IZDAJA PROPAGANDNI O D S E N

J P O

Leto I. Dne 1.junija 1944. st.3.


JUŽNO - PRIMORSKI

I.e.to I. St. 3 . Dne 1.VI.1S44.

PARTIZANSKA.

Zvezda rdeča, zvezda danica,
vseh jugoslovanskih narodov znak.
Ivlodra je roka Tita, vodnica,
ki pelje v svobode zlat dan.

ICot strela je bila sovrage svoje,
neumorno prek žrtev bije najprej
ITerace, fašiste, izdajalce svoje;
ni bala velikih, številnih se mej.

Zvezda rdeča ti partizanska,

Bog te ohrani nam tisoče let,
v tebi je vstala svoboda slovenska,
ti odrešila slovenski si svet.

Tebi zapojmo vsi bratje Slovani,
od Trsta do Vladivostoka.

Prosti pod tabo bomo Slovani,
pesem doni naj ti visoka!

' Velimir

1

v! ;

i

Z-maga ni marmor. Zmaga niso
etil&.Zma&a je v cestnem pa
hu in snegu, v znoju in kr¬
vi. Zmaga ima mnogo ran,raz
"bolele nogo in od naspan;a
vnete oci•

lija Zhrenburg.

Dne 21.maja 1342. je "bil v Ljubljani iz¬
streljen narodni liercj Tone Tomšič,organiza¬
cijski sekretar CIT TQ?S. Umorili so ga faši¬
sti, ker je delal za svobodo slovenskega na¬
roda. Njegova, smrt je ena največjih žrtev na
šega naroda. lil je velik revolucionar in bo
rec ter spada ned prve vodilne tvorce narod¬
no osvobodilnega gibanja pri Slovencih.

Ob obletnici njegove smrti;pa se spomni-

so padle v borbi za svo

mo se onih žrtev, ki
bodo po gozdovih, pomrle po italijanskih in
nemških taboriščih, ustreljeni!), talcev itd.
Koliko življenj je ugasnilo od fašistične ro
kei

In kaj so fašisti dosegli s tem?

Narodna pripovedka nam pripoveduje o zma¬
ju, ki je imel devet glav. Sel je junak, da
ga bo ubil ter mu odsekal glave.Odsekal . je

nove

prvo in mesno ene so zrasie zmaju tri
glave iz zevajoče rane.

Tak zmaj je tudi slovenski narod.Bolj ko
so ga fašisti pobijali in zatirali,večji od¬
por je rastel. Kihee ni klonil.Ce so ubili o
četa, je šel sin v partizane:; če ie padel še
brat, je puško podedoval mlajši brat; če je
padel mož, je vzela puško na ramo žena.

Narod slovenski šeni  spuščal in se še
danes ne v neplodno objokovan j e..ko smo pri¬
čeli borbo ;  smo vedeli' da pot do svobode ne
bo posuta z rožicami - trnjeva in trda bo.Ve
deli smo, da bo borba, da bo tekla kri,kajti

2

t


*

• ^

brez uje ni bodočnosti, ni obstanka.

Žili smo nekoč lilapci.klanci, ki smo ver
ro in pokorne sluzili vsakomur, ki nas je mi
kostno sprejel v službo, rili smo zaničevani
od vseh.

ICo jo Cankar napisal knjigo "Hlapec Jer¬
nej", je neki nemški pesni:;, izjavil: “Tako
knjigo je mogel napisati samo Cankar, ki je
član hlapčevskega slovenskega naroda; Nemec

ne bi mogel nikoli napisati kaj podobnega."

Bili smo hlapci; toda danes nismo veČ.Tr
da je bila pot, s trnjem in kamenjem posuta,
po kateri smo prišli do tega. kar smo.

TTe smemo pa misliti, da je že vso dose¬
ženo. Ne smemo biti pijani od naše zavesti:
zmagali smo.Pripravljeni moramo biti še na
najhujše, čeprav mogoče niti prišlo ne bo več.

