KA LE N D AR Najsvetejšegia Srca Jezusovoga Kalendar za narcfčnike Nevin i Marijinoga lista. • ' XXIII: leto: . • • • 5 Z dovoljenjom knezoškof. ordinarfata v Maribori. Cena 8 Din. Bobi se v Črensovcih, Prekmurje, pri vredništvi Novin i Marijinoga lista, štero je kalendar na svetlo dalo. E. BALKANVI D. LENDAVA Naročnikom M. Lista i Novin. Tridvajseto leto prihaja k Vatn, dragi naročniki, Kalendar Srca Jezušovoga. Letos je od lanskoga dosta vekši. Okroglo sto strani ma, lani pa meo samo 64. Pa ceni njemi je li samo 8 Din. Ki nia Novinc i M. List ali pa samo M. List na celo leto plačeno, dobi kalcndar brezplačno. Kj je med letom stopo med naročnike Novin i M. Lista, dobi ga brezplačno, če je list plačao na celo leto, to je 10 Din. Ovak ga dobi za polovično ceno. Kj samo Novine^ma, ga dobi tGdi za polovično ceno, če je celo leto naročnik Novin. Velkim sirotam ga damo brezplačno. Gda to naznanitno našim dragim naročnikom, njim želemo, da je kalendar najde v najvekšoj zadovolnosti i njim prinese abilen blagoslov Srca Jezušovoga. Črensovci, 1925. aug. 15. na den vnebozeija Bl. D. Marije, naše nebeske matere. Uredništvo Novin i M. Lista. Vsaki katoličanec, ki žele Marijino dobrd dete biti, naj si naroči Marijin List. Vsakl katoličanec i evangeličanec, ki žele pravico zveditl, štera se po sveti, v našoj državi i Krajini godi, naj si naroči Novine, štere so jedini krščanski List v Slov. KrajinL Katoličanec, ki nema M. Lista, je gladen človek brez jeia. Katoličanec i evangeličanec, kl nema Novin, je delavec, brez orožjc ali kratko l dalekoviden človek brez očalij: ne vidi ne malih ne velklh krivic, štere se okoli njega godijo i nemore spoznatl nl svojih dobrotnikov. Komi se mili dva Htra vina dati za pravico, ne je vreden pravice. — Ki raj ma svoj žalodec kak Manjino čast, kak zagovor bože i svoje pravlce, vreden je, da po rečaj sv. Pisma ga pogiibi blek. I Marijin List i Novine se dobijo v Črensovcih, ,; Prekmurje. V vredništvi M. Lista v Črensovcih, Prektnurje se dobijo ktlpiti: \\ Življenje sv. Martina pGšpeka za 1 D. 75 p. 2. Življenje sv. Jezušekove Trezike po 5 D. 3. Molitvena knjiga wHodi k oltarskomi Svestvi" v polplatno vezana z rdečovobrezov po 12 D., v ceto platno vezna z zlatov obrezov 20 Din. v leder vezana z zlatov obrezov 25 Din. ;JM ¦•b ^ MURiKl ^ '* SOBOTI 2 Blagoslov 1926, Ma 365 dni, začne se s petkom i dokonča s petkom. Premekljivi sv^tki. Prva predpepelnična neclela ::i. jan. Pepelnica 17. fcbr. Vtizem 4. april. Vnebnhnd V-'. maja Risalska nodela 23. maja Kvatrni in drugi posti. I. kvatre, postne 24., 2C- 27. febr. II. kvatre, risalske 26., 2$., 29. maj. ili. kvatre, jesenske 1 .">.,• 17., 18. sepl. IV. kvalre, adventne 1"»., 17., ls. dec. Sv. Trojstvo Telovo Srco Jezušovo 1. adv. nedelja Letni časi. Sprotoletje se začne Leto ali poletje sc začnc Jesen se začne Zinia se zaene 30. maja 3. juna 11. juna 28. nnv. 2\. marca "21. ttinija •23. sept. 22 doc. Postni red. Po najnovejšem cerkvenom zakoni (C. I. C. Tit. XIV. Can. 12">0-l2f)4) se etak glasi postni red: ,,Zakon zadržanja prepove vživanje niesa i župe iz mcsa, no prcpovc pa belie, mleka i zabela kakšc^aknli niti onoga ne iz slanine stvari. Zakonpostn prcdpiše, da se do sitosti na den samo ednok najemo; ne prepove pa zajtra i večer hrane k sebi jemati a pri-kakovosli i količini hrane se moremo držati navade svojt\i;a kraja. Nc je prepovedano pri ednom jeli skiipno v/.ivati meso i ribe, nili večerje z obedom spremeniti. (To jc, sme sc večer do sitosti najesti, poldne pa samo polovico navadne v^er zavživati.) Zakon samoga zadržanja veže vsaki petek. Zakon /adržanja i posta mnrv bi/Se nuku cnrskt* rodbfne. — Princ Jiirij, rojen na Cetinji 27. augusla (po srbskom kalendari 9. septembra) leta 1887. Narodni svetki.* 28. junija: Vidov den, spomin na bitko na Kosovem 1. 1389. 1. decembra: Osvetek nar. zjedinjenja Srbov, Hrvatov i Slovencev. 17. decembra: rojslni den Njeg. Vel. krala Aieksandra. Poštne pristojbine. Pisemske pošiljke v ttizernstvo v inozemstvo* P i s m a do 20 gr. 1 Din do 20 gr. 3 Din. „ 40 „ 1.50 „ „ 40 „ 4,50 „ itd., za vsakih 50 gr. itd., za vsakih 2i) 50 par več. Edna gramov 1*50 D več. para je 4 filere. Dopisnice Paketi (v tuzemstvo) Ce n e težne vrednostne do 3 kg. 8 Din. do 100 Din. ]0()p. r» » 1- i. ., :>0() „ 2(K» „ » 10 r, -r> » „ KHIO „ 500 „ » ir' » 40 » _ 5000 „ 10 clfil. ^0 50 Ekspresnina (> Din Povratnica 6 „ Poizvednina 6 „ navadne 50 par navadne 150par 1 T i s k o v i n e do 50 gr. 25 par do 50 gr. 50 par „ 100 „ 50 „ „ 100 „ 100 „ itd., za vsakih 50 itd., za vsakih j>0 gramov 25 par več. gram 50 par več. Priporočnina 3 Din. Priporočnina 3 Din. Ekspresnina 3 „ Ekspresnina 6 „ Poizvednina 3 „ Poizvednina 3 „ Zvlin štemplov na navadna pisma se računajo ešče te cene. *vo / orsaga. Nakaznice (utalvany) Za znosek: do 25 Din. 1 Hin „ 50 „ 2 „ * ioo „ :¦•• „ . 300 „ 4 „ „ 500 „ .') „ „ iooo „ <; „ Ekspresnina 3 dinar Poiz.vednica o „ * Naredni svetki a)i državiii prasMiiki sn lisli dnovi, štero obhajati zapnve df/ava ne pa cerkev, na apomiti kakših vekšili dr/avnih dngodkov. 3_ SECEN - - JAN UAR Prekmurec HHBropn Vremen: prav i: ^aene se 7 «% inrazom ; 10. Čedež idenn nuzlo den novoga 1 vsaki den lela, tak tiidi ijj naprej ; 20. mešnjeka. Je RffflUvn sfl sneg do 27., jamiara mo- »1 te viher z /a- kriln, polje ])iši, zaiem clc slabo no- sneg do silo konca. Sunčni Den Z a d i s n i k i i zhod zahod i I P " Novo leto 7 50 4 17 s Makarij, opat 7 50 4 18 : Gda je Herod vmro. 3 Genovefa, d. 7 49" 4 18 i: 4 P Ime Jezušovo 7 49 4 19 5 T Teiesfor, pap. 7 49 4 20 ; 6 S Sv. Trije krali 7 49 4 22 7 c Lucijan, mantr. ^ 7 48 4 23 8 P f Severin, opat 7 4« 4 24 9 s Julijan in Baz. , 7 48 4 25 :, Dvanajstletni Jezuš v cerkvi. ..— ii 10 N I. po Treh kralaj | 7 48 4 26 11 P Higin, pap., m. 7 47 4 27 12 T Ernest, piišp. 7 47 4 29 13 s Veronika, dev. 7 47 4 30 14 c Hilarij, piišp. @ 7 46 4 32 15 p f Pavel piišč. 7 45 4 33 16 s Marcelin papa 7 45 4 34 j 0 gostiivanji v Kani gal. 17 N II. po Treh kralaj 7 44 4 35 18 P Sv. Petra stol v R. 7 43 4 36 19 T Sv. Driižina 7 42 4 38 20 S Fabijan i Sebeštlan Q) 7 41 4 39 21 c Neža, (Agneš) dev. 7 41 4 40 22 p f Vincenc, mantr. 7 40 4 42 23 s Zaročenje Mar, Dev. 7 40 4 44 Jezuš ozdravi gobavoga. 24 N III. po Treh kralaj 7 39 4 45 25 P Preobrn. Pavla 7 38 4 47 26 T Polikarp, piišp. 7 37 4 48 27 s Janoš Zlatoviist 7 36 4 50 28 č Marjeta, dev. (*g) 7 34 4 51 29 p t Frančišek Sal. 7 33 4 53 80 s Martina, dev. 7 32 4 54 Od delavcov v goricaj. 31 N 1. predpepelnicov 7 31 4 56 i| Posvečeni sv. Diiižini: Jeznši, Mariji, Jo/.-ti. ~_ 4 — SUŠEC — FEBRUAR Prekmurec pravi: Zemla de v leti malopila, če v siišci je prevec vlage dobila^ Den 14 15 1<> Y1 1S 19 20 21 22 23 24 2 r> 2(> 27 Ignacij, piišp. Svečnica Balaž, piišp. Andrej Korsini f Agata, d., m. Doroteja. d. m. C Od sejača i semena. 2. predpepelnična Janoš Mat. Apoionija, Ciril Školastika, d. Lorška M. B. f Eulalija, dev. @ Katarina od R. Jezuš ozdravi slepca. Sunčni zhod zahod 7 29 7 28 7 27 7 25 7 24 7 29 4 57 4 f>9 5 00 5 2 5 4 5 6 7 21 7 20 7 19 7 17 7 16 7 14 7 12 10 5 12 5 18 5 14 5 16 3. predpepelnična Faustin in Jov. Julij., d. m. f Pepelnica Simeon, piišp. t Julian, mantr. Eleuterij, piišp. 0) Hiidi dfili skiišava Jezusa 1. postna. Stol sv. Pelra Peter Dam. f Kv., Matjaš ap Valburga f Kv., Marjeta t Kv., Matilda Jezuš se na gori sproinciii. Cifl 28 N 2. posi/ia, Roman fi \0 5 17 r> 19 5 21 r> 22 n 24 f, 20 r, 27 r, 29 5 iio 5 31 5 .".3 ;"• ;?5 r» 37 5 ;•« 40 ¦^ Vreme: V začetki de-ževno; od 9—12 lepo, prijetno vre-me, zatem tri dni sneg, po njem pa ve-lika zima ; 21. dež, zatem sneg.mrazdo konca; 2S. vilierzdežom Z a p i s n i k Posvečeni Bl. D. Mariji. 5 — MALI TRAVRN - MARC Prektnurec pravi: Či jc svcčn.i iura/, jc v irialom tiavni mokcr obraz. (jda se fa- senk na simci peče, tc leto dobcr pov nese. * Vremen : Mr/Jo du L'(>; od 22 2:;. iiiočcn tnraz; od 25. do konca vsako jiitro mraz. čcrcz den pa robi. Dcn 7 s 9 10 11 12 i;i '21 N •22 P 23 T ^4 S 25 č 26 p 27 s p T S Č P s Albin, piišp. Simplicij, pap. Kuiiigiinda, cas. Kazimir, sp. f Friderik, sp. FridDlin, apat Jezus stira lnidoga diilia. 3. postna. Tomaž ^ ! (> 31 Janoš od Boga (5 29 Frančiška Rim. (3 27 40 mantrnikov 6 25 Heraklij j (i 23 r Gregor V., p. 6 21 Rozina, dovica '. B 19 Jezus nasiti 50CU možov. Sunčni zhod zahod 6 43 G 41 (5 39 (> ::7 (i 35 6 :-!3 f) 42 5 44 5 45 47 5 49 5 :. 51 5 f>4 5 r>5 r> r.ii 5 58 5 T>9 6 U 11 9 7 4. postna. d& 6 17 Klemen. H. 6 15 Agapit, pušp. 6 1."! Jedert, devica i (i Ciril. jeruz. 6 Sv. Jožef ! 6 i Volfram, piišp. j 6 5 Jezusa sčejo kameniivati. | 5. postna. (čarna) Q) I 6 U | Katarina (i 1 i Viktorin, m. j 5 59 ! Gabriel, arkang. r> 57 Ceplena Marija "> 55 t Marija 7 žal. 5 53 Rupert, piisp. 5 51 Jezusov prihod v Jeružalem. Cvetna nedelja Ciri! Janos. Klimak Modest, piisp. 5 4!) 5 47 5 45 5 4:; 6 13 6 14 6 15 6 17 6 18 6 19 I) 21 6 23 <> 24 c; 25 6 26 Z a p i s ii i k Posvečeni sv. Jožefi. — 6 — VriLIKI TRAVEN APRH Prekmurec pravi: Žito niavclko klasovje, če čczmigovec lepo cvete! Vremen: 7, Mrzlo; 4. lepo, loplo; s. vetreno tii pa tam z dcžom; <)—11 lepo, toplo; 18. vi-iier s siick ; 19 lepo; za-tcm do23.dcž z grmlenjom, zatem mrzel prek25.močcn mraz; 30. ob- lačno. Den 1 Č 2 P 3 S Veliki četrtek f Veliki petek f Veliki sobota Sunčni zhod zahod "5 41 6 28 5 39 6 29 5 37 6 30 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 *7 Jezuš stane od mrtvih. ! Viizem Viizemski pond. Sikst, papa Herman jožef Albert, piišp. f Marija, Kleofa i Mehtilda 5 23 Jezuš se prikaže vučcnikom. 5 35 D 5 33 ^ ; 5 31 5 29 i 5 27 5 25 Bela nedelja Zenan piišp Hermenegild Tiburcij, Justin Helena, kralica t Benedikt Lab. Anicet papa 5 21 r» 19 5 17 5 15 ."> 13 5 11 5 9 6 32 6 34 6 85 6 36 6 38 !) 39 6 40 6 42 6 43 <; 44 fi 4(1 6 47 6 49 6 T,0 Jezuš dober paster. 18 19 20 21 22 23 25 26 27 28 29 30 N Apolonij mantr. P Leon Veliki T Marcelin, piišp. S Var. sv. Jožefa Č j Soter i Kaj., p. P | f Adalbert, piišp. S | Jiirij, inantr. 3 o 7 5 3 r> l "i 0 4 58 4 56 6 52 G 53 6 55 6 56 6 57 6 59 7 1 Jezuš napove svoj prihod. Marko, ev. Mati d. tanača Peter Kanizij Paveo od Križa (9) Peter, mantr. f Katarina Sij. 4 55 4 5:5 4 51 4 50 48 46 Z a p i s n i k Posvečeni božoj Glavi i sv. Janoši livarigelisti. RISALŠČRK MA.J Prekmurec pravi: K i s a I s č e k inoker, ivan-sčck pa iula- čcn, kmet listo leto boš žeclcn i lacen Dcn 10 11 12 14 11) 17 18 19 20 1M ¦)-) -21'. i N 24 P 2."» T 2<; i s 27 Č 2* P 2M S Vremen. 1. i 'J. rnegla, vetrovno, mr-zlo, od \. oo l.r>. lcpu,vroče vreme, z ma-lilll grmlenjom i dcščom nie-šano; 24 zajt-raled,kJ7.1epo ^S. 2!i. mrzlo i malo dešča, 30. niraz i zmrzne. Sunčni O pričakiivanji sv. Diiha. Janez Nep., m. ¦ 4 2:-J Paškal, sp. | 4 22 Feliks, sp. 4 21 Celestin, pap. ^) , ^ -u Bernard, sp. I 4 19 f Valens sp. j 4 18 Helena, d. 4 17 Prihod sv. Diiha. Ris. Prih. sv. Diiha 4 li; Risalski pondelek 4 ir> Urban, p. 4 14 f Kv., Zarnor, mantr. 4 1'! Magdalena Pac. g) '4 12 f Kv. Ferdinand " ,"> 11 f Kv. Maksira j 4 1(» Meni je dana vsa oblast. 1. Sv Trojrtva 4 10 Angela, dev. 4 !i 1 zhod zahoc* s Filip in Jak. ~4 45~ 7 10 Jezuš obeta sv. Duha. N Atanazij, piišp. 4 4:-l 7 11 P Najd sv. Križa 4 41 7 12 T Florijan 4 40 7 14 S Pij V., papa L 4 as 7 15 Č Janoš p. lat. vrati 4 37 7 17 P t Stanislav, nr 4 35 7 18 S Prik. Mihaela 4 :w 7 1!) Jezuš vči o molitvi. N Križova 4 88 7 21 P Antonin, piišp. 4 81 7 22 T Mamert, piišp. ffl| 4 29 24 S Pankracij, m. 4 27 7 LT> č Kr. vnebohod 4 20 26 p f Bonifacij, m. 4 25 27 s Zofija, m., Izid. 4 24 7 28 7 29 7 31 7 82 7 84 7 85 7 86 7 8S 7 89 7 40 7 42 7 43 7 44 7 45 7 -Ifi 7 4S Z a p i s n i k Posvečen Prebl. D. Mariji. — 8 -IVANŠČEK - JUNIJ Frekmurec pravi: Žitno leto slabo rodi, kda sc na Te- !ovo . nebo skuzi.Štiride- sct dni se nebo skuzi, če na Meda- rovo ž njega rosi. Uen s 9 10 11 12 T S c p s Fortunat Evgenij 1., pap. Telovo t Frančišek Kar. Bonifacij Sunčni zhod zahod 1~8~~7 47 4 7 7 4S 4 6 7 49 4 5 7 50 4 5 7 50 Prilika o vcJkoj večcrji. 2. po Risalaj Robert, sp. Medard, piišp. Primož in Fel. Marjeta, kr. f Srce Jezuš. Srce Marijino 4 :> 7 51 4 4 7 52 4 4 7 51! 4 3 , 7 54 4 ;J 4 3 7 f>4 7 54 ; 4 3 751) Prilika o zgiiblenoj ovci. 13 N 3. po Risalaj 4 3 7 57 | 1± P Baziiij, ptišp. 4 ;j 7 57 15 T Vid, mantr. 4 3 7 5H 16 S Jošt, Fr. Regi, sp. 4 3 7 58 17 č Adolf, piišp. 4 2 7 59 18 P t Marka i M Q) 4 2 7 51) 1!) s Gerv. in Prot. 4 2 7 50 0 velkom vlovlenji rib. '" '1 20 N 4. po Risalaj 4 3 K 0 21 P Alojzij, sp. 4 3 8 U 22 T Ahacij, m. 4 3 8 0 23 S Hberhard, š. 4 3 8 0 24 Č Ivan Krst. 4 3 s o 25 P f Viljcm, op (?o=) 4 4 s o 26 s lanoš in Pavco m. 1 4 s 0 O farizejskoj pravičnosii. 27 N ; 5. po Risalaj . 4 5 8 0 28 P : Leun II., pap. ! 4 5 8 0 2!) T Peter i Paveo ' 4 (5 s 0 :t0 : S Spomin Pavla 4 0 s 0 Vrcnien. 2. lepo, a de/, od 4.do8.nic-gleno,!) vroči lopi dcn, 10 ncsprcmenlji-vo, od 11. do 14. liladno, večcr vročc, 15. po dncvi i ponoči dcšc. 20. zajtra jako mrzlo; 22 i 2.". lepo i vroče. Z a p i s n i k Posvečeni presv. Srci Jczušovomi. -- 9 JAKOPEŠČRK — JULIJ Prekmurcc pravi: Štiridesel dni bo šc lepo, če jc clriigi den julija vcdro. Vreinen : Od 1. du :;. mr/lo; I. top- lo ; li. mrzlo; od 10. do ls. tuplu, od 19. do 21. dcšč, od2:i. dokon- ca toplo i vročc. Den 1 Č 2 P 3 S s 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 lt> 20 21 122 23 21 25 N 20 P 27 T 2« S 2!> e !() p 31 s Sunčni vzhod zahod! Presv. Krv f Srpna Marija Heliodor, piišp. 3 4 7 4 8 4 8 8 0 7 59 7 51) Jezuš nasiti 4U00 možov. 6. po Risalaj Ciril i Metod Izaija, prerok Vilibald, piišp. Hlizabeta, kr. f 10 mantr. Gork. Amalija, dev. O lažlivih prorokaj. 7. po Risalaj 4 14 Molior in F. 4 15 Marjeta, d., m. 4 11! Bonaventura 4 17 Henrik I., casar 4 \H Karmelska M. B. 4 2V Aleš, jp. _______4 21 O krivičnom spani 8. po Rigalaj L 4 22 Vincencij Pav. 4 2'! FM\a, prerok 4 24 Prakseda, dev. 4 25 Marija Magdal. 4 26 f Apolinar, piišp. 4 27 Kristina, dev. 4 2S Jczuš joče nad Jcružalciuoin 4 2i) 4 30 4 ;;i 4 152 4 34 4 3(3 4 :J7 4 8 ' 7 58 4 !) ; 7 T,S 4 10 7 57 4 11 7 f»7 4 12 7 r>B 4 12 7 56 4 13 7 56 9. po Risalaj Ana, mati M. B. Pantaleon, ni. Inocencij, p. Marta, d. v Ahdon, Scivjii Ignacij Lojola 7 5» 7 r>4 7 f,4 7 53 7 52 7 52 7 51 7 50 7 49 7 47 7 46 7 45 7 44 7 43 7 42 7 41 7 40 7 39 7 38 7 3G 7 l!5 Z a p i s n Posvečeni presv. Krvi Jezušovoj. _ io - MEŠNJEK AUGUST Prekmurcc pravi: Gda je na Lovrcnčovo Krozdje mcli- ko, goričaiiec si obeta vino itladku. Den Sunčni vzliod zahod 4 oS 4 39 4 40 4 41 4 43 4 44 4 45 8 N 9 P 10 T 11 S 12 Č 13 F 14 S 4 48 4 49 50 51 15 ltf 17 18 19 20 i 22 2; { 24 25 -2d 28 , S L)(J N 30 P :;i T O farizeji i publikanuši. 10. po Risalaj Porciunkula ^ Najd. sv. Štefana Dominik, sp. M. Snežna, Ožb. f Spreobrnenje Gosp. Kajetan, Afra Jezuš ozdravi gliihonemoga. 11. po Risalaj ® i 4 4 Roman, niantr. Lavrencij, m Tiburcij, Suz. Klara, dev. f Hipol. in Kasij-f Evzebij, sp. O smilenom Samaritani. 12. po Ris. Vel. meša Rok, Joaliim Q) Liberat, opat Helena, kr. J Ludovik, piišp. : f Bernard, opat \ Ivana Franč., v. J Jezuš ozdravi 10 gobavih. 13. po Risalaj Filip Ben., sp. Bertalan, ap. (9) Ludovik, kr. Cefirin, papa f Jožcf Kalasanc Augustin, piišp. O božoj prcvidnosti. 14. po Risalaj. Roza Lini. Rajinund, sp. 7 34 7 !!2 7 30 7 29 7 28 7 26 7 25 55 1 11 )7 7 10 59 7 8 0 7 6 1 7 5 7 o 7 1' "» 15 r> ig 5 18 i; 50 () 57 0 55 6 54 (! 52 l) 50 6 48 ' H 46 () 44 (> 42 Vremen. Od 1. do (5 lcpo, toplo; 8. celi dčii dcšč; od'J-11 iii e-^lenoidcžcv-iio; l:i. lc|)o. 15. po noči niiaz; lli j^nii-lcnje, l)lisk po krajih dcž;l7. inrzlo. 25, lc-po jako vroče ::o. i Hi. dcšč. Z a p i s n i k Posvečeni prečistomi Srci Marijinomi. - 11 MIHALŠČtiK SEPTEMBER Prckmurcc pravi: Či na Miha- lovo scvcr vleče. vcliko zinio i sncg prinesc. 3? Vrcmen : 1. do 4. toplo vrcme, 4. po noči grmenjc i po ništcrnili krajili dcšč,5. do 9. jasno, malo dcšea, 18. do 2."». ne-sprenicnljivo 27. lepo toplo 2!). dcsč. Den 1 ? 2 C Marija tolaž., Ilij Štefan, kral L Sunčni vzhod zahod 5 19 5 40 5 20 : 6 38 6 7 s 9 10 11 12 13 14 1") 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 p f Mansuet, piišp. 5 21 I) 3(5 s Rozalija, d., Ida 5 22 i; 34 0 mladenci v Najmi. N 15. po Risalaj 5 24 6 32 P Pelagij, m. 5 25 i; 30 T Regina, dev. && 5 26 6 28 S Mala mešaN.B.D.M. r> 28 6 26 č Sv. Pet. Klaver r, 29 6 24 p f Nikolaj Toled 5 30 6 22 s Prot in Hiacint fi 32 6 20 6 18 6 1(5 6 14 (i 12 6 10 (j 8 Jezuš ozdravi vodeničnoga. N 16. po Risalaj :» 34 P Notburga, d. 5 35 T Poviš sv. kr. 5 36 S f Kv. M. 7 žal. 3) 5 37 Č Ljudmila :. 39 P t Kv. Lambert, 5 40 S f Kv. Jožef K. 5 41 j <> 5 O najvekšoj zapovedi. N 17. po Risalaj. | r, 43 ; P Evstahij 5 44 T Matevž, ap. ^ , 5 46 S Tomaž Vil. w | 5 47 Č Tekla, devica | 5 48 P f Mar. reš. jetn. ; 5 50 : S Kleofa, sp. ! 5 52 ; Jezuš ozdravi z žlakoni vdarjenoga. 6 3 6 1 5 59 5 57 5 55 5 53 5 51 18. po Risalaj. Kiizma jn Dani. Vaclav, kral Mihael, arkang. Hieronini sp. 53 5 54 5 55 5 56 5 58 5 49 5 47 5 45 5 43 5 41 Z a p i s n i k Posvečeni angelom čuvarom i Mariji 7 žalosti. — 12 — VSESVIŠČRK OKTOBER lJrckuiurec pravi: /mia rada / lepom biji\ ee dugu loplo suncc sije. Vremeii : 1. lcpo, 2 i :i zajtra /.mi7-iijcno i jasno, -1 i 5. Iept), loplo, 7 celi dčn dcšč, S. do II mc^lc iio, mrzlo, 1 ¦'">. deževno, vč-trovnc.Ki. vc-ter i sncg, 1'.*. nesprcmcnlji vo, 21. do 27. nioeeii dešč. Dcn P S 10 11 12 13 14 1.") 1(1 17 ls 1!) 20 21 N P T S Č p s N P T S c 22 ! P 23 i S 24 : N 25 P 215 ' T 27 S 2S Č 2!) P 31) S 31 N Sunčni zhod zahod (i 2 6 4 <; 5 i; 6 i; 7 ¦f Remigij, piišp. <> U Angcli čuv. () 1 O kralovoni gostiivanji 19. po Risalaj l-rančišek S. Placid in tov. Bruno, sp. (jj^ D. Mar. sv. čisla. f Brigita dovica. ] 6 !> Dionizij, piišp. i 6 11 Jezuš ozdravi kral. sina 20. po Risalaj (3 12 Firniin, piišp, 6 i;> Maksimilijan, piišp. 15 15 Hdvard, kr. (5 17 Kalist, papa ^ i; 1N f Terezija, dcv. ."» li) lJosveč. cerk., (jal G 21 Prilika o kralovoni računi 21. po Risalaj Lnkač evaii". Pcter Alk., sp. Janoš Kancijan IJršula, dev. f Kordula, dev. Severin, piišp. O dačnili penezaj 22. po Risalaj Kris. in Dar., ni Evarist, pap. Frumeiicij, piišp. Sim. in Jnda t Narcis, pitšp. Alfonz R. sp. 3 li 22 6 24 6 2f> () 26 f) 2S i; 30 (i 31 (¦3 3;: r. 34 () ;:,"> (i ;-i9 15 40 5 :«) ;. :',7 5 35 r» 33 5 31 5 2!) r> 27 :» 25 5 23 r> 21 ") 1!) 5 17 5 lr, 5 13 f» 11 ."» 9 5 8 r> b 5 4 5 2 :> o 4 58 4 56 4 55 4 [>3 4 r.l 4 5U 4 48 4 4(i G 42 ! 4 44 Od Jairove hčcre. 23. po Risalaj 6 44 j 4 42 Z a p i s n i k Posvečeni Kralici sv. čisla. — 13 — ANDREJŠČEjK — NOVEMBER Prekmurec pravi: Mraz vseh- svccov to po- meni, da Martinov clen ho lcpi. Vrenien : l.do 11. deše i mr/.lo ; 1(>. po noei sneg; 17. do 2<). dešč ; 21. dn 2<). lepo tn-plo !