GLASILO TEKSTILNE TOVARNE NOVO MESTO Jmr NOVOTEKS ŠT. 1. leto X. - JANUAR 1982 Izredna seja delavskega sveta tozda Tkanina je bila 15. decembra 1981 Na izredni seji je delavski svet obravnaval anekse samoupravnih sporazumov za obdobje 1982 - 1985. Delavski svet je zavrnil sprejem aneksov k samoupravnim sporazumom sisov gospodarske infrastrukture, to pa zato, ker ti aneksi ne predstavljajo zgolj uskladitve temeljnih planskih aktov sisov z družbenim dogovorom o temeljih družbenega plana SRS 1981 - 1985. temveč predstavljajo nove, povečane obveznosti za temeljno organizacijo, ki pa niso bile zajete v njenem srednjeročnem planu. Prav tako je delavski svet zavrnil tudi sprejem samoupravnih sporazumov o zbiranju oziroma združevanju sredstev za potrebe občinskih sisov otroškega varstva, socialnega skrbstva, zdravstva in kulture, in sicer iz razloga, ker temeljna organizacija v trenutni težki gospodarski situaciji ne more sprejemati novih finančnih bremen izven tistih, ki so že sprejeta in predpisana z uradnimi prispevnimi stopnjami. Pod zadnjo točko dnevnega reda pa je delavski svet odobril investicijski kredit tozdu Trgovina (namensko) za izgradnjo (adaptacijo) trgovine na Glavnem trgu v Novem mestu in sicer v višini 5.000.000 din za dobo vračila 5 let po 11-odstotni obrestni meri. Tozdu Trgovina je odobril tudi kredit (namensko) za dajanje potrošniških posojil v višini 7.000.000 din za dobo enega leta. Nadalje je delavski svet sprejel sklep, da se repubUški komite za delo zaprosi za soglasje za nočno delo žena v letu 1982. Med drugim je delavski svet še sklepal o nabavi nekaterih osnovnih sredstev, določil dodatno stimulacijo voznikom motornih vozil, in sicer za voznike, ki opravljajo prevoz kolekcije in blaga na relaciji Novoteks (skladišče) do kupca brez spremljevalca. Delavski svet je potrdil opis del in nalog tehnika vzdrežvanja v oplemenitilnici ter določil oceno za navedena novoustanovljena dela in naloge, zavrnil prošnjo delavke tkalnice za delo samo v dopoldanski izmeni ter sprejel sklep o dodelitvi štipendije delavcu za študij na fakulteti za strojništvo (študij ob delu). 22. Seja delavskega sveta tozda konfekcija I Novo mesto je bila 22. decembra 1981 Obravnavanih je bilo 7 točk dnevnega reda. Pri pregledu izvrševanja sklepov je DS ugotovil, da še ni realiziran sklep 20. zasedanja, po katerem naj bi se manko, ki je nastal zaradi nepravilnega prevzema ter izdaje v skladišče, čim prej analiziral oziroma razčistil do inventurnih popisov. Zato je DS zadolžil določene službe, da na naslednjem zasedanju poročajo, kaj je bilo narejenega v zvezi z nepravilnim prevozom in izdajo izdelkov v skladišče. Glede ostalih sklepov pa je delavski svet ugotovil, da so še v izvrševanju, nekateri pa so že izvršeni. Delavski svet je nadalje imenoval komisijo za popis nedokončane proizvodnje in komisijo za odprodajo ostankov kolekcije ter določil njune naloge. Nadalje je DS obravnaval in sprejel plan delovnih dni za 1982, plan zaposlenih, štipendistov, proizvodnje, uvoza rezervnih delov ter plan investicij in investicijskega vzdrževanja za 1982. Navedene plane so predhodno obravnavali delavci tozda na zboru delovnih ljudi. Delavski svet je sprejel samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih pri skupnem izvajanju vzgojno-izobraževalnih programov, za podpisnika sporazuma pa pooblastil tov. Mijo Kurpesa. Nadalje je DS potrdil inventurne popise, opravljene v skladišču osnovnega izdelavnega materiala, pomožnega materiala in rezervnih delov ter popis v vzorčnem skladišču tozda. Pod zadnjo točko dnevnega reda pa je med drugim sprejel sklep o nabavi avtomata za napitke ter sklep, da morajo biti delavci, ki nameravajo zaprositi za kredit za nakup družbenega stanovanja, za novogradnjo ali adaptacijo stanovanja, namenski varčevalci najmanj eno leto. 12. seja delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb Dnevni red je obsegal 4 točke. Delavski svet je sprejel sklep, da se republiški komite za delo zaprosi za soglasje za nočno delo šestih kuharic obrata družbene prehrane v letu 1982. Nadalje je potrdil plan delovnih dni za 1982 za delovno skupnost skupnih služb. Po planu so vse prve sobote v mesecu delovne, v februarju pa je predvidena tudi ena solidarnostna sobota. Poleg tega je delovna sobota 17. aprila (zaradi prostega 26. aprila), ter delovna sobota 17. julija (zaradi prostega 23. julija). Nadalje je delavski svet sklepal o nabavi nekaterih osnovnih sredstev ter sprejel sklep, naj se v pravilnik o varstvu pri delu DSSS vnese pod zaščitna sredstva tudi delovne halje za čistilke. DS je na tej seji razpisal stanovanjska posojila za leto 1982. Razpis oziroma pogoji za dodelitev stanovanjskih posojil bodo objavljeni v Novicah. Pod zadnjo točko dnevnega reda je DS sprejel sklep, naj bi kolegijski poslovodni organ zavzel enotno stališče na nivoju DO glede obiskovanja (domačih) sejmov (kdo je po službeni dolžnosti upravičen, da se sejmov udeleži, ter da se mu povrnejo stroški). ANICA BARTOLJ NAŠI ODLIKOVANCI - NAŠI ODLIKOVANCI - NAŠI ODLIKOVANCI - NAŠI ODLIKOVANCI Visoko priznanje naši upokojenki SLAVKA BOGOVIČ, UPOKOJENA DELAVKA DSSS, JE DECEMBRA PREJELA ZLATI ZNAK ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE To visoko odlikovanje je Slavka prejela na predlog konference OO ZSS tekstilne tovarne Novoteks za uresničevanje delavskih interesov z večletnim družbenopolitičnim delom v sindikalni organizaciji oziroma naprednem delavskem gibanju in za pomembne uspehe pri njeni razredni naravnanosti, uveljavljanju ter razvoju. V obrazložitvi je bilo napisano: Slavka Bogovič, rojena 17. junija 1927, samostojni referent nabave v tekstilni tovarni Novoteks Novo mesto. Izhaja iz napredne družine. Maja 1945 je bila v Gotni vasi izvoljena za predsednico organizacije ZMS, kmalu nato pa so jo sprejeli v SKOJ. Udeleževala se je mladinskih delovnih akcij, kjer so jo večkrat pohvalili. V sindikat se je vključila 1946. Tri leta kasneje so jo pri okrajnem sodišču v Novem mestu, kjer je bila takrat zaposlena, izvolili za tajnico sindikalne podružnice, dve leti kasneje pa za njenega blagajnika. V letih 1966 do 1968 je bila članica tovarniškega odbora sindikata. Pogosto je delala v Zvezi komunistov, bodisi kot sekretarka osnovne organizacije, čla- nica sekretariata, v tovariškem razsodišču pri občinskem komiteju ZKS ali v občinski konferenci občinske skupščine, v delovni organizaciji pa je med drugim predsedovala komisiji za osebne dohodke v tozdu Tkanina, volilni komisiji centralnega delavskega sveta za kolegijske poslovodne organe. Aktivno se vključuje v družbenopolitično delo krajevne skupnosti, v kate- ri med drugim vodi delegacijo za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine. Za delo v krajevni skupnosti so ji 1980 podelili tudi priznanje. OF. Zaradi odgovornosti za delo in naloge, ki jih opravlja, trdne povezanosti s sodelavci in tovariških odnosov uživa med delavci delovne organizacije in krajani v Gotni vasi velik ugled. Plaketa delovne organizacije Novoteks Stanislav Dolenc—Luka, glavni direktor tekstilne tovarne Novoteks, je prejel decembra plaketo delovne organizacije To naj višje priznanje delovne organizacije je Luka Dolenc prejel v zahvalo za uspešno vodenje delovne organizacije ob odhodu iz Novoteksa na novo službeno dolžnost v Ljubljano. V obrazložitvi je napisano: Stanislav Dolenc—Luka, rojen 7. maja 1927 v Novem mestu, znan družbenopolitični delavec, eden najstarejših in najuspešnejših direktorjev delovnih organizacij v Novem mestu, izhaja iz napredne družine. Tako se je že v zgodnji mladosti v času NOB vključil v boj proti zavojevalcem in domačim izdajalcem. Po osvoboditvi je 1947 končal šolanje na srednji tehnični tekstilni šoli v Kranju. Takoj po končani šoli se je zaposlil v tekstilni tovarni Novoteks v Novem mestu. Prevzemal je vse odgovornejše naloge ter kmalu postal njen direktor. Pod preudarnim vodstvom tekstilnega strokovnjaka in gospodarstvenika je delovna organizacija, rojena po osvoboditvi, doživela nesluten razvoj in kmalu postala vodeča delovna organizacija za tovrstno proizvodnjo. Vključeval se je na vseh področjih dela, prevzemal je odgovorne naloge tako na gospodarskem kakor tudi na družbenem in političnem področju ter vse opravljal uspešno in s polno odgovornostjo. Med drugim je bil