OBRTNIK
Političen in strokovnašk list za obrtni stan.
„Obrtnik" izhaja 8. dan vsacega meseca in velja celo leto s pošiljanjem na dom vred 1 gld. BO kr. — Za pol leta 7B kr. — Za četrt leta 40 kr. Posamične številke 15 kr. — Uredništvo Preširnov trg št. 3 — Naročnina in inserati sprejemajo se v „Narodni Tiskarni" Gospodske ulice št. 12. — Dopisi in poročila sprejemajo se v slovenskem i nemškem jeziku. — Inserati
se računajo 3stopna vrsta za Ikrat 4 kr. za večkrat, ceneje.
Ljubljana 8. septembra 1889
Pred kratkim izdala je vlada naredbo, v kateri se pojasnuje, kako imajo obrtni uradi postopati pri izdaji obrtnih pridobninskih listov, kadar se jim naznani „konfekcija".
Ta naredba potrjuje z nova pravice, katere so se pripoznale kupčevalcem z razsodbo upravnega sodišča in ž njo prebila se je uradnim potom najširja luknja v trdnjavo rokodelskega stanu.
Nikdar se nismo nadejali, da pride tako daleč. Nasprotno smo upali, da bode vlada uvažala pomisleke, ki so izraženi v prošnji na presvitlega cesarja, na kateri je 120.000 podpisov. Jedini up je šel po vodi! Nižjeav-I strijsko c. kr. namestništvo odklonilo je, kakor naši čast. bralci lehko posnamejo iz poročila, katerega je priobčil dunajski „Vaterland", celo avdijenco, v kateri bi se imela izročiti imenovana prošnja presv. cesarju!
Uzrokov nepričakovani oviri ne poznamo, kar si pa mislimo ne moremo in ne smemo povedati. —
Dokazano je, da v merodajnih krogih manšesterski živelj prevladuje in da lOletno vladanje grofa Taaffeja v tej zadevi stvari, niti za korak ni premenilo.
Mi proti stvari ne bi niti ugovarjali, ko bi vlada sama ne bila oživila obrtnega gibanja, da se tem ložje otrese liberalnih nasprotnikov. Ta namen je dosežen! Obrtništvo vseh narodnostij obrnilo je liberalcem hrbet in — konservativna večina Taaffejevega ministerstva kazala je s ponosom, da za njo stojijo obrtni stanovi cele Avstrije. —
In res! Na mnogobrojnih obrtnih shodih, na ka terih so bili zastopani Nemci in Slovani izrekalo se je tej vladi zaupanje in odločno obsojala se je gospodarska politika nekdanje liberalne vlade.
Minulo je deset let, in koncem teh prejelo je av-
Listels:.
Ponedeljsko pismo.
Dragi prijatelj!
O moderni kulturi sem Ti vže parkrat svoje misli razodel. Ta predmet pa je, rekel bi — brezkončen! V dobi kislih kumar, s katerimi si človek brez podlage kake pečenke prav lehko pokvari svoj želodec bode tedaj umestno, če o tem za razvoj kulture prevažnem organu človeškega trupla nekoliko spregovorim in to tembolj ker se letos po širnem svetu mej delavskimi krogi čedalje bolj razpravlja socijalno uprašanje, kar po Lassal-leju ni druzega, nego „Magenfrage" ali po domače „kruljenje želodcev!"
Pravijo, da se v denašnji materijalistični dobi čedalje bolj izgublja idejalizem. In res! — O idejalizmu govori se večinoma le še pri banketih; to je tedaj znamenje, da idejalizem ne izvira tolikanj iz glave ali iz i srca nego iz polnega želodca!
Kedo more o tem dvomiti? „In magnis et voluisse
strijsko obrtništvo plačilo za storjene politične usluge. Sedanja vlada pokazala je najjasneje, da so napori obrtništva, ki so bili, kar izrečno ponavljamo, od začetka tudi od nje odobravani, brezuspešni, da od te vlade ničesar pričakovati ne smemo!
Naši konservativci, ki pojmijo udarec, ki je prizadet obrtnemu stanu in za kojega jih dosedaj še ne delamo naravnost odgovorne, naj pomislijo, da se jim spodmakne vladni stol, kakor hitro obrtništvo obupa tudi nad dobro in energično voljo konservativne stranke, z resnimi reformami pomoči pravicam rokodelstva! Popolnoma brez krivde konservativci tudi do sedaj niso. čeravno zakonodavni zbori nimajo pravice izvrševanja (Exekutive), bi se bili prav lehko nekoliko bolj brigali za odgojo svojega prvorojenca. Mesto tega poprijeli so se družili vprašanj in predno se je ono izvršilo, kar bi bilo najtrdnejša podlaga konservativni politiki, — to je istinito varstvo srednjega stanu nasproti velicemu kapitalu, pozabili so, kakor vse politične stranke to storijo — na ljudstvo — na svoje volilce!