<*<• ' •' { • ;' • — No, prijateo, kelko dece maš? '** -:- f -¦' ¦¦¦'¦¦ Sirmak je odgovoro: '-¦¦¦¦ — Dece mam sedmero. Tomi najmlajšGmi je kutna- te moj šosed. Vrag je rlato djao 1 — Hvala lepa, ka si to meni pHneso, či ravno ka je ov to tebi osnovao. ^a bi pa zaj rad meo za to ? Sirmak je odgovoro; — 19 — — Nikaj driigo nej: živeš sam odneso, pa bi živeš rad prinešo. Vrag njemi je nato pravo: — Jaz ti dam edno čarno kokoš. Gda bi rad ti, tvoja žena, pa tvoja deca kaj takšega ineli, kak so že kmečki lfldje navadni, te si s te kokoši iščite tejste reči. Zatem ti pa dam edno stonico, gda boš lačen navadne hrane, te to stonico presiri, pa si zmisli na tisto jestvino, ka ti jo želej srce. Nato je prišeo toga prednjega peklenščeka brat, pa njemi je pošepetno pod vtiho : — Čuješ, brat! Tfl se šče druge zanke lejko nalečejo, či si zmisliš. Vrag je nato dao ešče edno kaštulo sirmaki, pa je pravo: — Gda prideš domo, ali pa morebiti na poti de ii že trbelo to naprej jemati. Najdejo se med potjov takši lačni Ifldje, šteri v pamet vzemejo te tvoje reči, pa do si mislili, kak bi ti je mogli vkrasti. Zato gda ile ti na poti trbelo pomoč, te si moreš to kaštulo odpreti, pa gda boš čGo, ka de ž nje gučalo, te povej, ka želeš. Sirmak se je nato odpravo, pa je z veseljom šo domo. Med potjov je prišeo do edne krčme, pa je tam proso, či bi bili tak dobri, ka bi njemi telko mesta dali, ka bi on vo skušao reči, štere je dobo. Krčmar njemi je dao mesto. Sirmak je zaj naprej vzeo kokoš, pa jo je začao vardevati, kak njemi je to vrag naročo. Kpkoš je nato dala telko zlatov, kelkokrat se je je sirmak tekno z rokami. Krčmar je to v pamet vzeo, pa si je etak mislo: — To bi za mene boše bilo, kak pa za toga sirmaka, zato ka meni večkrat trbej zlate. Šo je zato krčmar, pa je snenost dao spiti sirmaki. Sirmak je nato zaspao. Kfčmar njemi je pa zaj kraj vzeo kokoš pa stonico, pa je drflgo kokoš pa stonico ta nalekeo. Gda se je sirmak prebiido, je vzeo podmenjeno kokoš pa stonico, pa je šo domo. Doma se pa žena pa deca jočejo, pa ga pitajo, ge je tak dugo hodo, ka je nikaj nej zaslužo, pa nikaj nej prineso ; s koj do prej te zaj živeli. Sirmak se je nasmejao, pa je začao naprej jemati svoje reči\ Gda jih je naprej sklao, je velo deei: -i,.,, — Deea moja, hote zaj esi k stolovi, ka mo jeli! Deca so si sela za - - sto, pa so molili molitev, ka so že pred jelom navajeni bili. Gda so zmolili, je sirmak začao pre-stirati ston:co, pa delati, kak njemi je vrag zapovedao. Mislo si je na edno, na drOgo hrano, pa je nej prišlo na stonico nikaj. Nato si je etak mislo : — Vrag je že dosta ludi zmešao pa znoro, pa je mene tOdi. V toj žalosti žedni pa lačni zato itak zmolijo edno molitev, pa te idejo krej od stola. Sirmak si je legeo spat z velkov žalostjov, pa se njemi je v spanji prikazao tisti vrag, ka njemi je on hamico dao, pa njemi je etak pravo : — ]az sam tebi dobro blago dao, samo ka si ti nej pazo na nje. Gde si prvo noč spao, tam je tisto blago ostalo. kli nazaj ta v tisto krčmo, pa tam iisto kaštulo, ka sam ti jo dao za brambo, odpri, pa prosi, naj ti pomagajo, ka ti tiste svoje reči nazaj dobiš. Sirmak je resan šo nazaj v tisto krčmo, gde je prvo noč spao, pa gda je odpro kaštulo, je ž njc stopilo štiridvnjseti malih, dobro oboroženih vojakov, pa so ga pitali: • Naš zapovednik, ka želeš? On je pa odgovoro: — Či je tG tisto moje blago, ka sam je od vrnga dobo, 1e mi je nazaj spravte ! Nato je ta vrajža vojačija zgrabila krčmara, pa ga je tak zmantrala, ka je mogeo sirmaki nazaj dati njegove prave reči. Sirmak je zaj vzeo svoje reči, pa je z veseljom šo domo. Doma ga je žena z decov težko čakala. Gda je prišeo, so ga deca začala pitati: — No, oča, zaj ste znan nej tam snenosti pili, ka bi za-spali, pa bi vam te krčmar pa podmeno vaše reči ? Oča odgovori: — Zaj sam nej pio snenosti, pa spat sam tOdi nej hodo, liki sam prineso nazaj tiste reči, ka sam je od peklenščeka dobo. Nato so si seli za-sto, pa so molili Boga. Po dokončanoj molitvi si je pa vsaki mislo na tiste jedi, do šterih je največ teka meo. Tak sta si stariva mislila bole na tnočnejšo hrano, deca pa na mleko, na mlečen močnik, na žganike pa na kašo. Na kakšo hrano si je steri mislo, takša se je te prednjega po-stavila. pa jo je jo. Qda so se najeli, so šli vsi z veseljom kfej od stola. Deci je prišla vola do dela, pa šo šli na delo; stariva sta pa ostala v hiži, pa sta si pogučavala, ka bi napravila s tistov rečjo.v, Stero je mož pnneso, pa štere je šče žena nanč vidla nej. Te je sifmak naprej vzeo kokoš, pa sta jo z ženov začnola Vardevati tak dugo, ka je vnogo penez ž nje nakapalo. _~ *>1 *_ Zatem je pa prišeo k sirmaki bogatec. Meo je eden žaloš njive, ka njemi je na delo od roke bila, pa je tak z norije pravo sinnaki, ka bi jo kflpo. Sirmak je pa to ncj vzeo za norijo, liki je zemlo zaistino kupo, pa je bogatci dol prečteo tristo ranjški. Bogatcc se je tomi jako čudivao, pa je pitao sirmaka: Gdc ste pa vi telkopenez vzcli, ka sie zamogli to naed-nok dolplačati, prle ste pa nanČ treh krajcarov ncj meli ? Sirmak jc odgovoro: — To mam zahvaliti tistoj hamici, ka ste nii jo vi dali, gda so kolinc bile. Bogatec bi jako rad znao, kak je mogla edna hamica njega natelko pomočti, zato je pitao sirmaka, kak se je to zgodilo. Gda njcmi jc sirmak vse dopovedao, tc si je bogatec etak pogučao: — Či je tc sirmak odneso vragi tisti žaloš mcsa, ka bi ga doma sam lejko pojo z decov, te jaz lcjko neseni štiri hamice, vej mi jili doma nej trbej. Nato je resan vzeo štiri hamice, pa sc jc odpravo proti pe-klcnskomi gradi po tistoj poti, kak je sirmak hodo. Gda je prišeo v grad, so ga že vragovje poznali, pa so si začali skimlavati eden proti ovomi: — To, to je tisti, ka ga že mi v tclkili knigaj mamo zapi-sanoga ! Zaj se njemi je pa šče pa sirmakova srcča povidla, pa bi on tudi rad meo tisto, ka ma sirmak. Pitali so zato prednjega peklenščeka: — - Ka napravimo s tem človekom: ali vzememo gor njegov dar tudi, ali nej? Pcklenšček je odgovoro : — Či smo vzeli gor dar sirmaka pa njenii dali nazaj drOgi clar, te moremo toga tfldi pitatati, ka šče meti. Bogatec je pa pravo: — Jaz driigo neščem meti, samo takšo kokoš, kak je dobo sirmak; živeža meni nej trbej, samo peneze. Peklenšček je naio proti svojim hla"pcom etak pravo : — Damo njemi, samo tak, ka kelkošte zlatov tista kokoš pflsti, pa kamašte do djani, na leto dni morejo vsi nazaj vkup priti. S teh zlatov se te zležejo piščenci, pa tej piščenci do sami kokoteki. Gda pa tej kokoteki zrastejo, ka bi že začnoli v peneze iti, te se naj sakši kokot spreobne v maloga hlapca. Tej hlapci pa naj ž njegovov decov pa s celov hižov tak ravnajo, ka za trf leta celi njegov rod v naš grad spravijo, Tak se je tOdi zgodilo. TA K^omaj je minolo tri leta, pa je že celi bogatcuv rod spadno v takšo bolezen, ka njoj je tiikši vračiteo uej mogeo proti priii. V toj boleztii najprle mro bogatec pa njegova žena, zatem pa deca vsa. Gda je bogacova držina že spomrla, se je njena rodbina veselila, ka do rekši zaj delili bogatcovo imanje. Pa tfldi na rod-bino je seo te neznani beleg, ka so vsi mogli spomreti. Nazadnje je mogla sodnija iskati, što ma pravico do bogat-covoga imanja. DrOgoga je nikoga nej mogla uajti, kak tistoga sirmakovoga najmlajšega deeaka, šteroini je bogatec bio kuma. Na toga dečaka je spadnolo te celo bogatcovo irnanje. Tak jc sirmakova držina poslala bogata pa njoj je vcč nej trbelo pri luckih liižaj kruha služiti, ka so ga meli donia zadosta. MESAR JE PA KRAVO KLAO . . . N a r o d n a. Mcsar je pa kravo klao; Mesar jc pa kravo klao; Kam de pa glavo djao ? Kam dcpa droba djao V Cilavo de žiipan vzco, Droba dc škonik vzeo, Ka de ž nje lampaš mco. Ka de ž njih mehc mco. Mcsar je pa kravo klao; Mesar je pa kravo klao; Kani dc pa jezik djao? Kam de pa noge djaoV Jc^ik de tkalec vzeo, Noge dc forar vzco, Ka de čuneka meo. Ka de ročice meo. Mesar je pa kravo klao; Kam de pa oka djao ? Oka de sabo vzeo, Ka de iglinjek meo. VCELICA ZLETELA . . . Na r o d n a. Včelica zletela, Včelica zletela, Prelepo je zapela, Prelepo je zapeia, Prelepo je zapela, Prelepo je zapela, Gda je svojga očo srela. Gda je svojo mater srela. ,,Oča moj liibleni, ,,Mati nio liiblena, Jeli je v gori cvetje?" Jeli je v gori cvetje?" ,,Ja, ja, vej je bilo, ' ,,Ja ja, vej je bilo, Pa je že minolo." Pa je že minolo." 23 Včelica zletela, »Sestra mo Itiblena, Prelepo zabrnela, . Jeli je v gori cvetje ?" Prclepo zabrnela, ,,fa, ja, vej je bilo, Gda jc svojga brala srela. Pa jc žc povcjnolo." ,,Brat moj lublcni, Včclica zlctela, Jeli v gori cvctjc ? Prelepo je zapela, ,,Ja, ja, vcj je bilo, ' Prelepo je zapela, Pa je že povejnolo." Gda jc svoga moža srcla. Včelica zlelela, ,,Mož inoj preliibleni, Prelepo zabrnela, Jeli je v gori cvetje ?" Prelepo zabrnela, Ja, ja, vej jeste, Gda jc svojo scstro srela. Pa zdaj najlepsc cvetc." ,,Mož nii je vcč vreden, Kak štirje driigi: Kak oča, niati, Scstre, brati." Od sojenic. N a r o d n a. Ednok se jc cdna mati pripravlala, ka bi dete porodila. To je pa opazo njeni hlapec, ka je tam sltižo, pa se je skrrna po-tegno na hižo, ka bi skoz okenčeka gledao, ka de se v liiži godilo. Te hlapec je te vido, ka so za stolom sedele tri sojenice, gda se je dete rodilo, pa so sodiJe, ka de se z detetom godilo. Ta prva je pravila: — To dete more priti na skvarjenje. •.,.- = Ta druga je pravila: ' / ,>••«« . ¦ — To dete more dugi žitek meti na zemli. ' % - •»' f Ta tretja je pa djala: ' '•' l>?-]jH' — Nej! To dele se more v mladih letaj vtopiii. Hlapec je to vse čflo, pa si je dobro zapomlo. Povedao je nej nikomi, liki dete je vsigdar jako na skrbi meo, ka de se ž njim godilo. Najbole je pa pazo na stfldenec. Nigdar ga je nej odprtoga nahao, zato ka se je bojao, či bi dete v njega spad-nolo pa se zalejalo. Tak je preteklo nekelko let. Te se je pa zgodilo, ka je hla-pec tri noči zandrtigim čuo, ka pri stfldenci nekaj jako nemilo joče. To ga je prestrašilo, pa je stfldenec dol zakl^no, ka dete nebi moglo v njega spadnoti, - 24 — Bilo je pa zaman. Na tretji den so najsli dete mrtvo na osekaj. Nej je moglo v studenec spadnoti, pa da njemi je oso-jeno bilo, ka v mladih letaj zgubi živlenje, se je to zato li spunilo. 1—111111 ¦" i ¦ i i ¦..... ^ MARIJA JE ZASPALA . . . Na r od n a. Marija je zaspala V nebesaj en zlati sto stoji, Pod lipov zelenov. 2a stolom en mladi krao sedi, Pa njoj so se senjale y mkaj krvay. me. držj. Prelepc senjc tri, Prelepe senjc tri, Matl ManJa Prcd Jezosom klecl: Nezgriinlanc reči. ^^ moj predragi> S te senjc so pa zrasla Ne delaj soda božega! Tri mlada srčcca. Ščc dosta, šče dosla Kornjičc so spustilc Tj nosečih ± V to carno zemlo, Vrhiče so spustile Sče dosta- šče dosta Uor v sveto nebo. > Nepokornih grešnikov, Nebesa, nebesa, ,,Gda žene sporodijo, Kak ona lepa so! Gda deca sporastejo, Gda si človek zmisli, Te delaj, te delaj So križi ležeši. Do soda božega." Več nigdar ne bom ... Spisao : Hari Lep61d ev. bogoslovec. V maloj sobici žena pravi moži: gor stani. Njene oči so krvavc od jokanja, njeni obraz kaže, ka preveč dosta trpi. Na lepom lici se vidi ve-liki sivi vdarec. Pa še ne tak dugo, pred 15-imi Jetami je ona bila v vesi najlepša dekla. Njene črne oči so se samo tak svetile z lepoga beloga obraza. Tam voni se sunce igra z listjom drevja, ptičice lepo spevajo, deca z radostjov, z veseljom fdejo v šolo, glasna je od njih vulica. Moški i žene tiidi ido na svoje delo. I lepih cvetov, lepih rožic dišavo sprotolešnji veter notri prinese v ves. Vse je živo, Iepi je žitek na deželi, v vesi, gda se spomlad notri pokloni. Horvat Feiko se gene v postelj«, gori odpre oči i pred sebom vidi svojo ženo. Zasiiče si duge mustače i zdere se na ženo: ka je pa tebe doseglo, zakaj ti je pa tak sivo lice ? Pa si spadnola, gda si za menom hcdila? Ne moreS dcma ostati, ne boj se, ne vkradne mene nišče. Či doma pustim hižo, že moreš za menom bežati i vandrati. Jaz sliižim tiste peneze, jaz trpim za tisto. • - 23 — Zdaj si gori sede na postelji i njegov glas je bole 1 bole močeri. Či zapijem petieze, te je zapijem ! To je tebi nikša briga ne. Kaj si ti prinesla k hiži. Niti edne kokoši si ne mela. Žena je samo stala ; z očmi, je sem i ta gledala, tak da bi mesto iskala za počinek. I najšla je, kaj je iskala, na sieni je bila edna mala tablica z etiini rečni': ,,Kristuš je naš žitek." Ka gledaš to slen6? Jeli niti ne smeš meni v oči gledati ? Ne te je sram pred Ijlidmi s tem sivim obrazom? Oča gori stani že. Gotova je že tvoja tdrbiea, mehki kriih sem notti djala i špej. Koso sem ti tiidi poiskala i na malino sem jo obesila, i ešče eden dcber kosni kamen sem ti ttidi ktipila. Mož je li sedo na postelji, siiko si je mustače, tak či bi nc Čiio guča svoje žene. Rad bi znao zakaj si me ne prle gori zgonila. Sezna spala si. Fo noči moreš za menom hoditf. Kama naj zdaj že idem tak prckesno, ztlaj naj stopim med kbsce, ja ka bi se smejali z mene? Zakaj je sivi tvoj obraz je pali skričo na ženo i gori je stano s postelje ? Siiha žer.ska je z bojaznostjov nazaj skočila i na mili glas je rckla : Oča jaz sem ne zaspala gori sem te gonila, gda sunce niti ne ešče zišlo, ali ne sem te mogla zbiiditi. Jaz sem celo noč ne spala, ar sem .... Sezna skričo je mož, za menom si hodila i preklinjao, kuno je B?ga. Žena si je skuznate oči brisala i nadaljavala je: celo noč sem ne spala, ar sem Obleko šlvala i kriih sem pekla. Sezna ti celo noč moreš žgati te dragi oV. Peneze maš, tvoj nori mož ti je slflži. Kde so mi hlače? Eti so tvoje hlače, sem je liidi v noči šivala. Dveri so se odprle i troje lepe dece je gledalo notri v sobo. Vsi trije so ednok kričali: draga mama, mi že idemo v šolo. Ženska je vo šla k njim, poljiibila je poredi, dva dečkeca i deklico. Dobri bodite moja draga deca, naj ne čiijem božnc ga od vas. He! He! He! je kričo mož z sobe. Vleči se že notri, gde so mi škornje? I pali je nezmerno karao Boga. Ženska je moži v roko dala škornje. Zajtra sem je z mastjov namazala naj njim ne škodi rosa i v kOhinji sem je pustila. Mož si je mlučo siiko na noge i mrmrao je: Tak-tak, vsigdar se samo za svojo drago deco triidiš, ali z mene se ne brigaš jaz lehko poginem, meni nikaj ne pomorei. Sezna tvoja draga deca v Solo morejo hoditi, ne pa ka bi peneze sliižili. Kak naj morem jaz tak dostim sltižiti kriih, obleko. I ešče so me kaštigali, ka sem Jožeka nc ptisto v šolo. Škornje si je gori potegno i na ženo je pogledno. Pa je vido njeno sivo lico. K njoj je 80 i vdariti jo šteo, žena je brez bojaznosti čakala vdarec. Ali ne jo je vdaro samo je skričo, ka je pa to, hej! Ženska je ~~ 2tf — skuze tučila i pravil i je m>ži: Ne spominjaš se Ferko, ti si me zadnjič vdaro, zato je še sivi m6j obraz. Ferko ]e poteni k omari st6po i vo je vzeo cden glažek v štcrom je žganica bila. Torbico je sebom vzeo, notri je porino glaž i šo je kosit. Sunee je žc prevcč visiko bi!o, zato ga je malo sram bilo pred Ijiidini. Kosci so žc dosta pokosili, kda je 0:1 ta prišo. Malo sem se zannido je icko, sem v drtigom mesti meo malo dela. Notri jc stopo v red. AU njemi je ne tak šlo delo, kak drugiiu, vsaki živec ga jc bolo, i želodec njemi je goro od pitvine. Gda je pokoso prvi red, ga celo telo bolelo, ne je niti kose mogo nabrtisiti tak je žmetna bila njegbva roka. So je po vrastvo, dobro je potegno z palinke i pali je v red stano kosit. Ali njegove moči je vsigdar mcnje bilo, ne je več vido i nc je več čiio. Vido je pred sebom svojo ženo i tak se njemi zdelo, ka ga zove. Zdaj njemi mrzlo postane, celi človek se strosi i dol spadne na milo materzemljo. Kosci ga gledajo i prek ga odnesejo pod eden hrast, močijo ga z bistrov potočnov vodov, ali nikak ne more k sebi priti. Piistite ga, že njemi bolše bode, pravi eden seri močen mož, pa je dosta pio i pijan je. I tam so ga piistili. Horvat Ferko je tak čiito, ka njemi je bolše, srce njemi je ne tak hitro klepalo, že njemi je ne bilo mrzlo. Zopet je vido svojo ženo, ali kak deklo, 011 pa ?e dečko bio. Pred božov hižov, pred cerkvov je čako, Juliko i pravo je: Ti Juliška, jaz idem k vojakom, ali mislim da tri leta šc pretrpim tam tiidi. Počakaj na mene, gda domo pridem, zdava se, žena rai bodeš i blaženiva bodeva. Dobro je, Ferko, jaz počakam, je odgovorila Julika z mJlim glasom. Ferko je domo prišo od vojakov, dober vojak je bio, za podnarednika je prišo. Vzela sta se, zdraviva i delavniva sta bila. Hižo i malo posestvo sta si spravila i Ferko je reden, pošten človek bio, v gostilno je nigdar ne pogledno. Ali prišle so državne volitve, teklo je vino v gostilni i našega poš-tenoga i rednoga Ferka so ednok tiidi zapojili. Potem je on več ne usto doma pri svojoj driižini, bolHe je bilo v gostilni med dobrimi wtovariši.a Žena ga je z bojaznostjov i z ljUbeznostjov stavlala doma, ali alkohol, te veliki sovražnik celoga človečanskoga naroda, njemi je ne dao mirtt. Driižina je počasi stradala, deca so ronjavi hodili, zaprva se njemi je milila njegova familija, milila so se njemi deca. Ali sledkar več ne, ar je vsigdar bole i bole tovariš postao gostilne i drfigo njemi je ne trbelo kak alkohol i samG alkohol. Horvat Ferki se je vidlo ka njegova deca i njegova žena pred njitn klečijo i britko se jočejo, rekoč: Ljubi oča! Ferko! Pojdi nazaj k nam! Mi te Jjiibimo. I mož se tiidi jokati začeo; že je tak preveč dugo ne joko. - 27 - Gori je ddpro oči. Sunce ]e lepo sijalo, neba je lepa siva bila, na drevi pod šterim je Ježo, so ftičiee spevale. Horvat Ferko j>e je slroso, žmetno si je zdihavo i goii jc stano. 1 zaistino lam je klečala njegova žena, tam so klečala njegova deca. Vsi št»r]e, žena i deca so Boga molili: oslobodi nas od hiidoga. Nišče diiigi je nc bio lam, kosci so dalcč kosiJi i neso la glcdali. v Mož je gori skočo, prek jc obino vso Stiri svoje drage, škri so še molili i njcgove skuzc so kapalc na tije. Nolri je scgno v torbicu, vo je vzeo glaž v šlcrom je žgatiica bila, v lirasi ga jc vdaro ka je na jezcro ialatov razlet6. Vei. nigdar ne Ootn pio . . . alkoliolne pilvine! I z velikov vernostjov je gledo na milo nebo k gospodnomi Bogi. Sunce je lepo sijalo, kosci so dale kosili, ptičice so lepo slovo spevale Oospodnomi Bogi. Eden človek sc je pa pobogšao. Fcrko ]c zdržo svojo reč, ne je več nigdar pio 3lkoh6lne pitvine, pali je pošten človek postao, notri je stopo v driištvo »Modri — križa i v celom svojem žilki je delo pfoti pijanosti samo za Ijiidsko blaženost, dobroto, za trezen žitek. VISILO JE, VISILO . . . N a r o (1 n a. Visilo je, visilo Jaboko ardeče . . . Dekla ide po vodo, Na brvi je sedela; Dečka je zajj;:ednola, Ribo je zajcla. ,,Ti si zaročenec moj, Nej nieden driigi!" ,Ti boš zaročnica moja, Driiga nej niedna!" Kasilda. Španska legenda. V Toledi je kraliivao arabski kral AImen6n, iskren prijatel kastilijan-skoga krala Ferdinanda velikoga. Imeo je lepo in blagosrčno hčerko, po imeni Kasildo. Neka kastilijanska sužnja je pripovedovala hčerki arabskoga krala, tla vsak kristjan ljiibi svojega Boga, svojega krala, svoje starše, svoje brate i sestre, svojo ženo. - 28 - Tudi joj je pravlla, ds. kristjani nikiar ne osfrotijo; če jim vmrje mati, ki jih je rudila, majo driigo ncvnirljivo mater, Marijo. Pretekla so leta i leta i Kasilda je rasla i z njov je rasla njena lepota i njena jakost. Gda joj je mrla mati, je zavidala srečnim krSčan-skim sirotam njiivo driigo mater. Na konci ogradov, ki so se razprostirali za palačov arabskoga krala, 80 bile tmične podiemske voze, v šlerili so vzdihavali v verigaj nebrojni krčšanski vjclniki. Gda se je Kasilda ednoga dne sprehajala po ogradaj svojega vče, je čiila kak so ječali v teinnicaj vbogi vjetniki, Vrnila se je v palačo z ne-skončnov bolestjov v srci. II. Pri vrataj palače je srečala Kasilda svojuga očo. Vrže se pred njiin na kolena i ga prosi : Oča! častiti moj oča! V temnicaj na driigoj strani ogradov ječi ne-štclo vjetnikov. Odvzemi jim vcrige, odpri jim vrata voz i piisti jih, da se vrncjo v deželo kristjanov, gde jočejo po njih starši, bratje, scstre i žene. Kral je v svojem srci blagoslčvo svojo hčer, ar je bio dobcr i je Kasildo ltibo kak svoje oko. Ubogi kral ne imeo driigoga deteta ncgo njo. Liibo jo je, ar jc bila njegova krv i ar je bila živa podoba nad vse lftblene žcne, štere izglibe nc nrogeo preboleti. A bole kak oča je bio musliman i kral i meo je za svojo dužnOst, da kaštiga drznost svOie hčere. Ar imeti smilenje s krščanskimi robi i prOsiti za n]e oslobojcnje, jc bilo hiidodelstvo, štero je trbelo po prerokovoj zapovedi kaštigati s smrtjov. Zato je zadiišo glas svojega srca i pravo hčeri s čemernim pogledom: Vkraj cd mene, nevernica! Tvoj jezik se ti bo izrezao i tvoje telo se bo izročilo plamenom, ar je to kaštiga, Šteto zasliiži, Što prosi za kristjane. I šteo je pozvati biriče, da zvršijo zaprečeno joj kaštigo. A Kasilda spadne znova pred njim na kolena i ga prosi odpuščanje v svoje matere imeni. Ubogomi krali so skuze zarosile obraz. Pritisne hčerko k svojemi srci i joj odpiisti rekoč: Čuvaj se, hčerka moja, da bi še ednok prosila za kristjane ali da bi jih tiidi le pomiliivala; potom bi ne mogel več imeti smilenja za tebe, ar prorok je pravo: ,,htrebo se bo vernik, ki ne iztrebi nevernikov. III. Prepevale so ptičice, z modroga neba je sijalo zlato sunce, odpirale so se cvetlice i jiitranja sapica je prinašala včnj iz ogradov toledanskoga krala v njegovo palačo. H =- 2y -= Kasilda pa je bita žalfisfna ije stopila k okni, da se otrese svoje otožnosti. Ogradni nasadi so se joj te den videli tak lepi, da ne mogla prema-gati svojega poželenja i je šla d61i sprehajat se po dišečih drevoredih. Pripovediije se, da je angel smilenja v obliki prekrnsnoga meleka prileto pred njo i da joj je očarao srce i oči. Metek je leto od cvetlice do cvetlice i Kasilda je hitela za njim, ne da bi ga niogla dohiteti. Nazadnje sta prišla metek i deklica do visokoga zidovja, metek je premino nad zidovjom, deklica pa je ostala hrepeneča i nepremična pred njim. Gda začuje za tmičnimi stenami otožno ječanje, se spomni, da vzdi-hiijejo tti, vklenjeni i gladni, ubogi kristjani, po šterih jočejo v Kasiiliji starši, bratje ,sestre i žene. I dobrotljivost i smilenje sta joj vtrdili diišo i joj razsvetlili pamet. Kasilda se vrne v palačo, vzeme kriiha i zlata i se napoti znova proti vozam, sledeča meteki, šteri joj je znova prileto nasproti. Z zlatom je štela pridobiti stražare s krtihom pa okrepčati gladne jetnike. Oboje je skrivala pod giibov svojega plašča. Gda zavijc iz drevorcda, obstoječega iz ščipkovih grmov, stoji hipoma prcd svojim očom, šteri je ttirii prišeo tii se, da bi si pregnab svoje otožne misli. Kaj delaš tak ranb tfi, svetloba mojih o5i ? Kraličina zardi, da je rdeča, kakor ščipki, štere je zibala ob njenoj strani jiitranja sapica i potorn odgovori svojemi oči : Prišla sem, da gledam te rože, da posliišam žvrgolenje ptic, da vidim, kak se sunce zrcali v studencaj i da diham te dišeči zrak. Kaj neseš tii pod giibov svojega plašča ? Kasilda je iz dna svojega srca klicala na pomoč neumrlivo mater kristjanov i je potom odgovorila: Častitt moj oče, to so rože, štere sem natrgala. Almenon, šteri je dvojio b istini odgovora svoje hčere, dvigne giibo njenoga plašča i puno krasnih rož se njemi siple pred noge, IV. Bleda je bila kraljičina, bleda, kak so bile lilije po ogradaj njenoga oče*. Skoro nikaj več krvi ne bilo v žilaj uboge Kasilde, nr je vsaki den, v curKih ižbruhana, rdečila vrsto belih biserov, šteri so blesleli med nje-nimi viistnicami. Slabela je deklica od dneva do dneva i krali se je srce krčilo od bolesli, gda je vido, ka njemi hira hčerka. Žnanji toledanskih zdravnikov se ne posrečilft, da bi vrnili kralični ždravjet tak da je kral Almenon pozval najslavnejše zdravnike iz Sevilje i - 30 - iz Kordove na svoj dvor. A tem je bilo ravrtbtak neftiogoČe, oždravifi kralovo h*erko, kak toledanskim. Svoje kralestvo i svoje zaklade dam tistomi, što mi reši hčer! je vzklikno nesrečni oča, gda je vido, da se bliža Kasildi zadnja vttra. B nikomi se ne posrečilo, pridobiti si kralestvo i kralove kinče, ar krv je Almenonovoj hčerki še izda vrela iz grla i je rdečila vrsto belih biserov, ki so blesteli med njenimi viistnicami. Hči mi vrnira! je pisao toledanski kral svojemi prijateli, kastilijan-skomi kraljr. Če je v tvojoj deželi štof ki jo more rešiti, naj pride, naj friško pride i darr njemi svoje kralestvo i svoje kinče i dam njemi liidi — svoio hčer. V. Po vsoj k?stilijanskoj i leonskoj kralevfni so glasniki oznanuvali, da obečavle toledanski kral tistomi, ki vrne njegovoj hčeri zdravje, svoje kralestvo i svoje kinče i tiidi svojo hčer. 1 pripovediije se, da je prišeo zdravnik iz Judeje i da se je zglaso pri kastiiijanskom krali i senjemi poniido, da pozdravi musMmansko kralično. Modrbst, štero je kazao te mož v svbjem gcvori, i zavupanje, s šte-rim je krala navd9jala v njegovom obrazi izražena dobrotlivost, sta bili tolki, da njemi je taki zročo pismo s poročilom krali Almenoni, da nje-mi pošila rešitela za kraličino Kasildo. Komaj je iz Judeje prišli zdravnik položo kraličini roko na čelo, se joj je krv vstavila i na njenih biedih licaj se je prikazala znova rdeča farba ščipkov, Vzemita moje kraljestvo! vzklikne kral, blažen cd sreče i jokajoč se od hvaležnoslf. Moje kralestvo ne od toga sveta, odvrne iz Jude;e prišli zdravnik. Vzemite maj najdražji zaklad! Pravi nato kral pokazavši na svojo hčer. Zdravnik pomigne v znamenje, da sprejme poniidbo i kažoč proti Kasiilijl pravi: V onoj deželi se nahaja očiščdjoča voda, štera izpopuni ozdravlenje mtislimanske device. I driigi den je kraljičina Kasilda že potiivala po krščanskoj deželi v spremstvi fz Judeje priš!oga zdravnika. VI. Kasilda i iz judeje prišli zdravnik sta dugo, dugč poHivala po krš-čanskoj deželi nazadnje se vstavila ob bregl nekše vedre vodine. Zdravnik vzeme nekaj vode v svojo dlan i jo zlije kraličini po čili z rečmi: wKrstim te v imeni Oče i S^na i sv, Du!ia.a ' ¦¦' ¦ I kraličina začOti neizrecno radost, podobno listoj, o šteroj je pfavila k^k mnloj dpklfn krš^nnskn snžnjaj di jo ^iitijn zvHifani v nebes:ij. *2 I ¦ Šptisti se na kolena i gleda prot! nebi. Okoli nje se čiijejo skriv-nostni klici whosannaa i gda pogledne, da vidi, odkod prihajajo tej glasf, zdravnik iz Judeje ne stoji več ob njenoj strani, nego se dviga na raz-svetlenom oblaki proti nebi. Što si ti, gospod, što si ti? vzklikne kraličina omamlena. wJaz sem tvoj ženin, jaz sem tisti, ki je vzbiido Jajrovo hčerko, jaz sem oni, kl je pravo: Štošteč zapiisti svoj dom, ali brate, ali seslre, ali očo, ali mater, ali ženo, ali deco zavolo mene, bo prejeo stotero plačilo i bo meo večno živlenje. 