član republiških in zveznih organov gospodarstva, republiški narodni poslanec, predsednik okraja Novo mesto itd. Po razformiranju okraja je nadaljeval svoje uspešno delo v Ljubljani, kjer je bil vključen v razne republiške in zvezne organe. Med ostalim je bil član CK ZKS, član Gospodarske zbornice Slovenije in Jugoslavije, glavni direktor Poslovnega združenja tekstilne industrije Slovenije ter član drugih pomembnih gospodarskih, družbenih in političnih organizacij Slovenije in Jugoslavije. Ko je tekstilna tovarna Novoteks zašla v težave, je na prošnjo delavcev Novoteksa prišel ponovno v Novo mesto in v izredno neugodnem času prevzel odgovorno delo glavnega direktorja. Njegovo delo se je zrcalilo v ukrepih za stabilizacijo podjetja, reorganizacijo in umno gospodarjenje. Predvsem v zadnjih letih, ko so se pogoji poslovanja izredno hitro spreminjali, zlasti na področju zunanjetrgovinske politike, je znal tov. Dolenc pravilno usmerjati našo poslovno politiko in obenem spoštovati napore celotne naše družbe za stabilizacijo gospodarstva. Tu moramo omeniti hitro preusmeritev delovne organizacije v izvoz, saj smo kot volnarji veliki porabniki uvoženih surovin. Novoteks se je pod njegovim vodstvom konsolidiral ter izplaval iz težav in ponovno pridobil ugled, kakršnega je imel prej. Kot uspešen gospodarstvenik je poleg vseh ostalih zadolžitev prevzel nalogo predsednika medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko in tako s svojimi bogatimi izkušnjami pomagal marsikateri delovni organizaciji pri reševanju gospodarskih in drugih problemov. Neprecenljive zasluge, ki jih ima tov. Dolenc za uspešno rast delovne organizacije, uveljavitev na domačem in tujem trgu, s tem pa tudi za gospodarski dvig celotne dolenjske regije, se ne dajo plačati z denarjem. Prav tako se tudi ne da dovolj visoko oceniti njegove pripravljenosti, da je pri vseh zadolžitvah, kijih je imel, vedno našel čas, da seje pogovoril z vsakim delavcem, ker je sam visoko cenil delo in delavce. Zaradi svojega organizacijskega, strokovnega in gospodarskega dela ter tovariškega odnosa je tovariš Stanislav Dolenc užival povsod, največ pa med svojimi delavci, velik ugled. Svečanost ob podelitvi plakete tovarišu Dolencu Ob prisotnosti predstavnikov delovne organizacije in temeljnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij ter organov upravljanja je predsednik komisije za priznanja in odlikovanja uvodoma obrazložil predlog za podelitev najvišjega priznanja delovne organizacije tovarišu Stanislavu Dolencu. Plaketo Novoteksa mu je po slavnostnem govoru, v katerem se je tov. Fanika Kranjc tovarišu Dolencu zahvalila za vsa leta uspešnega dela in vodenja delovne organizacije, izročil predsednik delavskega sveta delovne organizacije Novoteks tov. Ratomir Pešič. V svojem govoru je tov. Fanika dejala: „Tovariš Dolenc, ko v teh dneh odhajate iz našega kolektiva, smo se tu zbrali vaši najbližji sodelavci, predstavniki temeljnih organizacij, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, da se vam kot dolgoletnemu direktorju zahvalimo za vse, kar ste storili za razvoj in napredek naše delovne organizacije. V povojnih letih, ki niso bila rožnata, ste začeli službovati, najprej v Novoteksu. Treba je bilo graditi in širiti tovarno. Tudi pogoji za delavce so bili veliko težji kot danes. Delalo se je z veliko vnemo in ogromnimi napori. Veliko je bilo prostovoljnega in udarniškega dela. Z obnavljanjem porušene domovine je rasel tudi Novoteks in skupaj z njim ste se tudi vi usposabljali v tekstilnega strokovnjaka. Nato vas je pot peljala v Ljubljano na razne službene dolžnosti. Ko ste pred štirimi leti ponovno prišli k nam za glavnega direktorja, je bila situacija pri nas težka. Podjetje se je znašlo v velikih težavah in izgubah, ki smo jih vsi občutili. Toda prišel je človek, ki je bil navezan na stari kolektiv in sodelavce in bil pripravljen pomagati. Z vašo strokovno pomočjo gospodarstvenika in uglednega tovariša so se kaj kmalu čutili premiki na bolje. Lahko rečemo, da je bila vaša zasluga, da je podjetje izšlo iz zelo težkega položaja, v katerem je bilo. Že prvo leto so se pokazali pozitivni finančni rezultati in vsi smo bili veseli. Vsa ta leta niso bila lahka. Skupaj z vašimi sodelavci se je bilo treba dogovarjati in načrtovati za naprej. Današnje gospodarske razmere v svetu kakor tudi pri nas so težavne, kar še (Nadaljevanje na 4. str.) (Nadaljevanje s 3. str.) posebej občutimo tekstilci. Tudi tu je velika vaša zasluga, da ste nas pravočasno usmerili, da čim več izvažamo in da si s tem zagotavljamo prepotrebna devizna sredstva. Še posebno pa vas cenimo kot človeka, ki razume delavca in se vedno zavzema za čim boljše življenjske in delovne pogoje naših ljudi. Za vse to se vam iskreno zahvaljujemo. V imenu vseh Novoteksovih delavcev vam želim veliko osebne sreče in uspeha na novi delovni dolžnosti. Želimo, da se še vračate k nam. Vedno boste dobrodošli.” MO ENJA Delavcem DO Novoteks Konec preteklega leta mi je potekla mandatna doba na položaju glavnega direktorja delovne organizacije Novoteks. Med vami sem bil že drugič, tokrat nekaj več kot štiri leta. To ni tako dolga doba, da bi se dalo razrešiti vse probleme, ki so se nakopičili v zadnjih nekaj letih. Ko sem sam pri sebi napravil obračun štiriletnega dela, sem ugotovil, da smo s pomočjo najožjih sodelavcev in ob prizadevanju in razumevanju vseh članov kolektiva uspeli zaustaviti nazadovanje delovne organizacije, za kar se vam vsem iskreno zahvaljujem. Posebej bi se rad zahvalil za prisrčen govor tov. Fanike Kranjc ob podelitvi plakete Novoteksa. Zahvaljujem se vsem delavcem v temeljnih organizacijah za pozornost, ki so mi jo izkazali na novoletnih srečanjih. Želim vam tudi v naprej veliko poslovnih uspehov. STANISLAV DOLENC -LUKA Znanje - napredek Tehnološki razvoj doma in v svetu vedno bolj izraža potrebe po novem strokovnem kadru na vseh mogočih področjih. Bolj ko razvoj napreduje, večje so potrebe. Istočasno pa se javljajo tudi novi poklici, ker so odkrita nova področja, ki zopet zahtevajo odgovarjajočo izobrazbo. Da družba ne bi stagnirala ali nazadovala, mora iti za razvojem. To pa ni mogoče brez potrebnega znanja, ki ga terja določeno delo na vseh ravneh zahtevnosti. Že naši predniki so se dobro zavedali, da so v znanju napredek, moč, svoboda, blagostanje, in pošiljali so svoje sinove v šole. To funkcijo opravljamo danes mi, delavci v združenem delu, ko s politiko štipendiranja omogočamo študij za potrebne poklice. Zdi pa se, da to ni zaživelo kot je treba, ker se še vedno pojavlja manko delavcev z določeno izobrazbo. Verjetno je treba iskati vzrok v tem, da ni izdelan dolgoročni plan kadrovskih potreb, ki bi omogočil tudi izdelavo plana štipendistov. Tudi na področju študija ob delu, ki ga omogoča ta ustava in zakon o združenem delu, ni najboljši red. V tem času nimamo niti dobrega pravilnika, ki bi spodbujal delavce k študiju. Če smo delavci glasovali, da bomo del našega vloženega dela prerazporedili za štipendiranje rednih študentov, potem imamo tudi pravico, da del sredstev prerazporedimo za študij ob delu. Poleg vseh obveznostih v službi in družini ostane malo prostega časa za študij delavca ob delu, ki za redni študij ni imel možnosti. Pravilno pa bi bilo, da se tudi takim omogoči, da si pridobijo želeno izobrazbo. Predvsem bi bilo potrebno s pravilnikom urediti, koliko dni ima študent ob delu pravico na pripravo za izpit (z ozirom na zahtevnost oziroma nivo šole), kajti to bi pospešilo študij, od tega pa bi delovna organizacija imela samo korist, ker bi hitreje prišla do strokovnega kadra, ki ima tudi že prakso iz dela, poleg tega pa ta kader ostaja v delovni organizaciji, medtem ko rednih štipendistov ostane zelo malo. Želim opozoriti vse, da v Novoteksu primanjkuje ustreznega kadra in če ga ne bomo imeli čim prej, potem tudi ni treba pričakovati, da nam bo šlo bolje. Dogaja se že, da ne moremo popraviti stroja, ker je tehnološko prezahteven, zato ga preuredimo na neko staro tehnologijo (in za to damo celo inovacijsko priznanje) ali pa stroj ne izkoriščamo, čeprav smo ga kupili zaradi potreb po izdelavi visokokvalitetnih izdelkov in plačali težke denarce. Vsak novi stroj vedno bolj zahteva strokovno usposobljene kadre, več umskega in manj fizičnega dela. Zgodovinski razvoj