 %. Obleka se Je podražila za 0,7, storitve za obleko y za 2,8 %. V maju se je šest košaric, ki jih gg spremljamo, podražilo za 0,58 d %. Posebej opozarjamo na razpredelnico, v kateri prikazuje' ’g tako kot vsakih šest mesecev, za . jj, so se razlikovale ocenjene od dej košaric za april 1999. j, bo^1 zakon o delovnih razmerjih nika n?vo opredelitev delov- lomi „ C ovn' teden bo trajal pravi-v evrn 40 ur, tako je določeno sleni n k direktivi. Na teden zapetih pr„ i “do smeli delati več kot 60 lovnih LjL*ck ,T1C(J enim in dmgim de-itianj . | nem bo moral znašati naj-jubrL,- ,ur' Odmor za malico se kl-lovni f delodajalcev še šteje v de-itriaio rn ^ vci-'n' evropskih držav t^drnor 6 avc' Pravico do več kratkih lic0 n °v med delom, odmor za ma-Nail(Sene ^teJe v delovni čas. kom,, raJši dopust bo po novem za-bcjd(1i ra;'a^ 20 dni, vendar zakon ne Analize v! kriterijev za daljši dopust, dalje j, K .jo, da so dopusti pri nas inian,« v drugih državah, menda Pusta d° ^ar ^4 dni plačanega do- l°žnik80r-^'kbč poudarja, da brez jekrše n' s°dnika. Delavec, ki mu Pritožil yfav'ca 'z dela, se mora torej gnit; n' •* • e se mora delavec pote- je obv^ sam- Ena cxl začetnih poti |ž esl'ti sindikalnega zaupnika, nizacj-Sl^8a gradiva območne orga-še neJ6- Domžale povzemamo gaJ Poudarkov: (liti naa'/|CU m°žno trajno razpore-spre drugo delovno mesto zaradi nJene organizacije dela, nove Čeprav je odpraševanje hud problem, je delavka vseeno vesela. dejavnosti ali nove tehnologije. Prerazporeditev je mogoča, če delovno mesto ustreza strokovni usposobljenosti delavca. O prerazporeditvi odloča uprava podjetja, ki o tem praviloma izda sklep. Delavec, ki se s prerazporeditvijo ne strinja, se ima v 14 dneh pravico pritožiti. Če se ne pritoži, je prerazporeditev veljavna. Sklep o prerazporeditvi pa ne velja takoj, kot pogosto zahtevajo delodajalci, ampak šele po 14 dneh in le, če Boljši od konkurence Čen v^'Pu Radomlje je zaposlenih 413 delavcev, od tega 60 za določa- n". red desetletjem jih je bilo več kot 600, letos pa so na novo 'udi d *' Uudi. Primanjkuje jim zlasti kvalificiranih mizarjev in yUr) ru8ih strokovno usposobljenih delavcev. Primanjkljaj je povesti- n®zar|imanjem mladih za lesarske poklice, tudi vseh razpisanih tli t | 1 ne morej° podeliti. Čeprav so se povezali z vsemi osnovni-v°|j ,-v bližnji in bolj oddaljeni okolici, ne morejo pritegniti do- fUnk . 1 slabe kadrovske sestave dajejo veliko za dodatno splošno in Sod '^lno usposabljanje. Lani je v različnih oblikah usposabljanja Za °Va*° .*43 delavcev, letos računajo, da jih bo 190. E;i(ie^<)S'en' *1rcz sleherne strokovne izobrazbe se po nekaj letih pri-y Vvne8a dela usposobijo za dela četrte zahtevnostne stopnje. htev C str°kovno usposobljenih delavcev potrebujejo zlasti zaradi zali J1.83 Programa. Pred leti so delali le stole, sedaj izdelujejo tu-i^ar »c6 ln °mare, z vsem tem je mogoče opremiti res lepe jedilnice. sposobni kadri in redno reševanje reklamacij. Če jim je uspelo katej-j ’ mislij°’ da lahko prepričajo tudi domače kupce. Program, s želijo uspeti, je zlasti Mission. se prizadeti ne pritoži. Ko gre za prerazporejanje zaradi višje sile, je delavec dolžan sprejeti tudi delo, za katero se zahteva nižja usposobljenost, kot jo ima. Delodajalec mora pri takšnem razporejanju upoštevati delavčevo starost, zdravstveno stanje, invalidnost, usposobljenost za varno delo. Delavcu se osnovna plača ne spremeni. Delavčev ugovor ne zadrži izvršitve sklepa o prerazporeditvi. Delavca lahko zaradi strokovne nesposobnosti direktor s pisnim sklepom, na katerega se ima delavec pravico pritožiti, prerazporedi na drugo delovno mesto ali celo odpusti. Ta ukrep je dopuščen v primeru delavčevega neznanja ali nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov, vendar mora biti prej izveden postopek ugotavljanja njegove strokovne zmožnosti. Delavec se ima na takšen sklep pravico pritožiti V drug kraj je delavca mogoče premestiti z njegovo pisno privolitvijo. Premestitev v drug kraj brez soglasja delavca je mogoča, če ne vpliva na njegovo zdravje, če v normalnih razmerah pot na delo in z njega z javnim prevozom ne traja več kot tri ure (matere z majhnimi otroki do dve uri). Delodajalec je dolžan delavcu povrniti vse stroške prevoza z javnimi prometnimi sredstvi. Rašica, ki delavkam bivšega obrata iz Moravč zaračunava del stroškov prevoza, torej ne ravna prav. Ko gre za prerazporeditev delavca k drugemu delodajalcu, mora ponujeno delovno mesto ustrezati delavčevi usposobljenosti. Oba delodajalca morata o tem skleniti pogodbo. Delavec