"Horda ni se dan vstajenja, morda je Še¬
le cvetna nedelja in je pred nami še Oljska
gora in križev pot in Golgota.Ali naj se ago
di, kar se mora zgoditi! V našit srcih je za
pisano, v evangeliju, da vstajenje pride,ker

mora urili


sodi

se vec bičanja in nani¬

zan ja, bodi pot na Golgoto se tako strašna ,
še tako strma, - uprimo.oči v 3once:naše ve¬
liko jutro je blizu, v lica nam se diha ro-

3

POŽGANI VASI KCiJiU!

Eo prišel na vrh griča 3em,
odiirl se mi je razgled,
ko videl strašno delo sem,
vasi požganih sled.

Tam kjer prej je stala vas,
da je bilo videti kras,
tam je zdaj kup razvalin,
da strah obide nas.

Edo vendar storil je zločin
in vas je vpepelil?

Pa bi na ražnju se smodil,
le to je vreden bil.

In kam ljudstvo ljubljeno
v nesrečnih dneh odšlo.
Zločinec ga je odpelj ar
na delo vsiljeno.

Na tujo zemljo, v tuji svet
je moglo v sužnost it'
in težko delo, trdi kruli
zdaj mora vsak dan vzit'.

Pa pride nam še srečni čas,
na novo bode zrastia vas,
■***•« in ljudstvo zdaj preganjano
se vrne k nam na Er as.

4

m

Izginil tujec v bo odtod,
ne bo vec tlačil nas;
zločinstvo bo poplačano,
več daleč ni ta cas.

ia misel v ne obdaja zdaj,
lo z griča zrem ta ir a,j,

PRIČETI:! SLOVENSKEGA GIBANJA KA KRASU
(leta 193*3.) •

3e predno je 'bila osnovana OP, 30  se po
nalili krajih - po krajih, zasužnjenih od fa¬
šizma - pojavljale tajne slovenske družbe in
sicer: družba študentov in intelektualcev ter
družba delavcev, kot predstavni! tega giba¬
nja je bil Pino Tomažič iz “rsta.

Zveza teh društev je bila osnovana v Tr¬
stu, potem pa, ko je bila organizacijsko že
utrjena, je začela posegati tudi na dežele.

Ljudstvo na deželi se ni upalo 3amo pri¬
praviti do odpora proti nasilju in podjar¬
mljenju od strani fašistov. Bilo je preplaho
in se je pustilo strahovati.

Prvi je bil Pino Tomažič, ki je zasejal
seme po naših kralkih vaseh in tudi po vipav
skih.Njegovo delovanje je takoj začelo dobi¬
vati odmev posebno pri mladini„i veseljem je
mladina sprejemala slovenske knjige in zače¬
la se je udejstvovati tudi z igrami.Te pa so

bile
preda
mo
li
vo

lo mogoč:

1G fcj i ll  <}  S 21—

e nam strogo prepovedane, ki bil
dslavijati jih pred širšimi mhož
v manjših skupinah in zunaj po gozdovih a
naših hribih. Za to je imel posebno velja
"Zajčii hrib" nad Škrbino proti Vipavi.

Tomažič, vesel, prijeten in moder fant
večkrat prišel po kralkih vaseh. HLadina

ga je poznala; videla je v njem človeka, ki
ljubi narod,ki je pripravljen dati narodu vse
karkoli je v njegovi moči.Njegova visoka iz¬
obraženost In premožnost ga nistp, ovirali, da
je sedel med nami, na kmečkih ognjiščih ter
nam dajakspodbudo za. delovanje v boljše živ¬

ljenje. kako bi ne imeli radi njega, ki nam
je prinašal oživljanje, katerega smo bili ta

krat tako potrebni.