Humbug, goli humbug je vse, kar nam obljubujejo sedanji politiki, vsaj niti zase ne morejo skrbeti dovelj, kaj hoče po takem ostajati za volilce? Naš parlamentarizem ni niti senca tega, kar bi imel biti. Voz teče jednako naprej, bodisi vladna večina tega ali onega političnega mišljenja. Tudi nam postajalo bode vse jednako, liberalec ali konservativec, če kruha ne bode, kaj ste nam mari?
Kjer gospodari židovstvo in veliki kapital, kjer prevladuje s toliko drzovitostjo mejnarodna „Alianza Izradite" in njene načela, kakor v naših gospodarskih od-nošajih, tam se mora obupati na sedanji način otresti se pogubonosne more!
sat est!" — po domače „v višave spenja se le, kedor je sit!" je istinito!
Življenje naše bi ne bilo na pol toliko resno kakor je, ko bi nam ne bilo trčba jesti; tedaj spenjali bi se v višave lehko vsi!
A žalibog, ker se more tej razkošnosti želodca vdajati, vse kar hoče živeti; hodi, odkar se suče svet brez godbe v večnem vrtincu, — vedno trebuh za kruhom! Najde se sicer tudi ljudi, kojim se kruh za trebuhom nosi, a ti nimajo večine, čeravno bi jim to vsi iz srca privoščili.
Naj se kedo še toliko brani, večna resnica ostane, da je cilj vseh naporov vsem jednak. Želodci rokodelcev in učenjakov, liberalcev in klerikalcev hrepenijo najprvo po kruhu. Obrt, kupčija, vojska; — da cel6 vera pomaga polniti nenasitljivo želodčevo praznoto!
Reči bi smeli „prazen želodec, — prazna glava!" čeravno nekateri narobe trdijo. Nekateri obnašajo se sicer res tako, kakor bi jim bil želodec deveta briga; a to je le sad kulture, ki hoče prikrivati, kar je naravno Želodec pa mora vedno preje delati nego dela glava in
Peticija avstrijskih obrtnikov odklonjena.
Stalni odbor Dunajskega shoda obrtnih zadrug imel je dne 8. m. m. sejo, o katerej poroča „Vaterland" v št. 218 od 11. avgusta tako le :
Ko se je prečital in potrdil zapisnik poslednje seje naznanil je načelnik, da se je sedaj čez 12 tednov odklonila prošnja izročena dne 16. maja t. 1. pri Njega ekscelenci namestniku, da bi podpiral prošnjo, da se dovoli avdijencija pri Njega velečastvu cesarji, da mu iz-roče peticijo avstrijskih obrtnikov. Mayer izjavi, da je nameraval odlok poslati vsem časopisom, da ga objavijo, a vender ni hotel ničesar poprej storiti, da zve, kako misli odbor. Dotični odlok se glasi:
C. kr. policijsko ravnateljstvu na Dunaji, št. 3403.
Častitemu vodstvu shoda obrtnih zadrug
na Dunaji.
Vsled odloka visokega dolenjeavstrijskega namestništva z dne 28. julija 1889, št. 3473/P. se častitemu vodstvu shoda obrtnih zadrug na Dunaji naznanja hkratu I vrnivši odvišne priloge Vaše na visoko mesto uložene uloge de praesent 16. maja 1889, da se najvišje dovoljenje za prihod deputacije shoda obrtnih zadrug na naj višji dvor, ne da doseči, ker načelno ni dopuščeno pošiljanje tacih deputacij javnih shodov na najvišji dvor.
Na Dunaji dne 30. julija 1889.
Krauss.
Ko se je prečital ta dopis, izjavi predsednik Majer, da se ima vsekako objaviti, ker mnogobrojne zadruge in obrtne korporacije, ki so se udeležile pri peticiji, pač mo rajo zvedeti, kak uspeh je imela in potem da poročevalcu Schneiderju besedo.
Schneider pravi, da je poizvedel, če se je prošnja za dovoljenje avdijencije predložila kabinetni pisarni in če se je zavrnila peticija z vednostjo Njega velečastva, ter se mu je naznanilo, da niti kabinetna pisarna, še manj pa Njega velečastvo cesar ni nič zvedel o peticiji.