se ima pravico pritožiti. Čeprav sindikat v postopkih prerazporejanja praviloma ne sodeluje, bi bilo normalno, da o vseh primerih delodajalec sindikat vseeno obvesti. Kot so v kratki razpravi povedali sindikalni zaupniki, je nepravilnosti pri prerazporejanju kar precej. Hudo je tam, kjer so delavci tako ustrahovani, da se tudi, če so šikanirani (kar je težko dokazati), ne upajo pritožiti niti svojemu sindikatu. Po besedah Justi Arnuš si sindikalisti izboljšanja razmer lahko nadejajo le, če bodo bolj povezani s članstvom in če bodo obveščeni o tem, kar se v podjetju dogaja. Ključ za uspešnega sindikalista je poznavanje predpisov, iskanje zunanje strokovne pomoči, sposobnost odločnega in vztrajnega reševanja problemov članstva. Franček Kavčič Sindikalna lista Junij 1999 Gospodarske dejavnosti Javni sektor* (temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo) Prvi del 1. Dnevnice SIT SIT - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica 3.500,00 3.693,00 (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.846,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.285,00 2. Kilometrina (od 27. 3. 1998 dalje) 35,94 35,94 3. Ločeno življenje 66.471,00 53.909,00 4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 1. 1999) - po SKPGD (na delovni dan) 537,00 537,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 53.311,00 45.321,00 - za 20 let 79.967,00 67.981,00 - za 30 let 106.622,00 90.641,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 332.350,00 505.467,00 oziroma dve plači delavca, oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 99.705,00 90.641,00 - ob smrti v ožji družini 49.853,00 - 4. Minimalna plača (od 1. 1. 1999) 68.233,00 68.223,00 5. Zajamčena plača 6. Regres za letni dopust 39.082,00 39.082,00 - najmanj 102.000,00 96.500,00' - ali največ (70 % povprečne slovenske plače) 102.000,00 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS St. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. V negospodarstvu znaša regres po podpisu aneksa h kolektivni pogodbi (Ur. list RS št. 39/99) za leto 1999 96.500 SIT. Za delavce, katerih mesečna bruto plača za obdobje marec-maj 1999 ne presega 120.000 SIT, znaša regres 102.000 SIT. Do 5. junija se vsem delavcem izplača 85.012 SIT regresa, preostali del pa do 5. januarja prihodnje leto. Strokovna služba ZSSS “Za nakup premoženja Tama v stečaju v celoti smo še vedno zaintere- Pogovor z zainteresiranim kupcem Tama Johnom Eapnom sirani, saj želimo obnoviti avtomobilsko industrijo,” je dejal John Eapen. “V Sloveniji sem opravil že več pogovorov, pogovarjal pa sem se tudi s stečajnim upraviteljem. V naslednjih dneh pričakujem odgovore od vlade in drugih pristojnih organov ter od sodišča. Prepričan sem, da bomo premoženje Tama v celoti lahko kupili pred dražbo, razpisano za 29. junij. To pomeni, da še naprej delamo po našem prvotnem načrtu, ki smo ga pripravili za nakup celotnega premoženja Tama v stečaju. Kaj več o tem pa bom lahko, vsaj upam tako, povedal kakšen teden pred 29. junijem.” Podjetje MTI Evropa je z ministrstvom za gospodarske dejavnosti nedavno parafiralo pogodbo o narodnogospodarskih interesih, s katero se podjetje MTI Evropa zavezuje, da bo na lokaciji Tama ohranilo avtomobilsko industrijo in delovna mesta, vlada pa je podjetju zagotovila, da bo celotno območje Tama razglašeno za ekonomsko cono z vsemi ugodnostmi, ki po naši zakonodaji takšnim conam pripadajo. S Slovensko razvojno družbo pa se podjetje MTI Evropa še pogaja o nakupu petih družb MPP, ki so v njeni lasti in že poslujejo na lokaciji Tama. Ali v podjetju MTI Evropa morda razmišljajo o tem, da bi se vključili v Konzorcij kupcev premoženja Tama v stečaju? “Veste, mi imamo svoj koncept. Naš cilj ni, da bi poceni prišli do premoženja Tama, temveč da bi na lokaciji Tama in pod njegovo blagovno znamko ponovno oživili proizvodnjo avtomobilov, ker imamo trg, kupce in zagotovljen izvoz,” je pojasnil Martin Budna. “Nam ne gre prvenstveno za premoženje Tama, temveč za oživljanje proizvodnje, zato bi premoženje lahko imeli tudi v najemu. Vendar pa morajo biti vsa podjetja na lokaciji Tama vključena v avtomobilsko proizvodnjo. Zato ne govorimo o industrijski coni Tezno, temveč o ekonom- Delamo po prvotnem načrtu, ki smo si ga zastavili za nakup celotnega Tamovega premoženja Minuli teden je v Slovenijo pripotoval ameriški poslovnež indijskega rodu John Eapen, ki je lastnik mariborskega podjetja MTI Evropa. Kakor smo v Novi Delavski enotnosti že poročali, je direktor podjetja MTI Evropa Martin Budna že na začetku