LISTEK. Ob odkritju Volaricevega spomenika. Spisal Janko Leban. (Dalje.) Ear dobi nekega dne vrnjeue pesmi in pismo. Ear vriskal je veaelja. Seveda mu je V a 1 e n t a pisal, da skladbe niao za javnost, ampak da jim treba poprave, vendar pa, da iz njih spozna, da postane iz njega, ako se bo učil in vadil, kdaj še — imeniten sklad a t e 1 j ! To ga je toli navdušilo, da se je še bolj poglobil v skladanje. Toliko o njegovem začetku. Ead se je seznanjal z bližnjimi mu vojaškimi kapelniki. Pravil mi je, da je v Gorici nPlatzmusik" svirala kar tri njegove skladbe, da je imel željo Slovence osrečiti z eno o p e r o , to menda veš. Žal, da je prezgodaj šel." Tako tovariš E a v s. Eot učitelj je Volarič našel v skladatelju Danilo Fajgljuv glasbenih rečeh dobrega svetovalca. Ta ga je tudi napotil, da je stopil kot skladatelj v javnost ia mu je tudi avtografoval prvi opus. Fajgelj je bil sploh mnenja, da bi bil Volarič postal na glasbenem polju to, kar je bil S. Gregorčič na pesniškem. Bekel je tudi, da bi v njem imeli svojega Mozarta, da je bil rešen moreče učiteljske službe, v kateri je moral prebiti mnogo šikan. Da pa oavetlim dejanje in nehanje Volaričevo na trnjeTi poti ekozi življenje, objaviti hočem njegova piama, ki jih je meni pisal, intimnemu prijatelju svojemu! Žal, da ae mi jih je mnogo izgubilo ob raznih preseljevaDJih, a tudi pričujoča govorijo glasno govorico in kažejo Volaričevo dušno življenje v vsem leaku in blesku. Znano je, da so taka pisma silno važna za poznavanje »glave in srca" dotičnega pisca. Pri tem se moram že vnaprej zavarovati proti očitanju, da bi hotel z objavo teh pisem koga žaliti. če se kdo čuti zadetega, naj lepo obudi kes ter si potrka na prsi: Mea culpa! In sedaj začnimo s pismi v kronološkem redu. I. (Kratka vsebina: 1. Krajni in okrajni nadzornik sta mn nasprotna. 2. Duhovnik tudi.) Dragi Janko! Očitaš mi, da Ti ne pišem. Eako to? Ali nisi dobil pred 2 ali 3 tedni mojega obširnega lista? Jaz sem pričakoval, da mi od- govoriš, a zdaj pa praviš, da Ti niti pisal nisem. Morda se je list kako izgubil ? Mogoče. Jaz ne nosim listov aam na pošto; lehko je tedaj, da mi dotičnik vrže liat v kot a — 5 kr. dene v žep. No, kar je, to je! Oprosti. — BIskrice" sem dobil — prav primerne so mladini. Hvala! — Ali boš nadaljeval? Prav bi bilo. Jaz namerujem zdaj o poeitnicab kaj izdati. Prašal bom najprej Žnidarčiča, ako bi hotel on založiti, ako ue, pa založim jaz sani. Ti si že prost, mi Brici pa moramo še do 16./VIII. požirati šolski prah. A konečno, se ve bomo mi na boljem — »kdor se zadnji ameje ..." Prašaš me zaradi izleta: Naša podružnica sv. C. in M. izvolila me je zastopnika za občni zbor, ki bo menda nekje na Eoroškem. Edaj bo, ne vem — a to je glavna točka. Jaz namre6 ne grem poprej nikamor, ampak ob onej priliki (kedar zvem dan za zborovanja) par dni poprej odrinem na pot. To mialim tako izvršiti: od Ermina z železnico na Eoroško — tam 3 ali 4 dni, potem čez Predel v Eobarid — tu zopet 4, 5 dni — na to domov. Zato Ti pač ne morem za zdaj nič določnega povedati. Težko je tudi to, ker Ti že skoro počitnice dokončaš, ko jaz šele začnem počivati. Skupno bi kvečemu zamogla kam iti od 19. do konec avgusta, a kam ? Eaj misliš Ti ? Prideš pogledat v Eozano? Naznani mi. — Žal mi je, da nama gre projekt nekam navskriž. Pa, vederemo. Meni se godi vedno enako — družina zdrava — vročina velika — tožijo me vsak mesec. Nadzornika — krajni in okrajni — sta mi nasprotna — naš duhovnik in jaz 8va kakor pea in mačka — ljudje ao zaradi vednih zamud veliko kaznovani, zato jezni na me — misli 8i tedaj, kako prijetno življeuje imam. Pa kaj hočem: Geduld bringt Roaen  Števrjan oatal je Jugu (kar je pač naravno; jaz aem mialil, da ga ne nastavijo zaradi vedne bolehnoati) — Eojsko dobi Širok (zdaj bo rea: nadučitelj) — Leban iz Eojskega bi moral na Brje (a no6e sprejeti) — Oenčič iz Vedrjana bi imel priti v Šmartno, toda se upira. Ali ne pride Vrč v Briaki Št. Lovrenc? In Ti? — Ako ostane Laharnar v Sežani bode mari kaj bolje i za Te. Eaj ? — Jaz ostanem še v Eozani — čakajmo! Pa saj tudi ni veliko izbirati. Saj veš, kak je s?et, a plače so povaod enake. Edaj nam povišajo ? Najbrže o svetem Nikoli! Novic ni posebnih. Eaj uganjaš pa Ti y Eako preženeš te počitnice ? Soproga ?  