0 bregi sive vode, ki se dnes imeniije po svetom Vincenciji, se 5e nahaja rnali kloŠter, v šterom je pobožno i samotno živela hči toleden-skrgn krala Almenoma, štera se zdaj časti kak sveta Kasilda. I. Marijanski kongres v Ljubljani. (Od 6. do 8. sept. 1924 ) Pred ednim letom je bilo. Bili pa so to clnevi tak.Šega zma-goslavja častenja prečiste Device, da spomin na nje nigdar ne mine, nego se bo vlekeo od roda do roda skozi sto i mogoče celo jezeroletja. Slovesnost je minola, spomin bo živo dokeč bo slovenski narod častio D. Marijo kak svojo kralico. Dvajseto stoletje je doba čfldnih pojavov. Rodilo nam je svetovno bojno, komunistične, bolševistične revolucije i driige državne nemire ino preobrate. Vsi tej pojavi so jako mogočno vplivali na človeči duh, so ga dosta bole kak gda prle odtrgali od duhovnosti i so ga obrnoli na materialnost. V toj dobi nc-mirov pa so vstajali — i vstajajo — možje, ki so osvedočeni, da cil človeštva ne zemelska sreča, nego dOhovno blaženstvo i zato nioramo obračati svoje misli najprle proti nebesom i šele potom na posvetne stvari, i so zato napenjali vse sile, da bi obrnoli misli vnožic proti višavam, gde je naša večna domovina, naš Bog, naša mati Marija. V Sloveniji so zasnovali Marijanski kon-gres, predvsem zavolo toga, ar smo Slovenci Marijini častilci i cir je ona — kralica Slovencov. Že ime wMarijanski kongres14 pove, ka je bio namen tistili, žteri so ga priredili. Počastiti Marijo i jo prositi milošče i pomoč, priporočiti se joj i se zročiti v njeno varstvo, to je gnalo je-zere i desetjezere slovenskih vernikov v srce Slovenije, v Ljub-ljano i na Rakovnik. ,,Z lubim Sinom nas blagoslovi D. Marija,u se je zdigavala prošnja iz vflst i src večkrat desetjezerne vnožice. O zvOnašnjem sijaji kongresa, o velkom zmagosfavji Mariji-nom, o neštetih vnožicaj, štere so se pomikale po vulicaj v spre-vodi i punile velikanski prostor, gde se je vršila slovesna sv. meša i o vsem drtigom zvfinašnjem, ka je melo samo namen povekšati čast Marijino i podignoti srca vdeležencov na perotaj sijaja, krasote, milodonečih pesmi i melodij, štere so prihajale iz trepetajočih grl i trobent, na tom mesti ne bo govora, ar je vse io bilo popisano že indri i ar je naš namen govoriti o znotraš-njem deli. Predmet častenja i razpravlanja na Marijanskom kongresi je bila Marija. Ona, njeno ime, živlenje, delovanje v njenom zemel-skom živlenji i čudežno delovanje po smrti skoz vsa stoletja zgo-dovine krščanske i katoličanske Cerkve, je bilo središče, okoli šteroga so se sflkale misli vseh i vsakšega posameznoga. Marija je bila predmet vsakšega zborGvanja i vsakšega predavanja. Ona je bila postavlena za vzgled našoj mladini, moškoj i ženskoj, našim možom i ženam, starcom i starkam. Njeno živlenje, štero je hilo od prvoga dneva notri do smrtne viire v sliižbi Boga. — ,,Qlej dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvojoj reči," je pravila sama angeli, »čisto" — „1 zamazka ne na njoj" — npo-nižno" — živela je v preprostoj hišici v Nazareti, če tfldi je bila hči iz Davidovoga roda — jakostno. Vsega, ka se je o Mariji govorilo, ne mogoče povedati, zato podamo samo nešterne odlomke — svetle džflndže, bisere, šteri se naj svetijo ttldi v našoj dGši. wPo Mariji k Bogi! Obnovitev zveze z Bogom po živoj veri, po trdnom vupanji, po gorečoj lObezni mora biti teda dnes, vfltro i vsigdar naše geslo. To je bistvo Marijinoga častenja. Navdfišimo se na peldi Marijinoj za jakosti bože, štere človeka najtesnejše zvežejo z našim zadnjim cilom — šteri je Bog." »Marija, stoječa pod križom, je živi i večni svedok dveh ne~ porušnih fundamentov, štere je Sin boži ravno na Kalvariji po-stavo i vtrdo. Prvi glavni fundament je boža, drOgi zakonita člo^ veška oblast. Kak je Mojzeš prineseo sveti deset božih zapovedi, štere je Bog dao med grmenjotn 1 bliskom na Sinajskoj gori, tak nam kaže Marija V plameni večne lObezni Knstušov križ. Iz njega nam prihaja potrditev obojega fundamenta. Vmirajoči Zveli-Čiteo je zapisao s krvjov na križi testament i zapovedao vsoj človečoj deci skrb za njGve stariše." ,,Cerkvena zgodovina, živlenje svetnikov i zgodovina Mariji-nih drflžb nam svedočijo, da so bili vsi pravi Častilci i deca Ma-rijina vsigdar angeli IDbezni do bližnjega, apoštoli kržčanske lubezni, ^_ %fi ___ Ali bi smeli zaostajati potomtakšem mi? Ne! Nikak ne! 1 to tem menje, kelko huje pritiska k tlom socialno htido povojne dobe miljone sirmaških i potrebnih, šteri istinsko žalostni i ob-jokani zdihavajo v toj skuznoj dolini." ,,Luba Marijina deca! Lubezen je že ednok premagala svet; Kristuš — nebeski Samarijan — si ga je osvojio. Osvojirno si ga še mi! .Takša je najmre vola boža, da z dobrimi deli jezik razvežete nevednim i nespametnim ljudem". (1. Petr. 2, 15.) Do-brodelnost bo najbolša obramba naše svete vere." BVekšega veseija neinremo napraviti svojoj prečistoj Materi, kak če z vernov vnemom častimo njenoga božega Sina v oltarskom svestvi i vekšega veselja nemremo napraviti božemi Zveličari, kak če verno vpodablamo svoje srce i živlenje po Marijinoj peldi." .Navčimo se lubezni do Cerkve od Marije, štera je po pra-vici njena Mati. Če smo istinsko deca Marijina i to šeemo biti vsakši den bole -- polom lGbimo sv. Cerkev, v šteroj se vfi-pamo zveličati; živimo z njov, spunjavajmo njene zapovedi, vese-lirno se njenih uspehov i sadov i sočGstvujmo z njenim trplenjom." ,,Njo, štera je Kjalica mira, smo na den kongresa izvolili za svojo gospo, priprošnico i mater; njoj smo slovesno obečali, da joj bomo verno služili. Zato mora preminoti iz naših vrst sovra-stvo, nevoščenost i ogrizavanje. Iz vsakše reči, vsakšega giba, vsega našega živlenja se morajo svetiti samo večnolepa krščanska na-čela, štera majo svoje središče v liibczni, štera poteka iz nevsfl-Šlive vretine na Kalvariji." ,,Marije je najpopunejša obistinitev katoličanskoga živlenj-skoga ideala. V njoj vidimo te vzor pooseblen. Na njoj ga leži nasledfljemo, kak pa samo po teoretičnom razmišlanji. Bistveni namen Marijinoga časienja je posebna ltibezen do Boga." ,,Vsakši prijateo katoličanske mladine nam potrdi, da je zad-nji namen vsakše katoličanske organizacije sledeči : Obvarvati mlada srca v riajodločilnejših razvojnih letaj pred umskimi i srč-nimi zablodami ino tak zagotoviti njflvo časno i večno srečo." ,,Potreba notrašnjega verskoga prizadevanja nas znova opo-mina, kak silne so Marijine kongregacije posebno mladini. Te joj probajo najbole primerno zdignoti duh nad telovnostjov, gda joj predočujejo najlepšo peldo, velko svetopisemsko Ženo — Ma-ter svetoga veselja i lepe lubezni, Ženo v sunce odeto, dvanajst svetlih zvezd okoli glave . . . ,,Prave verske i nravstvene obnove slovenskoga ljiidstva naši katoličanski izšolanci ne bodo pospešuvali, dokeč sami ne stopijo prav odlocno pod versko, pravo katoličansko zastavo Ma- - 34 - rfjinih kongregacij. Zato kongregacije mladencov i mož -- na deti." ,,V krščanstvi je žensko pitanje popunoma rešeno. Za sebe i za druge ga je rešila v svojem živlenji Devica najmodrejša, Marija. Po Marijinoj peldi se zavedajte, da je ženska brez mi-losti sama slepota i onemoglost. Ali ta slepota i onemoglost se spremeni po milosti v meč, s šterim boie reševale i rešite to na-iogo. Zavedajie se, da je čistost i posebno deviška čistost, ne samo naša najlepša lepota, nego tudi pravozdravje močnih narodov." * To so drobtinice. Malo jih je, a zlata so vredne. Če bi bilo mogoče, bi jih podali tiidi več. Ar še vnogo i vnogo lepih reči je bilo zgovorjenih; nebesko lep venec bi lehko spleli iz njih okoli glave nebeske Matere i njenoga Sineka, Jezuša. Malo je teh zrn, a posadimo je v srce, i nas jako obogatijo. Kak tudi ne. Ve je Marija itak središče našega živlenja. Zapflstila nam je peldo, po šteroj se lehko vredi naše razmerje do Boga i do bližnjega. Vse je delala v vekšo diko Bogi ino v časni i večni blagor človečanstva. Zakaj govorimo na tom mesti v Kalendari — o Marijan-skom kongresi, o Mariji ? Nekak bi mislo, da to dvoje ne spada vkflp. Tomi pa ne tak, ar je naš Kalendar posvečen Srci Jezu-šovomi. Po rečaj ednoga govornika na Marijanskom kongresi pa je: Pobožnost do Marije Matere bože, najbližja i najkračiša pot do lubezni Jezuša KjistuŠa. Ne ga bolšega sredstva za globje razumevanje pobo^nosti Srca Jeznšovoga, kak častenje Matere bože. Ravno po toni častenji je mogoče dosegnoti najvisišo stopnjo častenja presvetoga Srea Jezusovoga. pr u Zidarska žlica ali križ. LjUdska pripovesl od svetovno-znanoga nemškoga romnnopisca KONRADA BOLANDI:N. 1. Izpovedi. Tam na bregi potoka metl travniki stoji nekši kmet naslonjen na štio motike i nevolno opazuje uspch srpne kožnje. Kimajoč z glavov je nato mrmrao: — Zaman, ne pomaga ne delo, ne Iriid, Če nc na njem božega blagoslova. Kapo nazaj potisne, viistnice stisne i vsigdar bole kisili 6braz dela. Mipno pn zdigne glnvo i pnslitfajoč ^ledn proti kraji logn. Obrnz se njemi - 35 - veselo razvedri, oči se svelijo ; ar se prek dolinc v zvtnečcui tenoiskom glasi cta pesem Čiije: Če bio bi Ijiidski krao! Bi brano svcto pravo; Dober bi v ccni stao, IKiciomi šlo bi slabo. Pesmat sedi na lepom konji, na neKaj slOpajov njemi nekši driigi vitez sledi, očivcslno sliižabnik prejšnjega. Mlad i lep je pcsmar, prosti seri kaput krasno stoji na njem, niali kranščak v jasiiom nasprotji z ne-dužnimf potezami izzivajočc sedi na glavf, okoli zgovornih vtistnic sc vidi veseiost i živa prcfriganost, iz Čarnili oči živ plamcn sveti. Na ovitiki konja slavi. V bližini se vidi prilična ves, lam izmcd drevja, Štero venča višavo, s<3 zdigavlc letna palača vladarova. Franc, jeli kak izrcdno čisli je dncs /,rak? — Meni se tiidi tak vidi, niilostJvni gospod ! — Mogoče tiidi znate, ka je lomi vzrok? — Ne bogme, gospod grof! — Včasi povem, — je odgovorio mladeuec ; rnedtem je vzeo z glave kranščak, se je prebrisano smejao i si s pravov rokov poglado svetle kodre. — Glcjtc Franc, zrak jc dnes zato tak čist, ar ga zdaj nc vdiha-vajo gospodje i dame glavnoga varaša. Večkrat sem že pazo, kclkokrat pride iz varaša kakša triima, se skorb v raegnjeni spremeni vse. Prle tak hladni zrak zgfibi svojo prijetnost, ncbeskoiepa pokrajina srainežlivo skrije pod žalni prt svojo krasoto, vsakši grm se zapre pred praznim klepetan-jom i celo najnienši cvel ncvolno odvrne svojo nedužno glavico od va-raške sage, štera prihaja dol do njega. To je vsigdar takl I ar dnes larma varašancov ne moti naravnoga mira pokrajine, ar mirnošča vlada vseokoli i ar se v globokoj tihoti očivestncjše dajo spoznati- sledovi bože roke —-dnes lehko sami idete domo. Skočo je s konja. — Dajte mi ceker za knige i robec! Sltižabnik njemi je oboje podafc. Z robcom na rami i s knigov v roki jc mladenec šo po vozkoj pb-tici proti bližnjemi logi, šteroga visoko biikovje je krasilo gčrsko stran! Počica je pelaJa na okrogeo prostor, štercga je senčo venec mladih borov. Nekelko stolic je privlačtivalo k počitki z udobnimi naslanjali; grof pa je zavrgeo delo človeških rok i je dele šo notri v tmični log i se je spen-jao gčr po strmini. Robec je prestro na z mehom obraščeno skalo, dol je seo i je začno v knigi listati. Pogled njemi je segno skoz odprtino loga do kmeta, šteri je stao na travniki; vse njegovo ponašanje je melo izraz globoke skrbi. — To je ttidi eden modrijan — je začno mladi grof. — A razmiš-lanje i sklepanje toga priprostoga kmeta je po vsoj priiiki več vredno, kak tistih modrijanov, šteri pravi svetovni red jako dostakrat zmotijč. — Glej, kak hodi se pa ta, sama vtelovlena skrb ! Tak se vidi, kak da bi se s potokbm razgovarjao, šteroga hladeče yale bi rad pelao na svoj žedni travnik. Brezpomernben triid, dragi moj! Če tUdi boš pelao na svoje trav-ntke tok, Steri da rast, te tiidi boš polevao svoje njive z znojom svojega obraza: — Zdržavanje straSne vojske vse, — čisto vse požre, Kelko več — 30 — i bole tnučnili sinov maš, kelko obilnejši sad rocli tvoja inarlivust: — telko lačnejša bo nenasitna vojska, tem vekši i nenapunlivejši želodec vojnoga ministra. To pa po potrebi tak mora biti kak je; ar samo žele-zcn želodec lehko zavžije vse to, ka lepi časi obrodijo. S hrbtom naslonjen k drevi se je prekdao vtisi, šteroga je povzro-čila okolica, Obraz njemi je pomali postao rtsen, skoro svetcšnji. Iz oči se njemi je cela diiša odsvitala, štero so obletavali diihovi, ki bl radi stvarjali; med tem njemi je okoli glave navdiišenje plelo venec. Vdao se je notranjemi navdihnjenji i začno pisati pesmico kak detc stvarjajočc dtiše. Skoz vejke se je čiio neprijeten glas, šteri je pesnika pregnao iz sveta diihov. — Štirje zbrano oblečeni gospodje so stopali proti omcnje-notiii okroglomi prostori. — Nihče nemre zbežati svojoj usodi! — se je čemerio grof. — Ne-beske boginje spevanja so se skrile, prestrašene od sovražnih moči. — A ka v4dim ? — je nadaliivao i skoz vejke opazlivao prihajajoče. — Trije mogočnik1" v družbi najmogočnejšega v državi? Trijc ugledni proslozidari okoli mojstra prostozidarov ? Ka ščejo sini noči na toni prcstori mira i počitka ? Pa ja ne viipajo zamazati dišečo pompo loga i cvetlie z blatum svojili skrivnih namenov? Istinsko, comprniški kotoo žc vre, — suucc se skrije — bleščeča mešanica farb je vničena. Nato je postao pazliv. — Ne razmirn vas, g. profesor — je začno lastnik prejšnjega nepri-jetnoga glasa. — Na vsakši načif» je cd vas jako čtidna trdoglavost, da branite ježuite. — Ravno nc trdoglavost, g. okrožni ravnateo, ncgo zahteva — je udgovoro prcfesor. — Pred znanostjov naše visoke šole se na vsakši način prikloiiimu, — je odvrno s prikritim zaničuvanjom okrožni ravnatco. — A ježuite braniti, — ne — toga niti znanosti ne dopiistimo. — Če tiidi vi zabranite znanost?, da bi stopila v boj v dugovanji pravice i istine, itak morate dopiistiti treznomi mišlenji, da se trdno drži go-tovih dejstev, — je pravo z živov kretnjov visokošolski profesor. — Med temi zeienimi stenami vam vse dopilstim, — je odgovoro okrožni ravnateo kazajoč na okoli stoječe mlade bore. — Ka pa velečastiti velki mojster, vi tiidi ne branite, da bi se prosto izrazo ? — se je obrno profesor s prosečim glasom k ednomi med mož-mi, šteromi so se prikazale izmed že sereče brade jalne poteze obraza i dvc bliščeči niačji oki. — Zdaj nesmo v loži, niti pri prostozidarskom deli, — je odgo-voro nagovorjeni. — Tii nesem velki tnojster, nego samo prosto tanačnik glavnoga sodnoga stolca. Vseedno pa bodite previdni v svojih izjavaj; ttidi drevje lehko ma vtiha. Profesor je st&po med bore i je pazlivo pogledno okoli sebe. — Bllizi i daleč nikoga nega, — je pravo, gda je nazaj prišeo, — Zanmivo začne bitf, zapomnfmo si — si je rnislo grot, žteroga neso vzeli v painet i je začno dolpisati sledeči razgovor. — Naš red je odločo ježuite iztrebitl do zadnjega — i to je dobro tak. Niti z ednov rečjov neščem napadnoti te odločitve, — je nadaliivao profesor. — Ne govoriin kak prostozidar, nego samo kak pazlivi opazii-valec dejstev. I ka vidiin ? Vsešerom samo ježuite preganjajo. V Muncheni _ 37 - naši prostozidari pod imenom staroga katoličanstva kak pobožni verniki trosijo na ježuite proklotstvo. V Draždanaj najizbranejši prostozidarl, prc-magajoč se, nastopajo kak Lutrovi verniki, da bi tiidi s protestantovskih pred-ganc preklinjali ježuite, celo s sirovo silov zazavlojo pregananje teh. Naši listi od prvoga do zadnjega z divjim sovraštvom probajS napuniti vnožico proti ježuitom. A gospodje, naši listi tak na dcbelo dfrajo svoja poročila, da sc laž i ogrizavanje na vsakšem stopaji pokaže. Eto cdnc bavarbke novinc, včerašnja številka kemptenskih novin, — jc nadaliivao i privlckeo iz žepa imeniivani list. — Čiijte samo primero, kak se bojiijejo našc no-vine proti ježuitom. I profesor je začno čteti. — Kak bi trbolo zvati vse tisie grozne reči, šlerc proiijo človeškoini rodi z vničenjom, v nasprotji s hiidobijami ježuitov. Jczere i jezere so tej vlekli v pretečenih stoletjaj v smrt, i so jili aldiivali božanstvi, štero v Kibczni obimle ves svet. Dostakrat so na stotine vrgli svoje ncbranjenc žrlve v moreči ogen plapolajočih grmad; — deca sc ravno tak neso mogla ogniti krvoločne nesmilenosti, kak stariči; mladenci i mladenkc so ravno tak trpele grozno smrt pod krvavimi rokami kak postarani možje i častitlive matrftne. Na njiivo zapbved so nezračunani končali svojc živlenje tned strašnimi mukami i nezgovornim mantranjom v obiipi nad božov smilenostjov. Izdajstvo i očetomorstvo so oni prinesli na te svet, oni so pripomogli, da je postalo pogosto. Z ednov samov rečjov, o kelkokrat so razdražili cele narode edncga proti driigomi, i med tein, da so si tej v medscbojnoj morji ohladili krv, je ježuitska zalega s sramotnov skažli-vostjov kazala na križ, na znamenje večne liibavi. Ka pa je najstrašnejše, so ježuiti šteli ljiidi ne samo časno, nego tiidi večno nesrcčne napraviti. Prostost duha, štera se je pojavlala, so v divjoj nesmilenosti v klici zatrli. Casare i krale so vmorili, če so se tej branili podvrči njiivoj voli. Da bi svoje čarne namene obistinitili, so v prah potlačili dobrobit narodov, zmenjlali dostojanstvo vladarov, i v osvedočenji svoje zmage so kak kak*i hiidobni diih s samozavestnov gizdavostjov počivali z nčgami nad človežtvom, štero je iečalo v verigaj suženstva. I po svedočenji najnovejše zgodovine ttidt dnesden samo za tern idejo, i se diih prostosti tiidi v na-ših dnevaj samo proti njjm mora nepretrgano bojiivati. — Zdaj pa vas pitam gospodje, ie k6nčao profesor i je z nekšov razdraženostj6v vdaro po novinai, — ali to neso jako smešne i tiidi jako zmlačene, neokusnc obtožbe? Kup najžmetnejših hudodelstev, najvražjih cilov i najtmičnejših načrtov se pripisiije ježuitom, i iz teh je nemogoče niti ednoga samoga na njih osvedočiti oo zgodovini. Vse to je samO pravlica, i celo jako nespa-metna pravlica. Izšolani mislec taki občiiti iz nje sago ogrizavanja. — Izšolani mislec, — mogoče ! — je odvrno okrožni ravnateo. — A te članekjene bio pisan za izšolanoga misleca, nego za nevedne pavre. — I k tomi ešče, — je vdaro vmes štrti, gospod z žutimi mustači i okrčglov bradov — članek v vsakSem pogledi čdgovarja cili, celo gledoč na njegovo nalogo je jako dobro napisan; ar nemogoče je, da pobožni kmet ne bi stisno močne roke v pesnico proti ježuitom, gda čte takše reči. — Popunoma sem vaših misli, g. vladni tanačnik! — je pravo ravnateo. — Cil posvečuje sredstvo, to geslo je pravilno, — je pripomno pro-fesor. — Ne pozabimo pa, da ježuitsko preganjanje našega časa zgodo-vina zapiše, — prišestni čas bo sodo, i bojim se, da se bo glasila nje- gova sociba ravuo v hasek (istoga reda, žteroga sc trtidi dnesden diih časa s tak besnov brezpametnostjov v verige vkovati. Sledkaršnji svet bo inoged iuieniivati preganjanje samo za nizkotno, zaničlivo i bojazlivo. Znanstvcuo je mogoče posvedočiti, da so ježuiti najdelavnejši i najvuče-ncjši red kaloliČanske Materccerkve. Ve vsakši zna, da so iz njiivih vrst prBli najizvrstnejši vučiteli, oni so najrazumnejši zgojiteli mladine, oni so najsposjbanejši spovcdniki i na/adnje oni so najvrlcjši diihovniki. — Je-žuitje so najbatrivnejši bojcvniki Rima, šteri, če trbe, z oroslanskov bat-rivnostjov stopijo na bojišče. — Oni so velki v samozatajiivanji, velki v pokorščini, i so za Materccrkcv pripravleni na kakšišteč aldov. Ka bi bilo lcžcšc, kak to posvcdočiti z rečini stutih i stotih protestantovskih pisalelov ? — Odveč bi bilo g. profesor 1 —- ga jc prckino velki mojstcr. — Jcžuiije so brczdvomuo izvrstni inožje. Jcžuitski rcd jc mojstersko vrejena vojska. Vsi brcz protigučanja bogajo zapovcdam cdnuga sprobanoga, v vojni vtrjcnoga povelnika. Ježuitski red jc najmočncjša obrambna stcna Rima, — i ravno zato sc mora zrušiti i vničiti. — Zidarska žlica ali križ! — to je geslo. Zidarska žlica, znamenje prost<3zidarstva mora zmagati nad križom, znamenjom krščanstva. Mi smo se zdriižili i diih ino ciJ toga zdriiženja zahteva, da vsakša vera daleč odide s površja zeinie, — da bo zidarska žlica vladala, križ pa v prah spadnc. — Ar pa je katoličanska Cerkev najmočnejša opora vcrc, i ar so ježuitje najnavdtiSencjši širiteli Kristušovoga navuka, predvsem naj bodo jczuiti vničcni. -- Ali je mogoče od toga očivestnejše sklepanje? Pravilno, g. tanačnik sodnoga stolca, vjetnava se! — je odvrno Drofusor. Nad ježuiti je izrečena smrtna obsodba, i to tiidi lrbe zvršiti. Naj pa jc ne zvrši sirova sila, ne policiiska oblasl, ne kakši odlok vlade zakonodajne, nego zmagalna znanost. — V celoj nemškoj državi je mo-goče dvesto ježuitov. I tak se proti vsakSemi ježuiti najmenje dvajsti vu-cenjakov pcstavi v boj. Zdaj pa pitam gbspodje, ali ne bi bila večna sramota za na§o presvetleno i kulturno dobo, če dvajsti vučenjakov nebi moglo vničiti toga, ka stvori eden ježuft. Nebi otmičilo nemške znanosti. Če ne bi bila zmožna zmagiivati nad možmi, šterih je za edno prgiščo i 30 brez obrambe i telkokrat zasramiivani ? Notranjost se mi razburi ob rnisli, da bi za vničenje te brezpomembne nasprotne čete oboroženo silo zvao na pomoč. Znanost naj vniči ježuite, ne pa na Neronovo krvoloč-nost spominjajoče barbarsko tiranstvo. — Samo o znanosti mučite g. profesor — je nasprotiivao živo velki mojster. — Verte mi, star prostdzidar sam i sam že dosta probao. — Znsnost delovanji niednoga ježuita ne bo odvagala i niti ednomi ne pod-mekne nog. Ne pozabite, ježuiti so tfidi v znanosti mojsrri, da tiidi tii raz- • niijo odnesti zmago. Ne smemb zgiiblati časa nego friško naprej vdreti, i zbrati vse nioči za odločilni broj. Odločiti se mora: ali zidarska žlica, aii križ? Če Sčemo, da bo oblasti krlža konec, da bo namesto vere nazareš-koga Jezuša prostozidarstvo vladalo sveti, potom dol z ježuiti, iztrebimo jih — pograbimo proti njim vsakše sredstvo, štero se nara pontivle. Kak da bi se na te reči čiilo iz bližnjega grma mrmranje . . . Če bi stopili h grmi, bi videli tam ravno tistoga kmeta, šteri je prle po travniki hodo gor pa dol. Med potjov proti domi je čuo živi razgovor i se je skrio za gosti gnn. Od tam je pazo šorkoplečnati i postavni mož na w — 39 — vsakšo reč, večktat je v pesnico stisno močno roko, i oči so se njemi od časa od čemerov zabliskale skoz vejke proti prostozidarom. — Vsakše sredstvo, — dobro! — je pravo profesor sklonivši glavo. — Najbole naravno i najplivnejše sredstvo bi bilo iztirati ]ih, ka bi zako-nodajna oblast jako lehkO zglasala, štere velka večina je našemi redi ali popunoma kotriga ali pa z nami bar po miselnosti soglaša. Pitanje pa je, ali privoli v to vladar? — Ej ka, — ve te omejene pameti človek ne vlada, nego se da vla-dati 1 — je pravo ponižuvalno velki mojster.