O njej se je le obravnavalo mej namestništvom in mi-nisterstvom in na tej poti se je rodil navedeni odlok. Ko je zaradi ponarejanja kuponov ogerske vzhodne železnice kaznovani urednik Waiss Hauck pred kacimi 10 tedni v svojem lističi se bil izjavil, da se peticija Njega velečastvu ne bode predložila, zlasti mehanika Schneiderja ne bodo pustili k avdijenciji, ker bi utegnil z vso brez-ozirnostjo nastopiti, to je z drugimi besedami povedano, z vso brezozirnostjo povedati, kako se ustreza intencijam cesarjevim, šel je on sam k namestniku in vprašal, če je poročilo Hauckovo resnično, in se izjavil, da, ker mu je na tem, da se predloži peticija, se rad odreče neza-služenej časti, da bi bil pri avdijenciji pri Njega velečastvu, če se baš nad njegovo osobo spodtikajo. Namestnik je odgovoril, da je akt še pri policiji ter še ni
roka! Bog sam je stvar tako vkrojil, zakaj bi jo torej prekrivali? Če tudi ne živimo, zato da jemo, vendar jemo, zato da živimo! Jesti je torej živeti, in čeravno je Schiller rekel: „Das Leben (das Essen) ist der Giitter hochstes nicht“ vendar vemo da tudi pesniki prav radi jedo in pomilujemo one, ki so morali in morejo še stradati, kakor bi ne bili boljši od premogokopov v Trbovljah!
Stari Rimljani (o mladih Rimljanih zgodovina nima nikacih izrekov) so djali da je „Ranem et circenses", po domače „kruh in igrača" poglavitno pravo človeštva! Tem starim Rimljanom se je — po tem soditi — silno | dobro godilo.
Naše moderno geslo pa je „Panem et laborem" po domače „kruh in delo"! Za delo poganja se tedaj ves delavski stan in to s tako silo, da so nekdaj pri štrajku v Wesfaliji napisali delavci na svoje rudeče prapore: „Delo ali smrt “
Igrače so tedaj popolnoma izostale, — za kruh poganja se vse! Glede dela pa najdemo že razliko. Drugi stanovi, ki sicer tudi kaj delajo, potezajo se za kruh; j a nismo še čuli, da bi se potezah tudi za delo!
prišel nazaj. Soditi po teh okoliščinah, zlasti pa potem, da take peticije še pri namestništvu ni bilo in nadalje pa tudi potem, da so se dovolile pevskim, strelskim, ve-	{
teranskim društvom avdijence za prevzetje najvišjega pokroviteljstva, bi se dalo sklepati, da so drugi nagibi bili merodavni za namestništvo. Teh preiskavati pa vender ni njegova stvar. Kar se tiče meritoričnega, misli Schneider, da je vsa zadeva jako poučna za obrtni stan. Deset obrtnih shodov bi ne bilo toliko pojasnilo položaja, kakor ta odlok, ker je jasno pokazal, kako so naklonjeni administrativni organi ministerstva Taaffejevega obrtnemu stanu in da od njih obrtni stan nikakor nema pričakovati spolnenja svojih želja. Neskončno je obžalovati, da bodo oni elementi, katerih ideja! je „Austriam esse delendam “ ta odlok izkoristili na način ki mora pravemu Avstrijcu z žalostjo napolniti srce.
V teku debate izjavil je perovodja Schneider, da je več različnih po’tov, a vender se more izreči le za jedno strogo legalno postopanje. Najprej se mora odlok objaviti, potem se pa naj prepusti obrtnikom avstrijskim, da naj uplivajo na svoje poslance, da takoj, ko se zopet snide državni zbor, na. primeren način interpelujejo ali prevzamejo sami nalog, da izroče peticijo Njega velečastvu. Vsekako se pa shod obrtnih zadrug mora zdržati vsacega dejanja, ki bi presegal kompetenco njegovo.
H koncu izvajanj svojih stavil je Schneider zaupnico, kajti on misli: Ta peticija se je bila napravila po njegovi inicijativi, on zmatra dosedanji rezultat za v obrtno-strategičnem oziru jako važen uspeh, ki bode, če se prav J porabi, vrnil obrtnemu stanu samozavest, kar je pa najvažnejše. Morda so drugi drugačnih mislij, toda on se udeležuje obrtnega gibanja že 8 let in le po zrelem preudarku je prišel na to misel, da se napravi ta prošnja obrtnikov. Da bode pa jasno, kako misli odbor, on izjavi, da je pripravljen odložiti perovodstvo in se sploh umakniti v zasebno življenje, če se to zdi odboru umestno. Osobnega častihlepja on ne pozna.