proizvajalnih sil in proizvodnih odnosov je dokazal, da se fizično delo zmanjšuje na račun umskega dela. In če je v kapitalizmu in državnem socializmu osnova industrijska revolucija, je v samoupravnem socializmu to zannstveno-tehnološka revolucija, ta pa zahteva, da je znanje vsepovsod, na vseh ravneh in področjih, odprto za vse in ne privilegij nekaterih. Mislim, da Novoteksu manjka še neko drugo splošno znanje ali ožja informiranost, ki jo naše glasilo ne more nadomestiti. Mnoge, ki so pred leti končali razne šole, je danes že prehitel razvoj in so potrebni novih informacij ali stalnega usmerjenega izpopolnjevanja. To bi bilo možno izvesti prek raznih društev ali delovne organizacije. Če bi bila večina delavcev do- bro seznanjena z vsem, kar se dogaja v svetu in je važno za delovanje naše organizacije (ali pa še bo), bi bili marsikateri sklepi na raznih sestankih boljši, kvalitetnejši, verjetno bi bilo manj zgrešenih investicij ali sprejetih pravilnikov itd. Vse te nepravilnosti pa se na koncu kažejo v dohodku, s katerim nismo zadovoljni, ne ukrenemo pa ničesar. Marsikdo se že dalj časa sprašuje, kako naprej, kaj delati, koliko, kje? Vprašanj je veliko, odgovorov malo. Ni posameznika, ki bi našel odgovor, zato ga moramo najti vsi skupaj s skupnimi močmi. Odgovor ni enostaven, ampak je zapleten, kot je zapletena današnja družba, in če lahko kdo daje danes odgovore, potem so to le visoko sposobni strokovnjaki v tesnem sodelovanju med seboj in povezani z zunanjim svetom. Naj navedem v premislek, da je Japonska edina država na svetu, ki nima nezaposlenih delavcev, ki se bori za čim večji uvoz, ki ima instaliranih največ industrijskih robotov, ki je po vojni tudi največ naredila na področju izobraževanja, ki tekoče plansko pripravlja in izvaja prekvalifikacijo, ker določeni poklici propadajo, z razvojem pa se pojavljajo novi. To pa jo je tudi privedlo v sam vrh svetovnih proizvajalcev. PETER KOSTREVC Dopisujte v vaše in naše glasilo! JUGOSLOVENSKA NARODNA ARMIJA LJUBLJANSKA ARMIJSKA OBLAST PRIZNANJE 3ndu$iHj$bm jasiklto« dru$lvu kkdlilne lovanic,jKbvokk5' 2a uspešnu saradnju sa 3^4 na unapredjenju proltvpoiarne iaelile i obuke vojnika,a povodom „40-godi6mic« ^^slovcneke narodne armtjo' idana,r Ljubljana, V letu 1981 so bili gasilci IGD Novoteks v Novem mestu še posebno aktivni. Vključili so se v tekmovanje na vseh področjih dela in življenja v gasilski organizaciji, katero je razpisala Gasilska zveza Slovenije. Ustanovili so društvo Mladi gasilec na Osnovni šoli XII. SNOUB Bršljin; opremili so z vsem potrebnim mlade gasilce na šoli in prevzeli skrb nad usposabljanjem in urejenjem. Tesno sodelujejo z ostalimi gasilskimi društvi, zelo uspešno pa z gasilci v vojašnici Milana Majcna v Bršljinu. Skratka, takšna aktivnost v IGD Novoteks, kakršna je bila lani, še ni bila zabeležena. Gasilci Novoteksa so upravičeno lahko ponosni na svoje uspehe, na lepo urejene društvene prostore in tudi na priznanja, ki jih pogosto dobivajo. Eno takih priznanj, katero so prejeli ob praznovanju dneva JLA, danes objavljamo. Čestitamo našim neutrudljivim delavcem na področju požarne preventive. - Krasno, krasno Janez, odkar imam drseči čas, večkrat zdrsnem na kozarček! V_______________________________________________________J Proizvodno delo in delovna praksa Občinska izobraževalna skupnost Novo mesto je skupno z ravnatelji vzgojno-izobraževal-nih organizacij sestavila predlog razdelitve učencev prvega letnika usmeijenega izobraževanja po delovnih organizacijah, ki so od splošnih gospodarskih združenj zadolžene, da organizirajo izvajanje proizvodnega dela oz. delovne prakse. Tako je tudi naša delovna organizacija zadolžena za izvajanje proizvodnega dela in sicer učencev iz administrativne usmeritve, razen tozda Konfekcija II v Vinici, ki bo imel tekstilno usmeritev. Od 15. februarja pa do 15. marca bomo dobivali učence prvega letnika v treh skupinah. Vsaka skupina bo štela 22 učencev. Dolžnost vseh nas je, da jim za uspešno prakso zagotovimo prostorske, materialne, kadrovske, varnostne in druge pogoje. V ta namen smo tudi v naši delovni organizaciji organizirali dopolnilno izobraževanje za inštruktorje, ki bodo te učence sprejeli, jih spremljali ter nadzorovali njihovo delo. Predlog je, da se mentarstvo vključi v opise del in nalog, ki jih inštruktorji opravljajo, in se tako opredeli kot sestavni del njihovih delovnih zadolžitev. Na osnovi tega naj bi se oblikovalo tudi nagrajevanje teh delavcev. Vendar o sistemu nagrajevanja še ni točnih opredelitev oz. navodil. Zakon o usmerjenem izobraževanju določa tudi, da učencem na proizvodnem delu oz. delovni praksi pripada nagrada v skladu z njihovim uspehom. Mnenje večine delovnih organizacij v naši občini je, da bodo učenci prvega letnika, ki bodo prvič opravljali proizvodno delo oz. delovno prakso, težko dosegali delovne uspehe, zato je padel predlog, naj bo njihova nagrada enaka malici in sredstvom za varstvo pri delu ter drugim materialnim stroškom, ki jih bo imela delovna organizacija z organiziranostjo proizvodnega dela. V višjih letnikih pa bi dobili nagrado, ki naj bi bila odvisna od dejanskega prispevka učenca med trajanjem proizvodnega dela oz. delovne prakse. V skladu z učnimi načrti, ki jih je izdelala naša PIS, smo skupaj s strokovnimi delavci iz vseh proizvodnih enot okvirno opredelili dela in naloge, na katera bomo razporedili učence v času proizvodnega dela. Opis del in nalog smo posredovali šoli. Pri izbiri del in nalog za učence prvega letnika smo upoštevali vsa navodila, predvsem pa, da je zagotovljeno uresničevanje smotrov proizvodnega dela, ki so opredeljeni z diferenciranimi učnimi načrti, da ustrezajo psihofizičnim sposobnostim učencev, da ustrezajo z vidika varstva pri delu ter da omogočajo čim bolj samostojno delo in da je potreben čim krajši čas uvajanja. Vsaka skupina naj bi pri dvotedenskem opravljanju proizvodnega dela imela najmanj dvoje ali več del. Pred razporeditvijo na opravljanje posameznega dela smo dolžni (v skladu z učnimi načrti) seznaniti učence z nevarnostmi dela in jih praktično spoznati s sredstvi in ukrepi za varno delo. Ves čas proizvodnega dela oz. delovne prakse bomo tesno sodelovali z šolo, iz katere so učenci. O načinu sodelovanja se bomo dogovorili s pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih pri skupnem izvajanju vzgojno-izobraževalnih programov v skladu s samoupravnim sporazumom, ki ga nam je posredovala posebna izobraževalna skupnost za tekstilno stroko, ki je trenutno v sprejemu. MARIJA HADŽIČ Z optimizmom v jubilejno deseto leto POROČILO IZDAJATELJSKEGA SVETA GLASILA NOVOTEKS ZA LETO 1981 Izdajateljski svet, ki laično opravlja svoje delo, je v preteklem letu uspel stoodstotno opraviti svoje planske zadolžitve. Naše glasilo je izhajalo redno enkrat mesečno in je tako v letu 1981 izšlo 12 številk na skupno 260 straneh, kar pomeni, da je v poprečju vsaka številka imela 21,7 strani. V primerjavi z letom prej, ko je izšlo 16 številk na 240 straneh (številke je imela v poprečju 15 strani), pomeni, da je izdajateljski svet bil neprimerno bolj aktiven v letu 1981. Verjetno bi bilo pravilnejše, da bi časopis izhajal 14-dnevno, pa na manj straneh. ker bi informacije prišle delavcem v roke bliže dogodkom, ne pa tako kot danes, ko izhaja enkrat mesečno, pa so dogodki, o katerih so informacije v glasilu, že precej oddaljeni. To bi izdajanje sicer malenkostno podražilo, vendar bi bile koristi neprimerno večje. Na žalost se to pri nas, dokler ne bomo imeli poklicnega novinarja. ki bi se ukvarjal izključno z informiranjem, to ne bo dalo urediti. Izdajanje časopisa ni poceni. V letu 1981 smo plačali usluge Dolenjskemu informativnemu in tiskarskemu centru 734.099,30 din ter avtorske honorarje 83.328,00 dinarjev, kar skupno znaša 817.427,30 dinarjev. Za letošnje leto bodo stroški 15 do 20 odst. večji, ker so se papir pa tudi usluge podražili. Sindikat in ostale družbenopolitične organizacije ter samoupravni organi se morajo zavzeti, da bo razvoj dejavnosti informiranja dobil v programih srednjeročnega razvoja ustrezen poudarek in da bodo zanj zagotovljena ustrezna materialna sredstva. Stabilizacijski ukrepi ne smejo vplivati na zmanjšanje obsega informiranja. Upoštevati moramo vodilo, da je v težkih časih informacija potrebnejša kot sicer. V srednjeročnem