— K tomi pa so ešče ga naši pripadniki tak prestrašili z nezmotlivim papom, da je pripravlen na kak-Steč nasilen napad proti Rimi. — Izvrstno! — je pravo v svojem skrivališči grof, ki si je vse za-pisuvao, med tem pa je reči: nte omenjene pameti človek ne vlada, nego se da vladati," debelo podčrtao. — Naša zmaga je nedvomna, — je zagotavlao vladni tanačnik. — Niti si nebi mogli želeti bolšega Časa na te odlodilni napad. — Večina iz-šolancov i fabričnih delavcov je istinsko neverna. Prosti narod so naši prostozidari vzeli v roke i naši časopisi so njim tak napunili glave i so telko larmali o nezmotlivosti pape, da jih zdaj že za nos lehko vodimo. -—K tomi e5če pride, da je nemški casar prostozidar, da je prestolonasled-nik nemške države tiidi prostozidav i tiidi med ministrami driigih nemSkih pokrajin je vnogo prostozidarov. V Španiji tak močno stojimo, da je naš velki mojster Zorilla razpolagao s kraleskov kronov. V Rimi, štera je že osemnajst stoletij prestolica pap, kak najprle nVelki-Orient" loža postavi svoj sedež nad riišečim se (ronom vjetoga i nczmožnoga pape. —• Istinsko to je vaša vtira! — je pravo grof. — No gledajte — je mrmrao kmel v svojem skrivališči — kak po-božni so tej prostozidari! — V ednoj točki pretiravate, — je priponmo prcfesor. — Casar i preslolonaslednik nemške države sta istinsko prostozidara, a končnoga cila našega celi svet objemajočega reda nieden ne pozna, svetišče nasih globokih skrivnosti je zaprto pred njima. Niti naf^ VilmoS, niti Friderik ne sumita, da za padconi oltarov pride padec tronušov. Križ dobro pristoja kronam, ne pa zidarska žlica. — Ka se zgodi te, če bo casar v pravoj is-tini znao za naša prizadevanja? Ali njemi ne bo trbelo z verov sklepali proli nam tcsne zveze? — Da bi le znao nem§ki casar kakši nikajvredni faloti so fej proslo-zidari! — se je znova glasflo med grmovjom. — Tiidi od bliže moram pogledati te lepe ftičke. { — No g. profesor, — je nadaluvao velki mojster, -- ali ste se na-zadnje osvedočili, da predvsem ježuite trbe vničili i to s sredstvi zako-nitoga nasilja? — O zadnjem deli vašega pitnnja profesor ne sem osvednčcn, a svoje osvedočenje proslozidar vdano podvrže velkomi mojstri! — je odgovoro ponižno driigi. -— V svojem delovanji bom nevlrfidlivo na tom, da svoj velki i plemeniti cil dosegnemo; iz srca meni zaviipane mladine si bom prizadevao s svetlostjov znanosti iztirati vero. Ar što ne bi znac, da so dnesden ravno visoke Šole najvplivnejša i najpriličuejša sredstva razšir-janja nevere. — Razrtišiti oltare i trone, drDžiti narode v ednoj (vseobse-gajofoj) repuhliki, Štera ne verje ne Bngt\, ne nebes, ne pekla, v šleroj — 40 — naj vlada prostost vživanja i vole v živlenji i smrti, — toj nalogi našega reda naj bo pčsvečena vsa moja moč. Velki mojster je odobravajoč kimao z glavov. — A kak da bi tre-snolo med nje, tak so strepetali v tom hipi štirje možje. Visiki, sorko-plečnati ktnet je z bliskajočimi očmi stopo med nje. Na motiko naslanja-joč je pazlivo ogledtivao tihince. — Ka želete, dobri človek ? ga je nagovoro s ponižnov prijaznostjov velki moister. — Dosta setn že čiio o prostozidaraj, i ar zdaj ravno mam priliko, vas ščem dobro pogledati — A tak, — jako lepo! je odvrno s prikritov zadregov vladni tanačnik. — I odkod znate, da smo mi prostozidari ? — je pitao okrožni ravnateo. — Od tam, ar seni vse čiio, ka ste tii govorili, — je odgovoro polodelec. Na obrazaj tihincov se je videlo splošno presenečenje. — No ka pa ste čtili? — je pozvedavao profesor. -- Zadosla sein čiio! Telko pa Jehko povem, da je vaša meštrija iako botna stvar, ..... je nadaluvač kmet z rastočov razdraženosijov. — Ježuite ščete pregnati, vničiti i iztrebiti ? Le pomali gospodje, samo pomali, — pri tom tUdi ljiidstvo ma rečl Katoličansko ijDdstvo pa jako dobro zna, ka ma v ježuitaj. — V bavarskoj loži je nekak pravo, da katoličan-com Irbe glave zbiti. Dobro je! Jaz pa vam povem, gospodje zidari, da prvomi, što stopi v našo ves, da bi našega iiiblenoga ježuitskoga župnika od tam odtirao, tistomi jaz zbijem glavo s tov motikov. Jaz bogme! Naj samo što proba! Mogoče mislite, — je kričao kmet. medtem pa se njemi je roka nehotno skrčila v pesnico, — da se mi katoličanci pustimo' s seov špilati i bomo potrpežlivo trpeli, če bodo kakši lalotje i nikajvred-neži, šteri ne verjejo ne Boga, ne nebes, ne pekla, po naših šinjekaj hodili, če si bodo prizadevali našc vero vničiti, nam jo vkrasti, naie d(i-hovnike banttivati, preganjati, — ali mislite ? Samo le, bote že videli, ka bo konec! Mi nesmo afriški črnci ali sužnji, — nego slobodni možje, — samo začnite z nami, gospodje prostozidari, mi bomo tiidi tam! ~ Naše pesnice so močnejše od zidarske žlice, plemenita samoobramba pa je dOpiiščena. Vodileli mogočnoga reda, videč od srda goreče potezc razburjennga moža, so pohlevno mučali. — Glejte, kak se lam na tUrmi blišči križ ! — je nadalfivao polode-lec i je kazao na tiirem bližnje vesi. — Kelko takših Uirmov je v nem- . Škoj državi ? — I prostozidari ščejo križ dolsfrgati s tiirmov, — ttstf križ, na šterom je Odrešiteo za nas vmro, da bi namesto njega mogli postavitf ?amazano zidarsko žlico? Hahaha — istinsko je smeftno! Kmet se je istinsko smejao, a v njegovom smehi je bilo nckaj usodnoga. — Mate teda ježuitskoga župnika, dobri človek ? — je pitao profe-sor z najponižnejšim glasom. — Takšega bogme, ježuitskoga župnika mamo, že tri leta, ar je malo dOhovnikov. Pa še kakši ježuit je? Jaz vam povem, da je naŠ ježuit tak dober, tak liibi, tak pobcžen i tak spoštuvanja vreden, da celi prostozi-darski red vkiiper ne bi bio vreden, da bi bdvezao njegove opanke, Tak ; - 41 - • je bogme, — kakšteč, me gledajo gospodje! — A še nekaj ščem povL-dati! 6e vam tak jako na srci leži sloboščina i blagDstanje ljiidstva, če so vsi ministri prostozidari i če tiidi vi mate takšo oblast v vašoj loži: — zakaj vekšajo vsigdar terhe sirmaškoga Ijudstva? Zakaj narašča dača i do-klade od dneva d(f dneva ? Zakaj izcecavlejo pobiraiei davkov kak vampiri krv sirmaškoga Ijiidstva zemle? Tiidi vojni stroški se vsigdar vekšajtf, tak da bomo nazadnje samo za velko vnožino vojakov delali l To so naše nevole, — Če ščete, v tej pomagajte gospodje prostozidarje žmelno obteršenomi narodi. Ježuite i vero pa ptistite v miri, to povem, ar ovak, — i proteče vzdignjene pesnice ncso dobroga svedočile prostozi-darom. — Ja, gospodje, — ravnotak je, kak sem povedao, jcz, Franc Kelier, veselheimski prebivalec. Motiko je vrgeo na ramo i je razburjeno odišeo. Prostozidari so lepo mirno poslušali. Grof je komaj zadržao smeh. — Glejte, tfidi to je močno svedočanstvo za mogočen vpliv ježuilov, — jc začno velki majster. — Prebivalci občine Veselheim so bili prle v verskom pogledi jako malomarni, — zdaj pa jih je eden ježuit med svo-jim triletnim bivanjom spremeno v pobožnjake. Te pop mora oditi, — je končao s čemeri tanačnik sodnoga stolca, — čas njegovoga dcltivanja je pretekeo. — Ali nas vladar sprejme v svčjbj Ietnoj palači? — je pitao vladni tanačnik. — Ja, dvanajstoga tcga meseca točno ob dvanajstoj vilri, — |e od-govoro okrožni ravnateo. — Gospodje, vrcme postaja hladno, hodimo — jih je opominjao vclki majster. 2. Ježuitski plebanoš. Grof je v misli zatoplen stopao proti vesi. Prijetnc pbteze, na šterih je prle veselje počivalo, so zdaj verno podajale znotrašnje imično razpo-loženje. — Denešnja izkustva bo dčbro ohraniti, še hasek njim lehko vze-mem! — si je misio. — Teda zidarska žlica ali križ, — to je geslo vla-dajoče strankel Za oltari tiidi trone razrušiti, i nato Človeštvo v diihi pro-stozidarslva driižiti po skupnoj vezi bratstva! — Bratstvo hm! to z drii-gimi rečmi telko pomeni, da što ne bogat i slobodomisein, vlada bogatoga i slobodomiselnoga. — Kmet ma prav: ti prostozidari so itak nikajvredni, brezbožni ljudje, ar ne verjejo v Boga. I kelko boie trbe obsojati tiste, šteri diiha ponižajo, kak šteri samo telo. — I te kmet je istinsko vrli člo-vek, — skoro veselio sem se njemi 1 — je nadaliivao grof smehlajoč se. — V njegovom zdravom teli prebiva zdrava duša, k torni pa kak batrivno i odkrito je govorio. Kak ponočni čuki pred orlom, tak se je ponizila triima prostozidarov, ki so sovražniki svetlosti, pred tem vrlim človekom. Grof je šo po vesničkih vulicaj, v oči so njemi vdarile sleplivo bele hiše, vido je čiste dvore, prijatelsko je odzdravlao, šteri so se njemi po-klanjali i nato se je podao v krčmo. V njeg&voj sobi so ga čakale mrzle jestvine i rensko vino. Mladenec je jo i pio, po večerji pa je začno čteti najnovejae Časopise; v tom ga je premoto prihod njegovoga služabnika. — Nekelko mo^kov bi rado govorilo t vašov milostfov, ** 42 - ~- Kafcši moški ? — Poštenoga izraza kmetje, milostivni gospod! — Piistite je notri. Z žmetnimi stopaji i med globokim priklanjanjom je prihajao v sofeo čeli tucat kmetov. Grof je taki spoznao med njimi postavnoga Franca Keller. Na od sunca zpgorelih obiazaj svetešnje cblečenih kmetov so se men-javali očivestni izrazi skrbi i zmc>anosti. — Nč. ka ste prinesli, Iflbi rnožje? — je pitaO z vlftdiiov piijaz-nostjov grof. — Mi bi meli edno prošnjo, milostlivi gospod! —• je začno vodifeo. — jaz sem tiikaršni župan, lej pa so občinski tanačniki. — lstinsko? na to pa rne jako veseii, da se Jehko spoznam z rnie-nitnimi možrni Veselheima, — je odvrno vlUdno mladi gospod. — Kakša pa je vaša prošnja? — Taki povem milostlivi gospod. — Že iri leta mamo ježuitskoga župnika; vrii pobožen, delaven gospod je. Zdaj pa je vlada že kakše štiri mesece neprestano na tom, da bi velečastitoga gospoda od tii stirala, ar je on, kak pravijo, tihinec. Kelkokrat je že dobo v tom dugovanji od vlade pismo. G. plebanoš pa bogme ne bodo šli. Pravijo, da jih ne vlada do-ločila za diišnoga pastera, nego ptišpek, zato njim toga ttidi nemre za-braniti: zavolo toga ttidi ne odido. Ar pa prostozidari strašno sovražijo ježuite, vlada pa je jako dobra prijatelica prostozidarov, našega g. žup-nika z žandari ščejo odpelati. Se zna, da se je razburila cela občina, gda je to čiila; ar tak dobroga, tak triidlivoga gospoda več nigdar ne dobimo. Niti od toga nemrem dobro stati, da žandare namlatijo, če pridejo v ves, ar vsakši jako dobro zna, kak v nebo kričeča krivica je ednoga pobož-noga, nedužnoga moža odegnati z žandari kak hiidodelca. Ne, toga ne doptistimo! — Po vsem tom si drznem predložiti našo prošnjo, milos-tivni gospod! Kak smo čtili, milosrčni vladar viitro ali poiitrišnjem pride se v letno palačo. To pa znamo, da sta vi milostivni gospod i naš mi-losrčni vladar dobra prijatela, zato vas ponizno prosimo v iireni cele občine, bodite naš pripošnik pri njegovom veličanstvi vladari, da g. žup-niki ne bi trbelo od nas oditi. — Hvala g. župan, kak tiidi celoj občini za zavupanje, Štero ste v mene stavili, — je odgovoro grof Scharfenstein. — Pripoznati pa moram, da zdaj oprvim čiijem hvaliti ježuite, nasprotno pa vseširom se lehko čiije, da jih sramotijo i proti njim l^rmaio. — Doptistite g. grcf, da bi tttdi jaz smeo govoriti, — je vsekeo vmes Keller. — Ježuite samo tisti morejo sramotiti, šteri jih ne poznajo. Mi pa jih poznamo. Naš je pravi svetnik, v Šterbm ne falinge, — i če je, samo edna edina je. — No — i štera je ta? — je pozvedavao Scharfenstein. — Vse da sirmakom, milostovni gospod, — je odgovoro župan, Kelkošteč njemi damo, nikaj ne obdrži za sebe, njegov posvetni stanii-valski tovariš vse znosi od njega — to pa tak ne dobro. Človek mOra dobro je^ti i piti, da bo lehko dobro delao. — To je istina! — je pritrdo Scharfenstein i je komajlzadržao smeh. — Ar pa g. plebanoš niti ne je, niti ne pije dobro, zato tfidi nemre dobro delati. — Ne tak, milostivni gospod! To ravno nesem šteo praviti. Naš g« plebanoš toti dobro delajo, a jako malo jejo; zavolo toga so tak bledi i stihi i kašteč delamo z njimi, nikak nemrejo dobiti bolše kože, — je nada™ liivao župan i samodopadlivo pogledao na svoje dobro rejeno telo. — Če tUdi njim pošlemo od vsega najbolše, ne pojejo, nego podarijo ta, — i to nas malo draži. Zavolo toga se nigdar ne čemerite, — je odvrno Scharfenstein. — Sirmacje se gotovo ne čemerijo, šterim g. plebančš tiste dobrote podari. I revno zavolo toga, ar je g. plebanoš takši nepobolSliv prijateo sirmakov, bom za njega proso pri vladari. Potom jih je odpiisto. — Bog plati milostivni gospod vašo prijaznost! — so pravili možje i so med globokimi pokloni odišli. Scharfenstein, šteri je redno živeo v sveti svojih misli i se s pote-kom vsakdenešnjih stvari ne dosta brigao, je zdaj pogloblen v svojih misli hodo po sobi gor pa dol. Ne v maloj meri je zbiidila njegovo za-čiidenje ta genliva privrženost i liibeznivo spoštiivanje v našem časi, šteri ne pripozna driige oblasti, kak štera ma v sirovoj sili svoj fundament. — Da so prostozidari smrtni sovražniki ježuitov, je jako naravno, — je pravo potom. — Velki majster raa prav: tak dugo se ne posreči za-stave nevere izobesiti na rtiševine oltarov, dokeč so najbojevitejši vitezi vojskiijoče Cerkve za boj sposobni. — A z žandari jib iztirat!, ne driigo, kak politična falinga. Stvar me začne zanimati, Od bliže moram pogledati bojišče te nenavadne bitke. Oblekeo si je velki kaput, vzeo kranščak i je stopo v večernom mraki na vulico. Poleg obloženih kol se vračajo z njiv kmetje. Mimoidoči se prijatelsko pozdravlajo, ali pa se spiiščajo v kratek pogovor. Odraščeni vekše tere nesejo, a tiidi deca dobijo svoj tao po svojih močaj. Veselje do dela se od vseh strani kaže v marlivoj delavnosti, a kreganja, čeme-renja ali driigčga podobnoga nindri ne čiiti — dnevno delo se konča v najlepšem redi. I to se ponavla dnevno, kak dugo prebiva grof v Vesel-lieimi, a vse to njega dozdaj ne zanimalo. Na sredi vulice so stala jako obložena k6la. Kon^i so proti kočišc-vomi prigovarjanji Sdpovedali pokorščino. Grof se je čtidivao kočišovoj potrpežlivosfi, šteri ne preklinjao i konjov ne bio. Med tem so se vnogi izmcd kmetov paščili na pomoč svojemi tovariši. Eden se je od zaja, driigi od strani trtfdo rivati kola, vse zaman, konji se neso genoli. —- Ne vem, ka je dospclo mojim konjom! —- se je oglasč kočiš. — Pa niti nesem preveč naklao. — Zadosta je bogme nalcžcno, Jakob 1 — je Gdvrno cden izmed okolistoječih. V tom hipi je stopo v krog siihi, čarno oblečen niož, šteroga so vsi pozdravili. ~ Hvalen bodi JczuS Kristuš, velečastiti gospod! — . so se kmetje spoštlivo poklonili. — Na vse veke 1 — je plebanoš prijatelsko odgovorio. — No Ptantner, neide? — Ne bogme, velečastiti gospod! Tej božni konji ncščejo vleči. — Ar ščejo malo počivati, — odgovori ježuit. — Ve pa mi titdi tak delamo med žmetnim delom, te ter pa je jako žtneten, — je nadalU-vao i kazao na dobro naklajena kola. - 44 - — Jaz njeini Uidi ravno zdaj pravim, da je več naklao, kak bi smeo, — je pripomno prešnji kmet z milim vočimetanjom. — Več? ~ Ne bi vervao! Prantner gotovo zna, kelko premorcjo njcgovi konji, i se po pravici zanaša na njuvo moč, — se je popaščo župnik Prantnera rešiti. — No sta pa tiidi istinsko lepi živali, — potoin je potepkao konjoma sorke šinjeke i njima poglado grive. Konja sta za-čnola frkati, glave sta stepala i s kopiti zemlo kopala. — Glejte, — kak sc njima vidi hvala! — se je šalo nadaie. — Samo dajmo zasltiženji vsi-gdar primeren lon, tak tiidi žmetno postane lehko. Zdaj pa naprej Prantncr. Komaj je stopo diihovnik od konjov, sla teva brez vsakšega prigan-= janja začnola iti i sta friško pelala. — Ali ste vidili velečastitoga gr-spoda? — so pravili ostali možje. — To pa je istina, 6n vse razmi. — Kam ide tak kesno ? — K Schreiner Mihali, šteri že vmira i se nešče s sosedom zmiriti. — Te Mihal je bio vsigdar trde glave človek, — Bog daj, da bi srečne smrti vmro, — i kmetje so se razišli. Grof, šteri je nekelko ozdaleč opaziivao te prizor, je tiidi nadaliivao svojo pot. — Zvezdavodnica občine Veselheim je po vsoj priliki te ježuit i istinsko sasliiži, da je to, — je pravo opaziivajoči grof. Zdravo Marijo so zvonili. Na vulici je vsakši vzeo kranščak z glavu, ar je kovinasti jezik zvona glasno zaznanjao vtelovlenje božega Sina. \i liiš se je v zvcnečih dečjih glasovaj čiilo angelovo pozdravlenje. — Škoda, da privržencov zidarske žlice ne tii, bi bar s pomiluvanjom lehko stepali svoje prazne glave nad pobožnimi navadami slepo vernoga Ijiidstva, — je pravo Scharfenstein. — Jaz mislim, da je edno takše ljiid-slvo, štero se dnevno tHkrat opomina, da bi vseširom i vsigdar hodilo pred obrazom vsemogočega Boga, bolše od tistoga, šterO nikaj nc verje, ne v Boga, ne v njegovo pravičnost, šte/a kaštiga i plačuje. Pred oknom edne male hiše je vido grof nekšo trumo, štera se jc zbrala povečini iz žensk. Scharfenstein je radovedno stopo k triimi, i po-gled njemi je zablodo v močno razsvetleno sobo. Poleg stene ie stao s bclim prtom pokrit sto, na njem med dverna gorečima svečama razpetje i posoda z blagoslovlenov vodov. V posteli je ležao betežnik na smrt, poleg njega je sedo ježuit i njemi je govoro mile, v srce segajoče rcči. Hetežnikovo roko je držao v svojoj roki i se je od časa pčsliišajoč nagno k njemi. Pri konci postele je klečao mladi človek, dve odraščenivi deklici i edna starejša ženska so pune bolesti stale okoli pčstele. — Ka se tii godi ? — je pitao grof tiho. — 0 gospod, to je jako žalostna zgodba! — je odgovorila nekša stara ženska. — Sirmak Schreiner Mihal že skoro vmira, i g. pleb?noš njeini nemrejo oodeliti slednjih svestev. v — Zakaj pa ne! — Ar je Schreiner že dugd v svaji s sosedom. G. plebanoš žc cden teden vsakši den pride se parkrat, da bi ga pripravo na zmiritev, Schreincr pa se itak nešče zmiriti. Moj Bog, to je itak velka nevola, če je človek tak trdokoren i trdoglaven. Iz sobe se je čiio nekši mali ropot. Pri posteli klečeči mladi človek je skočo gor i se paščo iz sobe. ~ 43 « — Komaj nazadnje! — se je oglasila starka. — Schreiner je itak znova krščenik postao. V sobo je zdaj nckši mož stopo, — sovražni sosed. Genjeno je stopo k posteli, odked je vmirajoči posOšeno roko vtegiivao proti njcmi. Sosed jo je zgrabo z desnicov, iredtem pa si je z driigov brisao skuze. Ježuit je spregovoro par reči; nato sta si zmirjenca znova podala roke. Pod oknom stojcče ženske so glasno jokale. Prizor je geno tiidi sanioga Scharfensteina. Diihovnik je zapiisto hišo i se paščo proti cerkvi. — Po svestv6 ide, — je pravo eden izmed tam stoječih. — Hvala Bogi, — je odvrno eden drugi. Grof se je z odmerjenimi stopaji vrno v krčmo. — Samo bežeč pogled sem vrgeo na deliivanje toga ježuita, i mo-ram pripoznati, da izvrstno deliije. Svetlost i tmica stojita v boji edna proti drugoj, — to ttidi nemre biti inači. Ne čudivam se, da so prosto-zidari zapriseženi sovražniki tomi redi, šteri svoje pozvanje tak pametnč i i nelomlivov trudlivostjov spuni. Zidarska žlica niti ne pride do zmage