Načelnik Majer izjavi, da sta se odbor in shod obrtnih zadrug izjavila na to, da se napravi peticija, in sta torej zato odgovorna, odstopa Schneiderjevega bi se pa veselili le nasprotniki obrtnega reda, dolžnost njegova je torej, da ostane na svojem mestu.
Vsi navzoči se pridružijo mnenju načelnikovemu in Schneider izjavi na to, da mu bode skazano zaupanje dajalo moč, da še dalje ostane na mestu svojem in se bode še nadalje boril. Boj, kateri bije obrtni stan ni le | boj za njegov obstanek, temveč pri sedanjih posebnih razmerah v Avstriji boj za domovino. Avstrije obstanek sloni posebno na zavednem srednjem stanu in če se bojujeta obrtni in kmetski stan za svoj obstanek, bojujeta se za obstanek domovine, katero ljubiti imamo dovolj uzroka. Pojem domovina ni identičen s pojmom vlada.
To je tedaj menda principijelna razlika mej delavci in mej drugim človeštvom, katero tudi „dela" !
Dragi prijatelj! Upam, da bodeš vsaj Ti sprevidil, da je predbacivanje „idejalistov" nam nasproti, da gojimo skrajni materijalizem popolnem neosnovano. Kedor si je pri rojstvu izbral „dobro hišo" naš boj za proza-jični kruh seveda težko zapopade, a lehko bi ga razumil, ko bi mu za hrbtom mrmralo šestero otročjih glasov: „Oče kruha, kruha!"
Žalibog, da želodec ne uboga, če mu še tako lepo prigovarjaš. Prigovarjali so tudi knapom v Zagorji tako ljubeznivo in prepričevalno, da jim je segalo do srca; a do želodca jim najlepši (jovori niso pririlil
Zato pa je moje seveda ne merodajno mnenje, da treba to materijalistično, recite „želodčevo" teženje de-našnjega človeštva z dobrohotnostjo opazovati in poravnati. Razprave o potrebah želodca se seveda ne morejo prištevati leposlovnim in visoki duhovi se nečejo vkvar-jati s tem, a prišel bode čas, ko se bodo gospodarske razprave cenile višje, nego najinteresantneji roman! Sa-pienti sat!
Tvoj prijatelj x.
Vlada zna biti slaba, jako slaba, a zaradi tega še ne smemo izdajati domovine. Francozi so že strmoglavili različne vlade, a vender visoko cenijo domovino, in onega Francoza, ki bi zaradi slabe vlade zaničeval domovino, bi zaničevali vsi Francozi, da vsi pošteno misleči ljudje.
Potem se je sklenilo, da se v zmislu predloga Ma-, yerjevega najprej odlok objavi potem pa počaka shod državnega zbora ter se naprosijo obrtnikom prijazni poslanci, da zaradi tega odloka interpelujejo.
Sleparija pri prodajanji hišne oprave.
Že precej časa se v večjih mestih mnogo slepari pri prodaji hišne oprave v škodo občinstvu in obrtnikov. Sedanji čas je jako v navadi prodaja hišne oprave po inseratih, proti čemur so že mizarski mojstri, zadruge in društva v večjih mestih svarila občinstvo; toda ta svarila neso imela uspeha, kajti dobe se še vedno lahko-mišljeni ljudje, ki se dado zapeljati s sleparskim hvalisanjem. Oblastva pa v teh slučajih ne morejo nič storiti proti slepariji, ker v zakonih ni nobenih določeb, da bi se takim sleparjem moglo do živega, ter mizar, strugar, tapetnik morajo mirno gledati, če od zunaj v mesto pride družba industrijskih vitezov, da uniči mestne obrtnike in se potem preseli v drugo mesto, kjer sleparijo zopet ponavlja.
Ni ga večjega mesta, ki ne bi imelo vsaj nekaj trgovcev omenjeno vrste, kateri v zvezi z drugej bivajočimi somišljeniki vkupno prežč, da oropajo občinstvo, kajti drugače se prodaja, s kakeršno se bavijo ti ljudje, imenovati ne more.
Pred kratkim je prodajalnica hišne oprave zjedi« njenih mizarjev v Berolinu v javnih listih Berolinskih priobčila svarilo proti sleparskej prodaji hišne oprave, ki tudi cvete v Avstriji, katero tu priobčimo, da čitatelji spoznajo, da se take sleparije ne gode le v Avstriji, temveč v vseh večjih mestih.
Priobčeno svarilo slove:
„Sedaj vedno bolj se širjajoča sleparija pri prodajanji hišne oprave, ki je prava nesreča za občinstvo in za poštene obrtnike, ker obojim napravlja škodo ; zaradi tega moramo svariti občinstvo, da naj bode previdno.