*

6

Prišlo je leto 1340. To leto Je prineslo
k na:a težke preizkušnje. Tomažič' in. vsa člruž
so "oili iz d?.ni , vjeti in odpeljani v za¬

pore. Dvainšestdeset pridnih narodnih delav¬
cev je trpelo v zaporu. Gledajic je pi
sodba (28.Kil.1940.), katera je terjala
nas pet dragocenih žrtev, med kateri :i je hi
tudi Tomažič, ostali pa so dobili dosmrtno j

cev je trpelo v zaporu. Slednjič je priSla ob

od
bil
je

čo.

7 dnevih sodnih razprav so tržaški faši¬
sti hudo demonstrirali j razlivali so svoj bes
nad tržaške Slovence. Hazbijali so po njiho¬
vih stanovanjih in jih zmerjali kot pse.

Spomladi leta 1941 so Italijani mobilizi
rali. 3 tem je bilo mnogo mladine odtrgane od

organizacije. Duh narodnosti je plamtel v sr
cih mladih fantov.

Po razpadu Jugoslavije so prihajale tudi
do nas vesti o uporu rodoljubov proti okupa¬
torja. Z občudovanjem in navdušenjem so ljud¬
je poslušali vesti o akcijah, ki so jih vr¬
šili partizani.Vesti o partizanih in njiho¬
vih us.pehih je širila organizacija, ki je za
čela delovati v decembru 1341. na krasu, in
sicer v okolici Komna.

Organizacija se :je precej hitro utrjeva¬
la.

Dne 1.maja je bilo v Komnu in okolici raz
obešenih več zastav, slovenskih in rdečili.Ko
so orožniki hoteli sneti eno izmed zastav,so
bili trije težko ranjeni radi eksplozij e,pov
zroČene od dinamita. Zastava je bila minira¬
na.

Počasi se je organizacija razvijala, ker
je bilo dosti'"izdajstev in bilo je. mnogo lju
di odpeljanih v
našega naroda,
tiranije, ni moglo uničiti nobeno fašistično
nasilje in danes naš narod s dvignjeno glavo

zapore. Toda, jeklene volje
i je hotelo svobode in konec

vstaja iz sužnosti svobodi nasproti.

V  zgodnji pomladi so partizani pričeli z
napadalnimi akcijami. pri katerih so w sodelo¬
vali tudi naši kraski fantje, ki so že v po¬
letju 1942 odšli v partizane.

V februarju so napadli na poti Eazlje-Av
ber kamion fašistov.Pobili so vse ter zaple¬
nili mnogo municije.Pri tej akciji je sodelo
vala tudi tovarišica Panika, sekretarka 2IuI
za Primorsko.

Po tem dogodku je trpela vas Kazlje hude
posledice. Pridrveli so v vas Škvadristi ter
požgali več kot polovico, vasi. Ubili so šti¬
ri moške, med katerimi ste. bila dva mladaian
ta - Hartinova - katera so škvadristi zakla¬
li z bajoneti in ju pustili lezati.ua 3a-.pi/a
menja.

7 maju je bil izvršen drugi večji naj>ad
in sicer na Branilki poti v Raš.i, kjer so iz
nasprotnega brega vrgli partizani bombo in
zadeli poln kamion fašistov, ki so se razle¬

teli okrog - mrtvi,

Naslednji dan pa so besneli ter pobirali
škvadristi može, kogar so našli na poti.Lju¬

di so pri:

.jali v nobdn;; m jih tam ;j  u-
strelili. Prisilili so civilno prebivalstvo,
da je moralo gledati ustrelitev.

Bili so težki dnevi za vse naše ljudi,ki
so .jih morali preboleti. Beda kljub vsem žr¬
tvam niso klonili^ temveč so še z večjim po •
gumen Šli neustrašeno naprej v borbe.

Sledile so še druge akcije in dogodki, v
kateri!:

so se naši partizani junaško” izkaza¬

li.

pr vili da eii j un i j a,

so trije fašistovski kamioni

v toplem popoldnevu
peljali živež in
material postojankam ob električni Srti na
Brjah (Nabrežina). Ob malem gozdiču blizu va
si so jih pozdravile strojnice naših fantov.