tak dugo, dokeč bo meo križ takše vitežke i za boj pripravne bojevnikc. Zajtra driigoga dneva je zvonenje prebiidilo grofa iz dremanja. To-žeče so jokali trije veški zvoni, i od vseh strani bežečih kmetov larma se je čttla v grofovo sobo. — Scharfenstein je odpro edno oknč, a zaman je iskao zdigavajoče se plamene, da bi zvedo za kraj ognja. Tomi nikšega sleda ne. I itak se je paščilo vse prebivalstvo, moški i ženske, mladi i deca proti ednomi kraji, i tak je morab biti kraj ognja znan. — Gde je ogenj? — je zakričao Scharfenstein ednomi starci, štcri je le žmetno mogeo hoditi, naslanjajoč se na palicc. — Nindri ne ognja, gospod, — nego žandarje so tii, da bi odcgnali našega liiboga g. plebanoša. Scharfenstein je kimajoč z glavov odišeo od okna. — T6 pa je že dosta, — se je čemeri6. Tej inda jalni prostozidari so zdaj bar kozla strelili. Če privrženci križa ne bodo bole pametni, kak (oni) zidarske žlice, bo dnes krv tekla. Kmetje obranijo svojega plebanoša tiidi s kosami i motikami proti nasilji. Medtem je policijski komisar, šteri je prišeo iz varaša z dvema žan-daroma, na vsakii način na tom bio, da bi zvonenje prepovedao. Prle pa kak bi bcžao k cerkvi, je oba žandara postavo preci noro na visike stubc, štere so vodile v farov, da ježuit ne bi mogeo na kakši način vujti. — Zdaj pa včasi nehajte z zvonenjom! — je zapovedao policijski koraisar zvonarom. — Samo naprej, samo dale zvonite, — je kričao dostojno oblečcn kmel, šteri je šo za policijskim komisarom. — Samo zvonite, — zvoni so naši, vidite, da je ogenj. — Jaz sem policijski koraisar, — je pravo uradnik z ostrim obra-zom. — Po zapovedi vlade sem tii, i ponovim svojo zapovcd, da z zvo-nenjom taki nehajo. — Jaz pa sem občinski župan i ponavlam : samo dale zvonite — je razburkano odgovorio župan. — Vi se nemate vtikati se, še menje pa k našoj cerkvi. Gda cela ves pride vkiip, te vtihnejo naši zvoni, — prle pa ne. - -10 - Komisar si je v vustnice vgriznb. Proti odločnomi predstojniki ne mogeo nikaj, — nazaj se je paščo teda na farof. A tii še se njemi le hla-dila vroča krv. Velki dvor farofa, kamene stene okoli i vulice so pune bile ljiidi. Gda je šo gor po stubaj, se je njegov pogled sreo z od čeme-rov bliskajočimi očmi. Vnožica je bila še mirna, a znamenja bližajočega vihera so se tti i tam že pokazala, Policijski komisar je z vočimetanji na-padno Ebersten Jožef hercega, ježuitskoga očo, šteroga visika, sliha po-stava je spoštovanje zapovedavala; iz duhovitih oči pa njemi je sijala miloba. — No, gledajte vi — je kričao razdraženi koraisar. — To je vaše delo, — javna rabuka proti vladi. — OdpUščenje g. komisar, je mirno odgovoro diihovnik, — kak bi inogeo biti jaz vzrok zberanji; niti nesem znao za vaš piihčd. — To je vseedno, vi ste itak podžigali ljiidi ¦— vi ste pripravili kincte na punt proti vladi, i tak je nastalo to nezakonito vrenje. — Gospod, jaz nesem razburkao ljiidi proti vladi, nego sama vlada jc podžgala s svojim tiranstvom čiit pravičnosti tiidi tem prostim kmetom. Lc sodite brez predsodkov. Zvoni so vtihnoli. — Na dvori se je čtilo topo šumenje, razburkanje i oponašanje ljiidi je komisara poglobilo v misli. Uradnik je prisliiškiivao. — Našega g. župnika ščejo odpelati kak kakšega razbojnika ali mo-rilca ! — se je čOlo iz larme. — Toga ne piistimo. Tu mora ostati. — Če bi naš župnik po Judašovom odao našo sveto Cerkev i vero prostozidarom, kak pa te bi vse dobro bilo, — je mrmrao drugi kmet. — Ar pa je on pobožen, vesten mož, šteroga vsakši dober poštiije, zato ga ščejo tu odnet izgristi. — To je bogme istina, — tak je ! — Toga nedopiistimo, — nc piistimo svojega plebauoSa, tli naj oslane, — i larma se je vsigdar vekšala. Uradnik videč grožajočo sc vnožico, je bio osvcdočen, Ua tii s silov ue bo meo sreče. — Jaz tiidi ne odobravam toga zbcranja, - - jc ztiova začno libcr-slein lierceg. — Če pa bote nasledavali moj tanač, vseedno lchko odpc-late svojega vlovlenca. — Ka mi tanačivate ? — Taki odpošlite žandare, ar navzočnost tch žalosti ljiidstvo. Potom boin ^ovorič k svojemi ljiidstvi i z vami scdem na kola. — Vaš tanač je pravilen, — pravi komisar i je taki zapovcdao žan-daroma, da brez zamude zapiistijo kraj. Odhod žandarov je ljudstvo pomiro. Larmašje so vlihnoli i se več ncso protili. Na stubaj se je zdaj prikazao župnik. — Hvalen bodi Jezuš Kristuš, velečastiti gospod! — jc pozdravila duliovnika cela ves. — Na vse veke, dragi verniki! — Predvsem sprejmite mojo zahvalo za tisto Itibezen i sočiistvovanje, štero ste kazali do mene kak do vašega plebanoša skoz tri leta. Znate, da je vlada proti mojemi ttikaršnomi bivanji te izgovor mela, da sem tihinec. Svetna oblast je že večkrat zapovedala, da naj svojo diišno pastersko delavanje odložim; ar pa naš boži Zveli-čiteo, Kristuš Jezuš ne svetno oblast določo, da bi evangelij glasila, sve-sUa delila, Matercerkev vodila, nego papo, piišpeke i duhovnike; i ar rflerie ne svetna bblasf poslala med vas, nego Matfcerkev, zatč nesem mogeo zapiistiti svojih ovčic i jih tiidi ne zapustim na zapoved vlade. Da pa napravim konec tomi draženji, sem se odločo, da bom šo z g. ko-misarom v varaš. Tam naprej dam to stvar naSemi premilostivnomi g. vladari, štcri je — kak znate - moder i pravičen vladar. Proso ga b&m, da naj cdredi, da me v sliižbi potom nihče ne bo moto. Ste s tem zado-volni dragi verniki ? VseSirom globoka tihota. — Če obečate, g. župnik, — je nažadnje prctrgao mučanje eden \i-med okoli stoječih -- da znova nazaj pridete med nas, pofom bomo ftiirni, — To obečam, ¦-- je odtočno odgovoro diihovrtik. Potom je nazaj šo v hišo. — 0. komisar, bodite tak dobri i dajte pripelati kola čisto k stii-bam, da zabranim vsakši nadalni nered. Zgodilo se je. Gda pa so deca vidila, da je plebanoš seo na kota^ so zagnala glasen jok, šteri se je nasKori prijao tiidi deklic i žensk, tak da je v"ednoj minoti sroe pretresujoči jok i javkanje napunilo zrak. KočiŠ je vdaro med konje i kola so 6dropotala po raznih vesničkili vulicaj. — No ne jočite tak jako! — je tolažo Keller žalosieče. — G. ple* banoš že pride nazaj, ste ne čiili, da je obečao. — Ka pa če ga zaprejo? — se je znemirjala edna ženska. — Iij, ka bi, — tak daleč še nesmo prišli! — je vdaro vmes župan. — Pri tom bo ttidi občina, Ijiidstv5 melo reč. Zbrani so se pomali začnoli razhajati. Samo občinski odborniki so Ostali na farofi, obdani od trume premožnejših veitov, da bl se pnsve-tiivali, ka naj Činijo. V tom hipi so znova obstala kola pred vruii. Začii-deni kmetje so vidili gospoda z žulimi vlasmi stOpiti dol, šteri je noso z zlatom obrobleno obleko. — Ej, kak da bi ga poznao. — si jc je mrmrao Keller. — Ka pa, Uldi te je izmed tistih štiraj vrlih prostcz7darov. Za uradnikom je eden duhovnik izstopo iz kol, šteroga so kmetje s sumlivimi 6čmi sprijali. — Dobro jutro, gospodje! — je uradnik prijazno pozdravo zbrane. — Jako me veseli, da na farofi najdem telko znamen občanov zbran.ili. — Mam čast dO g župana, kaj ne? — Ja, jaz sem! Tej tii pa so občinski poglavari. — No, to pa je dobro, — istinsko srečen slučaj! — je zatrjfivač) uradnik. — Jaz sem vladni tanačnik, i sem v imeni vlade prišeo se, zalo da bi v sluibo vpelao toga velečastitoga gospoda, da dobra veselheim-ska občina niti za hip ne bi ostala brez dušnoga pastera. Uradnikove reči so kmete znemirile, šteri neso znali, ka naj to pomcni. — A g. tanačnik, — je začnb župan — mi ja mamo župnika. Komaj pred enov viirov je odpotiivao v varaš k milbsrčnomi vladari, i se vDtro znova vrne k nam. — Vi se motite, dragi g. župan! — je pravo s siadkim smehom vladni tanačnik i prostozidarski majster. — Ježuit več ne pride nazaj. Te reči so mele podžigalen vpliv. — Ka? — No samo to bi še trbelo! — je odmevalo od večih viist. — To bi radi vidili! Naš diiSevni paster je velečastiti g. Elberstein — driigoga nam ne trbe, - 48 — — Žao, a g. Elberstein je tihinec, — je odgovoro vladni tanačnilc i zmigao z ramami. — Glejte, predstavim vam laki ednoga istinsko trtidli-voga dtišnoga pastera, šteroga delovanje bo za občino gotovo ohilno blagoslova. -~ Če je dopiiičeno pitati, kak pa se pravzaprav imeniije gospnd ? — je zadnje začno župan, potom gda je na dugo premero svojegn moža, - Moje ime je Stechapfel. — je odgovoro pilani. — Ka? — Stechapfcl V so vsi zakričali i se vlekli nazaj. — Mogoče ste vi tisti novoprolestanski Stecliapfel, o šterom smo že čleli edno i drugo v novinaj? —- je pitao E?ald, eden občinski tanačnik. — Novi protestant nescm, — nego stari katoličanec, — je odgovoro Stechapfel. — No ka pa, — to je! — je zazvao Keller, — Zapomlite si g. Stechapfel, da koga vi imenujete ze staroga katoličanca, tisti pred nami, pravimi katoličanci ne driigo, kak novi protestant. Tiidi dobro znamo, zakaj so iznašli novi odpadniki ime stari katoličan; ne za drfigo, kak da bi s tem slepili ljudi, kak da bi samo oni ostali pri staroj katoličanskoj veri, papa pa i piišpecje, kak tiidi duhovniki i vse verno Ijiidstvo bi se vsi odtrgali od starih istin katoličanske vere. Ravnotak je včino tiidi prvi prčtestant, Luter. On je ttidi s tem tožo papo i piišpeke, da so povrgli staro vero, on pa, Luter najmre, je ostao pri starom navuki, to je, da je pravi katoličanec. Ravnotak govorijo tiidi dnesden, — to pa je samo sama sleparija; i zato mi teh sleparov tiidi ne zovemo za stare katoli-čance, nego za nove protestante. — Vi se motite, — je odgflvoro Stechapfel i se je delao pobožncga. — Z Lutr&m, z barkakšim njegovim krivim navukom i krivGverstvom ne-mam nikše brige. Jaz se trdno i sveto držim starih istin katoličanske vere. — No. dobro, g. Stechapfel, nekaj pa bom vas pitao, — je začno Keller i si je kapo djao malo postrani. — Ali verjete, da je papa te ne-zmotliv, gda govori o dugovanji vere i jakosti kak glava Materecerkve? — Ne, — toga ne verjem, ar toga nigdar nišče ne vervao v Materi-cerkvi — je odgovoro Stechapfel. — Nigdar nišče ne vervao, — čiijete? — so s smehom govorili kmetje. —- Samo čakajte, — nesem še kčinčao, — je pravo Keller. — Vi tcda mislite g. Stechapfel, da so papa i piišpecje napravili falingo, gda so to na cerkvenbm zbori včili. — Očivestno, da so napravili falingo; ve pa so čisto novi navuk vpelali, — je razlagao Stechapfel. — Ha, ha! . . . No te pa lepo guči! so govorili kmetje. — Ne smejte se no, na tom ne nikaj smešnoga, — je pravo Keller i je kapo še bole izzivalno vdaro na stran. — Veselilo bi me, če bi mi še nekaj, ka ne razmim, razložo g. Stechapfel, ar že šče biti naš plebano$. Naš Gospod, Jezuš Kristuš ]e najmre, prle kak je šo v nebo, podelo svo-joj Cerkvi nezmotlivo vučitelsko oblast. Da pa je bila ta nezmotliva vu-čitelska oblast neobhodno potrebna, ne žmetno zarazmiti; ar ovak niti 50 let ne bi bio Gospod Kristuš v nebesaj i bi njegov navuk svetni modri-jani že čisto preobrnoli. Ta nezmotliva vučitelska obiast je teda potrebna, da vernikom pove, ka je Jezušov navuk, i ka ne. Tomi nezmotlivomi vu-Čitelskomi uradl je Kristuš obečao tudi sv. Diiha i ga jo tiidi poslao, da - 4S - riaj ž njim osiane do konca sveta i ga navči na vsakšo istino. Ravnfc ta vučitelska oblast, z drtigov rečjov papa i ptišpecje so vopovedali, da ie glava Materecerkve nezmotljiva, pa telkokrat, kelkokrat poda rasmevanjei raz-lago vere — i moralnoga navuka, šteri se nanaša na celisvet. Zdaj pride, ka jaz ne razmim. Novi protestantje najmre trdijo, da je papa zmotliv, Ce pa papa zrnotliv, potom je vučitelska Maticerkev napravila fai ngo. Ce pa je vuiitelska Cerkev napravila falingo, lak je naš ZveliViteo lagio. Kak pa je zdaj mogoče vse tj v zvezo spraviti, g. Stechapfel. Vladni svttnik i njegčv varovanec sta samo zijala, posliišajoč KeMerov govcr. — Vi ste bili deležni jako temelitoga včenja, — je prayo Schlehdorn. — To je od tam, — je odgovoro župan, — ar mamo vrloga, triidli-voga dušnoga pastera. — Vi g. tanačnik, znan ja neste novi protestant ? — Gotovo ne! Jaz se s celim srcom držim staroga navuka katoli-čanske Materecerkve, — zato sem odločen stari katoličanec. — Toga že ne verjem ! — je odgovoro Keller; med tem njemi je v očaj plameneo čiiden . Nego tii bogme nemrete osiati. — Mene je vlada poslala se za župnika — i kak takši z jušdm pri-držfm zasedeno mesto, — je odgovoro izobčenec. — Eh — ka nas briga vlada! — Samo novi protestant more tak noro gučati. Če bi bili vi katoličanec, bi morali znati, ar vlada ravno nema pravice deliii cerkvene sltižbe. Cerkvene oblasti samo cerkve^ia oblast lehko da. — Naprejl Gde je kranščak? — Proti tomi nasifji se cdločno branim I — Tii je, vzemite svoj kranščak! I zdaj vas pitam, odidete svoje-volno? — Ne, — jaz neidem ! — Če ne — tak vas sprevčdimo iz vesi, — je pravo Keller i je vtekno svojo roko pod Stechapfelovo, Evald pa je med tem ravno to včino na driigoj strani. Vs Ijenec se je zaman brano. Močna kmeta sta ga vo-pelala iz hiše, prek po dvori, v dilje po vesf. Veselheimčani so se dobro smejali zabavnomi prizori. — Koga pa vlečeta ? — ]e nekak pitao. — Ednoga starokatoličanskoga novoga protestanta, šteri je z Bavar-skoga zablodo k nam. Zdaj njemi pokaževa, gde pela pot iz naše vesi. — Ka delata za božo volo ? — je pitao drugi začtideno. —- Znam ja ne bota delala nasilja ednomi diihovniki ? — Gotovo ne, — je odgovftro Evald. -— Samo vuka iztirava, šteri se je pririvao med nas v ovčjoj obleki. Zvtin vesi sta v maloj daljavi sprevodnika henjala. — Tak, — g. StechapfeJ, — zdaj tiidi vi najdete pof, — je pravo Franc Keller. — Ce ščete, da bi vas pa postavili na hladno, samo pridite ^nova, — se bomo znova zabavali. Če ste pa istfnsko posvečen dii- — ž,i —: hovnik, potbm prosiva odpiiščenje od velečastitoga gospoda. Od vaie osebe nemava zakaj prositi odpiiščenja, ar ste popunOma spod- bni Jucfaši, izdajalci. Tistinj varaškim gospodom pa lehko povejte, da VeseiheimČani poleg križa ostanejo, — zidarsko žlico naj g'spodje samo za sjbe ob-dfžijo. — B g z vami! 4. Ka pomaga! Na gradskom tiirmi se zible zastava, — vladar je prišeo. Nema tihota vlada v parki, Šteri obdaja vladarski dom. Pod drevjom je viditi vekšega gospoda. Iz rnožatih, lepih potez njemi odseva dobr< tli-vcst i v tmičnih ocaj se svcti blaga, senjava svetloha. Z nekšov liibeznost-jov iSče samotne kotičke ograda. Poglob!en v svoje misli zdaj henja, zdaj pa z vsov pazlivostjov opazu>e rože med travov, ali z mahom obraščena debla gizdavih borov, vidi se njemi, da žele vživati prijetnosti mtede na-rave. Zdaj ga zbiidi iz razmišlanja glas biižajočih se stopajov, obraz pa se njemi radostno razjasni, roke raziiri i v pri^leci mladoga gr< fa Schar-fensteina pritfsne vladar na prsi i ktišne na čelo. — Nazadnje te znova vidim dragi Adolf! kak dobre kože si, vplivi vesničkoga zraka se kažejo na tebi. — Ne čiida visikost! Samo vodo pijem, s sedenim mlekom i krumpli se liranim, — je odg^voro grof s smehom. Roko v roli sta Sla dale. Blfžnii rod sta biia, i gr f. ar ie lubo umctnost, je v svojem sorodniki zednim spoštiivao zmožn^ga pesnika. — Za kelko časa si vzeo slovo od vladarskih skibi? — je pitao Adolf. — Na dva tjedna, — jako kratek čas! Nti tii ne dajo vladari mira, zaslHavanja moram dat«. — Moraš dati ? — V kelko moram vpoštevati želo vplivnih ljfidi, — je pravo vladar. — Velki majster državne lože edt*n napfs šče prekdati, — če se ne motim •/a dva dni! — Velki majsttr? Na to je imenitno ! — je prasro nato grcf i je piivlekeo naprej ceker za kn ge. — Te ceker vstbiije drsta lepih, a tiidi dosta odtirnih stvari. Pred vJadarcm šterošteč zaniu^ati bi bilo izdajstvr, i z moje strani tudi razžalenje prijatelske dužnosti. — Jako sam radoveden. Scharfenste.n je s par rečmi popisao prizor v logi, — kak so se zbrali ravno pred njim prostozidarje. Nato pa je začno čteti. Vladar je pazlivo posliišao, obraz njemi je med tem postao vsigdar tmičnejši. — Hvala za dragoceno sporočilo, — je pravo vladar, gda je Schar-fenstein končao svoje čtenje. — Teda, — te omejene pameti človek ne vlada, nego se da vladati. Strašno l — Nizkost, sramota, istinsko prostozidarska jakcst, — je spopuno grof. — I ravno tej prostczidarje vsigdar naglašajo, da so oni najvernejši služabniki krone, — je nadaliivao nervozno vladar. — Brez počitka huj-skajo proti vladi nevarnim načrtom Rima i proti zarotam ultramontanov. — Isttnsko pa — je odgovoro Scharfenstein — ravno tej s pred^ pasniki, i z zidarskmi žlicami oborOženi ltiidje vničiijejo ugled krone i tiapravijo vladara osovraženoga pred ljiidstvom, žalijo tiajsvetejša čOstva podložnikov, i vse to delajb kak vladarovi uradniki. Navedem samb edno peldo, — i grof je sporbčo nasilno iztrranje ježuita h Veselheima j pro-šnjo veselheimČanOv. Dva dni potom so predstojniki Veselheima svetešno oblečeni šli iz vesi, sprevajani od veselheimčanov, šleri so njim želeli srečo. Pod vod-stvom župana so batrivno stopali popoti, štera je pelala k letnoj palači vladara. Kelko od bliže pa so se vidili ponosni turmi gradske palače, telko pbčasncjši so postali stopaji rnožov, ar ne mala stvar, da se verni podanik prikaže pred svojim vladarom. — Jiiri, samo dobro opravi svoj poseo, — je spofo Evald župana. — Kelko je od mene mogoče, — no pa tiidi vi mi pomagajte, — i župan si je brisao znoj s čela. To je bila zadnja reč. Z bojazlivov poniznostjov so stopali po ka-menčastoj poti ograda, prle med grmi, potom pod visikimi bori. V tom hipi je stopo pred njih z edne stranske pbti grof Scharfenstein, šteri je vido njiivo zmešanost; prijatelsko jih pozdravoijih probao batrivati. — Veselheimsko občinb naš vladar gotovo jako liibi, ar vladar tti samo vladare ali drage prijatele navadno sprejema, — je začno prebrisani gn f. — Zato pa samo odkrito i prosto gučite. Vladar rad ma odkriti značaj. Proti vsemi tomi pa je velko pitanje prijateli, ali vam vladar bo mogeo pomagati, — mislim najmre, ali vam lehko da stalno pomoč! — Kak mislite te milOstivni gospcd ? — je pitao Keller. — Samo tak, da so prostozidari i njilvi sladki bratje Iiberalci skle-noli, da vero vničijo. V tom se trfldijo že leta i ne zaman. Na dostih mestaj so diihovnike že izstisnoli iz šol, da se deca lehko zgajajo brez vere, kelko je mogcče. Pravb vojsko so začnoli proti vestn m piiSpekom i župnikom. Zdaj pa začenjajo izganjanje ježuitov, ar so tej v spunjavanji svojih dužnosti jako delavni i trtidlivi. Za ježuiti pride recl na druge ba-račke rede, potom na bogoslovja, pii&peke i plebanoše, nazadnje pa pride popuno zatiranje vere. To je toti v nebo kričeče tiranstvo, štero nemško ime z večnim madežom zapečati, — a ka naj delamo? Tirani so mogočni! — O. vladar jim že pokaže, — je odvrno župan. — Motite se, — je odgovoro Scharfenstein. — Vladar ttidi nemre vsega napraviti. On je prisegeo na ustavo i svojo prisego mora ttidi ob~ držati. Če teda pOslanska zbornica da protiverske zakone, jih mcra vladar navsezadnje potrditi. Samo edno lehko poinaga, edino edno! — I ka bi bilo to, če bi smeli pitati milostivnoga gospoda? — To je pametna udeležba Ijiidstva pri volitvi poslancov v državni zbor Narod naj pošle, verne, bogaboječe može i vera ne bo trpela škode i bo tudi ljudstvo melo dobre zakone. Zakaj vladajo dnesden vseširom prostozidari, na državnom zbori, v ministerstvi, pri vladi; z edn6v rečjov vseširom? Što je tomi vzrok? Ljiidstvo. }a Ijiidstvo, štero je dalo oblasl v roke svojim zapriseženim sovražnikom. Če bi katoličansko ljiidstvo pri volitvaj vkOp držalo i bi včinilo svojo dužnost, prostozidari i liberalci ni-gdar ne bi mogli prfti do vlade. Če pa zdaj nasprotniki vere svojo moč niicajo za razrflšenje Cerkve i vničenje vere, je t<5 jako naravno i tomi nikaj drugo ne vzrok, k?k lehkomiselnost i pogObelno odlašanje Ijtidstva. — Bogme prav mate milostivni g. grcf, — je pravo župam -=- Pri prihodnjih voiitvaj bo vse inači, — so obečali Veselheimčanii - 53 - — Da bi bar bilo! — je odgovoro Scharfenstein. — Dobro si za-merkajte, ka povem: Samo edno pomaga i to je: voliti i poslati v državni zbor vrle Ijtidi. Samo to Iehko pomaga, — i to je odvisno čisto od ljiidi. Kak Što seja, tak žnje. Brezvestni Ijiidje, šteri ne verjejo ne Boga, ne večnoga živlenja, si pač ne vzemejo na dUšo, če iz Ijiidskoga srca iztrgajo vero, če je z neznosnimi davki teršijo i slobodne Ijtidi napravijo za plačii-joče lobe, potom gda so jih oropali pravic. Okolistoječi so z odobravanjom kimali. — Da bar nigdar ne bi vcrvali medeno-sladkim rečam liberalcov i lažem njiivih časopisov, — je začno Evald. — Pripoznati rnoramo, da je i ljiidstvo bogme Se jako nespainetno, piisti se voditi i je popunoma lehko pregovorijo. — Tii je čas, da se že ednok spaructujemo, — je odgovorO grcf. Prišli so iz parka proti palači. — Glejte, tam pri vhodi stoji Človek z dugov palicov v roki, samo k njemi se obrnite. Scharfenstein je ptudravo i šo nazaj v park. 5. Pred vladarom. V sobi, v šteroj davle vladar zaslišavanja, stojijo trije' gospodje po-globleni v živ pogovor; tej so velki majster i dva wvelkougledniva% tanačnika okrožni ravnateo i visokošolski ravnateo. Na prsaj se njim bleščijo vsefele odlikovanja, obleka je edino dvorski frak. Gospodje se jako domačc čiitijo v vladarskom domi, posebno se tanačnik glavnoga sodnoga stolca zaveda, da je on majster najmogočnejšega reda na sveti; ar se ravno ne vidi, da bi kak kakši podložni uradnik, ponizno čakao vladara, nego visiko nosi glavo v zavesti svoje moči i dbstojanstva. — Tu dnes ne vse v redi, — je začno pbgledav&i na viiro. — Do-ločeni čas je že pred dobrov frtao viirov mino, toga vladar z velkim majstrom še nigdar ne napravo. — Kak da bi se pripravlalo kaj zvtinrednoga, — ]e trdio okrožni ravnateo. — Tam za stolom prestol vidim. Pri zaslišavanji pa vladar n'g-dar ne sedi, — zakaj je dnes razžalenje te navade? Pred tronom sto, na njein zvonec, — ka naj pomeni vse to? — Ttidi vladar