Že precej časa nahajajo se v večjih listih, katere najbolj čita boljše občinstvo inserati blizu jednake vsebine, v katerih se pravi:
„Zaradi nakratnega odpotovanja X.;“ „ker je prestavljen nek poslanik„zaradi smrti;" „zaradi zaostale najmovine" itd. se prodaja elegantna hišna oprava itd., ali hišna oprava, ki je bila posojena poslaniku, poslancu, finemu tujcu itd., še malo rabljena s preprogami, portieri itd. se hitro proda za polovico cene.
Dobro poučeni obrtniki in zlasti mizarji, dobro vedo, da take inserate pošiljajo v liste in take stvari prodajajo člani onega konzorcija židovskih barantačev, ki so s svojimi razstavami hišne oprave, tovarnami za hišno opravo, umetnimi mizarijami, asocijacijami znani kot razpečevalci najslabšega Berolinskega blaga, da so oni tisti, ki se ne boje na tak način, zamolčavši ime svoje, širiti najslabše blago mej lahkomišljeno občinstvo, do najvišjih društvenih krogov z manipulacijami, se skoro zadevajočimi ob kazenski zakon.
Ti sleparji, ali umetni mizarji, kakor se radi imenujejo, kateri pa še vobliča morda v rokah neso imeli, najmejo za njih sleparski obrt v finejšem delu mesta kako baš prazno stanovanje za malo časa in vanj postavijo nalašč narejeno slabo hišno opravo.
Te sobe se s potieri in zastori iz lahkega in ne dražega blaga narede na pol temne, ter se olepšajo s podobami, kronami, Makartovimi šopki ter se potem tu postavljena oprava ponuja po inseratih na prodaj.
V tem tako veličastno opravljenem poslaniškem, grofovskem stanovanji, katero je pa visoka gospoda ostavila, ker je morala odpotovati, sedaj deluje mlada dama prijetne vnanjosti, katero so, kakor sama trdi, pustili gospoda, da proda hišno opravo, v resnici jo je pa najel
in dobro poučil, kako naj ravna, uprizoritelj te sleparije. Podjetnik sam pa pri tem mojsterski igra svojo posebno ulogo. Ko vidi, da pride kdo kupovat, pride kmalu on za njim, začne ogledavati stvari, kakor da bi jih rad kupil. Vse se mu zdi seveda jako lepo in po ceni, in pravi, da mora hitro kupiti, ker se mu mudi ter posega v žep, da blago zaara. To dela pa le zato, da druge pripravi, da hitro kupijo.
Prodano pohišje se seveda hitro namesti z drugim. Tako se iz take sobe oprava po 10 do 20krat proda.
Kdor ne pozna sleparije, zlasti tujec, ki pride nakupovat v prestolno mesto, kajti takih se največ da oslepariti, se seveda da zapeljati, ker vidi vse tako lepo urejeno. Hišne oprave v temnej sobi ne more dobro ogledati, in torej ni čuda, če se mu vse zdi po ceni in lepo. In tako se vedno kdo še da oslepariti.
Kesati se začne kupec takoj, ko doma opravo bolje ogleda. Mož in žena sta vsak dan nevoljna, ko gledata slabo blago in nazadnje pa vse te „lepe in cene stvari" prodasta za vsako ceno, večkrat kakemu starinarju.
Domače in razne stvari.
Okrajna Bolniška blagajnica Ljubljanska.
Na podlagi postave z dne 30. marca 1888. l.drž. zak. št. 33, tikajoče se zavarovanja delavcev ; ukaza ministerstva za notranje zadeve z dne 14. maja 1888. L, štev. 8351, tikajočega se izdelovanja osnovnih načrtov za upeljavo okrajnih bolniških blagajnic; razglasa imenovanega ministerstva z dne 20. oktobra 1888. L, drž. zak. štev. 159 in osnovnega načrta po § 12. postave o zavarovanji bolnikov okrajne bolniške blagajnice, in s porabo določil dotične postave o zavarovanji tikajočem se lekarničnega osobja, sestavila so se pravila okrajne bolniške blagajnice Ljubljanske, katera je potrdila visoka deželna vlada za Kranjsko z ukazom z dne 25 februvarja 1889. L, štev. 817.
Omenjena, pod nadzorstvom mestnega magistrata Ljubljanskega stoječa blagajnica pričela je s svojim delovanjem v zmislu obstoječih ministerskih določil s 1. dnem avgustom t. 1. in se nahajajo dotični prostori v „stari kresiji" v Špitalskih ulicah oziroma v Medanskih ulicah št. 3 nasproti škofiji.