Avtomobil je obstal, drugi se je prevrnil, a
tretji je zgorel. Devet lušistov je bilo -mr¬
tvih. Zaplenjena je bila cela zdravniška ara-
bulanca, več sladkorja in več rasnih drugih
stvari. Posledic ni bilo nobenih, ker so u-
begli fašisti izjavili, da so bili napadalci
Čisto posebni ljudje - junaški in ne naši.

ITaolednjega dne so pripravili ofenzivah
kor mravljinci so žuboreli vojaki po hribih.
Ali kaj? ITi c , prazen nič, kot da bi se par¬
tizani v zemljo pogreznili.

Take neplodne ofenzive so bile na dnev¬
nem redu za v vsak najmanjši dogodek.

Slednjič je prišel dan, ko so naši naj¬
krutejši preganjalci fašisti propadli. S tem
je že zasijal žarek prostosti, Širok val je
zajel vse množice. Zaceli so se postavljati-
odbori - narodna oblast - in naš narod je po
dolgih letih spet vstal, zmagoslaven in po¬
nočen na svoje junake, ker ve, da bodo samo
oni aoorinesii resnično svobodo.

Š. Vida

9

tekmovalka

Na tekmovanje brž hitimo,
da končno zmago'zadobimo.

Na fašiste se spustimo
in s smrtjo jim grozimo.

ilitraljezi pokajo in fašisti jokajo.

Fašizem hočemo usmrtiti, • '•
in nacizem uničiti.

Sa to se bije partizan ;
ki bori se noč in dan.

ilitral jezi pokajo in fašisti jokajo.

Eomožgalci tako govorijo,
dr bi naši prišli v tovar'šijo.

A prepozno jim že bo,

ker preveč gorja nardili so,

Ilitral jezi pokajo, domožgalci jokajo.

Četniki tak pravijo,
da z njih stranke nič ne bo;
zdaj se pa zavedajo
in se k nam. zatekajo.

v

Živel Tito, živel Stalin,
ki nas rešila sta s temin!

Orel -Jožef

10

Od Korpusa do edinice, ou vasi do
vasi, od griča do dcfline . odmeva en
san glas, treta je 'jekmovati, jan s
puško v roki, ti z umora, tretji na
polju itd. . •

Narodna zavest, mržnja do sovražnika in
volja po .maščevanju nam mora vliti moči ter
vzpodbuditi za še večje udarce po našem krva
vem sovražniku, iti iz uspeha v uspeh,od zrna
ge do zmage za lepšo bodočnost. To mora biti
naše geslo, naša pot, in x>o tej poti bomo ve
dno bližje dnevu zmage.

Saj nam mora zadostovati tisoč in tisoč
in tisoč' primerov naših starih borcev in a-
ktivistov, ki so 3e pod hujšimi pogoji,kot so
danes, delali in žrtvovali za zboljšanje. uso
de slovenskega naroda. Izpopolnimo se tudi
mi in postanimo mojstri svojega orožja ter se
z duhom in telesom poglobimo v našo sveto boe
bo proti vsem protiljudskim reakcionarjem.

Kdo bo več plavo-belih domozgalcev in na
cistov uničil, kdo bo več orožja zaplenil in
zbral; kdo bo prvi, to morajo biti naše mi¬
sli, naše želje in naši cilji ob tej uri, ko
se sovražnik krčevito zvija in hoče obdržati
svoje kremplje nad podjarmljenimi narodi, na
drugi strani pa že vidi svoje zahajajoče sen
ce. Sedaj je Čas, da stisnemo našo mlado in
krepko pest in udarimo po sovražniku odločno
in še bdij zvito pc njegovi koži.

Zato prav vsi na delo! Mladina s svojo o
gn j eno udarnostjo, borci,ki z orožjem v roki
kujemo svobodo, delavci, inteligenca, končno
vse- ljudstvo, da si cim preje zgradimo našo
novo hišo.