razdobju se moramo v Novoteksu prizadevati predvsem za kadrovsko krepitev službe informiranja. Le poglejmo si priloženo tabelo, pa se vprašajmo, ali so družbenopolitične organizacije in samoupravni organi kaj ukrenili, da bi delavci bili dovolj informirani, in ali so strokovne službe opravile svoje z zakonom opredeljene dolžnosti, da delavce obveščajo. Verjetno ne, ker se sicer ne bi moglo dogoditi, da temeljna organizacija Konfekcija Trebinje v vsem letu ni smatrala za potrebno, da se s svojimi problemi, predlogi ali informacijami pojavi v glasilu; da je temeljna organizacija Trgovina to storila le s 4 informacijami, temeljna organizacija Predilnica Metlika s 15 in naša največja temeljna organizacija Tkanina le s 40 prispevki. Na ravni delovne organizacije bi bilo smotrno, da se v razpisu štipendij pojavi tudi potreba za redni študij na fakulteti za novinarstvo pa tudi za izobraževanje ob delu. Informacijsko dejavnost moramo bolj kot do sedaj navezati na sindikat in samoupravne organe, njeno sedanjo zelo pogosto odvisnost in preveliko navezanost na upravne sestave pa je potrebno če že ne odpraviti pa vsaj zmanjšati. Iz objavljene tabele je razvidno, da se je delovna skupnost skupnih služb pojavila s svojimi prispevki kar 215-krat in če bi šli teh 215 prispevkov analizirati po avtorjih, bi ugotovili, da se nekatera imena pojavljajo zelo pogosto. To pa izgleda tako, kot da bi si nekdo naše glasilo prilastil. S tem pa nočem kritizirati — nasprotno, zelo sem vesel in jim hvaležen, ker če ne bi imeli nekaj stalnih rubrik in sodelavcev, naše glasilo sploh ne bi moglo izhajati. Da bi uresničili to nalogo, je treba oblikovati odbore za informiranje, ki naj bi bili sestavljeni iz delegatov, ki jih delegirajo sindikat, ostale družbenopolitične organizacije in samoupravni organi, o čemer smo že pisali v našem glasilu. Tako sestavljeni odbori za informiranje naj bodo edini pristojni usmerjevalec informiranja v delovni organizaciji in v temeljnih organizacijah. Zagotovitev sveže in sprotne informacije v naši delovni organizaciji, ko izhaja glasilo le enkrat mesečno, je mogoča samo s kombinacijo tiskanega glasila in ciklostiranih Novic, ki izhajajo po potrebi, bodisi na ravni delovne organizacije, temeljne organizacije ali posameznih služb. Na žalost pa se teh oblik daleč premalo poslužujemo. Stabilizacijska prizadevanja pri informiranju naj bodo usmerjena v to, da ne bi dokaj dragega prostora v glasilu uporabljali za objavljanje manj pomembnih prispevkov. Največ prostora mora biti namenjenega samoupravnim in proizvodnim informacijam, ki so koristne za samoupravno odločanje. Na koncu mi dovolite, da se zahvalim vsem članom izdajateljskega sveta ter dopisnikom za veliko in koristno delo, ki so ga opravili v letu 1981, ter da jim ob zahvali za sodelovanje čestitam za dosežen uspeh v prepričanju, da bomo tudi v letošnjem desetem, to je jubilejnem letu našli skupno zadovoljstvo pri urejanju našega glasila. DeKa iiinirr-rimrr ------------------ soumo Tounu« toviub« m j ■'-o ■ NOVOTEKS SSSS t-; v v Sodelujte v glasilu svoje delovne organizacije! ^ T V L ] ŠTEVILO PRISPEVKOV IZ STRANI FOTOGRAFIJ RISB PRISPEVKA DOPISNIKOV DSSS METLIKE TKANINE KONFEKCIJE VINICE TREBINJA TRGOVINE JANUAR 20 21 11 29 20 18 2 3 4 2 FEBRUAR 20 25 5 23 15 15 5 2 1 MAREC 20 10 5 23 20 12 4 4 3 APRIL 16 19 3 22 14 19 3 2 1 MAJ 24 35 8 39 26 21 3 7 3 3 2 JUNIJ 24 33 3 33 24 22 1 5 4 1 JULIJ 24 30 2 32 21 20 2 3 4 3 1 AVGUST 24 26 4 25 18 16 3 4 2 SEPTEMBER 20 33 10 26 20 13 2 2 3 5 1 OVTOBER 24 33 11 39 25 23 1 4 7 4 NOVEMBER 24 32 2 23 20 12 4 3 4 DECEMBER 20 28 6 30 20 24 1 3 2 SEŠTEVEI/ 260 325 /0 344 243 i 215 15 40 43 31 O 4 IZ TOZD TKANINA - IZ TOZD TKANINA - IZ TOZD TKANINA - Samoupravno smo odločali IZ ZAPISNIKOV ZBORA DELOVNIH LJUDI TOZDA TKANINA V LETU 1981 Prvi zbor delovnih ljudi tozda Tkanina v 1981 smo imeli 21. januarja 1981. Zbori so potekali po obratih in po izmenah. Pod prvo točko smo izvolili predsednika zbora in njegovih pomočnikov po obratih za dobo do enega leta. Na dnevnem redu smo imeli obravnavo in sprejemanje temeljev plana samoupravnih sporazumov za posamezne samoupravne interesne skupnosti za srednjeročno obdobje 1981 — 1985. Sprejeli smo 12 samoupravnih sporazumov za družbene dejavnosti na ravni republike, na ravni občine pa 8 samoupravnih sporazumov. Pristopili smo k osmim skupnostim na ravni republike. Nismo pa pristopili k samoupravnim sporazumom tehle sisov in zvez: — za nafto in plin SRS, — za gozdarstvo SRS, — zveza vodnih skupnosti SRS, — za letališko dejavnost, PTT promet SRS, območna PTT skupnost, - zveza stanovanjskih skupnosti SRS in zveza komunalnih skupnosti SRS. K le-tem nismo pristopili zaradi tega, ker niso bili dovolj upoštevani interesi gospodarstva na Dolenjskem ali pa sporazumi nimajo nič skupnega s poslovnim predmetom Novo-teksa in podobno. Pod točko razno so bile pripombe zaradi neažurnosti strokovnih služb o izdelavi količinskih in finančnih planov ter planov delovnih dni za leto 1981, pripombe na pravilnik za nagrajevanje po delu režijskih delavcev, ki je nedograjen, pripombe o neenotni podelitvi koledarjev za vse zaposlene, o neurejenih prevozih, posebno ob sobotah. Zahteva se, naj skupne službe to uredijo in na naslednjem zboru poročajo. Na zboru je bilo prisotnih 627 ljudi. Naslednji zbor delovnih ljudi je bil 26. februaija 1981. Na dnevnem redu so bile obravnava in sprejem poročila o poslovanju tozda Tkanina za leto 1980 ter obravnava planov za leto 1981. Pri sprejemanju poročila o poslovanju tozda Tkanina za 1980 smo ugotovili, da je bilo število zaposlenih manjše za 44 ljudi, kot smo planirali. Proizvodni plani po obratih so bili doseženi, ponekod celo preseženi, razen v oplemenitilnici (zaradi neiz-šitega blaga; izpod plana za 4 %). Produktivnost je bila manjša v primerjavi s predhodnim letom. Bolniški izostanki so se zmanjšali za 9 % v primerjavi z 1979, povprečna plača je bila 6977 din ali za 29 % več kot leto poprej. Količinska prodaja v primerjavi s planom je bila manjša za 1 %. Izvozili smo za 70 % več kot leto poprej. Tako je bil dohodek višji za 10 % od planiranega in tudi del ČD za OD za 10% višji od planiranega. OD in sredstva skupne porabe pa za 12 % nad planom. Akumulacija v primerjavi z dohodkom je bila višja za 26 % od načrtovane. Pri sprejemanju poročila o poslovanju tozda za leto 1980 smo še sprejeli sklep, da finančni sektor pooblaščamo, da za potrebe likvidnosti uporablja denarna sredstva sklada skupne porabe, stanovanjska denarna sredstva skupne porabe (redni) ter denarna sredstva rezervnega sklada. Pri obravnavi planov za leto 1981 so bile pripombe na količinske plane ter na kvaliteto preje. Pripombe so bile tudi na plan delovnih dni, t. j. na prosti 23. in 24. julij. Delavci so zahtevali, da naj bi 23. in 24. julij bila delovna, zato pa dve soboti v septembru prosti. Pod točko razno so bile pripombe o neurejenih prevozih ter o problemu zobozdravstvenih uslug našim delavcem. Pristonih je bilo 644 delavcev. Tretji zbor delovnih ljudi je bil 29. aprila 1981. Na dnevnem redu so bili obravnava in sprejem rezultatov poslovanja za prvo trimesečje 1981 leta ter obravnava in sprejem cenika tkanin in pletenin za kolekcijo jesen-zima 1981/82. Pri obravnavi rezultatov za prvo trimesečje smo ugotovili, da je število zaposlenih za 14 delavcev manjše od planiranih. Proizvodni plani so bili doseženi v vseh obratih. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa se je obseg proizvodnje zmanjšal v vseh delovnih enotah. Ugotovili smo, da je stanje v tozdu zaradi slabe kvalitete preje zelo kritično. Zato smo sprejeli naslednje sklepe: 1. da se zaustavi oz. izloči iz proizvodnje vsaka preja, kjer bo čas šivanja kosa daljši kot 4 ure; 2. za vse nekvalitetne (zaustavljene) partije se bremeni predilnice oz. se le-te odštejejo od mesečnega plana; 3. vsi obrati morajo imeti enako vrednost točke izračun? na osnovi izhoda tkanin v skladišče (tudi predilnica v Metliki); 4. izvršitev plana in kvalitete po enotah se uporablja samo za osebno učinkovitost; 5. problematika posamezne enote naj bi se upoštevala samo takrat, ko je to zares upravičeno; To pa ugotavljata (na predlog vodje enote) direktor tozda ter vodja proizvodnje (skupaj s komisijo za delovna razmerja); 6. s predilnico v Metliki je treba dohodkovne odnose urediti tako, da bodo zagotavljali kvalitetno delo in tudi pozitiven finančni rezultat. Za pripravo predloga samoupravnega sporazuma, ki bi urejal to področje, so zadolženi direktor tozda, vodja proizvodnje in vodja kontrole kakor tudi ustrezne strokovne službe. Rok za pripravo predloga 1. junij 1981. Pod točko razno so bila vprašanja o nagrajevanju in dodatnem stimuliranju za popoldansko oz. sobotno redno delo. Pripombe so bile tudi na upravičenost premakljivega delovnega časa (rdeče kartice). Pravna služba naj v pismeni obliki odgovori. kdaj se bodo ukinile rdeče kartice — PDČ. Vprašanje je bilo tudi o tem, kako daleč je pripravljen postopek za reorganizacijo IVS. Na zboru je bilo prisotnih 624 ljudi. Naslednji zbor delovnih ljudi tozda Tkanina je bil 17. junija 1981. Na dnevnem redu smo imeli (poleg točke o pregledu izvrševanja sklepov z zadnjega zbora in točke razno) obravnavo in sprejem oz. potrditev cen proizvodov in storitev ter obravnavo in sprejem delitev sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Odločili smo se, da se 15 % od razpoložljivih sredstev veže na banko in 85 % razdeli za individualno gradnjo, s čemer bi zadovoljili večjemu številu prosilcev za individualno gradnjo. Pod točko razno so bile spet pripombe na račun premakljivega delovnega časa in zahteva, naj se ukine za vse v Novoteksu v Novem mestu. Pripombe so bile na izplačani regres za LD in sicer, zakaj se ni regres izplačal posebej v začetku meseca in zakaj je plača za mesec maj tako majhna. Pripombe so bile tudi na kvaliteto hrane v menzi. Zahtevali smo, da se denar, namenjen za prehrano delavcev, uporabi samo za prehrano, ne pa za vzdrževanje in kritje stroškov za stavbo, osebne dohodke zaposlenih v menzi, ogrevanje in druge stroške. V pripravi, tkalnici in oplemenitilnici so zopet bile pripombe na slabo kvaliteto preje. Prisotnih je bilo 653 delavcev. 30. julija 1981 je bil naslednji zbor delovnih ljudi tozda Tkanina. Obravnavali smo in tudi sprejeli poročilo o rezultatih poslovanja tozda v prvem polletju 1981. Ugotovili smo, da je število zaposlenih še naprej izpod planiranega (za 14 delavcev). Proizvodni plani niso bili doseženi v tkalnici in oplemenitilnici, produktivnost v primerjavi z enakim lanskim obdobjem je padla v vseh enotah. Povprečni neto OD na delavca je za prvih šest mesecev 8266 din, brez nadur pa 7942 din. Zato je poslovanje tozda za prvih šest mesecev bilo sprejeto s pripombo, da so OD premajhni in naj bi se glede na uspešnost poslovanja tozda v prvem polletju nekaj denarja namenilo za povečanje OD. Pri pregledu izvrševanja sklepov z zadnjega zbora je bilo ugotovljeno, da delavci niso dobili odgovora o možnosti nagrajevanja popoldanskega oz. sobotnega dela ter o ukinitvi rdečih kartic (PDČ). Ponovno so bile pripombe o slabi kvaliteti hrane ter o neurejenih prevozih, zlasti ob sobotah. Na zborih je bilo prisotnih 436 delavcev. Naslednji zbor delovnih ljudi, na katerem smo obravnavali in sprejeli poročilo o rezultatih devetmesečnega poslovanja tozda za leto 1981, je bil 29. oktobra 1981. Pri pregledu sklepov prejšnjega zbora smo ugotovili, da so avtobusni prevozi, zlasti ob sobotah, še naprej neurejeni, odtod zahteva, naj splošni sektor to zadevo reši z Gorjanci. Še naprej zahtevamo stimulacijo za popoldansko oz. sobotno delo ter ukinitev rdečih kartic (PDČ) v DSSS (ali da jih vsaj zmanjšajo na minimum, t. j. da se ponovno preanalizira, katera delovna mesta so upravičena do koriščenja PDČ). (Nadaljevanje na 8. str.) Študij dela V_________________J (Nadaljevanje s 7. str.) Pri obravnavi poročila o rezultatih 9-mesečnega poslovanja tozd Tkanina smo ugotovili, da je tudi v tem obdobju število zaposlenih izpod plana (za 13 delavcev). Proizvodni plani niso doseženi in tudi produktivnost je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, razen v pripravi, v vseh enotah padla. Povprečni OD je znašal 8457 din, brez nadur pa 8059 din. Število nadur v primerjavi z 1980 seje v tem času zmanjšalo za 5199 ur ali za 10%. Število bolniških izostankov, kamor so štete boleznine nad 30 dni, do 30 dni in porodniški dopust, je porastlo za 7 %. Pod točko razno so bile pripombe na slabo kvaliteto hrane v popoldanski in nočni izmeni. Zborov se je udeležilo 612 delavcev. Zadnji zbor delovnih ljudi tozda Tkanine je bil 25. novembra 1981. Na dnevnem redu je bila samo ena točka in sicer obravnava in pripombe na predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za OD in to za referendum, ki naj bi bil 3. decembra 1981. Za razliko od prejšnjih zborov, ki so tekli po obratih in po izmenah, je zadnji zbor v letu 1981 potekal v enoti tkalnica in je bil skupen za vse obrate. Pripombe in predlogi so bili naslednji: Zakaj ni upoštevan sklep zadnjega zbora delovnih ljudi z dne 29. oktobra 1981, v katerem je zahtevano najmanj 20-odstotno povišanje OD proizvodnih delavcev? Zakaj so startne osnove pri direktorjih toliko večje od prvotne točke? Pripombe so bile tudi na zelo kratek čas za javno razpravo za izvedbo referenduma in drugo. Predlagali smo, da se referendum preloži za toliko časa, dokler ne bo pripravljen takšen predlog, v katerem bo zajeto povečanje od 30 do 40 denarnih točk za vsa delovna mesta v celi delovni organizaciji. S tem bi bilo zagotovljeno približno 20-odstotno povečanje OD proizvodnim delavcem oz. delavcem z nižjimi OD, medtem ko bi se višjim delovnim mestom procent povečanja postopoma zmanjševal. Pozneje pa naj bi se naredil razpon na obstoječe ocene +- 5 % za vsako delovno mesto. V 62. členu naj se doda drugi odstavek, ki naj se glasi: Za delo ob sobotah po rednem razporedu (2,5 ali 3,5 izmensko delo) se delavcem obračuna dodatek v višini 20 % obračunske osnove ali akontacije OD za poln delovni čas. V praksi se delavci, ki delajo na normiranju delovnih postopkov in delovnih operacij, večkrat srečujejo z različnimi, včasih tudi nerazumljivimi problemi oziroma odkloni pri delavcih, pri katerih je treba normirati delovno operacijo ali postopek. Študij dela analizira način dela z namenom, da se ugotovi najbolj ekonomičen postopek dela, s katerim povprečen delavec doseže pri normalnem prizadevanju ustrezno količino in kvaliteto izdelka. Kaj pomeni v resnici normirati delovni postopek oziroma analizirati čas, potreben za opravljanje neke delovne operacije? Normiranje pomeni v prvi fazi ugotavljanej potrebnega časa za neko fazo delovne operacije, v drugi fazi pa je potrebno analizirati dobljene podatke. Pri tem ne mislim le na čas izdelave, pač pa tudi na čas izgub. Šele za tem je potrebno izračunati čas izdelave oziroma normo in določiti osnovo za stimulativni način nagrajevanja delavcev. Normiranje nima za cilj le, da izračuna potrebni čas izdelave in postavi normo za neko opravilo. Normiranje ima tudi nalogo, da poenostavi delo in olajša delo delavcu ter poišče tisto metodo dela, s katero bo proces dela najprimernejši za izvedbo, oziroma pri katerem bo rezultat dela najbolj ekonomičen. Poenostavljanje delovnih operacij ne sme v nobenem primeru iti na račun povečanja ritma dela, ampak moramo uporabiti najustreznejši ugotovljeni ritem. To pomeni povečanje proizvodnje z istim ali celo manjšim naporom delavca od napora, kakršnega je vlagal v delo pred normiranjem. Pri ugotavljanju, izračunavanju in postavljanju norme je potrebno vsem delavcem pojasniti vse prednosti in posledice novega, boljšega načina dela, ker je zelo pomembno, da se doseže polno sodelovanje, oziroma da ga sprejmejo tisti delavci, ki bodo opravljali delo, katerega normiramo, sicer je ves trud zaman. Za povečanje produktivnosti na strojih in s tem celotne proizvodnje je nadvse pomemben faktor ekonomičnega izkoriščanja delovnega časa. S povečanjem proizvodnje oziroma produktivnosti se zmanjšujejo stroški proizvodnje, s tem pa se znižuje prodajna cena gotovega izdelka, kar pomeni, da s tem dosežemo večjo konkurenčno sposobnost na trgu, oziroma prispevamo velik del k ekonomičnejšemu poslovanju temeljne organizacije oziroma delovne organizacije kot celote. Povsod v svetu zelo veliko časa in strokovnega dela posvečajo problemu, kako zmanjšati stroške proizvodnje. Zmanjševanje stroškov proizvodnje pa ni odvisno le od enega proizvodnega ali vodstvenega delavca, to je izredno širok pojem. Z razvojem tehnike in moderne tehnologije nenehno