ma svoje miihe, — je odgovoro zaničlivo prejšnji; ni' dtem je djao pismo na srebrno talco, položeno na sOsednom stoli. Dveri d/orane so se zdaj odprle i vladar je vstopo z resnim do-stojanstvom. Šo je do prestola, levo roko je položo na njegov naslonjač i je z ostrim pogledom premero uradnike, šteri so se pred njim nanizavali. Ostrih potez njemi ne omilo naklonjen smeh i goboka nanizavanja je komaj vino v malim priklonom z glavov. — VaSa vladarska visikbst, najmilostivnejši gospod! — je začno velki majster. — Pred vašov globokov političnov uvidevnostjov gotčvo ne raoglo ostati skrivnost tisto velko gibanje, štero je zdaj vSvdarilo kak v celoj nemškoj državi, tak tlidi v tom orsagi, Steri je tak srečen, da žive pbd vašim pravičnim i modrim vladanjom. Papina državam nevarna ne-zmotlivost, štera je samo zato bila razglašema, da bi vladare i ljudstva spravila pod diiha morečo oblast Rima, je pozročila splošno vrenje. Na vse strani se vstanavlajo driištva i driižbe, da bi zabranila najnovejSa nasilja Rima. V Muncheni i Darmštati so se ttidi samo zavolo toga zbrali najmodrejši mužje Neničijp. Na obeh krajaj sostv.iili sklepe, štere si na*-poniznejše viipamo predložiti vašoj kralcskuj viskosti, da jih mil^stno pregleda. Vladar je brez reČi vzeo prek spis i ga položo pred sebe na sto. — Čast mi je sporočiti vašoj kraleskoj visikosti, — jc nadaluvao velki majster, da se je na darmstadtskom protestantoskom zboriivanji po-sebno o ježuitaj govorilo kak o najnevarnejšem sredstvi protinemške po-litike Rima. Ar pa tiidi v vašoj državi obstoji ježuitski red, v dugovanji mira i blagostanja najponznejše prosimo kralesKO visikost, da bcte milostni odrediti razptistitev ježuitskoga reda. — Ste katoltfanec, g. tanačnik? — je pitao vladar. — Odločen katolifanec, — na sliižbo, visikost! — je odgovoro pro-stozidar. Trdno se držim izročenih starih navukov svete Cerkve i se z vsov močjov protivim verskim novotarijam zadnjega cerkvenoga zbora. — Po takšem vaša prošnja za zatiranje ježuitov ma nekelko upravi-čenosti; ar vi kaK katoličanec, ste se oglasili kak v driižinskoj zadevi, — je pravo vladar. — To pa je meni nerazumlivo, kak more priti protestan-tosko zboriivanje na miseo, da se meša v čisto verska i cerkvena dugo-vanja katoličafltov. Katoličanci tiidi majo zboriivanja, a še nigdar nesem čiio ali čteo, da bi na svojih zborttvanjaj razpravlali o čisto protestantos-kih zadevaj. Dcbro poznam sklepe darmstadskoga protestantskfega zborii-vanja i mi je jako žao, da so stvorili takše sklepe, ar katoličance do krvi lehko žalijo, zmotijo mir i vladari lehko napravijo velke neprijetnosti. DruUvo Gustav Ad lfa svedoči, da so se negda nem&ki protestantje driižili s tlačiteli i postilšiteli naše domovine pioti nemškomi casari. Če bi vlada zavzela proti ka,toličancom sovražno stali^če, ali če bi se triidila za-treti njiivo Cerkev, ali tej ne bi bili prisiljeni, da bi se driiž li s tihinskov oblastjov, štera bi njim pomagala, proti protestantskomi nemškomi casari? Vernoga Ijtidstva ne trbe obsojati, če bole spoštttje svojega Boga i vero, kak domovino zatiralca. Prcstozidari so samo zijali, vladara še neso čtili tak govoriti. — Spomenoli ste ttidi protiježuitske sklepe mtinchenske glažovene palače, — je nadaliivao vladar. — Ali dobro stojite za to, da so istinsko žmetne obsodbe, štere so v Miincheni naprej prinesli proti Jezušovoj d/užbi? — Popunoina sem o njih osvedočen! — je odgovoro velki majster i se naniz6. Vladar je dol seo i je začno opazuvati spis. Prbstozidari sft po-tnembno oogledali eden na driigoga. — Vladar mora biti pravičen i nigdar ne sme samo dugovanja edne stranke na srci nositi, — je začno vladar znova. — Vi zahtevate pregnanic takših Ijiidi, šterim jezeri moiih podložnikov skažiijejo najvek^o fast. Tti s6 ravno predstojniki Veselheima, žteri prosijo nazaj svojega s silov odegnanoga plebanoša. Če po zaslišanji teh mož pridem do osvedočfira, da ježuitovo delovanje soglaša z miinchenskimi sklepi, sam pripravien za-dostiti va^oj pro5njf, v nasprotnom slučaji pa naj zmaga pravičn st. — 0, g. župan, veseli me, da vas znova lehko vidim, — je začno podavši roko priklanjajočemi se. — Nikaj ste se ne postarali v tom leti, izda ste mo.ni? Ka pa postrvi (forelci) delajo ? Ali je tudi letos lehko dobim. 01 — 0 visikost! — je odgovoio župan z blaženim smehom — cela ves bo rada lovila za vas postrvi. — Me veseli! — je zatrjlivao vladar. — Ka pa dela mali, rdečelični sinček? Je jako zraseo? —' Za dve glavi je vekši kak lani; niti poznali ga ne bi. Predstojniki so se spoštlivo smejali, namesto bojazni jih je napunilo viipanje i batrivnost. — Prejšnjega diišnoga pastera, očo ježuita želejte teda nazaj ? — je vljiidnG pitao vladar i si je seo. — Prav, žcla vam dela čast. Verniki naj poštiijejo dcbre diišne pastere. A dragi podložniki, — je nadaltivao s prostov prijaznostjov, — v tom dugovanji so male teškoče. Vnogi najmre trdijo, da so ježuiti državi nevarni Ijiidje i glasijo nepoštene navuke. Na-dale trdijo, da ježuitje delajo v nasprolji z narbdnostjov i kulturov, zato trbe to nevarno delavanje zabranjti. — Tak je od reči do reči pisano v tom spisi. Veselheimsko poslanstvo je na to samo zijalo od začiidcnja. Tak se vidi, da niti reči ncso razmiii od vsega. — Odpustite, najmilostivnejši gospod, a toga bogme nesnio razmili, — je nazadnje začno iupan. — To dobro znamo, da je zadosta takših, šteri odiirjavajo ježuite i bi je radf vničili, i med temi so prvi prostozi-darje. Važa visikost pa jih naj ne pcsliiša, ar so že našega Odkupitela takši ftiči obtožiivali s tem, da punta ljiidstvo, da je nevaren državi, zato teda na križ z njim. I če bi Gospod Bog dnesden vtelovlen znova na svet prišeo, prostozidari gotovo ne bi miruvali, dokeč ga znčva ne bi na križ pribili? Vladar je bežeče pogledno na prostozidare, šterim so obrazi goreli od čemerbv. — Pri dlišnoj vesti vas pitam, — je pravo nato vladar s krotkov ostrostjov, bvadfte mi, ali ježuit nigdar ne glaso nepoštenih navukov. — Liibi Bog, zvišeni gospod! — je odgovoro župan — naš vele-častiti gosp»d — nemoralne navuke? Ve je on takši, kak pravi svetnik i je posebno na tom, da bi takša bila cela občina. Če zvedi, da tti ali tam dva v nedopiiščenom razmerji živeta, nema mira, dokeč toga pohliSlivoga živlenja ne zameni s svetim hišnim zakonom. Če zvedi, da je gde vovdaro prcpir, sovraštvo, se tak dugo triidi, dokeč nasprotnikov ne zmiri. On je iede pravi angeo čuvar našoj občini. Prle je vse&irom vladalo sovraštvo, nemiri, bitje, prepiri i driigo ednako, zdaj pa je v občini mir i za to se mamo zahvaliti edino našemi lublenomi ježuitskomi župniki. — Toga pa nili povedati ne mogoče. ka dela z mladinov, — je vdaro v reč Keller. — Vsakši den je v šol'\ Deca, bi pravo Človek, visijo na njem. Dozdaj so stariši morali zajlra i večer deco opominati na mofi-tev, zdaj sami od sebe mulijo. I k tomf še kak pokorna s6 naša deca, ja, velečastiti gospod neso zaman tak močno vezali na srce štrto božo zapoved. — G. plebanoš teda nema v občini niednoga nasprotnika? — je na-dale spitavao vladar. — Ma, visikost celo on ma sovražnika; — v vesi so trije pijanci, šterim je vsigdar zganična kanta v rokaj, tej ga kapada nemajo radi — je odgovoro župan. — Iz toga lehko vidite gospodje, — se je obrno zdaj vladar k urad-nikom, — da so vaše tožbe proti ježuitom čisto brez podlage. — Veselheimskl ježuit je lthko izjema med svojimi redovnimi tova-riši, — je odgovoro velki majster. Franc Keller je bio jako nemiren, — gotovo n]emi je kaj težilo srce, a ne viipao naprej prinesti. •-- Odpt-stite premilostivni gospod, da izpovem, da se mi vidi lo toženje proti ježu tom čtidno, — je znova začno Livald. — V bibliji sem č\eo, da so židovje zvelidieJa gnali pred višešnje pope i so ga tam od vst'h strani tožili. Gda pa se je ZvcliCiteo ško braniti, ga je nekši sliižab-nik pJiisno; na to njeini je Zvcličiteo etak pravo: wČe scrn hiidobno go-voro, s^eduči o hiidobiji; č** pa sem istino gučao, zakaj me biješ? — Ravno tak je tiidi z ježuif. Če ježuitje islinsko včinijo vso tisto htidobijo, zavolo štere jih nasprotniki ložijo, naj jih postavijo pred sodišče i jih kaštigajo po zakoni. Če pa nemrc;'o na nje posvedočiti nikSe htidobije, zakaj ne henjajo z ogrizavanjorn i zakaj ravnajo z njiini, kak z razbojniki 1 morilci? — Prav, - je pravo vladar. — Presvetli gospod, jaz dobro znarn, šleri Ijiidje so tak zapriseženi sovražniki ježuitov; -— tie drfigi kak prostozidari, je nazadnje začno Kel-ler. Pred kratkim sam je pcsliišao v Vogelsbergi. Ravno tej trlje so bili tam i še eden. Te s serov bradov jc pravo, da je wzidarska žlica ali krii" njiivo geslo! Nato so dolcčili, da trbe Kristušovo vero iztrebiti, ar pa so ježuitje najvernejši širiteli krščanstva, zato najprle tc trbe izl rati. Nadale so tUdi to pravili, da za oltari tiidi vladarske prestole zrtišijo v prah. Še nekaj so pravili, a tOga ne povem, ar neščetn napraviti bridkosti vašemi dohrotlivomi srci. Vladar je mučao, a je z najvekšim zaničtivanjom gledao na tuadnike. — VisikSst dopiistite, da lehko odidemO, — se je cglaso vclki majster. — Samo ostanite. Nesmo še končali, — je zapovedao vladar. — Zvišeni gospod, je proso župan poglednite skoz okno. Vladar je bogao i je vido spodi pod bregoni vse veselheimčane zbrane, — može, žene, dečke, deklice i deco. Vsi so bili obrnjeni proti palači i več jih je klečeč molilo. Na vladara je te prizor napravo dober vtis, kak se je vidilo. — Cela občina prosi z nami pred vašov visokostjov, da bi nam dali nazaj dragoga ježuitskoga plebanoša; — je znova proso župan. V tom hipi je vstopo sliižabnik i je nekši spis dao prek vladari. — Ravno prav, — taki naj pride, — je zapovedao viadar. Kmetje so posliišali. Vidilo se jim je, da so začiili v predsobi glas svojega plebanoša, i te je istinsko vstopo; od vladara je bio milostno sprejtt. Samo navzočnost vladarova je kmete zadržala, da so od veselja ne zakričali. — Jezušova družba se je v zadnjoj vojski hvalevredno skazala, — ]e začno vladar z nekšim uvodom. — Kelko ježuitov iz nemške države je bilo na bojišči ? — Skoro \si\ veličanstvo, stoosemdesetosem — je odgovoro ježuit. — Starejši redovni tovariši pa so dvorili betežnikom v domovini; ar smo v vojski vse naše hiše spremenili v špitale za betežnike i ranjence. - 57 - — To ravno ne kaže protinarodnoga rnišlenja, -- se je obino vla-dar proti uradnikom. Kelko dvorilo prostozidarov pa je v špitalaj med zadnjov bojnov? — Prostozidari nemajo pozvanja, da bi dvorili betežnikom, — je k/atko odgovoro velki majster. — Dnesden vnogo pišejo i še več govorijo o zviinrednoj oblasti ježuitov, — je govoro vladar znova obrnjen k diihovniki. — Od svoje strani sam se zaman trddo, da bi spoznao velko obhst vaSega reda. Vi bi mi mogoče znali dati kakSo pojasnitcv? — Veličanstvo, ta telkokrat omenjena oblast ne driigo, kak strašilo, šiero so si naši sovražniki izmislili, da bi duhove puntali, — je odgovoro pater, — Istinsko pa so ravno ježuitje najbole nezmožni ljtidje. Ogriza-vajo, preganjajo i zatiravlejo jih. Na vnogih krajaj se niti podržavati ne-smejo, kak na Bavarskom i v Švici. Vsakše driištvo sme delati v tch orsagaj, samo ježuitski red ne. Če bi jeluitski red meo telkokrat omenjeno oblast, gotovo ne bi trpo, da bi z njegovimi kotrigami delali, kak s robi. — Popunoma sem vaših misli, — jc pravo z odobravanj&m vladar. — Kak tihinec duže ne bi mogli ostati na mesti dozdašnjega delavanja. Zato vam taki dam dornovinsko pravteo i vas nazaj postavim med vaše vernike. Delajte še dale v hasek veselheimčarov. Poniznoga patra je prijao za roko i ga gnao pred odposlanslvo. — Glejte g. plebanoš je znova tli! — Spoštiijte i bogajte ga itidi potom, — je pravo kmetom. — Veličanstvo, Bog naj jezerokrat plača važo dnbrotlivost, se je člllo z viist kmetuv; med tem so si brisali oči i čc ne bi vstopila dva slii-žabnika, i jih ne bi pelalala iz dvorane, bi se njiiva radost i zahvalnost pokazala v genlivom prizori. Vladar se je (fisto spremenjen obrno zdaj k pr^stozidarom. Mnle poteze so bile v živom nasprotji z gorečimi očmi. — Hvala božoj previdnosti, — je začno — štera mi jc dala spo-znali spletko i hudčbijo. Neso ježuiti sovražniki kulture, ne glasijo oni protidržavnih navukov, — nego prostozidari. Podlaga kulture je krš^anstvo. — ne pa proslozidarstvo, štero je nasprotnik krščanstva. V mojoj državi nigdar ne bo zidarska žlica znamenje vladanja, nego križ. — Ježuitje ne glasijo nepoštenih navuk^v, delajo pa to prostozidari; ar tej bi želel' poriišiti oltare i prestole. ProstozTdari so brezvestni, prisego prelamlajo<*i uradniki, ar o vladan, šteromi so prisegnoli vernost, vupaio praviti: wTt; omeiene pameti človek ne vlada, nego se da vladati." Pravičnost bi zah-tevala, da vas kak žalivce veltfanstva i izdajalce domovine postavim pred sodišče. Razburk?mi vladar je vlihno; prostozidarje, šteri so v začetki trdkorno sprejeli zgublenje vladarske naklonjenosti, so zda^ streretali. — Iz sto i sto vOstn^c se je zdaj začfila poznana pesem. Veselhe'mČ.ini so mcd spe-vanjom wTebe 6 Bog h^alimo* pelali nazaj v ves svojega Ifiblenoga plebanoša. Vladar je z mirnim glasom izpovedao svojo odločitev: — Okrožni ravnateo, tanačnik glavnoga sodnoga stolca visokošnlski profesor i Schlehdor vladni tanačnik so iz svojih slUžb odpii^eni. Sod-Uijske raziskave za zdaj ne za^nem, s pčglednom na njiive familije. Vladar je z dostojanstvenimi stopaji zapiisto dvorano. Prestavo Fr. K Srce Jezušovo, vretina vse tolažbe. V skuznoj dolini blodimo. Ločcni smo od svoje prave do-movine, od nebes i zato so žaiostna naša srca. Hrepenenjo proti višavam, štero se ne spuni te, gda b\ mi štoli, nam povzroča bol, trplenje. Rešili bi se radi svojega pregnanstva; oslobodili bi se radi trplenja, žalosti, vseh križov i težav. To nani ne mo-goče. Zavolo toga pa naše srce krvavi, dtiša joče. I v tom trplenji, v toj žalosti, v neznosnoj nesreči iščemo nekaj, ka bi hladilo naše trplenje. Tolažilno reč bi radi čtili, smilen pogled, obraz radi vidili. Po tolažbi žeja vsakše srce. I ona je istinsko hladilo v našem trplenji, v našoj nesreči. Tolažba pa je dvojna, prava i neprava tolažba, kak so tudi nesreče prave i neprave. Pravo hudo je greh. I tak je naša prava nesreča v grehi, i v nevarnosti greha. V toj nevarnosti so tiidi pravične duše; ar na tom sveti nišče ne občuvan pred skušnjavami i pred mož-nostjov, da spadne v greh. Ar smo teda po svojoj naravi vsi podvrženi tomi hudomi, toj pravoj nesreči — grehi, zato smo tfldi vs\ potrebni tolažbe — prave tolažbe. Takšo toložbo pa nam da vse, ka nas navda z vflpanjom, da greh premagamo, da se pred njim obranimo i da dosegnemo tisto, ka je nasprotno grehi — da dosegnemo pravo dobro. Ar nam vlejva to vflpanje v srce sv. Duh, se imenOje za tolažnika. BOn je pač odpflščenje grehov," kak pravi Cerkev, i ,,da našoj dOši svedočanstvo, da smo boža deca . . . i njegovi dediči, dediči (herbašje) Boga i so-dediči Knstušovi, če samo z njim trpimo, bomo tudi z njim odi-čeni." (I^im. 8, 2. 16.) To je prava tolažba. Vsakša driiga to-lažba, štera je od grešnoga sveta, od njegovih sinov, dobrot, lepote, je pa neprava, ar pravo istinsko veselje zakrije i je pri-lika prave nesreče. Kak vretina prave tolažbe pa nam je Srce Jezušovo, ar nam prinaša veselo vOpanje oslobojenja od nesreče, od hiidoga. Zveličiteo jc ja zavolo toga prišeo, ,,da razdere šatanovo delo," to je greh; ar šatan je »grešnik od za-četka." Zveličiteo je ja ,,Agnjec boži, šteri odjemle grehe, sveta," i on je zadoščenje za naše grehe, ne samo za naše, nego za grehe vsega sveta" (1 Jan. 2, 2.). Doprinešeno zadoščenje šče tfldi nam obrnoti v hasek, ja on šče, da se v njegovom imeni celomi sveti naznanuje pokora i odpOščenje po vnogokratnoj ne-vernosti. ,,Sprejmite sv. Dflha: šterim odpOstite grehe, jim bodo odpOščeni." (Jan. 20, 22.) »—- ^jrj —» Nešče pa nam samo odpOstiti včinjenoga greha, nego po-deliti bogato miloščo za izognenje pred bližajočim se grehom, za zmago nad skušnjavami, za stanovitnost v njegovoj lubezni: ,,On vas bo potrjflvao do konca brez greha, za den prihoda na-šega Gospoda." (1. ^or. 1, 8.) Ka ie pravo svojim apoštolom, to pravi tudi nam: ,,ZavQpajte, jaz sem svet premagao." (Jan. 16, 33.) Sv. Cerkev očivestno vči, da manio našo stanovitnost samo od bože milošče, zato moramo vse svoje vupanje staviti na pomoč bože milošče. Srce Jezušovo pa je zaio vretina vse lotažbe, ar po njem mamo veselo vOpanje vseh pravih dobrot i ar nas veselje v njem občuva vsakšega nepravoga veselja. Ravno k Oltarskomi svestvi, v šterom ma njegova lflbezen svoj tronuš, je Zveličiteo prikapčo najvekšaobečanja: ,,Štomeneje, bo zavolo mene živo . . . sto je moje meso, i pije mojo krv, oslane v meni i jaz v njem . . . Tisti ma večno živlenje, i jaz ga obOdim na zadnji den." (Jan. 6, 55.) Ka tolažlivejšega i blaženejšega je, kak če iz vflst Zveliči-tela čiijema: ,.Jaz vam pripravim kralestvo, kak ga je meni pri-pravo OČa, da jete i pijete pri mojem stoli v mojem kralestvi i da sedite na tronušaj ino sodite dvanajst Izraelovih rodov." (Luk. 22, 29.) ,Jaz idem, da vam pripravim mesto. I gda odidem i vam pripravim mesto, pridem znova nazaj i vas k sebi vzemem, da bote tfldi vi tam, gde sem jaz." (Jan. 14, 2.) To so reči, štere je Gospod govoro žalostnim vučenikom v najnežnejšoj lii-bezni svojega Srca. Valajo pa te reči vsem, šteri so ostali Zve-ličiteli verni. ,,Blaženi tisti hlapci, štere gospod, gda pride, najde verestujoče. Istinsko, povem vam, da se opaše i jih k svo-jemi stoli posadi i jim bo dvoro." (Luk. 12, 37.) I če tudi je to samo prispodoba, kak velka i osrečujoča mora biti istina, če bo vsemogočni Bog sam dvoro zvoljenim v nebesaj! Če je tomi tak, ne niedne zemelske dobrote, štera bi bila vredna, da |bi se zavolo nje odpovedali nebeskoj časti i tolažbi božega Srca Jezušovoga. — Zato če te zadene kakšašteč nesreča, nc kodivaj nikše tolažbe pri ljudeh ali pri posvetnih rečaj, nego idi k Jezušovomi Srci: tam i samo tam najdeš pravo i stalno to-lažbo. Sam je pravo: ,,Pridite k meni vsi, ki se trfldite i ste obteršeni i jaz vas olehšam." Zakaj teda nebi šli k njemi? Zakaj se ne bi naslonili na njegovo Srce, štero je bilo zavolo nas presmeknjeno i je puno ognja plameneče lubezni. 0 to čfldovito Srce! Presmeknjeno i s trnjom venčano. To-lažba je žalostnim, viipanje obvOpanim, zveličanje sveta! ~- 00 — ZANIMIVOSTI. Vzor jakos(ne žene. Angleške bojevnicc za ženske pra-vice sc se obrnole na znannga pisatcla Kjplinjja s pitanjom, kakša naj bi bila po njcgovoj sodbi jakostna žena. Pesnik jc; v sledečih mDhaslili i nagajivih rečaj opisao laslnosti takšo žene. So tri stvari, štere po mojem mišlenji žena, ki s talenti za doni zdru-žuje šc lolovnc i duševne jakosti, mora na ednoj strani nicti, »a drflgoj pa njoj niorajo faliti. Spodobna mora bili puži, šteri le redko zapusti svojo hišo, a na drugoj strani naj ne nosi vsega svojega imanja s scov kak puž. Nadale naj si vzeme za peldo odmev, šteri samo te govori, če je pitan. V loni pa naj ne bo odnievi (riimi) spodobna, da ma vsigdar zadnjo reč. Kpnčno naj izkaziije v svojem djanji i ravnanji redkost i točnost dobrc viirc v tiirmi, ne sme pa njoj biti spodobna v tom, da svoje jakosti neprestano vsemi sveti naznanja. Potrpežlivo drevo. V Transvaali v J. Afriki so citronino drevo obrezali tak, da so pustili sanio tri vejkc: na edno vejko so vccpili pomaranžo, na drujjo trs, tretjo pa so pflstili kak cit-rono. Drevo je odobrilo vse tri sade; najprle dozorijo pomaranže i ciirone, nato ^rozdjc. Somar v casarskom ogradi. Za časa Jožefa II. je iz nekše komedije vujšco somar. Gda je nekaj časa blodo po vuli-caj, je zašeo v dvorni ograd i se začno mirno pasti, ar je bio lačcn. Mimo se pripela casar. Qda zagleda novoga dvorjana z dugimi vflhami, pravi kočiši: ,,Radoveden sem, kakše šale bodo zavolo toga Bečanci zbijali. Gda boš kaj čuo, mi moraš pove-dati." Dugo ne bilo nikaj. Pri prvoj priliki se casar znova na to spomni i pita kočiša, če je kaj čuo. Malo nerad je priznao, da je. .Povej", njemi zapove casar. ,,Bole da ne, veličanstvo," od-vrne kočiš. ,,Moraš povedati!" — Če inoram, bodi! Po celoni Beči je šlo, da je to prvi somar, šteri je brez priporočila prišeo na dvor." Čaša nesmrtnosti. Kftajski casar Hian si nikaj ne bole želo kak večno živeti i nigdar vmreti. Zato je dao v kuferno ku-pico zagrabiti čisto jutrašnjo roso i probao v njoj omehčati dra-gocene bisere. da bi iz toga napravo zdravilo za večno živlenje. Eden njegovih zdravnikov njemi je dao, da bi se priktipo, čašo z zagotovilom, da je to čaša nesmrtnosti, štera njemi podeli večno živlenje, če ne bo pio iz niedne driige. Casarov dvorni kelnar, šteri je čOo o tom, si je mislo: ,,Ti ravnotak lehko postaneš ne- -61- rnrteten!" i je iz čaše prav pogosto pio. Gda je ednok casar to opazo, je zapovedao predrznoga kelnara taki usmrtiti. Te poklekne pred njega i pravi: „0 velki vladar, jaz morem vmreti ali pa tudi nel Če morem vmreti, ka pač tebi i meni pomaga, da sva pila iz te Čaše nesmrtnosti? — Če me pa zapoveš vmoriti i jaz nemrem vmreti, kak me ščeš usmrtiti ?" Casar je mučao. Oba sta nadale pila iz čase. I nekelko sledkar sta mogla vseedno oba — vmreti. S M E Š N I C E. Požaluvanje. Sodnik (obtoženei): Sami pripoznate, da ste dvakrat vdrli v sosedov hlev; na drOgo noč pa ste prignali svinjo pali nazaj. Bržčas vas je dušnavest jako pekla? Obtoženec: B, ka bi, g. sodnik. Svinja je bila ešče pre-malo debela, pa sem jo zato odegno nazaj. V šoli: /. Vučiteo: Povejte mi deca, kak se je zvao tisti najlepši i najprednjejši angeo, šteri ne šteo Bogi sluziti? FLdna deklica gorskoči i na glas zakriči: Lecitar. 