letošnjega leta s stečajnim upraviteljem Tama v stečaju Mirkom Žagarjem parafiral pogodbo o nakupu premoženja Tama v celoti, vendar doslej še ni plačal zahtevane are v višini 1,05 milijarde tolarjev, kar znaša 10 odstotkov kupnine. Eapnov obisk v Sloveniji smo izkoristili za kratek pogovor z njim in z direktorjem MTI Evropa Martinom Budno. ski coni Tam, ki mora že po samem zakonu o ekonomskih conah izpolnjevati določene pogoje tako glede proizvodnje kot glede izvoza.” John Eapen je slovenski javnosti ostal v spominu tudi po tem, daje na prvi tiskovni konferenci v Sloveniji dejal, da seje za nakup Tama odločil med drugim tudi zaradi tega, ker ima Slovenija usposobljene in dobre delavce. Po tej izjavi seje namreč močno razlikoval od nekaterih naših politikov in gospodarstvenikov, ki vedo na račun slovenskih delavcev povedati vse kaj drugega, samo tega ne, da so dobri. V minulih mesecih je imel Se bo politika še enkrat grdo vpletla? V Mariboru seje prejšnji teden sestal svet Konzorcija kupcev premoženja Tama v stečaju, ki po konzorcijski pogodbi svetuje vodji konzorcija pri posameznih nalogah ter odloča o spornih vprašanjih, še zlasti v primerih, ko za isto premoženje konkurira več članov konzorcija. Svet konzorcija, ki ga vodi podžupan mestne občine Maribor mag. Jože Protner, v njem pa so še Milan Cerar iz Slovenske razvojne družbe, Robert Kogler iz podjetja RTI, Silvo Podgoršek iz podjetja Bis-Mark in Gorazd Bende iz podjetja Gonila, je pozitivno ocenil dosedanja prizadevanja vodstva in članov konzorcija za nakup premoženja Tama v stečaju. Doslej je za nakup Tamovega premoženja pokazalo interes že 50 do 60 podjetij, ki so pripravljena odkupiti za 7 milijard tolarjev premoženja. Na poseben žiro račun konzorcija pri Novi Kreditni banki Maribor je Slovenska razvojna družba že nakazala 500 milijonov tolarjev varščine, v skladu s konzorcij sko pogodbo pa je pred dnevi vodja konzorcija Anton Čoki pozval tudi nekatere druge zainteresirane kupce, naj v treh dneh na omenjeni žiro račun vplačajo varščino. Kakor je povedal Čoki, so nekateri člani konzorcija varščino plačali že pred njegovim pozivom. Cokl je prepričan, da bo konzorciju uspelo zbrati dovolj sredstev, da bo še pred 29. junijem, ko bo začel stečajni upravitelj na dražbi prodajati premoženje Tama po delih, plačal na žiro račun stečajnega upravitelja l ,05 milijarde tolarjev are za nakup premoženja Tama v celoti. V zadnjih dneh so bili sicer nekateri kupci Tamovega premoženja zbegani, ker je bil v sredstvih javnega obveščanja objavljen razpis o prodaj i celotnega Tamovega premoženja po delih na dražbi 29. junija. V tem razpisu sodišče ponuja prodajo 51 odstotkov Tamovega premoženja v 15 zaključenih celotah, vendar pa so izklicne cene za okoli 30 odstotkov višje od cen, kot jih bodo plačali kupci, če bodo premoženje kupili preko konzorcija. To je tudi logično, saj namerava konzorcij v imenu svojih članov odkupiti premoženje Tama za 10,5 milijarde. Nekaj težav je konzorciju povzročila tudi razprava o Tamu v državnem zboru in v mariborskem mestnem svetu, saj se nekateri kupci bojijo ponovnega vmešavanja politike v reševanje gospodarskih problemov. Kljub temu pa večina članov konzorcija vztraja pri svoji odločitvi, da bodo s skupnimi močmi slovenskega gospodarstva in Slovenske razvojne družbe odkupili premoženje Tama v celoti ter ga vrnili v funkcijo proizvodnje in odpiranja novih delovnih mest. John Eapen ima še vedno 6aiu proizvodnjo, saj ima za Tamove tomobile kupce in trg. iati' Eapen priliko slovenske delavce še bolje sPoZ,,|0. Ali še vedno o njih misli enako? “Delavce v vcniji cenim kot zelo dobre, saj so visoko v sobljeni in prizadevni,” je dejal John Eapen. j, delavcev ni nič: če niso zainteresirani in111. ao rani, se ne da uresničiti noben projekt. Projekt dejansko uspe samo, če ljudje sodelujejo v > << in če ima menedžment dobre odnose s sindika .f, Ali ima podobno oceno tudi o kvaliteti na ^ ^ žavne administracije in nasploh birokracij6^ tem vprašanju John Eapen in Martin Budna mogla zadržati smeha, ki sejimaje,odvalil °..0. “Veste, birokracija povsod po svetu dela prl no enako,” je odvrnil Eapen. . sj,v Ali seje John Eapen že sestal s Tamovim1 ■ ^ dikalisti? “S predstavniki sindikatov v Jam^ zlasti s predsednikom najmočnejšega sindikata ^ Dragom Gajzerjem smo v stikih. Kakšneg šega sestanka pa doslej še nismo imeli,” J6 P snil Budna. r|H “S sindikatom se zaenkrat nismo sestali. *■ ne vidimo nobenih problemov. Delavci so tovo prav tako kot mi zainteresirani za oživit tomobilskc proizvodnje,” je dodal