Borci in funkcionarjiiZdružimo vse svoje
sile,da bo Južnoprimorski odred prvi od vseh.

Stanko

11

ODKOD IZ PIVSKEGA CKSCŽJA

Večmesečno bivanje na Pivki je tovariše
drugega bataljona zelo priklenilo na ta del
slovenske zeval je. Kljub temu, da je bil po¬
gosto hud mraz in visok sneg, so bili tova¬
riši vedno veseli in zadovoljni ter hodili
vedno na akcije.

Pa tudi ljudstvo, ned katerim'so bivali,
je zelo vzljubilo te mlade fante, na katere
polagajo vso svojo zaupnost in nade. la saj
so le-ti pokazali med njimi vrednost zaupa¬
nja in požrtvovalnost, ko so preprečili Šva¬
bom prosto kretanje po tamkajšnji okolici.Hi
nili so tedni, ko se pc tamkajšnjih glavnih
cestah ni upal pokazati niti en nemški avto¬
mobil, minili so meseci, ko se po pivških va
seh ni pokazal ropanjazeljni nemški vojak.

Tovariši sc izvršili junaške akcije na
progovje ter tudi s tem pokazali svojo naj¬
več j o zmožnost.

Da ne omenim tovariškega obnašanja do
ljudstva. liogocno so donele partizanske pes¬
mi ob vznožju Nanosa; z njimi so izražali vso
dobro voljo do skorajšnje zmage.

maj, cvetoča Pivka.... ko dobi bataljon po
velje za preselitev v nižji Fras. Pa to ni o
vira veselemu razpoloženju tovarišev.Ilasprot
noi Razigranost vidiš na njihovih obrazih,
kljub temu, da je marsikomu ostala v spominu
brhka pivška Hieka, s katero se je v tem ča¬
su zavrtel ob zvokih harmonike.

Razigranost bereš na njihovih obrazih,ko
v redni vrsti zapuščajo taborišče v pivškem
gozdi Čira s prepričanjem, da tudi na Krasu do
kažejo s svojim obnašanjem svoje vrline.

Tov. Evgen

12

NOVA PCilLJO)

Pomlad je znova k nam prispela,
travnike, griče vse ogrela,
ogrela meni je srce,
da za narod bijem se.

Holikrat doma smo govorili,
da svoj jezik bi se učili.
Vendar je prišel tisti Čas,
da šola se sleherna vas.

Vesele matere so tega,
da z decc tujec se ne Ir ega.
lahko vsak svoj jezik se uči,
srce do naroda vzbudi.

ICaj mogli bi. jih zdaj učiti?
Sovraštvo treba odstraniti,
ljubezen splošna naj zavlada,
noben ne bo ob  čutil glada.

Ubogim, treba pomagati,
trpečim le ob strani stati,
ker dobro vsakemu to stri
tolažiti tega, ki se solzi.

To pa vsem v pouk naj bode,
vsak' ljubiti mora vse narode,
ker enega smo vsi očeta,
zato sovraštvo zgini iz sveta.

Borimo se za pravdo staro,
vsem narodom prinesti pravo \
zato vsak mora se boriti,
v našo četo v gozde priti.

13

Da fašizem vre j se  stere,
kapitalistom denar pobere,
ter potrebam zadostiti
in i:apr3j se še boriti.

Izdajalci lahko vsi spoznate,
tudi vi otroke že imate.
svobodo vsakdo bode 5util«
spomin pa vas jih bode mučil.

Zatorej, bratje, vsi kot eden,
izdajati ne sme nobeden,
da prej svoboda nam zasije,
preteklost temno vso zakrije.

Tov. P. Ludvik

3»

14

T T

dve p?.

Paii 20.aprila .je til naš prašnik in tudi
nemški. .Ii sme praznovali 25 letnico ustano¬
vitve Komunistične Partije Jugoslavije, Nem¬
ci pa rojstni dan Adolfa Hitlerja. Na isti
dan dva raz liju a praznika dveh različnih strvs,
ri, ki se pa bistveno med seboj razlikujeta.

