Boljševizem, V Rusiji vlada še vedno boljševik Ljenin — na Ogrskem boljševik Bela Kun. Boljše-viki so uvedli komunizem, t. j. odpravili so zaseebno lastnino in proglasili celo narodno premoženje za sKupno last. Veleposestnike se je rrazlastilo in zemlja razdelila med kmete in deiavce. Seveda ni kmet lastnik dodeljene mu zemlje, sme jo le obdelovati, pridelki pa so skupni in namenjeni za splošno razdelitev. Človek bi mislil, da je z uvedbo teh socialističnih idej nastopilo v obeh boljševiških državah največje blagostanje in splošna za-dovoljnost. Mislili bi si, da je med komunisti zginilo vsako sovraštvo, da med njimi ni sebičnosti in da vlada med ljudstvom ljubezen do bližnjega. V resnici je pa ravno nasprotno Komunisti vidijo svojo prvo nalogo v tem, da si skuša vsak nakopičiti čim največje premoženje. Komunisti pobijajo, in ropajo svojega bližnjega. Povsod — največja korupcija. Odiranje je v polnem cvetu, draginja nepopisna. Saj stane n. pr. v Budapešti gos 2000 K, kg mesa 150 do 200 K, eno jajce 8 do 10 K. V obeh državah vlada popolna anarhija. To je napotilo zvezne sile, da so pričele razmišljati o oboroženi intervenciji v boljše-viški Rusiji in Ogrski. Eno je jasno: Dokler ne nastopi red v Rusiji in na Ogrskem, tako dolgo ne pride do mira v sosednih državah. Posebno obstoji nevarnost za našo državo, da jo vedno zopet ogroža boljševizem, katerega bi sovražniki ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev tako radi zanesli tudi med naše ljudi. Nasprotnega mnenja je pa jugoslovanska socijalna demokracija. Kakor znano, je sklenila deraostracijski štrajk za 20. in 21. juli, da protestira zoper oboroženo intervencijo zveznih sil v Rusiji in Ogrski. Nastopila je torej odločno za ruske in ogrske boljševike! Stavka dne 20. in 21. julija t. 1. se je sicer i ponesrečila. Delo ni počivalo, vozili so celo i vlaki in tako je našo ljudstvo najbolje pokazalo, da nikakor ne mara boijševiških razmer v našem kraljestvu. Vlada v Beogradu je odločno obsodila gibanje uaših socijalistov v prid ruskih in ogrskih boljuevikov, prepovedala je shode in obhode. V^želna vlada v Ljubljani ni bila tako >~ »dlc^rji * Pokazale so se pa tudi takoj posledice. Med ljudstvom je itak ukoreninjena nekaka splošna nezadovoljnost. Državi nevarni elementi bi kaj lahko, to nezadovoljnost na zloben način uporabili v razširjanje Loljševiškega gibanja. Ker deželna vlada ni nastopila z vso odločnostjo proti stavki, je takoj zrastel greben raznim boljševikom in le tako je razlagati obžalovanjavredne pojave, ki so se pokazale po 21 juliju v Mariboru in drugod. Storiti moramo vse, da udušimo v kali vsak pojav boljševizma. Tu mora storiti v prvi vrsti vlada svojo dolžnost. Zatrla pa ne bo boljševiškega navdahnenja samo s silo, temveč treba je odstraniti vzroke nezadovoljnosti. Treba je izpolniti reforme, katere so nujno potrebne in jih ljudstvo opravično pričakuje Treba je, pravične izvesti agrarno reformo. Treba je stopiti od- ločno na prste vsem navijalcem cen, vstvariti ljudstvu boljše življenske pogoje, odpraviti draginjo vsaj življenskim potrebščinam ? Ia kaj je s konfiskacijo vojnih dobičkov. Ali bi ta ne nesla naši državi več za preskrbo invalidov in za zboljšanje gmotnega položaja našega delavstva, kakor prostovoljni doneski! Pri nas še nimamo boljševizma — hvala bogu, toda imeli ga bomo v kratkem, če ne izvršimo kmalu prepotrebnih socijalnih reform.