Eapen. ^ Kako pa se Eapen sicer počuti v Sloveniji. '1>' venijaje čudovita dežela, ki mi je zelo všeč krat sem že rekel, da postaja Slovenija moja ga domovina. Ravno danes (bila je sobota)s „jC meravam z Budno ogledati Logarsko dolin dejal Eapen. $y “Moram pa povedati, da tudi naši ljudje bro poznajo Eapna," je smeje dodal Budna. J njič, ko sva šla skupaj po mestu, meje nekdo u- ~ in vprašal, ali sem Martin Budna. Ko sem m ^ vedal, daje naletel na pravega, mi je odvrni” J si kar mislil, da ste Budna, ko greste po cesti s z Johnom Eapnom.” John se še ni navadil j. da ga ljudje na vsakem koraku spoznajo, saj v^ riki ali Indiji ni tako.” ijb»' Sogovornika smo za konec povprašali Še.a v' potem, če bo in ko bo postal lastnik Tama, pfP piljen povedati o svojih načrtih s Tamom v m^ juju za Novo Delavsko enotnost. “Seveda, j je pritrdil. 1 Dan gradbincev 99 Več dela za gradbince, boljše za vse te„r»de^kCveVie qra^'i!tata delavcev Sin, en'h dejavnosti sb « n'ie (SDGD). Na njej Dh3°Vorili Mijo Popovič, Dri Sadnik SDGD, Borut Gržinič, sekretar združenja in Dušan Semolič, predsednik ZSSS. dru -Zovalka programa Alenka Klincov je med in Sovorila o naši lepi domovini, ki jo z znojem žaf i 1 9radijo slovenski gradbinci. Kolegom je Don e|a> da bi bili na svoje delo in strokovnost "“sni. Franc Trebše, predsednik komisije za rezi!l?ni.a Pr' republiškem odboru SDGD, je poročal o Po h r ih letošnjega razpisa, po katerih bodo SBa ne tri plakete in pet pisnih priznanj. Priznanje 0r Podelili tudi Cirilu Ureku, sekretarju območne Dot?ni*ac'je ZSSS za Zasavje, ki se bo kmalu ddei od aktivnega dela. Za razpoloženje Pocl encev so s prikazom plesov s Štajerske Krbeli člani celjske folklorne skupine. J.fnostni govornik Mijo Po-pr lc’ Predsednik SDGD, je naj- blerrd°Veda?’da 80 današnji pro-d0L ! gradbincev v marsičem po-grar,K-tistim Prcd 62 leti, ko so si b ‘nci s.stavkovnim valom iz- n Se(j,. Prvo kolektivno pogodbo. HHkH| jo “J ^°*ektivno pogodbo ima-Q pj^ar^se skušajo dogovoriti j;Uj Pogajanjih pa se sindikat sre- K z druženjem gradbeništva pri I ana,P°darski zbornici. Po njegovi ■ Hi«.'Zl Jc razpršeno notranje last- tra 0 PrHblem, ker naj bi bili no- ■ ■ p,.(P Viničarji zainteresirani le za ni^ e’ne Pa za razvoj. Notranje del-d0L- stv° naj bi bilo podaljšano ob-HlecP samouPravljanja. SDGD ima dar t6^a drugačne izkušnje, ven-‘ zaveda, da se bo lastniška se- Slavnostno sejo je povezovala Alenka Klincov, predsednica SDGD PUP Nivo Celje. Mijo Popovič je med drugim polemiziral z delodajalci. Boj zoper brezposelnost Dušan Semolič je na slavnostni seji ob dnevu gradbincev med drugim dejal: Čeprav sta bila SDGD in ZSSS pri delu uspešna, ne moreta narediti tega, kar je v domeni delodajalcev in države. Zlasti država bi za gradbeništvo, ki je nekakšen lakmusov papir vsega gospodarstva, lahko naredila več. Če bi gradbincem omogočili več dela, bi bilo več delovnih mest tudi v številnih drugih dejavnostih. Delodajalce pozivam, naj več naredijo za izboljšanje standarda gradbenih delavcev. Izboljšajo naj tudi razmere pri delu, saj imajo gradbinci pravico delati tudi po 50. letu starosti. Svobodni sindikati ne bodo dovolili, da bi pri nas 125.000 brezposelnih postalo standard, zaradi katerega ne bi nikogar več skrbelo. Tolikšna brezposelnost j e namreč problem za tiste, ki delajo, saj morajo delati tudi za brezposelne. Ker le pozivi delodajalcem in vladi ne dajejo sadov, bo ZSSS boj zoper brezposelnost zaostrila. V ta namen bo ob dnevu človekovih pravic, 10. decembru, pripravila javno demonstracijo. Dušan Semolič je v imenu vseh v ZSSS povezanih sindikatov gradbincem čestital za praznik in jim zaželel boljše čase. stava podjetij spreminjala zaradi tega, ker bodo mali delničarji prisiljeni prodajati delnice. V sindikatu le upajo, da bodo večinski delež prevzeli dobri gospodarji. Ker se kolektivna pogodba v večini podjetij spoštuje, delodajalci izpostavljajo problem visokih stroškov. Konkurenčnost gospodarstva ogrožajo regresi, dopusti, malica in še kaj. Bruto stroški dela so štirikrat manjši kot v Nemčiji in dvakrat tolikšni kot pri kandidatkah za vstop v EU. Ob tem pa so dopusti nekaterih naših delavcev za pel dni krajši kot lani. Sindikatom, tudi SDGD, ostane zaradi tega le nadaljevanje boja za ohranitev pravic zaposlenih. Le od sindikata je odvisno, kakšen bo nov zakon o delovnih razmerjih. 