Delodavcev je malone 600; delavcev 2666, ki so zavarovanju podvrženi.
Ker morajo dotične blagajnične prispevke (doneske) delavci isto tako delodavci po postavnih določilih vsak mesecnaprej odrajtavati blagajnici, dostavili so se že večinoma dotični plačilni listi in dostavili se bodo ostali tekom tega in naslednjega tedna.
Da se blagodejni zavod ne moti v svojem delovanji, nadejati se je, da ne bodo odrekali gospodje delodavci blagajnici svojega pospešila ter bodo odrajtavali postavno določene prispevke tem točneje, ker imajo zavarovanci pravico do prejemanja bolniščine, zdravil in zdravniške pomoči z istim dnem, ko so za nastop dela oglašeni pri blagajnici. Da se more uprava vršiti redno in se morejo plačila zavarovalcem točno odštevati, morajo se zglaševati in odglaševati delavci glede nastopa in izstopa pravočasno, to je v zmislu pravil pri blagajniku in računovodji z glasnico in odglasnico.
Da je prikladneje obolelim udom blagajničnim, razdelilo se je mestno okrožje v 4 okraje 'in nastavil se je za vsak okraj jeden zdravnik. Vsak zavarovanec dobi na ime glasečo se izkaznico, na kateri je zapisan zdravnik, ki je določen za oni okraj, v katerem biva dotični zavarovanec.
Kedar zavarovanec oboli, oglasiti se mu je pri do-tičnem blagajničnem zdravniku ali pa pri blagajniku in računovodji ter seboj prinesti svojo izkaznico, da se pravilno izdela bolniški list. Ako bi se ne mogel dotičnik zaradi hude bolezni oglasiti osobno, sme v ta namen poslati drugo osobo k blagajnici. Prispevke plačuje zavarovanec vsak mesec izimši nedelje, torej za 6 dnij v tednu, dobiva pa za ves teden, torej za sedem duij bolniščino
V pojasnilo naj je sledeče: Za bolniško blagajnico Ljubljansko ne velja v premerjenje bolniščine pravi vsakdanji zaslužek, ampak razpredeljeni so delavci in delavke v 5 mezdnih vrst (vrste določenega zaslužka) in sicer je odmerjeno za prvo vrsto. „Mladostni delavci (vajenci, voloutSrji), kateri se še vežbajo, torej prejemajo od svojega delodavca neznatne mezde ali celo nič plačila ne dobivajo, 40 kr. za drugo mezdno vrsto: „delavci" 8 0 kr.; za tretjo mezdno vrsto: „prvi delavci" 1 gld.; za četrto mezdno vrsto: „mladostne pomočne delavke"
30 kr. in za peto mezdno vrsto: „delavke" 50 kr. Od teh določenih mezd plačujejo blagajnični udje po 2 kr. in delodavec 1 kr, od goldinarja.
Bolniščina iznaša 60 odstotkov od zneska v dotični mezdni vrsti določenega.	N. pr. zavarovanec tretje j
mezdne vrste dobiva na teden 4 gld. 20 kr. ali na dan 60 kr. bolniščino. Bolniščina izplačuje se proti izkazom i z bolniškim listom, katerega ima v rokah bolnik, v sobotah popoludne od 2. do 5. ure pri okrajni bolniški blagajnici.
V	zmislu pravil ima bolnik 20 tednov pravico do bol-niščine. Ako bi pa bolezen bila huda ali da to okolnosti ! zahtevajo, premesti se bolnik v deželno bolnico, kjer je
z vsem oskrbljen. Otročnice. opravičene so bolniščino prejemati 4 tedne ; ko bi pa v otroški postelji obolele, sme | se tudi tem bolniščina do najdaljše dobe 20 tednov izpla- ; čevati. Pogrebščine plača okrajna bolniška blagajn ca dvajsetkrat toliko, kolikor je določene mezde v dotični mezdni vrsti. N. pr. zavarovancu tretje mezdne vrste določeno je 20 gld. pogrebščine, katera se izplača proti izkazu mrtvaškega lista onemu, ki ima pravico do te pogrebščine.
§ 67. pravil slove tako le: „Kdor ne spolnuje dolžnostij zglaševanja in odglaševanja nikakor ne ali ne o pravem času, kaznuje se za vsak posamezni slučaj z globo 10 gld in ako je globa neizterljiva z zaporom dveh duij. —
§ 62. Zavarovancu postavno prisojene terjatve ne smejo se niti rubiti niti se ne smejo na drug način zadržavati, izimši na korist proti zavarovancu postavno obstoječe terjatve, katere ima izpolnjevati glede živeža.