2. Vučiteo: Iz toga, ka sem vam zdaj razlagao, znate, da je zemla okrogla i da na na-sprotnoj strani od nas tOdi prebivajo ludje. 1 če bi tu, gde smo zdaj mi, skoz zemle zvrtali, gde bi prišli na svetlo ? Šolar: Pri luknji. «?. Verevučiteo: Draga deca, neba je tak iepa, da moramo vsi želeti, da bi že zdaj včasi v njo prišli. Obiidimo si to želo. — Vsi napravijo, samo Barica muči i joče. — Ka Pa ti je? jo pita g. verovučiteo. Barica: Mati so mi pogače spekli, pa sem je doma poza-bila, prle bi je rada pojela i te šla v nebo. Študeranje je drago. Oca (sini dijaki): Franc jaz nesem mislo, da mc bo tvoje študeranje telko koštalo. Pranc (oči): Ata že zdaj, gda niti ne študeram dosta, ka bi Sele bilo, če bi se pošteno poprijao, Dobro obečanje. Poldek (oči): Papa kfipi mi tc boben. Oča (Poldeki): Prav rad bi ti ga kQpo, bojim pa se, da bi me ti z bobnjanjom med delom moto. PoUlek: Papa, ve bom samo te bobnjao, gda boš ti spao, 62 - Betežnica pri doktori. Zdravnik (gospej): Vaš be-teg ne nevaren. Samo to bi vam tanačivao, da si date mir. Gospa: A g. doktor, po-glednite moj jezik! Zilravnik: Ve ravno te po-trebOje počinka. Obletnica. Žena: Vfltro, dragi moj Franc, bo petdvajsti let od tis-toga časa, gda si me pelao k oltari. Mož: I petdvajsti let. da ti držiš vflzde v roki. Zaročnica pri spitavanji. Plebanoš: No, Marika, što te je odrešo? Marika (malo zmešano): Kpvačov Naci! Na sodniji. Sodnik: Kak se pišete? Obtoženec: Što jaz ? Sodnik: Se razmi ka vi. Obtož: Jakob Postriižnjek. Sodnik: Kelko ste stari? Obtoženec: Što jaz'? Sodnik (čemerno): Vej pa samo z vami gučim. Obtoženec: Šestdeset let. Sodnik: Gde ste rojeni: Obtoženec: Sto, jaz? Sodnik (čemerno): Ne, jaz. Obtoženec: Ja kak pa naj jaz to znam, gospod sodnik, gde so se oni narodili V Židov i kmet. Židov se je ednok v krčmi tožo, da njemi krt na senožati dosta kvara dela. To je čQo nekši kmet i njemi je pravo, naj plača pet litrov vina, i on njemi pove, ka mora delati, da krt več ne bo delao škode na njegovoj senožati. Židov je plačao vino i gda so ga spili.njemi je kmet velo: ,,Če ščeš, da ti krt na senožati več ne bo de-lao škode, jo moraš odati." — Židov se je grizeo od če-merov, a drugo je ne viipao praviti: ,,HQ, vsi vo z reda čedni!" GOSPODARSTVO. Kflk oskrbtijmo sadoveno drevje? l^a naj delaš s svojim ogradom, gda vidiš, da drevje nešče rasti, ali pa se suši ? . . . PosJOšaj! Drevja ne sadi preveč gosto. Dokeč je malo, ma prostor, potom pa se vejke smetejo, ali pa piistijo prostor samo na zgor, Raj, če že ščeš meti iz vsakše grtidice hasek, sadi med dreva kakše zelenje. S tem pridobiš dvoje. Zemla ne pride v kvar i obdelavaš, prekapleš (gda okapaš zelenjavo) zemlo, ka je drevi v veiki hasek. _ H3 — A tudi sledkar, gda so dreva košnata i velka, je priporoč-livo zemlo rašiti, da leži pride v njo vlaga, sunčna svetloba, zrak. Skrbi, da mlado drevo ne postane košavo. Nepotrebno veje trbe odstraniti, da veje, štero ostane, ma tem vekšo moč rasti. Drevje, v časi, kda listje začne odpadati i do novoga poganjanja, dobro trbe čistiti. Ne je priporočlivo drevje, kak je pri nas v navadi, mazati z vapnom. S tem, da drevje namežemo z vapnom, se po stebli napravi vapnena skorja, štera dobro pokrivle Črve i njih jajca, i jih varujc pred zimov. Namesto mazanja z vapnom, je dosta več vredno, če drevje v jeseni dobro očistimo i to: stebla po-strfižemo s kakšov Irdov kefov, da ostranimo lišaj, suho skorjo i vse, ka je na stebli nepotrebno i škodlivo. l\a smo postrflgali, moramo vrči v ogenj, da tak vničimo vse. Drevo, štero smo tak očistili, moramo dobro oprati z čistov vodov, k večnjemi pride-nemo malo luga. Razne gosenice i črvovje si skrbijo, za toplo hišo prek zime, v te namen si zvijejo po dva lista vkiip i tu prebivlejo, na sprot-lotje pa če odpremo takši zaviti list, vse mrgoli gosanic. Zato nioramo v jeseni dobro pogledati vse veje po drevji i takše listje odstraniti. Odstranimo tudi sad i vse, ka-bi znalo datiskroviščečrvom, gosanicam. Gledajmo tfldi veke, če nega na njih prstanov. S toga se vali matek (metflc) prstaničar, zato sporežimo to z vek i zažgimo. Za pobiranje gosenic mamo pripravne škarje, s temi škar-jami režimo veje, kde so gosenice i pazimo, da ne razteplemo takšili vej. Če nam pa itak idejo na sprotoletje gosanice na drevje, proti tomi varujemo drevje na sledeči način : okoli stebla močno zvežimo trdi papir, preci širok i ga namažimo s keljom. Tak se gosanica, štera bi rada prišla na drevo, zgrabi na keleči papir. Papir mažimo večkrat, ka se kelje ne posiiši gor. Ne sme-mo pa kelje namazati neposredno na drevo, ar to drevi škodi. Važno je tfldi, ka na drevi ne pOstimo odprte rane. Te trbe zamazati z voskotn ali katranom, ar takše odprtine so lehko usodne za drevo. Vničevanje poljske buhe. Poljska buha nam dela velki kvar v jeseni na repi i drugih jesenskih sejanjih. Da vničimo te škodlive živalce, zavrimo v ed-nom kotli vodo, v štero kda najbole vre, siplimi za dobro pri-giščo pelina, to ptistimo tak stati 12 vor, z ohlajenov tekočinov potli polevlimo po njivah kraje, kde so se naselile buhe, štera sigurno zamori buhe i tQdi njih belijpe. - 64 _ Šeme sunčenice i tikvi kak hrana za ktire. Seme sunčenice jako dobro lehko porabimo pozimi, kak hrano za živad. Iz toga semena po nešternih krajih napravlajo olij, kde pa toga ne delajo pa se to seme porabi kak hrana. Posebno rade majo io seme kokoši. Če skrmimo kokoši s tem semenom, majo lepo svetlo perje, nam rade nesejo i nam pre-vcč ne shujšajo pozimi. Priporočlivo je tak s tem krmiti kokoši i to tem bole, ar sunčenica zraste kdešte i jako obilno obrodi pa zavzeme malo prostora med kukaricov. Enake vrednosti je tudi tikvino seme. Drago Oberžan : V Rimi. Srečni Rim — o mesto slave, jasno solnce cerkve prave! S Petrovo krvjo kropljeno, v knežje mesto posvečeno! Rim — večni varoš! Štero katoliČansko srce ne letos zaželelo po-kleknoti na grob sv. Petra prvoga pape? Što ne bi rad ednok v svbjem zivlenji pogledno v cko našemi dobromi, skdpnomi oči — namestniki KrisluŠcvcmi? Hoditi po zemli, itcra je napojena z mantrniškbv krvjcv i viditi v?raše, gdese je za sv. veio davalo življenje vse to, što ne bi Steo vid li? Jezeio i jezero krščenikov je obiskavalo i Še bo letrs svete kraje rimskoga varaša. Kelko dugih procesij ide letos skoz Bsvete dveri" Štiraj rimskih cerkev! Med temi srečnimi rOmari bi rad bio tudi ti ... ? Pa bržčas te ne bilo, 7ato pa eti čtf pripovedavanje rimskcga romaral 1. Pot v Rimf. Više 600 slovenskih romarov je napuniio v tork, 26. maja poseben vlak, Šteroga je vlekeo ^rn, železen konj proti večnomi varaši. Od vseh romaro^ je bih polojn > Štajarcov, polojn(5 Kranicov; diihovnikov je bilo više 100. Tudi iz Prekmurja nas je bilo lepo število Bi radi znali šteri smo bili ? Eti: h far: 1. Murska Soboia: Granf.>l Julijana, Horvat ložef, Lukač Jožef, Lukač Jozef^. — 2. Dolnia Lendava: Bežika Franjo, Brgar Štefana, Jakob Julijina, Matja^ič Roza, Nemet Juri, Vida Jož.f Vida Liza, V.da Vendelin, Žerdin J&žef. — 3 Beltinci: Osterc Peter, Škafar Jožef. — 4. Črens^vci: Cigan Matjaž, Horvat Jožef, Kocet Ivan, Št«mec Jurij. — 5. Vellki Dolenci: Hotvat Pavel. — 6. Cankova: Reiter Terezija. — Ne Prekmurec, pa vendar iz Prekmurja. (Dra^o Oberžan, kaplan. Vr.) Pot v R m je duga, pa bila je prijetna, ar nas ne mantrala vročina* Na vlaki je bilo življenje jako veselo: popevali smo i molili, ali se ra-dostno razgovarjali. Večer ob 6. vuri smo zapUstili slovensko zemljo -ne, ve smo jo ne zapustili, še dale smo se po njoj vozili — prišli sm<5 v italijansko deželo. Vozilj smo se skoz vesnice, gde vlada tihinski kral mSemi sloven^knmi liidstvi. Ravno se je tmica vlegla na zemljo, gd t - 65 - smo zagtedali pred sebov od posvetov razsvetleno morje; peč nas je pri-vlekla v Trst. Ar je bilo 2 vtiri časa, idemo včasi k morji. Kak smo gle-dali tiste velike hrame — ladje — plavati po morji! Kak smo se bojali za ribiče, Stere so valovi sem pa la premetavali v malih čunaj! Morje pa je šurnelo i spevalo — vidilo se mi je — žalostno pcsem ; vJasi sem se spomno na ver&uš: Buči, buči morje adrijansko, Bilo nekdaj si slovansko! Dve viiri sta minoli i že nas je vlekeo železen konj dale, najprle malo kre morja, nato pa se je celo obrno prcti načemi cili — Rimi. V sredo zajtra ob 4. viiri se vstavimo v Padovi — našoj prvoj romarskoj štacijf. Dosta bi trbelo povedati o tcm varaši; pa romara zanima najbole cerkev sv. Antona, šteri je tii vmro I. 1231. Bio je med prvimi učenci sv. FranČiška Asiškoga; Italijani ga močno častijo. — Cerkev, ki je njemi v čast pozidana, je jako velika: duga je 115 m široka 55 m. to je tak je velika kak 4 lendavske cerkve. Razdeljena je v 3 dele (ladje); v kapeli leve ladje počiva telo sv. Antona. — Tii na grobi sv. Antona so meli predgo g. dr. Hohnjec, sv. meše sta opravila oba slovenskiva pušpeka; ljiidstvo je v velikom števili pokleknolo k sv. prečiščavanji. Sv. Antoni se tiidi Siovenci radi priporočamo, posebno ob izgiibi bogaštva, ne samo posvetncga, nego ešče bcle dtišnoga. Tak smo se fe posebno spcmili na grobi sv. Antona naših drtižin, da bi se liibezen zakonska i Itibezen de-unska, gde se je zgiibila, pali povrnola. Časa je bilo malo, zato znova na vlak! Ob 8. viiri smo že bežali dale po benečanskoj ravnici. Okdi nas so stali celi redi malin z listjom toga dre\a krmijo sviloprejce, fo so gosanice, Stere svilo delajo. Od ene maline do driige pa je spelani trs. Na nizkih bregaj bole odzadaj pa ras-tejo oljke, dreva, štera te včasi spcmenejo na Oljsko goro. — Zaistino, to so prekrasni kraji! . . . Nekaj časa smo se pelaU med temi malimi bregi, sledi pa je vlak zlczeo notri »ned velilce brege — Apeninsko g )rov)e. Zdaj so nam prižgali posvete, če tiidi je še sunce sijalo i naednok smo samo bili pod zemljov. ViSe edno i pol viire smo se vozili več pod ze-mljov kak na svetlom. — Proti večeri smo se pali pripelali bole na rav-nico. Tmica je nastanola; spati nesmo mogli, ar prebliizi je 3fp Rim — cil našega romanja. Puni hrepenenja smo že žmetno pričakuvali 11. vtiro, gda s? vlak vstavi v večnom varaši. II. Rim. Betlehem, Jeružalem i Rim so trije varaši, šteri so poznani že vsak-šemi šolari. Rim je sveti varaš za krščenika, ar si je te varoš Bog odbrao, da odtam po svojem vidnom namestniki vlada sv. katoličansko Cerkev. V starih časaj so romarje peški ali na konjaj prihajali se. Celo letos se je čtelo po novinaj o dveh romaraj — o ednoj ženi iz Bavarskoga i o nekšem moži iz Viirtembefga — ki sta peški romala v Rim. Slovenci smo se sezna vsi pelali z vlakom. — Polnoč je že minola, gda smo stcpili na plac sv. Petra. S kakšim s^oštuvanjom, malo s strahom stopi človek na to sveto mesto, gde je tekla krv mantrr.i>*kal Pred nami stojl cerkev sv. Petra, na pravo pa dbm, gde počiva oča vseh krščenikov — BOgzna — mogoče pa še ne spi. nego misli na svoje ovee . . . * . .? — Pa idimo k počitki na svoje staniivarije! (Jda driigi romarje spijo, bova pa midva, dragi čitateo, premišiavala zgodovino rimskoga varoša ino življenje sv. Petra, ar vtitro ne bo časa. Stara rimska povest pripovedava, da je Rim ustanovo Romul, šteroga je njegov vujec Amulij z njegovfm bratom Remom dao v vodo vrči. Voda pa je na tistcm mesti včasi spadnola, tak sta se dečka rešila. Cecala sta nekšo vukinjo ki je ta k njima hodila; tak sta gor zrasla Romul i Rem, šteriva sta sledkar ustanovila varaš Rim. Ustanovitev Rima se šte od leta 753. pred Kristušovim rojstvom. Iz toga varaša je sledi nastanola velka rimska država. Jezero let je bilo v Rimi doma poganstvo (vera v več bogov). Poganski casan so strašno preganjali krščansko vero, Čtera se je širila po rimskoj državi; 300 let je trpelo to preganjanje kržčenikcv. Komaj 1. 313. po Kr. je casar Konštantin dao slobodo krščanskoj veri. Tak je iz pogan-skcga Rima postano krščanski Rim. Gda je še bilo v Rimi vse pogansko, je prišeo v te varaš priprosli ribič, šteromi je Kristuš pravo: wTi si Peter (to je pečina) i na to pečino pozidam jaz svojo cerkev." Že poznamo toga človeka, bio je to prvi papa, sv. Peter. V tom velkom varaši teda, puno htidobij i greha, je začno sv. Peter oznanjati KristuŠovo vero. Pomali je šlo. Gda pa je casar čiio o novoj veii v njegovoj državi, je začno močno preganjati krščenike i jih moriti. Peter se je zbojao teh, žteri telo vmorijo, dOše pa vmoriti nemrejo, tak pravi pripovest pa je zbežao iz Rima. Gda pride v5 (z vara?a, ga sreča Kristuš Gospod. Peter se močno začudi, pa pita Krisfu^a: »Gospod, kam ideš?" (Dijački: »Domine, quo vadis?") Jezuš njemi odgovori: Jdem v Rim, da me še ednok vmoiijo ? Peter sp&zna, da ne prav včino, da je pobegno, včasi se obrne i ide nazaj v Rlm. Na tistom mesti, gde sta se srela Kristuš in Peler stoji dnes cerkvica, ki se zove: Quo vadis — (kama ideš) — cerkev. Ali od toga še ednok sledi. — Zdaj je pa Peter junaško dale cznantivao sv. vero, dokeč neso tiidi niega vlovili in ?a vrgli v tak-zvano »mamertinsko vozo*. Od taai so ga 29. junija leta 67. pelali vo i ga pribili na križ. Kiiž so postavili na proSnjo Petrovo tak, da je bila gia«/a nazdol i noge nazgor, naopak k?k Kristu^ov kiiž; sv. Prter najmre iz poniznosti ne šteo tak vmreti kak njegov Vufenik—Jezu^. Pokopali so sv. Petra v Rimi na bregi, šteri se zcve Vatikan. Nad Petrovim grobom stoji dnes najvekša cerkev celcga svtta — cerkev sv. Petra. Tak naši romari so se že naspali. Premalo je bilo nocoj! Pa što bi mislo na spanje, ve dnes se nad nami spuni reč sv. pisma: ,,Srečne oči, štere vidijo, ka vi vidite." 1. Cerkev sv. Petra. Gda smo ogiedavali te veliki hram božji, smo eden drUgomi pravili: Če bi Rim nikaj drugo ne meo, nego samfc cerkev sv. Petra, je vredno, da smo sem prišJi. — Pred cerkvov je plac sv. Petra. PostBvimo se tak, da mamo ravno pred sebom cerkev. Na levoj i pravoj strani placa stojijo po 4 redi velkih stebrov iz kamna; med srednjima dvema redoma na vsa-koj strani je telko mesta, da se lehko dvojna kola naednok skoz pelajo. Sredi placa stoji jako visoki štirivoglati kamen: obelisk. Te kamen je iz Egipta. Star je več jezero let. Vido ga je že mladi Mojzeš, mogoče ga je vidila tudi sv. družina, gda je bežala v Egipt. Sledi so te obelisk pripelall iz Egipta v Rlm. Tii v Rimi je te kamen vido križanje sv, Petra, — 07 - vido je tiidi mantrniStvo drfigih krščenikov. Okoli toga kamenoga stebra je najmre dao casar Nero postaviti lesene količe; na te količe so priveza-vali žive krščenike, zavili so jih v slamo, i vse vktip s smolov polejali. Gda jc bila večer že tmica, so te žive bakle zažgali, da so sve'ile straš-nomi casari, šteri se je sprehajao med temi gorečimi mantrniki. Vse to je žc vido ete kamen — obelisk. Zdaj je na vrhi obeliska križ in v tom falaček pravoga križa Kristušovoga v znamenje, da je krščanstvo premagalo poganstvo. Tti na trgi smo se slovenski romarje vredili v procesijo i z obema slovenskima piišpekoma med spevanjom i moliivijov šli proti sv. Petri. Na tom mesti, kde stoji dnes Petrova cerkev, je prle stala driiga cerkev, pa ta se je podrla. Zdajšna cerkev se je začela zidati ol<^oli 1. 1500. Te so biii sv. očo Julij II. Više sto let so jo zidali; 1. 1628. so jo papa Urban VIII. slovesno blagoslovili. Stopimo v cerkev! Najprle pridemo v veliko lopo. Odtec vodi 5 velikanskih dver v cerkev; mi idemo skoz slednje dveri na pravo, to so »Svete dveri," ki so odprte samo vsakšo sveto leto. Trikrat po redi smo šli s procesijov skoz svete dveri notri i pri drugih dveraj vo — to najme trbe za svetoletni odpiistek; vse to smo včinfli pri štirih glavnih rimskih cerkvaj. V cerkvi sv. Petra smo posliišali preveč Iepo predgo g. Ijubljan-skbga ptišpeka: o nameni naše bože poti. Sv. mešo so sliižili naš lavan-tinski g. piišpek. — Pa nikaj ne mislite, da smo bili v cerkvi sv. Petra samo mi Slovenci. Bilo je ttidi jezero i jezero driigih narodov. V srce nas je genola velika pobožnost romarov, ki so tiidi v procesijah obfskavali cerkev sv. Petra, molili i spevali. V vsefele jezikaj se je pesem zdigavala k Bogi, a nam se je vfdila najjakša slovenska pesem, ki se je veličastno glasila po velikom hrami božem sv. Petra. Tiidi drugi narodi so nas ra-dostno in z občiidiivanjom poslušali. Naša pobožnost pri prvoj cerkvi sv. Petra je bila opravlena. Prle kak idemo k driigim cerkvam, si bomo malo ogledali eto najvekšo cerkev ce-loga sveta! Kda človek stopi notri v cerkev, ne ve kam bi najprle pogledno ali proti oltari ali k kapelam ali proti stropi — vse je tak daleč kraj. Cerkev je najme duga 189 m, samo srednja ladja je široka 124 m. i pod kupolov je visika cerkev 117 m. Kak strašno veliko mesto mora biti v cerkvi, če še le 80 jezero Itidi napuni cerkev; v toj cerkvi bi tak imeli mesto vsi slovenski katoličanci iz Prekmurja, pa bi še lehko k sebi povabilicelolotmer-sko in gornje-radgonsko faro, še le te bi se cerkev napunila. Tega skoro nem-rete vervati, je-li? Čiijte $e dale! V Petrovoj cerkvi lehko 10 predgarov naednok predga, pa eden drOgoga ne motijo. Dostakrat je v ednoj kapeli popevana sv. meša, v sosednoj kapeli pa predga, pa spevanje nikaj ne moti predge. Kapele v toj cerkvi so tak velke, kak naše farne cerkve. — Kepi so jako velki, ovak bi se še ne videli. Tako n. pr. so naslikami nad velikim oltarom 4 evengelisti i pero, ki ga drži sv. Marko v roki, je dugo 1 meter i pol. Kak velki je potom še le svetec! Malo više je z 2 metra dugimi literami zapisana Kristušova reč: ,,Ti si peter (to je pečina) i na to pečino bom pozidao jaz svojo cerkev i tebi bom dao kliiče kralestva nebeskoga." Cerkev je razdeljena na 3 velke ladje. Velki oltar ne je tak pri steni kak v naših cerkvah, nego dosta bole proti sredini cerkve. Nad velikim oltarom je kupola; strop i streha nad oltarom najme tak zgledata kak — 08 ~ polojne ktuglt:: to je kupola. Pod kupolov v cerkvi jo 20 m. visok bal-dakin (nebo) i pod tem wneboma je velik oltar. Na tom oltari meštijejo ssmo papa na velike svetke Oltar je obrnjcn tak, ka papa pri sv. meSi gledajo proti lUdstvi. Ravno pod oltarom je grob sv. Petra, ki je močno zazidan. Okoli groba je marmcrnat plot, na šterom vsikdar gori 89 po-svetov. Doli pod oltar k grobi Delajo marmornate stube; odspodaj pred grobom sv. Petra je podoba (Op.: slovensko: kip), ki predstavJa papo Pija IX. kak kleči i moli. 28. junija zvečer prcd svelkom sv. Pelra in Pavia idejo tiidi papa se molit na grob prvoga papo. Tiidi romar, kda pride do toga svetoga mesta pokfekne pri ploti i se zatopi v globoko molitev. Vej je to bila na.b le vroča žela vsakoga romara: pokleknoti na grob prvcga sv. očo. Prva nafca molitev tii je pač bila zah-vala Bogi, da smo deca prave cerkve Kristušove. Obečali smo tu vernost nasledniki sv. Petra; moli!i smo za stanovitnost v veri, da bi po njoj tiidi živeli ino srečno vmrli. Pozabili kakpa tiidi nesmo na trste, ki so ostali donia, spominjali smo se še posebno naših rojakov: Prtkmurcov, da bi ostali verni kat< ličanskoj veri, izgiiblene ovce pa, da bi se povrnole v ov^anico rimskoga past ra i kakpa za celi slovenski rod smo molli, da bi njemi Bog uhrano svetlost svete vere. Kak je veika cerkev sv. Petra sem vam povedao, kak je razdeljena tiidi; zdaj ešče nekaj o kcpaj i podobaj. Visiko gori v kupoli so podobe ustanovitelov ccrkvenih redov, najme: sv. Benedikta, sv. Djminika, sv. Frandfka AšiLkoga, sv. Ignacija i driig h. Na pravoj strani Petrovoga groba sedi iz bronca napravlena (kip) poduba sv. Petra s klučom v levoj roki, s pravov pa blagoslavla. Pravo nogo na toj podobi vsakši romar ktišne. V slednjoj kapeli na pravo pri drevaj je najlepSa (kip) pbdoba: »Žalostne Matere božje", Štero je napravo slavni umetnik M chel Angelo. — Na oltaraj i po stenaj v Petrovoj cerkvi so krasn' kepi, ki pa so ne slikani na steno ali platno, nego stvorjeni iz malih kamenčkov. Zovejo se takši kepi ,,mozaiki" i jih je vse puno po rimskih cerkvaj. Mozaiki so tak kepi iz jczero i jezcro malih večbarynih kamenčkov, ki so tak lepo vkiiper zloženi po svoj'h vsefele barvah, da nastane iz njih kep. Tej kepi so vsikdar enaki i ostanejo lehko sto i sto let lepi, ar kamenčki ne zgiibijo svoje farbe. Sezna so tak:i kepi tiidi strašno dragi, ar trbej dOsta triida prlej kak so dcgotovljeni; na en kvadratni meter ide do 40 jezero teh kamenčkov. Če se spomenem eiče na to, ka je odzaja za velikim čltarom shran-jen leseni stolec sv. Pttra i da je v cerkvi sv. Petra 150 pap pokopanih i če omenim še spovednice, potem nrslim, sem bar m^lo povedao kakSa je cerkev sv. Petra odznctra. Pri vsakšoj spovednici gleda vo duga pa-lica, s Sterov je grešnik Bbit". Po spovedi najme poklckne grešnik pred spovedn!co i spovednik ga malo vdari po glavi. To je lepi pomen: palica opomina grešnika, da je zaslužo kašligo za svoje grthe, zdaj pa je rešen robstva hiidoga diiha Pri starih Rimljanaj je bila najme navada, če je vert šteo osloboditi roba, njemi je prle dao »slednji vdarec" v znamenje, da je slobaden. Tudi sv. spoved oslobodi človeka diišne sužnosti. Občiidiivao si to krasoto najvekše cerkvi, če tiidi je nesi vido — jeli? Pa si bova še zdai malo pogledmla cerkev od zviinaj — na strehi! Po širjkih stubaj že pošteno zmučen prfde5 na vrh strehe ne s črepom nego s cementom pokrite. Kak se začtidiš, kda stojiš na vrhi cerkve - «9 — tiasredi wtgaM i na tom »trgl* stojijo hrami, eSče prodajalno najdci tii zgoraj. V teh hramaj staniijejo vsefcle delavci zidari, stolarje, elektrotehniki i driigi, ki majo vsikdar delo pri cerkvi sv. Petra. Na tistoj strani strehe, štera glcda doli na trg sv. Pttra, je visiki plot i na tom ploti so velikanske podobe Krisluša i 12 apoStolov, ki gledajo proti večnomi varaši. Pa ešče više lchko ideš: na kupolo. Naiprle po zviinešnjoj strani kupcle malo gor, potli skozi dveri i že si notri v cerkvi sredi kiuole ! Globoko pod seov vidiš velki cltar s Petr&vim grobom. Liidje, ki hodijo v cerkvi odspodi, se ti vidijo mali kak mravle zavolo strašne višine, iz štere gledaš. Ve sam ie ednok povedao, da je kupola od groba sv. Petra do vrha visika 117 m. i mi smo zdaj v sredini kupble, to je kakših 90 m. visoko nad oltarom; potom ne čudno, če vidimo tak male liidi odspodi. — Pa idimO sk"z dveri pali vo iz cerkve! Po vozkih stubaj med stropom i strehov idenio še više na vrh kupole. Z vozkoga hcdnika okoli i okoli na vrhi kupcle je krasen razgled na celi varoš. Kak svečano i verno gleda ta kupola že 300 let ve.ni Rim. Kak najvišji vrh v varcši se mi je vidila, da ne gleda samo po Rimi, nego da sc zgledava verno prek morja v vsa ona niesta, kde živi slednji krščanski človek i žalostno — vidilo se mi jc — da gleda prcti onoj strani, kde črne megle zakrivajo diiše nevernikom i krivovercom. Zaistino vreden rcprczentant (oznanjevalec) rapči papove, ki jo opeva V prestol slave vekovite zemlje Ijiidstvase zglednite Gda na sveti vse razpada Neminljivo eden vlada ! Če ščcš, idi še malo više v wjab6kow na kupoli, v šleroj ma 20 Ijudi mesto ! Triidni smo, vrnimo se dol! Vtisi dnešnji ostanejo nepozabni. Kelko bbgastva, kelkft krasote že tii na sveti v tom božjem hrami! Kakša mora biti še le prava d:movina živega B ^ga i njegovih cdebranih ! 