'toniki plaket in priznanj SDGD, med njimi Jernej Jeršan in Franc Trebše. Nadaljevanje na naslednji strani Na že 48. športnih igrah gradbenih delavcev Slovenije, bile so minulo soboto v Športnem parku v Žalcu, seje zbralo 32 ekip s 655 udeleženci - največ v zgodovini iger. Udeležencem je bilo izjemno naklonjeno vreme, saj je nevihta dan prej ohladila ozračje in pregnala soparo. Zato so bili tekmovalni pogoji zares dobri, razpoloženje med udeleženci pa odlično. Gradbeni delavci iz vse Slovenije so se pomerili kar v osmih disciplinah. Najštevilčnejša je bila ekipa SGP Kograd IGEM iz Dravograda, štela je 59 udeležencev. V ekipi Gradisa iz Ljubljane je bilo 43 tekmovalcev in tekmovalk, ekipa Gradisa z Jesenic je imela 40 članov, ekipa Cementarne Trbovlje pa 38 članov. Najdalj so morali potovati udeleženci iz Salonita iz Anhovega ter iz Varisa in Gradbenika iz Lendave. Poleg tekmovalcev so se v Žalcu zbrali tudi številni zaupniki in funkcionarji Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije ter drugi gosti. Tekmovanja so bila vsa na enem mestu - v Športnem parku v Žalcu - zato so bili tudi pogoji za druženje udeležencev idealni. Športne igre gradbenih delavcev Slovenije Čudovito vreme, rekordna udeležba, veselo razpoloženje Zmagovalci iz Dravograda so bili daleč najbolj veseli! Milica Dabanovič in Mijo Popovič izt° * ta pokal enemu od najboljših. Tako so lahko tudi tekmovalci bodrili svoje sodelavce, ki so tekmovali v drugih disciplinah. Gradbeni delavci so imeli tudi možnosti za pogovore o svojem vsakda- njem delu ter za izmenjavo sindikalnih izkušenj. Igre je organiziral območni odbor Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti na Celjskem, ki ga vo- di Toni Macuh. Prav on je vodil tu oiganizacijski odbor iger, poiflaj^' pa so mu Darko Demžič, A*e ■ Klicov in Tone Prišel. Potej?**, plati so igre pripravili delavci 5p° Nadaljevanje s prejšnje strani Za ljudi so poleg zdravih rok in znanja pomembni tudi dobri medsebojni odnosi. In SDGD si bo zanje še naprej prizadeval. Sekretar združenja gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Borut Gržinič je najprej ugotovil, da so bili rezultati dejavnosti lani slabši kot prejšnji dve leti. Zaradi počasnejšega izvajanja programa izgradnje avtocest je bilo izgub več kot dobička. Letošnji rezultati bodo mogoče boljši. Ker bo davek na dodano vrednost investicije podražil, lahko pride do zastoja. Možnosti za izboljšanje položaja so v izvajanju nacionalnega stanovanjskega programa, obnovi Bosne in Hercegovine in še kje. Ker kolektivni pogodbi konec leta poteče veljavnost, bo treba s pogajanji priti do nove. Druga možnost je podaljšanje veljavnosti sedanje pogodbe ali sprejem njenih sprememb in dopolnitev. Udeležencem slavnostne seje je Ivan Zidar, predsednik začasne uprave SCT, poslal telegram z voščili za praznik ter SDGD zaželel uspešno delo. Franček Kavčič Udeleženci poslušajo slovensko himno. Plakete SDGD so prejel'1’’ Sindikat družbe Variš Lendava: za uspešno ljavljanje pravic delavcev iz kolektivne p°8 be in vključevanje v soupravljanje v P°d) .-J 0 Dragan Hadžič, Purlen Lendava: za delo v sindikatu podjetja in območnem on ru. Uspešneje vodil tudi stavko zaradi krši pravic delavcev iz kolektivne pogodbe. , Adolf Kočar, GP Tehnik, Škofja Loka: za o ^ goletno delo v sindikatu podjetja in obniou1 odboru. Skrbel je zgmotnega in socialnega P ložaja članstva. Priznanja SDGD so prejeli: Jožica Lesjak, Sindikat Schiedel Gradnja ^ bold: z delovanjem v korist zaposlenih sij6 V dobila njihovo zaupanje. Brez nje bi bu° lovanje sindikata v podjetju siromašno. . Olga Rihtar, Sindikat MP Montaža ManU, kot dolgoletna sindikalna aktivistka je VP 'ja. la na izboljšano pravno in socialno varnost nov sindikata. Pomagala je tudi pri oblik nju politike območnega odbora SDGD- j Jelka Svetina, Sindikat Gradis Jesenice- ^ zaposlenimi je s svojim delom, tudi pri SP ^ nih tekmovanjih, pridobila tolikšen ugledl je v SDGD včlanjenih kar 88 odstotkov. Tanja Šuligoj, Sindikat Salonit Anhovo-j služnaje kot organizatorka dela sindikata v P1^ jetju in v svetu delavcev. S svojo mirnostj0' snicoljubnostjo in strpnostjo uspešno rešuje P bleme v podjetju. m. Pavla Tamše, Sindikat Gradis Celje: s pf*( v hom za delavce je pomagala oživiti sindik podjetju. Ker je motor sindikata v podjefLp ker ga povezuje z območnim odborom S D je med ljudmi zelo priljubljena. nega centra Žalec. Študentski klub Žalec pa je poskrbel, da tekmovalci n'so bili preveč žejni. Vse niti organizacije je povezovala še sekre-tarka območnega odbora Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti v Celju Milica Dabanovič, kije igre tudi odprla. Za poškodbe tekmovalcev je sjobel zdravstveni tehnik Zdravko Krajnc, ki pa ni imel veliko de-'a> saj so udeleženci