narašča produktivnost, z njo pa tudi proizvodnja; tudi pogoji dela delavcev se izboljšujejo vzporedno z naraščanjem produktivnosti dela. Pri tem pa je potrebno ne le prilagajanje delavca stroju, pač pa moramo tudi stroj in delovno mesto prilagoditi delavcu, ki z njim oziroma na njem dela. Nepravilna neenakomerna razporeditev dela zahteva od delavca precejšen napor in večjo porabo energije, kar zelo utruja delavca. S tem je tudi zmanjšan delovni učinek in delavec precej manj naredi, kot bi lahko, in še to pri večjem naporu. Prav tu pa odigra veliko vlogo študij dela. Z enakomerno razporeditvijo porabe delovnega časa je delavec bolj spočit pa tudi bolj učinkovit, kar pomeni, da s takšnim sodelovanjem (timskim delom) dosežemo večjo produktivnost dela. Zmanjševanje stroškov proizvodnje ni le delo ekonomistov (ekonomisti spremljajo, regi-strrajo, obveščajo in opozarjajo na elemente, ki so tesno vezani na ceno enote proizvoda oziroma konkurenčnosti na trgu). Zmanjševanje stroškov je predvsem tudi delo tehnikov, vzdrževalcev strojev in neposrednih proizvajalcev, le-ti imajo vse elemente v svojih rokah (od konstrukcije, tehnologije, priprave dela in proizvodnje do izhoda polizdelka iz skladišča, proizovdnje, skladiščenja gotovih izdelkov). Prav zato moramo biti vsi življenjsko zainteresirani za povečanje proizvodnje in produktivnosti ter za zmanjšanje stroškov proizvodnje pri doseganju optimalne kvalitete. Pri tem pa je nadvse pomembna boljša organizacija dela, eko-nomičnejše delo, koriščenje lastne pameti in razpoložljivih sredstev. SAVO - : *•*- * Tovariš Milan Kolenc je prišel v tozd Konfekcija I. v Novo mesto 1. julija 1974. Sel je skozi vse faze dela v naši temeljni organizaciji od predmontaže, kontrole, vodje traku do zamontaže in sedaj je v šablonemici. Poznamo ga kot vestnega, pridnega in vedno pripravljenega pomagati sodelavcu. V mesecu decembru je srečal Abrahama, zato mu ob njegovem življenjskem jubileju delavci tozda Konfekcija I, posebej pa sodelavci v šablonemici želimo še veliko zdravja in uspehov pri delu tako med nami kot tudi doma. Se mnoga leta, tovariš Milan. Koledar delovnih dni za leto 1982 legenda: tabela (X) za TOZD TKANINA, PREDILNICA Metlika in DS35. tabela (g) za TOZD KONFEKCIJA Novo mesto m Vinica tabela (C) za 3,5 izmensko delo DELOVNI DNEVI NEDELJE PROSTE SOBOTE DRŽAVNI PRAZNIKI SOLIDARNOSTNI DELOVNI DAN Ponedeljek Torek Sreda, Četrtek Petek Sobota Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Sreda Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Januar 2027 April 1 5 |l2 19 6 13 20 |A 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 9 16 23 30 3 # 17 0 |4| 0] M & Februar Marec 1 8 15 22 1 8 15 22 29 2 9 16 23 2 9 16 23 30 3 io 17 24 3 K) 17 24 31 4 11 18 25 4 11 18 25 5 12 19 26 5 12 19 26 6 # 6 7 14 N1 7 M M aj Jl in/j % IO 17 24 3l| 7 14 21 28 4 11 18 25 i 8 15 22 29 5 12 19 26 2 9 16 23 30 6 13 20 27 3 IO 17 24 7 14 21 28 4 11 18 25 A 8 0 5 0 2| 9] M 1 6~ M Julij 5'12 19 26 6 13 20 ^7 7 14 21 28 1 8 15 A 29 2 9 16 30 3 (Id 17 # A l 0 |2d Avgust m 2 9 16 23 30 3 IO 17 24 31 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 (4) (2) 0 f^l ^3] N September 6 13 20 27 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 9 16 23 30 3 IO 17 24 4 (A f2] I® Oktober 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 0 3 |io M N 31 Novemer A 8 15 22 A 2 9 16 23 3 IO 17 24 4 11 18 25 5 12 19 26 6 0 0 M 14 M December 6 13 29 27 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 9 16 23 30 3 IO 17 24 4 (l) 0 fšl [l2l fol Plan delovnih dni 1982 za TOZD Tkanina, Predilnica Metlika in DSS TRI IZMENE IN OSTALI od-tto.t DRŽAVNI . PROSTE DELOVNIH PLAČANIH MESEC DNI NEDELJE PRAZNIKI SOBOTE i DNI DNI UR Januar 31 5 2 »3 21 23 184 Pebruar 28 4 - 3-1 21+1 21 168 Marec 31 * - 3 24 24 192 April 30 4 1 3 22 23 184 Maj 31 5 2 3 21 23 184 Junij 30 4 - 3 23 23 184 Julij 31 * 1 4 22 23 184 Avgust 31 5 - 3 23 23 184 Septeaber 30 4 - 3 23 23 184 \ Oktober 31 5 - 4 22 22 176 \ Noveaber 30 4 3 3 20 23 184 Deceaber 31 ^ 4 23 23 184 T letu 365 52 V' februarju aolidamoatna torej delovna sobota 9 39 265 274 -1 solid. +1 solid. 2192 ZGODILO SE JE V JANUARJU 1. 1. 1925 je začel izhajati KOMUNIST, ilegalno glasilo CK KPJ. Urejal gaje Moša Pijade, ki je organiziral tudi tiskarno. Že po tretji številki, ko je policija odkrila tiskarno ter aretirala urednika, je časopis nehal izhajati. Moša Pijade je bil obsojen na 20 let zapora (pozneje mu je bila kazen zmanjšana na 12 let). 2. 1. 1945 je na cesti Celje - Konjice 13. slovenska udarna brigada ,,Mirka Bračiča" 14. divizije NOVJ napadla iz zasede nemško avtomobilsko kolono, uničila potniški avto in 3 kamione municije, nakar se je umaknila na Konjiško goro. 3. 1. 1942 je na pobudo partije OF slovenskega naroda izvedla prek frontnih in partijskih okrožnih in rajonskih vodstev plebiscitno akcijo, že tretjo po 29. oktobru 1941; akcijo je tokrat organizirala v spomin na žrtve, ki so v letu 1941 padle za svobodo slovenskega naroda, ter vseh, ki so trpeli in umirali po ječah in koncentracijskih taboriščih in bili pregnani z rodne grude. Akcija je še zlasti uspela v Ljubljani. Med 7. in 8. uro so bile ulice in vsi lokali prazni. 4. 1. 1967 se je v bližini Sremske Mitroviče smrtno ponesrečil Boris Kraigher, član predsedstva CK ZKJ in podpredsednik ZIS. 5. 1. 1921 je bilo slovensko Primorje s Trstom in Istro priključeno po rapalski pogodbi k Italiji. 6. 1. 1929 je kralj Aleksander proglasil diktaturo. Razpustil je parlament in razveljavil ustavo iz leta 1921. Postal je samozvan nosilec vse oblasti v državi. Razpustil je tudi občinske in oblastne samouprave, razširil zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi ter poostril zakon o tisku. 7. 1. 1944 so pri Sv. Primožu na Pohorju iz Pohorskega partizanskega odreda in Koroškega bataljona ustanovili 11. slovensko brigado ,,Milana Zidanška" 4. operativne cone NOV in POS. 8. 1. 1943 so v taborišču na Osankarici štiri policijske, dve orožniški in tri vojaške nemške čete ter bataljon, skupno okrog 2000 mož, obkolili Pohorski partizanski bataljon 4. operativne cone NOV in POS. V tem poslednjem boju bataljona je padlo 69 borcev, sovražnik pa je imel 19 mrtvih in 20 ranjenih. 9. 1. 1942 se je začel boj za Dražgoše, kije trajal tri dni. Cankarjev bataljon je zadal nemškim policijskim in vojaškim enotam hude izgube. Junaška obramba Dražgoš je bil eden od najuspešnejših bojev gorenjskih partizanov. Iz maščevanja so nemški okupatorji vas zravnali z zemljo, prebivalce, ki se niso umaknili, pa pobili ali izselili. 10. 1. 1945 je v hotelu „Evropa" v Kranju, kjer se je nastanil center nemškega ges-tapa, obveščevalni oficir Kokrškega partizanskega odreda postavil peklenski stroj. Padlo je 12 gestapovcev, policistov in oficirjev, od 17 hudo ranjenih pa jih je 15 umrlo v bolnišnici. 11. 1. 1929 je bilo z odlokom ministra za notranje zadeve prepovedano delo centralnemu delavskemu sindikalnemu odboru Jugoslavije in vsem včlanjenim organizacijam neodvisnih (to je levih) sindikatov. 12. 1. 1887 je umrl slovenski pripovednik Fran Erjavec. V svojih spisih je spretno združeval leposlovno in znanstveno pripoved. Znani so njegovi potopisi, nekatere povesti in podobe iz narave, posebej iz živalstva. 13. 1. 1953 je zvezna skupščina FLR Jugoslavije izglasovala zakon o temeljih družbene in državne ureditve; za temeljno načelo je razglasila družbeno samoupravljanje na vseh ravneh: od občine do federacije, v gospodarskih organizacijah in v javnih službah. 14. 1. 1953 je skupščina FLR Jugoslavije izvolila Josipa Broza Tita za prvega predsednika republike. 15. 1. 1942 se je v vzhodni Bosni začela nemška ofenziva proti partizanskim odredom in 1. proletarski brigadi. 16. 1. 1947 je skupščina Ljudske republike Slovenije sprejela prvo republiško ustavo. 17. 1. 1945 je vlada Velike Britanije odklonila predlog kralja Petra II. Karadjordje-viča, da vso zakonodajno oblast opravlja begunska vlada v Londonu. Kralj je postavil to kot pogoj za priznanje sporazuma Tito — Šubašič z dne 2. novembra 1944. 18. 1. 1943 so tri slovenske brigade (Tomšičeva, Gubčeva in Cankarjeva) krenile z območja Police pri Grosupljem proti Hrvaški, da bi skupaj s hrvaškimi enotami začele operacije proti sovražniku v Žužemberku in s tem razbremenile glavnino partizanskih enot, proti kateri so združene nemško-italijanske sile začele veliko ofenzivo, ki se je končala z bitko na Neretvi. 