V	ostalem opozarjamo na posnetek iz pravil bolnišne blagajnice, kateri je natisnjen na hrbtu izkaznice, odnosno na oni, katerega prejme vsak delodavec v slovenskem in nemškem jeziku. Ker so vse tiskovine in knjige tiskane v slovenskem in nemškem jeziku, dana je dotičnikom na iz bero, posluževati se jih, kakor jim po rodu ugajajo.
V	dvomljivih slučajih dajejo se v določenih uradnih urah vsakoršna pojasnila.
človeikoliubnemu zavodu želimo blagouosnega uspeha in najboljšo vzajemnost mej upravništvom, zavarovanci in delodavci. Nasledek temu bode blagodejen za dotičnike in dobro stvar. Konečno omenimo še, da je ujiravništvo za stranke (zavarovance in delodavce) določilo uradne ure takole; V delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne iu od 1 3. do 5. ure popoludne. V tem času prejemajo se upla-čila, se zglaša in odglaša delavce in dajejo se vsakoršne jiojasnila
Plačilni listi z izkaznicami dostavljajo se proti po-tidilu v dotični knjigi za dostavljanje. Uplieila prejema blagajnik in računovodja kateri je položil varščino proti jukstovani pobotnici v blagajničuem lokalu. V bolniško blagajno, do katere imajo ključe jednega načelnik, dru-zega blagajnik in tretjega odbornik izmed dela cev, ula-gajo se sleherni dan uplačani novci, kar ;e preostanka, ulaga se plodonosno v hranilnico.
Pojiravki glede svot v plačilnih listih, kateri nastanejo zaradi nepravilnega ali nejiravečasnega zglaševanja ali odglaševanja ali zaradi pogreškov o razpredel,enji dotičnih mezdnih vrst, vršiti se morejo le v plačilnih listih j izdelanih za naslednji mesec ter se zapišejo na dobro de-lodavcu, kateremu je v zmislu pravil plačevati za svoje delavce in zahtevati od njih odnosno pridržati jim od mezde postavno njim predjiisane prisjievke; z začetkom meseca dostavljenih plačilnih listih ne more se nikakor na popravke ozirati.
Izgovori, da je ta ali oni zavarovan pri drugem 1 društvu, so vsi ni če vi, kajti s pričetku m o k r a j n e bolniške blagajnice (1. avgusta letos) jilače-vati je vsem delavcem, ne izimši pri trgovini službujočih, dokler jun visoka vlada ne potrdi po postavi z dne 30. marca 1 888. I. drž zak štev. 33 preustrojenih pravil, — Zaostanki izterjevali se bodo postavno potom jiolitične eksekucije.
Mala obrt in vojaška dela. O svojem času smo poročali, da je vojni minister na prošnjo obrtnih zadrug obljubil prepustiti jedno četrtinko eraričnih del, usnjarskega in čevljarskega stroka malim obrtnikom. Navedli smo tudi skoro neznosne jiogoje kakor neomejeno jamstvo in 50°/0 vadium za prevzeto delo. Navzlic vsem težavam osnovale so nekatere zadruge „prvo avstrijsko tovarištvo ; za izdelovanje eraričnih del“ z deleži po 200 gld.; ter spolnile vse pogoje, da le delo dobijo. Ves trud in stroški pa so bili zastonj. Konsorcij velikih podjetnikov, ki do-sedaj izvršuje ta dela, objavil je ministerstvu, da ne odstopi četrtinke izdelkov malim obrtnikom, sicer rajši po- j pusti vsa dela. Ministerstvo pustilo bode tedaj tudi za-naprej vse delo skupno omenjenemu konsorciju, ker leži to v interesu vedne vojaške priprave. S tem pokaže se 1
nam, da je vlada uže sedaj odvisna od jednega samega konsorcija; — da mali obrtniki ne bodo dobili nikakega dela brez privoljenja konsorcija — in da ni bil le ves trud zastonj; marveč tudi ogromni stroški, katere je prizadjala osnova produktivnega tovarištva.
Komentara ni potreba!