2. Marija Velika (Maria Maggiore). Driigi jubilejni obisk rimskoga roraara je pri kraljici apostolov — Mariji Devici. Vsem je poznan svetek Marije Snežne. V rimskoj cerkvi Marije Velike ali Marije Snežne, kam mi idemo, je početek toga svetka. To je najvekša, n3jjakša i najstarejša Marijina cerkev v Rimi. Nastanola je okoli leta 360. Diihovniškamolitev(brevir)pripovedava, da sta živela v Rimi senator Ivan i njegova žena, ki nesta mela nikaj dece. Ar sta bila že pri letaj, sta prosila Boga za tanač, komi naj zapustita svoje bogastvo. Tedaj sta vidila Marijo, ki jima veli, naj na svdjem verstvi na bregi Eskvilini pos-tavita cerkev i to na tistom mesti, gde driigo vgojnb sneg spadne. V avgusti je v Rimi strašna vročlna, vendar se je 5. avgusta vgojno vido sneg na bregi Eskvilini. Tu sta tak senator Ivan i njegova žena postavila prvo cerkev Mariji v Čast. Odtec ime Marija Snežna; za''stino je beli sneg naj-jakše znamenje snežnobele čistote Marijine. Tiidi v eto cerkev smo šli s prbcesijov trikrat skoz svete dveri. Jak6 lepb predg6 so meli g. Gomilšek, plebano^ od sv. Benedikta v Slov. go-ricaj. PriporočiJi smo Materi božoj našo domovino, naše može i matere, pra? posebno pa smo se spOmnili na našo mlad'no, da bi jo Marijin - 10 - blagoslov ohran) na poštenoj potl. Slovenci s. f Pužovci julija 13. Piiconci maja 28., julija 10., septembra 10., novembra 10. Prosenjakovci marca 15., juna 16., sept. 2. i novembra 2S. Rakičan marca 26., v torek pred Risali, jul. 2., aug. 16., okt. 8 t Selo prvo nedelo po Srpnoj Mariji i Miklošovom. M. Sobota v pondelek pred fašenskov nedelov v pondelek pred cvetnov nedelov, štrti pondelek po vOzemskom pon- delki, to je 3. maja, augusta 24., oktobra 15., decemcra 6. t Sv. Bedenek pred pepelnicov, po postnih kvatraj, po cvetnoj ne- deli, po jesenskih kvatraj, ipred Božičom, vsigdarv pondelek. t Sv. Jelena augusta 18. f Sv. Jiirij aprila 24. t Sv. Sebeštjan jan. 20., 2. nedela po viizmi, jun. 15. i dec. 21. t Tišina februara 25., junija 5., septembra 8—9. Tornišče v četrtek pred cvetnov nedelov, driigi pondelek po vOzmi, v četrtek pred risalami, junija 12., v četrtek pred velkov mešov, drQgi den po maloj meši, okt. 4. i vsaki četrtek svinjsko senje. Devn t Skoti nam ^en ( Skoti nam Den gkoti nam pusca-II t. --.,- ------ --¦ ------ piišč.a-----=——— — piišča-nja ! kobila j krava nvca svinja nja ; kobila krava ! ovca svinja nja kobila krava ¦ ovca svinja Jan. 1 Ibec. 2 Okt. 3 Jun. 4 Apr. |2 Maj 1 Apr. 1 Febr. 5 Okt. 2 Aug. 21 Sept. 3 Aug. 3 Jun. 9 Febr. 3 Dec. 23 5 6 ' 12 t 9 23 5 i 5 9 6 22 6 j 7 1 13 7 , 27 9 10 16 12 Maj. 17 9 9, 13 10 20 101 11, 17 11 31 13 14 | 20 16 •", 13 13! 17 14 Sept. 2 14 15 21 15 Jan. 4 17 1 18 24 20 j 9 17 17 21 i 18 1 6 18 19 25 19 8 1 211 22 26' 24 13 21! 21 25 j 22 ! 10 22' 23 29 23 12 23 26 Nov. 1 28 17 25 25 iMarc. 1 j 26! 14 26! 27 ijul. 3 27 16 29 30! 5 Jul. 2 21 29 29 5j 30 18 30! 31 7 Marc. 3 20 Febr. 2 ijan. 3 9 6 25 Jun. 2 Maj 3 0 'Nov. 3 22 Okt. 4JSept. 4 11 7 24 6 7 13 10 29 6\ 7 13 1 71 26 8j 8 15 11 28 10; ll! 17 14 Jun. 2 10 11 1T' 11 30 12 12 19 15 Febr. 1 14i 15 21 181 »i 14: 15 21 1 15 Okt. 4 16i 16 23 19 1 5 18! 19 i 25 1 22 10 18 19 25 19! 8 20 20 27 23 9 22 j 23 20 | 26 14 221 23 1 29 23 ! 12 24 24 31 27 | 13 261| 27 Dec. 3 30 { \* 26 27 Apr. 2 1 27 16 28 28 Aug. 4 31 | 17 30 j 31 7 Aug. 3 26 30 31 »j Dec. li 20 Nov 1 Okt. 2i 8 Apr. 4 21 Marc 2 ¦Febr. 4 11 7 22 Jul. 4 Jun. 4 10 6 24 5 6 12 8 25 6 8 15 11 30 8 | 8 14 9 28 9 10 16 12 Marc 1 10'i 12 19 15jul. 4 12: 12 18! 12 Nov. 1 13l 14 20 16 5 14 1 16' 23 19 8 16'i 16 22 161 5 17 i 181 24 20 9 18 201 27 ! 23 1 12 20 1 20 20 20 0 21 1 22 i 28 24 13 221 24 31 , 27 : 1« 24 24 j 30 24 13 25 26 Sept. 1 28 17 26 ;i 28 Jan. 4i 31 20 28 28 Maj 4 28 17 29. 30 5 |Maj 3 21 Apr. 3 Marc 4 8 Sept. 4| 24 Aug. ljul. li 8 'jan. 2 21 Dec. 3iNov. 3 9 6 25 7i 8 12! s 28 5 *\ 12 | 0 25 !'• 7 13 10 29 11 i 12 16 12 Aug. 1 '.) 10! 16; 10 ¦ 29 11! 11 17 14 Arp. 2 15 j 16 20 1 10; ¦"» 13 14 20 | 14 Dec. 3 151 15 21 18 6 19; 20 24! 20 9 17 1- 24 | 18. 7 19; 19 25 22 10 23 j! 24 29 24 ; 10 21* 22 28 22 j 11 231 23 29 26 ' 14 27 28 Febr. 1 26 1« 25 26 Jun. 1 26 15 27! 27 Okt. 3 30 18 ,! 29i 30 5 30 19 31 Dec. 1 7 Jun. 3 Stalna tabla časa, kda natn živina skoti. Eden dečko, šteroga je sram. Ne je lepo, če je ednoga dečko sram, kak je mene bilo, jeli zato li morem istino napisati, ka se je z menov zgodilo. Jaz sem eden človek, šteri sam že dosta hodo po sveti, največ pa na žetvo v Šlavonijo, gde sam si kriih sliižo — zato da doma na svo-jem nemam, — bilo nas je najmenje štirideset koscov, eli nigdar smo ne bili v ednako dobri; eden ali driigi je vsigdar za petami bio driigomi, najbole so pa meni pete šlatali z kosami tak da sam večkrat si pogledno noge či je še mam, jeli so mi jih ne podkosili. Tak sem žalosten bio i tak me je sram bilo, da bi se najrajši pod zemlo skriv. Kak me nebi bilo sram, če sem jaz bio najbole močen dcčko , doma na Trnki, tii me pa tak slabi dečki dol vrežejo v štere, samo diiša spat hodi. Pride večer, idem spat pa se mi senjalo, da opitam vzajtra, če stanem, kakšne kose majo driigi in gde so je kiipili. Tak se je tiidi zgodilo, stanem pa včasi opitam mojega najbolšega tovariša Andraša: Andraš ! povej ti menl kakšo koso pa ti maš? gde si jo kiipo ? Gde sam jo kiipo to je ne zapitati. Dragi moj tovaris, to ti vsakse dete zna po celem Prekmurji, da se dobra kosa dobi samo v Toplakovoj železnoj trgovini v Dojnjoj Lendavi idi ta pa si kiipi edno, nigdar ne boš ti več zadnji in čelo ti tiidi ne bo mokro. To ti tiidi povem, prosi gospoda naj ti sami zaberejo. Bogao sam Andraša, pa sam resan šo ta i sam si dalo edno zabrati i te sam vido da sam ne jaz bio kriv nego kosa. Tak se je zgodilo. Priporoča se! Priporoča se! Vsakomi, šteri potrebuje, železo, ira- verze, cement, vapno, špolarijo, štedilnike, železnepeči, slamo- reznice, pliige, gospodarsko, stolersko, zidarsko orodje ino vse predmete, štere spadajo pod železno stroko, paj se obrne z najvekšim vupanjom tvrdki JOSIP TOPLAK TROOVINA ŽELEZA v DOLNJOJ LENDAVI (v poslopji Hotel Kjona). Solidna podvorba! PRIPOROCA PO NAJFALEJŠOJ CENI SVOJO BOGATO ZALOGO ŽELEZNOGA BLAGA. ŽELEZNE TRAVERZE, ŽELEZO ZA ZIDANJE, TRBOVLJSKI PORTLANDCEMENT IN ČISTO VAPNO BREZ KAMENJA. KOVAČAM ENGLEŠKI PREMOG (STEINKOLE). ŽELEZO ZA OKAVANJE KOL, ŽELEZNE NA-REDI, PLUGE, PLUŽNA ŽELEZA VSEH VRST. KOVACKO IN TIŠLARSKO ŠKER, OKAVI ZA NOVE HIŠE (SPOLARIJO) RAZNOVRSTNE ŠTE- DILNIKE (SPARHERDE). ZLIJANE IN PLEHNATE PECl, ACELNE, MATIKE IN LOPATE, VSEFELE KOTU, ZLUANI, CINASTI. NAJFINEJŠE »VULKAN« OCELNE KOSE S PRAVIM AMERIKANSKIM KAMLOM. ZA VSAKO KASO POSEBI GARANTIRAM, ZATISLARE, FIRNAJS, KELJE i FARBE. KRIŽl NA GROBE SE DOBIJO VSAKL VELIČINE. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦•¦¦•¦¦•¦••¦¦¦¦¦¦¦•¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦•¦•¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦•¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»3 TIVADAR FERENC ŽELEZNA TRGOVINA v DOLNJOJ LENDAVI (pri cerkvi). ŠAMU SCWARZ, ffii^u1 v D. LENDAVI KOpoje stalno vsakovrstno zrnje po najvekših dnevnih cenah TRGOVINA USTANOVLJENA ---------- 1849. ---------- TRGOVINA USTANOVLJENA ---------- 1849. ---------- Blago iz ocela, obželezenje zgradb, škeri vsake vrste, železni trami, gotovi šparhati i za v steno vzidati, Trifaeli portlandcement 1. vrste, vapno, nadale šivalne mašini, biciklni, kak tudi mašin za slamo rezati i repo sekati, pltigi se najfalej dobijo v trgovini z železani pri JURIJUTOMKA vDOLNjOJLENDAVI IVAN MARKOVIČ, DOLNJA LENDAVA TRGOVEC S PORCELANOM I STEKLOM. Vsigdar imam v magazini vsefele stekla (glaze), porcelansko posodo, lampaše, kupice, literske glaže i driige kante, češko steklo, karbid, žepne letrične lampaše i baterije. K^k tudi vsefele posodo po najfalejšoj ceni vsigdar odam. — Prevze-mem tudi glažovanje novij hiš i denem v renie gledala i kejpe. FAL CENE! TOCNA PODVORBA! V EUGEN SCHON v DOLNJOJ LENDAVI (v hiši hotela Krona). Trgovina z ledrom i vsemi driigimi šoštarskimi potreb-ščinami. —: :—:— Velka zaloga lesenih kopit, se vsem svojim odjemalcom najtop-Iejše priporoča. NIZKECENE. TOČNA PODVORBA. ^^^^^.^.^¦^.^.ig^^^-^^^ig.^'žf<ž^^^g^^5 BENČ VVORTMAN MANUFAKTURNA TRGOVINA v DOLNJOJ LENDAVI USTANOVLJENA LETA 1874. je edna najstarejših manufakturnih trgovin v celom Prekmurji. u O > T3 O a 03 c o H DOLNJALENDAVA v Eckerovoj hiši. OSNOVANA 1873. DOLNJE LENDAVSKA Telefon Jt. 4. Pošt. hran. rač. 14061. Daje vsakovrstna posojila po najugodnejših pogojih. Sprejema vloge na tekoči račun in hranilne knjižice pod najugodnejšimi obrestovanji. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. trgovina z mešanim Ljutomeri priporoča svoj na novo ustanovljeni pogrebni zavod; v zalogi ma vse vrste rakev (trug) vencov, mrvečki prtov i vse v to stroko spadajoče predmete. aLom v zalogi ma vse vrste rakev (trug) vencov, mrvečki prtov i vse v to stroko spadajoče predmete. 53 FRANC WIRTH v LJUTOMERU, GLAVNI TRCi. Ima v zalogi vsefele glažovino, podobe, porcelanasto posodo, šajbe, posvete, firnajz, različne farbe i lake. BLAGO NAJBOGŠE! CENE NAJNIŽJE! B5 Opekarniška tvornica, umetni mlin i žaga, veletrgovina z vinom i manufakturnim blagom Alojz Krainz veletrgovec, veleposestnik — in posestnik vinogradov i. t. d. v Ljutomeri nudi v poljubnoj množini — takoj dobavno — najboljše pre-izkušen model strešnikov i bobrovega črepa (opeke) kak tudi zidno opeko, tesan les vsake dimenzije, raz- lične deske, špate i late za stavbe i mizarje po najnižjoj ceni. I I Blago za moške i ženske obleke i drOge I I ¦ ¦ potrebščine po zelo znižanih cenah. ¦ ¦ Tfldi je izvrstno ljutomersko vino več letnikov, po ugodnih cenah vedno v zalogi. Fran Repič, (poleg cerkvi.) Cene najnišiše! Blago najbogše! JiKsasHe njjmeem _____ samm&_______mssem" O kiipiije vsikdar po najnišišoj dnevnoj ceni na Cimermanovom mesti. y O V velkoj izbirl^ po jako nizki cenaj. w*^ c^^ ^ si prišparate, či kupitc vsakovrstno bla^o za obleke v i>tarojziiaiioi trgovini v# KOCYARA STEFAN šlosar i mehanikar MURSKA SOBOTA v dvorišči Peterkove gostilne. Popravla iujji'aluj vsUcic mašine za šivanje, bicik-line i vse drugo ineha-nično delo. KOpOJE stare šivatje inašine po najdragšoj dncvnoj ceni. TRGOVINA S PAPIROM I KNJIGAMI NAJEMNIK : ,,PREKMURSKE TISKARNE IN KN JIGO V EZ N I C E" r* o 2. 3 W *— (P o < < S fp ^ N) 3 3 (P O Velka zaloga vsefele katoličanskih molitvenih knjig ino etih evangeličanskih: ,,DUHOVNI ALDOV" ,,MOLITVI" i ,,PESMI". Dobijo se vsefele tisko- vine za župane, velka zaloga t r g o v s k ih k n i g. Fal cene ! Fal cene! apa^a^jagcjiiBTC^acjTBiicjiiBcaaacaKpajBicjMca^CTi! fD V) 1L 9 EU 5Š v3^-3^3^Cl&JC3iffiC^v-^ElTwg^raig^Fgi^15fe^ Za veselice se dobi konfetti, serpentin, za šaljivo- pošfo karte itd.! ^canBC3MCjBg3!nC3»C^BJaa8^BeC3S-Ei ^Tn^JgRgai^taggC^f^gn^itiJMiCJ^t;^; 0) lli veletrgovec . .. .. i®|@| k^tL ,....... priporoča občinstvi i malim trgovcom na velko i drobno začimbo i kolonijalno blago vsake vrste po najnižjoj ceni. Točna podvorba. Načelo:,,VELKI PROMETZ MALIM DOBIČKOM." vSSLfe ^^S^ ftSi^ 1S««4 Ui?*" tLi ^?5^s; €// "?lli ^SSb ?J.^^^ P AZITE! G-ospodinje, matere, snehe dugi zimski večeri so tu. Ali ste si že poskrbele delo za te večere s tem, ka ste znakiipile perje! Ne? Popaščite se i nakupite! Naj-finejše vseh vrst se dobi po jako ugodnih cenaj pri IVANIKOCET, «««'¦• • ČRENSOYCIH V toj trgovini pri cerkvi se dobijo i DRUGE RAZNE POTREBŠČINE V BOGATOJ IZBIRL TRGOVINA Z PAPEROM I IGRACAMI barnabAš erdošy prlc vodja tiskarne Balkanyi-ja MURSKA SOBOTA pole^r pošte i rim. kat. cerkvi. c u a> t/5 Ma v zalogi svefele pisarniške, šolske i za violine (gosli) po trebščine, novine i kalendare. 2 fp n Naznanje se da g. trgovcom,šteri Srce Jezušovoga kalendare odavajo, da ga po angro ceni tii dobijo. TOVARNA MESNIH IZDELKOV, IZVOZ GOVEDA TELEC I SVINJ Kupuje: govedo, teoca i svinje po dnevnoj ceni. na drobno i na debelo: Salame, Safalade, Posebne, Sunkarice, P a r i š k e, Krakovske, Debrecenske, Kranjske, Turistovske, Spehovske lno Braušvicke klobase pa tečne — — hrenovske, ooooooooooooooooo cd i tuo # V3 m c *o 0 0 a lcem eren E co *u a 0 u a a> .L• O Pleče, Karre, Rebra, Bedro, Prekajeno, Roulšunko, Roulpleče, Carsko meso, Papricirano ino nastolno slanino, Hamburgovsko slanino — — Svinskeino govenske jezike. — — — — DOBI SE: Mast I. i II. vrste ttidi na malo. Najfalej se dobi mela, cuker, sol ino vsefele portlandcement, špecerei blago, tak tudi Iraverze, vapno i vsefele driigo železno blago pri ČEH & GAŠPARI v MURSKOJ SOBOTI v Bergerovoj hiši. (Kdeje prle zadruga bila.) I ešče SALONIT ki je najbolša pokrivatja pala. -- Bolša je kak kakšašteč driiga pokriva-tja naprava, ar ie lejka, nezgorliva, zato tiidi najfalejša. SALONIT jc po nikdašnjem Bternit sistemi napravleni. FVekmursko skladišče je pri ČEH & GAŠPAR trgovini MURSKA SOBOTA vse potrebno se zve ttidi tam. GUSTAV DITTRICH špenglar, kotlar i inštalater v MURSKOJ SOBOTI. V delo vzeme: vsakovrstna gradbena špenglarska dela, kak: žlebenahišo pokrivanje tormov i po- krivanje z palami. Dela kompletne strelovode (vil-lamharito). Dela acetylengazssvro-jega sistema naj-bogšimi aparati. Na dale: vodo-vode (vizvezetek) kopalne naprave itd. itd. Vzeme vse v to delo spadajoče popravlanje. V skladarnici ma vsigdar kufrene k o 11 e za žganje ino zakotlenico po vsakšoj velikosti i najmenšoj ceni. Velika zaloga kufernih predmetov. Dobi se: vsigdar go- tovo kiinj- sko blago i vsakefele plejnatna potrebščina iz svojega gornajdenja Dela vsakefele kufrena dtla kak: kotle za šparhete (za vodo segrej- vanje) po meri. Na popravlanje se vzeme vsakefele kotlarsko delo. Molitvenike, rožne vence (čisla), svete podobice i svetinjice dobite po nizkoj ceni v SLOVENSKOJ KNJIGARNI v MURSKOJ SOBOTI. ŠOLSKE POTREBŠČINE: knjige, zvezke, risanke, svinčnike, pera, več vrst tinte, vsefele papir, ovijalni papir, farbe — posamezno in zbirke v škatulaj, čopiče, najfi-nejše gumije, risalni papir, risalne deske i sploh vse šolske potrebščine za gimnazijo, Ijiidske i meščanske šole, dale leposlovne knjige ma po zmernih cenaj svigdar v zalogi Slovenska knjigarna v Murskoj Soboti. E= r=0 SUKIC JURIJ klobučar v MURSKOJ SOBOTI. Dobijo se vsefele krščaki prosti i fini, moderni modeli: z Beča iz Graca po najmenšoj solidnoj ceni. Za fal peneze i za stari krščak novoga dobite i si prišparate dosta penez, či ga date vospucati pri zgoraj imenuvanom klobučari, tudi se pofarbajo krščaki v čarno, sivo ali v kakšošte farbo. 05= Prv%peda.:arska trgovina za mehaniko i tehniko i vse v to stroko spadajočo potrebščin je v Murskoj Soboti, b.^1.^ PAVEL FLISAR. ^l^f^J-^^^^sJ^^T/^^^s^vt-vJ/v^/^^^^vT/^vJ $' STAMPARIJA I KNIOARNA Ernest Balkanyi-a v Dol. Lendavi. Se preporoča za napravo vseh tiskovin za slavne oblasti ino urade, za šole, zadruge ino drtištva, zdravnike, trgovce ino zasebnike i. t. d. — Vse pisarniške i šolske potrebščine (koncept-, pisarniški papir, zvezki i. t. d.), svilen papir, kak tudi vsi deli za umetne cvetlice v zalogi. ZALOOA RAZNIH KNIO i MOLITVENIH KNIG. KMECKA POSOJILNICA R. Z. Z N. Z. v MURSKOJ SOBOTI, je pravi zadružni zavod prekmurs-koga kmečkoga ijOdstva i dozdaj ZZ prvi v sobočkom okraji. !Hi llranilne vlo^c se sprej- mejo od vsakoga proti najbogšemi intereši. Kniečki penez v kmečko kaso! !! Svoji k svojim ! !! JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD v MURSKI SOBOTI registrovana zadruga z omenjeno zavezo. Prevzema vloge na knižice, v teko-čem računi i blagajniške doznake. Vsa dela, štera spadajo v ban-čno stroko pro-daja najkulant-nije. Izdaja posojila na menice, vkni- žbe i vrednostne papire. K.ROJAC INO TRGOVHC Z UO-TOVIMI OBLHKAMI ZA MOŠKR mulSKD oUUDll '--.m,, Ma v zalogi | IVSale oble vsakševrste | ke za deco, moške go- I vsakše vr- # tove oble- | ste hobe ke, z caj- | po naj-ga ino | nišišoj štofa. 1 ceni. Delo vsakovrstne obleke se sprejme na mero, Dobroblago! Nizkecene! Dobra podvorba! Vsefele platno, štof e, cajge, vun a t e, druke, par-h ete, postelino, stolnjeki, ino vse ka spadne pod man ufakturno robo, nadale špecerijo, ga-lanterijo, drobnijo, mata vsikdar v velkoj zbiri Brata Brumen vMurskoj Soboti (na kflkli poleg birovije). Mata nadale na zalogi vsefele čre vlje (punčule) za ženske, moške in deco od najfaleših do najbogših. Zvuntoga mata zalogo šv? mašinov za švelje,sabole,črevljare (šujstre) ino, za domačo uporabo. Mašini se dobijo na rate, plačiivanje je 2 leti. Da je podvorba najbogša ino da so cene niske pa s 6 1 i d n e, se lehko vsakši sam zagviiša. Se priporočata vsem starim BRATA BRUMEN in tiidi novim odjemalcom HRAIU i POSOJILNICA k Črensovcih r. z. z n. z. uraduje vsako nedelo ino svetek OBRESTUJE HRANILNE VLOGE (NAVADNE) PO VEZANE VLOGE PROTIŠESTMESEČ-NOJ ODPOVEDI POD 5000 Din PO o o) 9 VEZANE VLOGE OD 5000DinNAVIŠEPAPO 9 VLOG STANJE JE ŽE NAD2 MILIJONA KMETSKI PENEZI SE NAJ VLOŽIJO V KMET-SKE HRANILNICE I NAJ SLUŽIJO V HASEK NAŠEMI KMETSKOMI LUDSTVI. ZAVUPAJTE NAM PENEZE, ZA ŠTERE DOBRO STOJIJO NAŠI KMETJE Z VSOV SVOJOV VREDNOSTJOV, KA VEClM SIROTAM JE LEJKO POSODIMO FAL INTEREŠ. Najfalejša _baute. ČJ fal pa dobro ščete kiipiti, te ite v trgovino s mešanim blagom Brata Kiihar MURSKA SOBOTA 25 let stoječa trgovina z meš. blagom pri Trautman Aleksandri v M. Soboti Cerkvena ul. 101. Dobi se vsefele manufakturno blago kakti: fini česki štofi za ženske i moške obleke, cejgi, za srakice platno, blazine, percheli, žuto platno, pravo farbersko platno za gvant i za šorce, giinje, poplanje, prti za sto i na po-stele, vsefele naštrikani gvant i robci, naštrikani kaputi za ženske, nioške i za deco, vsefele štrumfe itd., se dobijo po solidnoj dnevnoj ceni. Al^iVoiir Irg. s klobuki peri-• IVH aiy ]0m j kratkimblag. M. Sobota, Glavni trg, Bergerova hiša. Se dobi po najnižjoj ceni vsevrste perilo za ženske i moške, nogavice, rokavice, štrikano i pleteno blago, vse-vrste kratko i drobno blago. Ženski klobliki Filz i Čamatne od 125 Din naprej. Vsavrstna popravila klohiikov se prevzemejo. Žalni klobiiki se v 24 viiraj zgotovijo. ^¦¦¦¦¦a¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦naa¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦¦¦ «¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦!•¦¦¦«¦ "KOLOMAN LUTAR vorar v MURSKOJ SOBOTl odava nove vore po dnev- noj ceni i sprejme popra- vila, štera hitro i dobro popravi. Lončarske peči tak tudi posamezne kajle vsakoga falata iz najbolšega materiala izdclava i ma vsaki čas na razpolago JOŽEF CASAR, Bogojina p. Dobrovnik Prekmurje c 0) LJJ TO H c o < c a> o OLD t (D O m o nom, co < z vap C/D ct: OC < c o O5 D JE _Q ¦E _E c ra Z E LJJ E o OT o ro c E 3 ovi ani UJ 3l== 00 a> Prvoslaščičarno vMURSKOJ S0B0TI, v hiši g. Aschera ma SidonijaNovak Vsigdar friške torte i pecivo pa v poletnom časi vsaki dcn ttidi sladoled. Edina najvekša trgovina z ledrom i s vsemi šujsterskimi potrebščinanii je v M. SOBOTI pri vdovi ANA CČR. PREKMURSKA BANKA& PREJ MURASZOMBATI TAKARLKPeNZTAR »STARA GASA« OSNOVANA LETA 1873. MURSKA SOBOTA. Delniška glavnica Din. 1, 250. 000 — Vloge na hranilne knjižice in na tekočem računu, nad Din. 6. 500. ooo-— - Čekovni račun pri poštni hranilnici v Ljubljani štev. 14 .084. v Zagrebu štev. 35 .430. Brzojavni naslov: ,,PREKMURSKA" Telefon: Murska Sobota štev. 19. Telefon: Gornja Radgona štev. 9. IZVRŠUJE VSE BANCNE POSLE NAJKULANTNEJB. Amerikanski oddelek. EKSPOZITURA V GOR. RADGONI. AFILACIJE: HRANILNICAvKRIŽEVCIHd. d. v KRIŽEVCIH HRANILNICA v G. LENDAVI d. d. G. LENDAVA w& ¦u< t f SKAFARJOZEF BELTINCI, trgovina z zdelanimi kožami priporoCam1 vsakomi najbolše Fzčelane kože vseh vrst za obiiteo i črevle. Vsaki što1 'se je prepričao, lejko svedoči po-1 vsedi, da edino le pri meni dobite1 rzmirom najbole .trpežne kože i poplate^ po iako zmernoj dnevnoj ceni. i Či neverjete, poskusite. podružnica v DoL Lendavi Interurban telefon 16. Pošt. hran. rač. 12620. UJ »¦¦in.1 OJ f-O tu O UJ c* UJ > Q O UJ < < Q O a SPREJEMA HRANILNB VLOGE NA TE- KGCI RAČUN IN HRANILNE KNJIŽICE PROTI NAJUGODNEJSEMU OBRESTO- VANJU. k SPREJEMA MENICE V INKASO IN ESKOMPT. DAJE KRBDITB IN VSAKOVRSTNA POj SOJILA PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH. * IZSTAVLJA IZVOZNI^OM UVERENJA 1N PREVZEMA BANCNC GARANCIJE. OVLAŠČENl ZAVOD ZA TRGOVANJE Z DEVIZAMI 1N VALUTAMl. CN < a, rn c/i m > o rn O r* 2: > P\ C r-> z H rn