iger pri tekmovanjih na prvo mesto postaji fair play. Po tekmovalnem delu srečanja s° se udeleženci zbrali na družabnem srečanju v gostišču Konjiček y Gotovljah, kjer so najboljšim podelili tudi pokale. Udeležence sta Pozdravila sekretar območnega odbora ZSSS v Celju Ladi Kalu-Za m predsednik krajevne skupno-st' Gotovlje Henrik Kranjc, pred-Sgdnik Sindikata delavcev gradbe-nih dejavnosti Slovenije Miodrag Popovič je najboljšim izročil pokale in medalje. Kljub temu, daje | Pokalom je vsaka še lep- 'stim, ki so izračunavali rezultant’ ma*ce ponagajal “računalniški krat”, pa so bili na koncu vsi za-ovoljni, saj so se na igrah zbrali, a bi se prijetno družili. Ker jim Je to uspelo, so bili na koncu vsi deleženci zmagovalci. Po razglasitvi rezultatov in po-eJitvi pokalov in medalj, so se ude-ozenci 48. športnih iger gradbenih elavcev Slovenije zavrteli ob zvo-'b ansambla Show miks, kije znal Poskrbeti za dobro razpoloženje. Povejmo še, da so srečanje pod-p 1 donatorji: Schiedel - Gradnja trebold, PUV-NIVO Celje, In-krad Koncern in Ingrad VNG. jKot nam je povedal Jernej Jeršan, klo prihodnje igre v glavnem me-.P ali njegovi okolici, organizator-me dolžnosti je namreč prevzel ob-? °~ni odbor SDGD za Ljubljano °kolico, Tomaž Kšela Tekmovali so tudi v eleganci. Več jih Tomaž ni mogel spraviti v aparat. Pozirale so tudi najlepše. Vročina in žeja sta bili na primerni ravni. Pri balinanju je šlo za centimetre. Rezultati: Namizni tenis: moški: 1. Be- grad Črnomelj, 2. Ingrad VNG Celje, 3. SGP Tehnik Škofja Loka; - ženske: 1. SGP Gradbinec Kranj, 2. Salonit Anhovo, 3. SGP Kograd IGEM Dravograd Kegljanje-moški: 1. Cementarna Trbovlje, 2. IGM Zagorje, 3. SGP Zasavje Trbovlje; - ženske: 1. SGP Kograd IGEM Dravograd, 2. SGP Tehnik Škofja Lo-: ka, 3. Cementarna Trbovlje Odbojka - ženske: 1. SGP Kograd IGEM Dravograd, 2. Gradis Ljubljana, 3. Gradis Nova Maribor;-moški: 1. Salonit Anhovo, 2. Gradis Jesenice, 3. SGP Kograd IGEM Dravograd Streljanje - moški: 1. Salonit Anhovo, 2. Segrap Ljutomer, ; 3. Gradis Nova Maribor; - ženske: 1. Salonit Anhovo, 2. Ljubečna Celje, 3. SGP Gradbinec Kranj : Balinanje: I. PAPTelematika Ljubljana, 2. Salonit Anhovo, j 3. Cementarna Trbovlje Mali nogomet: I. Blisk Mon- i taža Murska Sobota, 2. SGP Grosuplje, 3. Gradis GP Ljubljana Šah: 1. Ingrad VNG Celje. 2. Schiedel Gradnja Prebold, I 3. SGP Kograd IGEM Dravograd Tenis - moški do 30 let: Šču- j rek Primož (Rudis Trbovlje); moški od 30 do 40 let: Janko Slehernik (SGP Kograd IGEM Dravograd); moški od 40 do 50 let: Dušan Gorišek (Gradis Jesenice); j moški nad 50 let: Jernej Jeršan (RO SDGD); - ženske od 30 do 40 let: Danica Špoljar (SGP Kograd IGEM Dravograd); ženske od 40 do 50 let: Marjana Bizjak i (SCT Industrija apna Kresnice). Skupno točkovanje ekip: SGP Kograd IGEM Dravograd 505 točk Cementarna Trbovlje 381 točk Gradis Jesenice 352 točk Na štadionu Rudarja je nastopilo 16 ekip poklicnih gasilcev. 17. delovno-športno tekmovanje poklicnih gasilcev Novogoričani pred vsemi Bogdan Godnič, predsednik Sindik poklicnega gasilstva Sloveniji v zdravi ja udeležence. Poklicni gasilci so sc letos zbrali na že 17. tradicionalnih igrah, tokrat v Trbovljah. Pomerili so se v gasilski disciplini, namiznem tenisu in kegljanju. Domači gasilci so ob tej priložnosti dobili nov poveljniški avto in novo gasilsko avtocistcrno. Tekmovanja in srečanja, ki je potekalo v organizaciji Gasilskega zavoda Trbovlje, seje udeležilo 25(1 poklicnih gasilcev iz vse Slovenije. Srečanje je bilo tudi del aktivnosti Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije, zato so najboljši prejeli tudi tradicionalna sindikalna priznanja. V najbolj cenjeni gasilski disciplini so zmagali domačini iz Trbovelj, v skupnem seštevku pa tekmovalci gasilske enote Nova Gorica. Čeprav so imeli sodniki veliko dela, ni bilo nobenih pritožb. Pred leti, ko so tekmovali še v malem nogometu, je bilo veliko več vroče krvi. no edini udeleženec vseh dosedanjih iger. Začej^ se dobro spominja tudi Ernest Šileč, prvi p1 Maribor8: nik sindikata poklicnih gasilcev, doma iz i—- Pri prvih igrah jim je največ pomagal sedaj upo* J Rudi Nanger, takratni sekretar samoupravne } ■ , >0f' esne skupnosti za požarno varstvo. PrveigmJ^ jZ ganiziral Franček Černelič, poveljnik briga1 Krškega. , _vi. Po Rotarjevih besedah so se igre vsa leta r' jale. Nekaj dilem je bilo le o tem, ali naj bi sod , ali tudi prostovoljni gasilci. To so kmalu retm . ^ širitev števila disciplin so preprečili, tako so oti organizacijsko lahko obvladljive. Organizator '1 14 dni pred tekmovanjem