Odpiši mi kaj kmalu! Srče n pozdra obema! Tvoj H. Volarič. Fajgelj je purisl I. Olasse. Vse do neke mere — kar je čez, ni dobro. Vsaka glava svojo pamet: on hoče pa da bi imeli vsi njegovo. Sicer pa mož, strokovnjak! II. (Kratka vsebina: 1. Gregoreie gre v Ljubljano in tudi mene potegnejo tja. 2. Vefcen učitelj na deželi.) Dragi mi Janko! čudno. kaj ne, da Ti toliko časa nič ne pišem ?! Eaj hočeš — dela mi ne manjka že s šolo, doma in druged; zdaj sem imel mnogo posla z nbesedo", potem so bili starši moji pri meni, na to svakinja (ki ima odriniti v kratkem v Ealifornijo k tastu) itd. Nekaj je tudi — lenobe, res, a saj veš, da človek ne more vedno tako storiti kakor — misli. Zdrav sem, družina tudi. Nadejam se, da se tudi vidva dobro počutita. Gestitam Ti k BIskrieam" (videl sem je pri Žnidarčiču). Pošlji 2 iztisa! Si razprodal mnogo zvezkov? Je li kaj ,k|efta"? — Jaz imam svoje blago pri g. Lucili Podgornikovej. Eo dobim skladbe nazaj, se začnem pogajati z Giontinijern ali s kom drugim. Glasb. Matica letos ne izda nobenega raojega dela, ker sem se oglasil šele tačas, ko je bilo že določeno (in celo ? tisku), kar se ima podati letos društvenikom. Torej S. Gregorčič gre z novim letom gotovo v Ljubljano — si že slišal o tem ? Bolje bo, da se oddalji od naših — Mabničev. No, potem smem se tudi jaz bolj nadejati, da me Bpotegnejo" v Ljubljano. Tu, doma, res ni nič. Večen učitelj na deželi, brez upa, brez nadenabolje čase — trudiš se, delaš, ne priznajo Ti, pač — preganjajo in nlove" — pfuj! — ni prijetno! Pa kaj, tako se godi Mnarodnim delavcem"! Pusti vse in delaj ngorje ko moreš", že Te doleti kaka drobtinica od mize — tržaške (!). Tako je ! Eakor omenjeno, odide zdaj svakinja moja v Ealifornijo. Jaz jo spremim do Ljubljane (kajti ide čez Hamburg). Tarn ostanem pri tej priliki par dni, da se kje malce Bpoklonim". Eaj uganjaš pa Ti? Ali Bpesnikuješ", ali npisariš", ali klempaš" po klavirju? Eaj pa bo z Avgustovimi skladbami — ali ne izidejo? Dobro si jo povedal v Edinosti, le premalo si rekel. Le daj! Saj bo kmalu vsak Brogaaistu — komponist. In pa take maše! Oj — in še celo tisk, oblika! Sram me je kot Slovenca, da pride kaj tacega v svet. Lebko se nam smejejo — pa saj tudi zaslužimo. Ce ne delaš — tedaj si leauh, ničvrednež in bog- sigavedi kaj še. Ce delaš, no, pa te Bmlatijo" od vseb strani in te pisano gledajo (osobito nvoditelji" in prvaki) ančeš: kaj ta-le?! — Prevzetnost! — Hm, ali sezdi?! —Naj pusti drugim, ker ni zato i. dr. — Veš nza to" so nekateri že — rojeni — mi imamo Bpatente1'!! Ali ni tako? Ti, ako imaš kaj satirične žile, loti se kaj pisati v Bnovopečenitt list: Brus. Ear piše V. Gregorič t Eogaču zdi se mi pa že preveč malovredno. Na delo! Novega nimam Ti kaj naznaniti. No Bnekaj novega" pa pričakujeva s Francko dan na dan. Eedar bo, Ti že naznanim, kaj mi prinese — štorklja. Eaplan Eumar ostane še na starem mestu, v Biljani in tudi Žnidarčiča niso mogli spokati kakor je želel marsikdo. Eaj dela Gabrijela? — Oprosti, da Ti dotične pesmi nisem še poslal. Zložil sem že davno, a delo me zadržuje, da ne morem prepisati. Bo že v kratkem. Odpiši takoj! Dobro se imej! Sprejmita z gospo srčne pozdrave od moje soproge in Tvojega prijatelja Drejca. Eozana 10./12. 1888.  (Dalje.)