19. 1. 1940 je na pobudo Katoliške akcije žandarmerija v Novem mestu izvedla preiskave na gimnaziji in po domovih srednješolcev, osumljenih simpatij do komunizma. 20. 1. 1943 se je začela proti enotam narodnoosvobodilne vojske v Bosni in Hercegovini ofenziva, znana kot bitka na Neretvi. 21. 1. 1945 sta v Lipljah pri Žužemberku bataljon 9. brigade in jurišni bataljon 18. divizije NOVJ obkrožila in po dvodnevnem boju uničila 39. in 71. četo slovenskih domobrancev. 22. 1. 1930 je policija v Ljubljani aretirala Mileta Klopčiča, Toneta Seliškarja in druge sodelavce ,,almanaha najmlajših social- (S) Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Ponedeljek Torek Sreda četrtek Petek Sobota Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Jan uar 4 11 Il8 25 5 1219 26 6 13 20 27 7 14 21 28 A 8 15 22 29 A 9 16 23 ČP l3l io| Hm 3lj April 5 12 19 & 6 13 20 A 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 9 16 23 30 3 0 17 M A iij 18 bi Julij 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 1 8 15 A 29 2 9 16 23 30 @ 0 0 4 0/ IM voletne čestitke. Pripravili no tudi kulturni program. O' >ci so si z veseljem ogledali ig o „Škrat Kuzma” in lutkovno igrico „Didl, didl daja, dedek Mraz IZ OTROŠKIH UST Kaj bom, ko bom velik? Starostna skupina 4-5 let: šofer - Da bom lahko vozila. - Katarina zdravnica - Da bom zdravila babice in otroke. - Maja partizanka - Da bom streljala. - Natalija tovarišica - Čuvala bom otroke v vrtcu. - Irena mamica - Imela bom otroke. - Hermina frizerka - Strigla bom otroke. - Melita oče - Da bom lahko popravljal avto. — Matjaž šofer - Da bom vozil tovornjak. — Boštjan mamica - Kuhala bom. - Alenka policaj - Pazil bom na avtomobile, da se ne razbijejo. -Uroš Kuharica - Da bom pomivala posodo. - Nina Dežnike bom popravljal, da ne bo dež padal na glavo. -Mitja Starostna skupina 5 - 6 let: zdravnik - Da bi zdravil ljudi. - Alen delavec — Da bi delal. — Jasmin šofer - Avtobus bi vozil. - Robi trgovka - Ker bi vsi hodili kupovat. - Irena vojak - Sovražnike bi streljal, da ne bi našo domovino vzeli. - Damjan policaj - Promet na cesti bi vodil. - Uroš strojevodja - Lokomotivo bi vozil. - Igor policaj - Da bi ustavil avtomobile. - Dejan policaj - Če kdo zakuri ogenj. - Simon gasilec - Ogenj bi gasil. - Miroslav Rad bi kruh vozil v službo - Ivan Starostna skupina 6-7 let: miličnik — Zato, da jih bom ustavljal če bodo prehitro vozili - Blaž tovarišica - Da bom imela otroke. - Nataša vojak - Da bi merkal kaj. - Andrej gasilec - Da bom gasil, ko bo kje požar. - Janez kmetica - Ker bom živali pasla. — Jana zdravnica - Da bom bolnim pomagala. - Melita bolničar - Če bo kakšen umrl. — Tomaž učitelj - Da bom otroke za ušesa. — Mitja učitelj — Da bom otroke učil. — Erik pilot - Da bi padalce spuščal. - Aleš padalec - Da bom dol skakal. — Dejan mamica - Pa bom denar služila za kruh. - Bernarda partizanski pilot - Da bom branil naše ljudi. - Borut Jaz bi pa rad buldožerja vozil. - Boštjan v,__________________________________________________________________/ in prihod dedka Mraza prihaja”. Praznovanje novega leta in Prihod dedka Mraza je po- prihod dedka Mraza ima posebno vznemiril naše cicibane, seben čar in pomen za otroka, zlasti najmlajše. Njihov do- Otroci bodo srečni, če si bomo mišljijski svet je v polni meri več časa vzeli zanje in se jim v zaživel. Dedek Mraz je otroke igri pridružili, obdaril s skupnimi darili. TILKA BOŽIČ Dedek Mraz tudi pri nas V_____________________ W sredo, 30. decembra 1981, je tudi učence naše šole obiskal dedek Mraz. Vsem učencem nižjih razredov je prinesel lepa darila, ni pa pozabil tudi na nas, učence višjih razredov. Oglasil se je v tekstilni tovarni Novo-teks, ki je omogočila dedku Mrazu, da je nakupil 140 strokovnih in leposlovnih knjig (v vrednosti 30.400,00 din). Knjige bodo obogatile našo knjižnico in nas, saj se zelo radi zatekamo po znanje h knjigam in z njimi pridobivamo nova spoznanja. Upamo, da se bo dedek Mraz vsako leto spomnil, da lahko gre v našo tovarno Novoteks, kjer bo dobil denarno pomoč, da bo kupil lepo darilo za nas, POLONA KEKEC, 8.b OŠ XII. SNOUB BRŠLJIN MAMO TDUTaMTOUUMtMOVO MOTO .4*»r NOVOTEKS Z dobro voljo v novo leto FOTOKROIMIKA PRISRČNE PROSLAVE ZADNJEGA DNE DELA KONFEKCIJE NOVO MESTO V LETU 1981 IN DOKAZ, DA MLADINA KONFEKCIJE DELA Četrtek, 25. decembra 1981, je bil zadnji delovni dan za delavce tozda Konfekcija I Novo mesto. Odločili smo se, da ga bomo praznovali na svoj način tako kot vsako leto. Kulturna skupina, ki deluje pri 00 ZSM, je pripravila precej zanimiv šaljiv program. Sodelovala je skupaj s sindikatom. K svojemu programu so povabili še pripadnike JLA, ki so program popestrili z dodatnima dvema točkama in pa z glasbo. V svojem programu so kulturniki na zelo pester način prikazali zanimivosti celega leta, kritično, vendar na način, ki mu ne gre zameriti. Seveda ni izostalo tudi malo smeha na račun drugih. Umanjkala ni modna revija naše kolekcije, pa malo kritike na račun naše reklame itd. Priznati jim moramo, da so se kljub svojemu amaterskemu znanju dokaj dobro odrezali in zadovoljili interese svojih delavcev. Povabljeni so bili tudi gosti, vendar smo v naglici na nekatere nehote pozabili. Poudariti moramo, da so pri programu in pa kasnejši zakuski prisostvovali vsi delavci našega tozda, ki so še delali zadnji dan. Zato lahko s ponosom trdimo, da smo dokaj složen tozd, ki se kljub težavam, kijih imamo med letom, vsaj enkrat v letu skupaj razvedrimo in pozabimo na tegobe. Najbolj zaslužnim za naš tozd smo ob koncu programa podelili nagrade, ki so bile v podobnem stilu kot celoten program. Po zakuski so se nekateri še zavrteli ob srednje dobri glasbi, ki sojo izvajali mladinci JLA. Vse skupaj je trajalo od 12. do 16. ure, vendar lahko trdimo, da je bila zabava prisrčna. Menimo, da nam takih zabav manjka, kajti tudi to je eden od načinov, da se sodelavci med seboj združujemo. In na koncu želimo celotni DO Novoteks srečno, predvsem pa poslovno uspešno leto. 00 ZSM Konfekcija 1 skupaj z ostalimi DPO in delavci tozda Prizor iz skeča ..Raport” Tudi modna revija naše kolekcije ni izostala Za popestritev programa so poskrbeli tudi mladinci iz vojašnice Milana Majcna Nasmejani obrazi dokaz složnega dela Mladost, sreča, smeh Tudi darila so delo naših rok, dobili sojih najzaslužnejši Novoletno srečanje upokojencev Obrnilo je leto svoj list, kar pa nas, upokojence, nič ne veseli, čeravno se z vsakim letom vsi staramo, vendar staranje ni enako pri krepkem mladeniču ali rdečeličnem dekletu in pri nas, ki smo najlepša leta pustili za stroji in sedaj s takšnimi ali drugačnimi okvarami uživamo zasluženi pokoj. Izredno hvaležni delovni organizaciji, ki nas ob vsakoletnem srečanju seznanja z dosežki, nas obdari in pogosti, smo se zbrali v tovarniški menzi. To novoletno srečanje žal nismo mogli biti vsi zbrani istega dne, ker nas je preveč, saj nas je danes precej več, kot nas CtAMO TtKmNiTOtMNE NOVO MOTO -4iPr NOVOTEKS Sodelujte v glasilu svoje delovne organizacije! je bilo redno zaposlenih tistega povojnega leta, ko je bila naša delovna organizacija ustanovljena. Tako smo se zb v dveh skupinah v Novem n in eni v Metliki. Na srečanju, kjer is je v prisotnosti družbenoi .itičnih, samoupravnih in vod: enih delavcev pozdravil p.edsednik društva upokojencev Novoteksa tov. Stane Židanik, je spregovoril tudi poslovni sekretar DO Novoteks Danilo Kovačič, ki nas je spomnil na leta, ko smo skupaj gradili pogoje za sedanjo vehko, ugledno in v svetu poznano delovno organizacijo. Govoril je o gospodarski situaciji pri nas in v svetu ter se nam jev imenu vseh zaposlenih delavcev zahvalil za naš delež, ki smo ga vgradili v temelje današnjega Novoteksa, in nam zaželel dosti zdravja v novem letu 1982. Navdušeno smo pozdravili tudi glavnega direktorja tovariša Stanislava Dolenca, ki je prišel med nas, vsakemu stisnil roko in z vsakim izmenjal nekaj prisrčnih besed; kot vselej, Pridobiti si pravo mesto! VOLILNO-PROGRAMSKA KONFERENCA 00 ZK V TOZDU KONFEKCIJA I V četrtek, 17. decembra, smo imeli člani ZK v tozdu Konfekcija I volilno-program-sko konferenco. Kot vsakič ob takem času, smo pregledali dosedanje delo in sprejemali program za naslednje leto ter volili novo vodstvo. Sekretar je podal izčrpno poročilo o delu 00 ZK, odkar je prevzel funkcijo sekretarja. V poročilu je bilo kritično ocenjeno delo organizacije, ugotavljamo, da komunisti še vedno nimamo take vloge, kot bi jo morali imeti. To velja predvsem pri delu samoupravnih organov in ne nazadnje tudi pri delu ostalih družbenopolitičnih organizacij. To je bilo ugotovljeno tudi iz poročila na temo o vlogi komunistov v samoupravnih organih in DPO. Po končani razpravi je sekretar podal predlog akcijskega programa, katerega smo po krajši razpravi tudi sprejeli. Ta program pa vsebuje: 1. številčno ojačati našo organizacijo, 2. še bolj pozorno delati na vseh področjih v tozdu in DO, posebno na delegatskem sistemu. 