določiti pravila in J' slati vsem udeležencem. Na dosedanjih le^n1° jih niso bile uspešne le večje gasilske enote, a' V Tekmovanje na stadionu Rudarja v Trbovljah jejtdprl domači župan Ladislav Žiga Žgajnar. Otvoritve so se udeležili tudi predstavniki pokrovitelja, uprave za zaščito in reševanje pri ministrstvu za obrambo, vod- Ta gasilec je srečno prispel skozi predor, številni drugi so se v njem zataknili, tudi porušili so ga nekoliko. stvo Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije, sekretar ZSSS Rajko Lesjak in številni vodilni delavci Gasilskega zavoda Trbovlje. Osrednja gasilska disciplina je letos potekala nekako takole: Gasilci, tekmovale so tričlanske ekipe, so se najprej spustili po drogu (kot gasilec Samo v znani risanki) in se zelo hitro oblekli v popolno opremo (maske s plinskimi bombami, čelada, zaščitna obleka ...). Tako opremljeni so najprej skozi poseben zelo tesen predor položili cevovod. Na naslednji oviri so preskakovali prazne avtomobilske gume. Ranjenca, ki jih je čakal pripet na nosila, so prenesli skozi poseben hodnik. Tik pred ciljem so morali ročnik s cevjo povezati s krampom in na koncu preskočiti še 70 centimetrov visoko pregrado. Za vsako napako na kakšnih 60 metrov dolgi poti so jim strogi sodniki odbijali točke. Gasilska disciplina je na programu od samega začetka iger, nam je povedal Franc Lotrič z Raven na Koroškem, veijet- V seštevku vseh disciplin so bili najboljši tekmovalci iz Nove Gorice. Tradicionalna sindikalna priznanja so prejeli (od leve desni): Stanko Masnec iz Celja, v SPGS aktiven c ustanovitve, sedaj predsednik nadzornega odbora; Fr?elii Antloga iz Postojne, zaslužen za to, da so vsi zaP,*et včanjeni v SPGS, organizator športnih tekmovanj; J.k0t Bahun z Jesenic, aktiven tako na športnem področju ^ pri skrbi za izboljšanje položaja poklicnih gasilcev. tografiji sta na levi tudi Miloš Mikolič, sekretar, ih e dan Godnič, predsednik SPGS, na desni pa vodstvene lavca Gasilskega zavoda Trbovlje. tudi manjše. Po neuradnih podat^jpa. prav na vrhu tekmovalci z Raven. ,|j gali so kar šestkrat, letos niso 1 sreče, saj so bili le šesti. j v obliki obvestil, po-Proan ™k0Vnih 8 rad iv. predpisov, nje ,]a 11 )v 'td. bo dosedanje opira-/ac|0s,ZUnanie prevajalce postalo ne-teta n °’ Predvsem pa predrago. Pri danes n p.ozabiti na internet, ki že cijvL: Postaja nepogrešljiv informa-,2k„'rtudi za sindikalno delo. Par?-, ,aJe kažejo, da se vloženi de-kaikr u Ccnie tujih jezikov kmalu ne-šanja n povrnc, ne le zaradi zmanj-PredvslreVa-ialskih stroškov, temveč sindikai*11 Zarac*' večje učinkovitosti lramovPv7,VEinjU izobraževalnih pro-Ženc; . . so nam mnogi udele- pre(is,^rnI,narjev in drugi sindikalni tečaje nikl ^aJa^ * Pobude za jezikovne Z!iv,!1|a"lenjene sindikalistom. gano>n, a^()(Tse Pr°blema premajhne-avanja tujih jezikov, smo začeli Novi izobraževalni programi v ZSSS Jezikovni tečaji za sindikaliste v okviru izobraževalne dejavnosti ZSSS pripravljati posebne jezikovne tečaje, namenjene sindikalistom na vseh ravneh organiziranosti ZSSS. Pri Evropski sindikalni akademiji (ETUCO), ki deluje v okviru Evropske konfederacije sindikatov, so za svoje članice pripravili posebna gradiva za učenje tujih jezikov, namenjena sindikalistom. Po teh programih, ki se bodo uporabljali tudi na naših jezikovnih tečajih, se udeleženci učijo tujih jezikov v značilnem sindikalnem okolju, saj je učna tematika povezana s sindikalnimi vprašanji. To omogoča, da tečajniki čim hitreje osvojijo tudi sindikalno terminologijo, kije mnogokrat trd oreh tudi profesionalnim prevajalcem. Kakšne oblike tečajev bomo izvajali? Prirejali bomo redne in intenzivne tečaje angleščine, nemščine in francoščine. Redni tečaji se lahko izvajajo v dveh oblikah: s trajanjem 75 šolskih ur, in sicer 1 -krat tedensko po 3 šolske ure; s trajanjem 84 šolskih ur, in sicer 2-krat tedensko po 2 šolski uri. Intenzivni tečaji trajajo dva tedna (od ponedeljka do petka), skupaj 60 šolskih ur, po 6 ur dnevno. Tečaji bodo po zahtevnosti dveh stopenj, višje in tečaji nižje stopnje, glede na predznanje, ki ga bo ugotovil izvajalec tečajev. Poučevali bodo izkušeni domači profesorji in tuji profesorji, ki poučujejo svoj materni jezik, govorijo pa tudi slovensko. Kje se tečaji lahko izvajajo in kdo jih lahko naroči? Tečaji se lahko izvajajo na celotnem območju Slovenije, kjer je zanje interes. Organizacijo tečajev lahko naročijo: sindikati dejavnosti, območne organizacije in sindikati podjetij (naročniki) pod pogojem, da bodo imeli prijavljenih dovolj (najmanj 6 in največ 