Štiridesetletnico g. Fr. Slovše, po domače Selana, odkar je postal samostalni mesarski mojster, praznovala je prejšnji mesec jako slovesno mesarska zadruga v njegovi hiši. Zbralo se je veliko število mesarjev in prijateljev slavljenca na prostornem dvorišči, katero je bilo spremenjeno v vrt in lepo odičeuo s cesarskimi in slovenskimi zastavami. Slavljencu napil je predsednik mesarske zadruge gospod Janez Kopač in ga slavil kot podjetnega moža, ki je imel pogum, da je z malimi denarnimi sredstvi pričel samostalno obrt, kot moža poštenjaka, za kakeršnega je veljal ne le v krogih mesarjev, nego pri vsem Ljubljanskem občinstvu, in kot neustrašljivega narodnjaka, ki je vsekdar zvest sin slovenskega naroda. Želel mu je, naj bi mu bilo prisojeno, zdrav in čvrst, kakor je, delovati še mnogo let na korist svoje rodovine in svojemu narodu. Napitnica vsprejela se je naudušeno in slavljenec g. Slovša, se je do solz ganjen zahvalil na odlikovanji, katero so mu priredili njegovi soobrtniki in prijatelji. Rekel je: Koliko časa mu je še dano za delovanje, to je v božjih rokah, ali jedno bode ostalo zmirom stalno in nepremično, da bode vedno poštenjak in ostal do zadnjega iz-dihljeja sin naroda slovenskega, katerega ljubim čez vse. Napivalo se je potem še gospej sojirogi slavljenčevi, slovenskemu narodu in stolnemu mestu belej Ljubljani. Osmospev vrlih Slavčevih pevcev pa je peval vrsto krasnih narodnih pesnij in veseli razšli so se častilci z iskreno željo: „Bog ga poživi še mnoga leta!“
Naznanila in premembe obrtnij v Ljubljani.
(Po uradnem zapisniku.)
Od 1. junija do 1. septembra 1889. Rokodelske obrtije.
Elizabeta Huber, Špitalske ulice 9; žensko krojaštvo.
Ivan Travnik, Karlovška cesta 18; urar.
Josip Strohmajer, Dunajska cesta 3; čevljar.
Jakob Šega, Poljanska cesta 55; jermenar.
Ivan Nučič, Dunajska cesta M ; krojač.
Ema Steska, Gosjiodske ulice 8; žensko krojaštvo.
Jakob Razinger, Sv. Petra cesta 61 ; sedlar Josiji Supan, Sv. Florijana ulice 32; čevljar.
Viktor Honigman, Poljanska cesta 35; čevljar,
Ivan Korač, Poljanska cesta 25; čevljar.
Ferdinand Tuma, Dunajska cesta 3; čevljar.
Florijan Humsky, Pod trančo I ; klobučar.
Miha Medic, Sv. Florijana ulice 32; pek.
Proste obrtije.
F. S. Rojnik, Križanski trg 8; trgovec špecerijskega blaga. K. Lapajne, Sv. Petra cesta 44; trgovec špecerijskega blaga. Evgenij Beteto, Sv. Jakoba nabrežje 33; izdelovanje sirkovih metel.
Marija Kos, Stari trg 24; prodaja narejene obleke.
Josij) Glinšek, Sv. Florijana ulice 1; branjarija.
Matija Kolar, Semeniške ulice 9; izdajatelj „Slovenca". L Knez in Filip Supančič, Trnovo; opekarna.
Marija Kreuzer, Marije Terezije cesta 8; branjarija.
Dr. Anton vit. Schopl, Gospodske ulice 5; advokat. Jakob Travn, Emonska cesta 2; špecerija.
Ivana Grajžer, Stari trg 4; prodaja obutev.
Franja Golob, Rimska cesta 12; branjarija.
Mar. Mrzel, Kongresni trg; prodaja izdelkov iz belega blaga. Marija Modic, Žabjak 4; sejmarija z drobnim blagom. Rudolf Tenente, Gradaške ulice 10; špecerija.
Fran Petrič, Špitalske ulice 6; trgovina.
Peter Majdič, Dunajska cesta 18 ; zaloga moke.
Ana Sedej, Gledališke ulice 10; branjarija.
Avgust Tonies, Dunajska cesta 29; tovarna za mizarstvo. Jožef Kobe, Kongresni trg; mokar.
Vincenc Pregl, Stari trg 4; prodaja moške obleke.
Arlt. Satner, Mestni trg 20; trgovina.
Adalbert Eberhard, Mestni trg 25; modist.
Koncesijovane obrtije.
Rudolf Tenente, Gradaške ulice 10; gostilna.
Janez Škerjanec, Vodnikove ulice 6; gostilna.
Anton Gorše, v novi vojašnici; kantina.
Dr. J. VValdheer, Beethovenove ulice 6; vinotoč.
Janez Malin, Kravja dolina 21; gostilna.
Alojzij Krika, Sv. Jakoba nabrežje; starinar.
Janez Grajžer, Vegove ulice 9; gostilna.