3. aktivno delati na pripravah kongresov ZK Slovenije in Jugoslavije ter vse materiale, ki bodo na razpolago, temeljito predelati, 4. aktivno delati pri SLO in samoupravni delavski kontroli, 5. razvijati samoupravljanje v tozdu, 6. za vse zgoraj navedeno so zadolženi vsi člani 00 ZK in pa sekretariat, 7. posebno skrb moramo posvečati pravočasnemu informiranju naših delavcev. Ker ima organizacija glede na število zaposlenih malo članov ZK, smo volitve izpeljali javno. Razrešili smo staro vodstvo in sprejeli novo in to sestavljajo: Brane Derganc (sekretar), Olga Bukovinski (član sekretariata), Mira Kump (član sekretariata), Jelica Spasovski (član sekretariata), Lidija Plut (član sekretariata), Josip Dobrnič (informator). MIRA KUMP kadar je bil z nami, je govoril, mi pa smo ga poslušali. Na koncu nam je zaželel krepkega zdravja in mladostnega razpoloženja. V svojem govoru je med drugim dejal, da Novoteks brez takih neposrednih proizvajalcev, kot smo bili mi, ne bi nikoli postal to, kar je danes; tudi današnji aktivni delavci, ki so se učili od nas, prav tako zavzeto nadaljujejo tam, kjer smo mi nehali, in tako dolgo, dokler bomo imeli take delavce, bo Novoteks še naprej uspešno gradil svoj jutri. Ne morem opisati sreče in zadovoljstva prisotnih upokojencev. Prepričan sem, daje bila misel vseh nas, da bi DO, katere člani smo bili tudi mi, še v bodoče tako dobro poslovala in da naj mlajši, ki zamenjujejo starejše poslovodne organe, ne bi nikoli pozabili na nas, nekoč aktivne delavce Novoteksa, ter da bi se vsako leto še naprej srečeval, če že ne drugače, pa vsaj ob zaključku leta. Res je, da je Novoteks danes Jugoslavija v malem, saj zaposluje delavce skoraj vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. To pa pomeni, da se ni bati, da bo delavcev primanjkovalo z večanjem števila upokojencev, saj če ne bo dovolj delavcev Po besedah starejših upokojencev, ki so šli v pokoj pred 10 in več leti, je bilo razumeti, da ima Novoteks tudi zdaj dobre proizvajalce, upravljalce in gospodarje, kar je razvidno iz naših pridobitev, že po zunanjem izgledu od vhoda pa vse tja dol mimo proizvodnih dvoran do reke Krke. Zahvaljujemo se vsem zaposlenim delavcem Novoteksa, predstavnikom DPO delovne organizacije in tozdov za to prijetno srečanje. Prav posebna hvala pa gre poslovnemu sekretarju tov. Danilu Kovačiču, ki nas ob vsakoletnem srečanju seznanja z dosežki delovne organizacije, ter Stanislavu Dolencu, glavnemu direktorju, ki je vedno imel polno razumevanja in prijazno besedo za vse nas, starejše delavce. Slednjemu ob odhodu na drugo delovno dolžnost pa iskrena hvala za neutrudljivo delo v korist vseh zaposlenih delavcev Novoteksa, občanov Novega mesta in Dolenjske kot celote ter uspešno delo in zadovoljstvo na delu v Ljubljani. Vsem zaposlenim iskrena hvala za to srečanje, v novem gospodarskem letu uspešno premagovanje gospodarskih težav ter prekoračevanje planskih obveznosti ter osebnega zdravja, sreče in zadovoljstva. ALOJZ BLAŽIČ, up. delavec V četrtem trimesečju so darovali kri PREDILNICA NOVO MESTO Mitag Brane 27-krat, Kaferle Anton 16, Štandekar Anica 21, Franko Jožefa 6, Franko Franc 24, Mežnaršič Robert 4, Rajk Mile 27, Nadu Franc 34, Senica Vida 25, Novak Drago 19, Kupljenik Pavle 37, Pate Anton 23, Rupar Franc 4, Pate Jožefa 29-krat. PRIPRAVA Resnik Marija 10-krat, Dvornik Marija 10, Zajc Anton 2, Petan Rajko 24, Hostar Jože 21, Čučnik Milena 12, Zadkovič Milivoj 22, Butalin Stane 14, Krive Stane 1, Kaferle Marija 10, Dobovičnik Marija 8, Udovč Marija 1, Planin Milena 11, Kolenc Jožefa 24, Plantan Martin 38, Radovanovič Milan 15, Terlep Branko 8, Iljaž Franc 30, Zajc Anton 3, Barbič Karolina 22-krat. TKALNICA Zupančič Magda 22-krat, Kocjan Anica 17, Korče Marija 22, Bele Ivanka 6, Rudman Janez 2, Kavšček Jože 24, Vaupotič Drago 15, Kocjančič Ivan 34, Žučak Drago 9, Samec Alojz 10-krat. OPLEMENITILNICA Boltes Jože 3-krat, Špringer Ana 21, Rozman Janez 5, Fideršek Majda 13, Božič Milka 23, Klanščak Ljubo 7, Fartelj Marija 2, Gril Marija 7, Kotnik Zdenka 15, Kralj Ana 19, Skorupan Slobodan 14, Bogolin Slavko 32,Gorenc Fani 8, Drkušič Ljubica 4, Rukše Tončka 31, Kozjan Martin 34, Potočar Anica 13, Pavlič Marija 15, Irt Miha 12, Kotnik Zdenka 16, Vidmar Martina 10, Mlakar Jožica 14, Kajtazo-vič Draga 43,Stipič Avguština 25, Vasič Dušan 27,Gerzetič Milan 21, Kebelj Rozalija 6, Avsec Viktor 32, Vovk Jožica 15, Boltes Jože 4-krat. INVESTICIJSKO-VZDRŽEVALNI SEKTOR Dravinec Slavko 23-krat, Kovšca Franc 12, Štamfelj Franc 10, Može Martin 25,Gole Anton 13-krat. SKUPNE SLUŽBE TO TKANINA Staniša Ivan 7-krat. KONFEKCIJA NOVO MESTO Rozman Jože 20-krat, Žmavc Simona 17, Bedek Ana 5, Rapuš Dragica 4, Grabljevic Boža 6, Močnik Milan 21, Mišmaš Jože 36, Radež Martin 15, Klemenčič Anton 12, Mitag Jože 19, Miklič Marija 6, Glinšek Jožica 10, Novak Jože 16, Vovko Dušanka 8, Vrščaj Jože 37, Rolih Slavka 2-krat. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Anžlovar Stanko 19-krat, Levstik Valentin 21, Štravs Jožica 5, Jerič Miha 6, Hrnčič Ana 7, Kastelic Stane 21, Koprivnik Bruno 8, Belavič Matija 16, Kastelic Valerija 3, Hrastar Danica 18-krat. MILENA ^ — hvala za Življenje --1 TEBI, KI Sl DAL ~ ~ KRI IZ ZlL DEL SEBE SAMEGA. L ____________________________________________ - ( N Sodelujte na delavskih športnih igrah! Vse člane DO Novoteks obveščamo, da bodo tudi v letošnjem letu delavske športne igre v okviru občine Novo mesto. Ker imamo vedno probleme pri sestavi ekip, prosimo vse, ki bi želeh sodelovati v spodaj navedenih disciplinah, naj se zglasijo v splošnem sektorju pri Mihi Leganu, soba št. 78. Tekmovanje je za moške in ženske v naslednjih disciplinah: ODBOJKA, STREUANJE, PLAVANJE, ATLETIKA, MNOGOBOJ, VEDRA REKREACIJA, SMUČARSKI TEKI, SMUČANJE (ALPSKO) NAMIZNI TENIS - SAMO MOŠKI BALINANJE - SAMO MOŠKI ŠAH - SAMO MOŠKI KEGLJANJE — sestava ekipe v okviru KK Novoteks Prijavijo naj se vsi, ki so že sodelovali na DŠI občine Novo mesto v navedenih disciplinah. Prijavite se v čim večjem številu! KOMISIJA ZA REKREACIJO IN ŠPORT V___________________________________________________J Vreteno V_________________y 1. polmer 2. mednarodna humanitarna organizacija 3. oglašanje zveri 4. Ribniška kovinska industrija Ribnica 5. pletenina 6. Tovarna pletenin in konfekcije Kočevje 7. osvežilna pijača 8. nečak tete Mare 9. končni izdelek predilnice 10. začetnici imena in priimka svetovno znanega izumitelja na področju elektrotehnike iz Smiljana pri Gospiču 11. utežna enota Če ste v decembrski številki našega glasila pravilno rešili vreteno , ste dobili takle izid: 1. N, 2. NA, 3. PAN, 4. NAPO, 5. SPONA, 6. STOPNA, 7. STOPA, 8. OPAT, 9. TOP, 10.PO, ll.O. Pri reševanju vretena vam uredniški odbor želi obilo zadovoljstva po dobro opravljenem delu. Jm NOVOTEKS Zahvala Ko se je tako boleče in nenadoma sklenilo življenje mojega dragega očeta FRANCA VERCKA, so mu delavci IVS izkazali zadnjo čast z lepim cvetjem in spremstvom na njegovi zadnji poti, za kar se jim iskreno zahvaljujem. ROŽA ŠPRINGER OUMOTIMSTMTOMUMi NOVO MOTO jmr NOVOTEKS NOVOTEKS je "o tekstilne tovarne Novo me sto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2000 izvodov. Glasilo ureja izdajateljski svet v sestavi: Hinko Šintler (predsednik), Danilo Kovačič, Alfonz Žižek, Martin Radež, Jana Jovič, Mojca Peroci, Maijan Žalac, Rudolf Vlašič in Mirko Albija-nič. Glavni in odgovorni urednik: Danilo Kovačič. — Uredništvo: NOVOTEKS, Novo mesto, Foersteijeva 10 — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list; tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.