10) tečajnikov, ki morajo biti člani enega od sindikatov v ZSSS. Naročniki tečajev morajo za njihovo izvajanje zagotoviti ustrezen prostor (učilnica, sejna soba itd.), v katerem mora biti potrebna oprema (mize, stoli, tabla s kredo in električna vtičnica). Če bo v šolskem letu 1999/ 2000 naročenih več tečajev, kot jih bo mogoče izvesti, jih bomo izvajali po vrstnem redu naročil, prednost pa bodo imeli tečaji, ki bodo naročeni do 30. junija 1999. Intenzivni tečaji se lahko izvajajo tudi v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici. Kdaj se lahko izvajajo tečaji? V šolskem letu 1999/2000 se bodo redni tečaji izvajali od 20. septembra do 17. decembra 1999 in od 3. januarja do 30. maja 2000. Praviloma ne bodo potekali med jesenskimi, zimskimi in spomladanskimi šolskimi počitnicami, razen če bo drugače dogovorjeno. Kakšna znanja bodo pridobili tečajniki? Ob koncu nižje stopnje: Poslušanje - tečajniki bodo sposobni dobiti informacije vključno z idejami in mnenji, pa tudi dejanske informacije o ključnih delovnih nalogah v pogovoru z drugimi, iz zvočnih zapisov in po telefonu. Govorjenje -Tečajniki bodo sposobni dajati in spre- jemati navodila, sodelovati v pogovorih, spraševati in odgovarjati o sindikalnih zadevah in nastopiti s pripravljenimi predstavitvami. Branje -Tečajniki bodo sposobni dobiti informacije, ideje, mnenja, posebne podatke iz različnih besedil, poročil, diagramov, grafikonov, zapisnikov, časopisov in revij itd. Ob koncu višje stopnje: Poslušanje -Tečajniki bodo sposobni dobiti informacije iz zahtevnejših virov, kot so razprave, iz skupinskih pogovorov in govorov tistih, ki jim ta jezik ni materni jezik. Govorjenje - Tečajniki bodo sposobni sodelovati na sestankih, predstaviti svojo organizacijo v skupinskih projektih, ki vsebujejo predloge in odgovore na zapletene teme, ter opraviti predstavitve brez pisne predloge. Branje-Tečajniki bodo sposobni dobiti informacije iz zapletenih besedil, kot so članki, poročila, uradne listine, izobraževalno gradivo, pogodbe, sporazumi in predpisi. Pisanje - Tečajniki bodo sposobni napisati poročila, pogodbe, prošnje in druga strokovna besedila v tujem jeziku. Tečajniki bodo po tečaju prejeli ob uspešno opravljenem preizkusu znanja, potrdilo o uspešno zaključenem tečaju. Kje dobiti informacije o tečajih? Vse informacije o načinu organiziranja tečajev, zbiranju prijav, cenah, načinu plačila itd. lahko dobite na oddelku za izobraževanje in usposabljanj ZSSS (Jožica Anžel, Milan Utro-ša), tel. št.: 061 316-359 in 316-489. Milan Utroša Novo v založbi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije r’ Heribert Kohl Kravice delojemalcev " SVET DELAVCEV " SINDIKAT j^naliza nemških in slovenskih izkušenj učinkovito zastopstvo interesov: pozitivni in negativni primeri sPodn’ iz^la v sodelovanju s fondacijo Friedrich-Ebert-Stiftung iz Nemčije ie nam8-0171 “Delovne smernice za sindikate in svete delavcev v Sloveniji”, le nam bl.ovom Delovne smernice za sindikate in svete delavcev v nenQ nenJena sindikalnim zaupnikom in članom svetov delavcev kot Sredni pripomoček za njihovo delo v podjetjih. Vsebina: - položaj v tržnem aospodarstvu vsebina: - položaj v tržnem gospodarstvu - organizacija dela sveta delavcev - delo z bazo - doseganje skupnih ciljev - sodelovanje s sindikati - sodelovanje in konflikt z delodajalcem q - metodični in praktični pripomočki p| 9 kni'9e je 1600 sit in poštni stroški. V ceni je že vključen prometni davek. ^»aročile lahko pošljete na naslov: svobodnih sindikatov Slovenije, Milan Utroša, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana Faks: 061/13-34-279, elektronska pošta: jozica.anzek-siol.net Dodatne informacije na tel. št.: 061/316-359. Knjige vam bomo poslali po povzetju 16 lEETaimMIM: št. 22 / 10. junij 1999 NAGRADNA KRIŽANI GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 22 (10. 6.1999): 0 Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sind1 j. - - V tov Slovenije - Svet, Dalmatinova 4, Ljubljana. Tudi tokrat je nW.p 1:........................................................... 5000 tolaijev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno šte'A% Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljki' junija 1999. 2:........................................................... Pravilna rešitev gesel iz 20. letošnje številke Nove Delavske nosti: 1. MONAKO, 2. MONTE CARLO. 3. DIRKA. 4. FORMULA * Nagrado 5000 tolaijev prejme Dragica Lapanja, Zvirče 30 b, 4290 ^ 3:........................................................... Nagrado bomo poslali po pošti.