Pa tudi na slovenskih tleh se je ta pra¬
znik različno praznoval.Hi partizani suo pri
sejali zvestobo slovenskemu narodu.,domobran¬
ci pa Nemčiji.

Primerjajmo besedili obeh priseg:

"Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom
zvest, hraber in svojim nadrejenim pokor en,da
bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo,
stoječo pod poveljstvom Vodje Velike Nemčije,
SS četami in policij o,proti banditom in ko¬
munizmu, kakor tudi njegovim zaveznikom svo¬
je dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slo
vensko domovino kot del svobodne Evrope. Za
ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje
življenje. Tako mi Bog pomagaj!"

"Pris.egam pri Časti svojega naroda, da
bom v vrstah Narodno Osvobodilne Vojske zve¬
sto služil svojemu narodu, boreč se proti o-
kupatorju in proti vsem domačim izdajalcem -

sovražnikom narodne svobode in narodnih pra¬
vic. Prisegam, da bom pokorno in zvesto vr¬
šil svoje dolžnosti ih izvrševal ukaze svo¬
jih predpostavljenih, Prisegam, da ne bom is
pustil orožja iz svojih rok, dokler ne bo na
ša zemlja očiščena sovražnikov, dokler ne bo
do zagotovljene narodu njegove pravice, in
svoboda.

Pripravljen sem sprejeti vso kasen
prekrsitev te moje zaprisege.

Smrt fašizmu - svobodo narodu!

1

K

II

Pri Vsemogočnem Bogu so prisegli pogin
svojega lastnega naroda. Dg bi slovesnejše iz
gledalo, in da bi 'bil Bog se bolj vesel te
prisege, je ljubljanski škof dr. Gregorij Ro
Sman bral še sveto mašo pred prisego.

Prisegali 30, da se bodo borili skupno z
morilci slovenskega naroda, s požigalci slo¬
venskih domov.Pokazali so s tem, da niso oni
nič boljši kot Nemci, marveč še slabši. So
bratomorilci, švabobranci, domožgalci.

V tem dnevu se je še enkrat očitno poka¬
zalo, kdo je pravi Slovenec, kdo zeli narodu
vse najboljše in kdo 3e tudi bori zanj.Gene¬
ral Rupnik je sam izjavil, da je rešitev slo
venskega naroda le v Veliki Nemčiji in da mu
svobode ne bo dala ne Rusija, ne Anglija in
ne Amerika in tudi lastni slovenski narod na
Veliki Nemčiji se bližajo zadnji dnevi in
tudi ure so ji Se štete.Bodo takrat Švabo¬
branci branili Veliko Nemčijo v svojem maj¬
hnem številu,, zvesti svoji prisegi? Ha j pa
bodo dosegli s svojo slepo in brezplodno tpr
bo? v v  ' .

Ce se ne zavedajo se danes vsi domobran¬
ci, kaj so storili s to svojo zaprisego,bodo
spoznali takrat, ko bodo Evropo zasedle in c
svobodile izpod fašistične Velike Nemčije si
le Rdeče Armade ter zaveznikov Anglije in A-
merikefpa se borimo in se bomo boril-i,dokler
ne bo slovenski narod dobil svojih pravic in
svobode, ter dokler ne bo uničen najveČji so
vražnik vsega Človeštva Adolf Hitler in nje¬
gova banda.

ITande

16

12. JU J 1944.

Akcija,- povsod akcija,
cel Južno-f>rimorski- odred.'

V Skopem je padla izvidnica,
en fašist črnogled.

RihenberŠki lačni črni psi
bi radi plenit šli Branjico,
ali naši odredovci
so jim napravili veselico.

Strojnice kot vijoline svirale,
granate ročn« tolkle takt,
puške kot pi£ Šalke piskale,
to je bila pnava jazsband.

Tako so plesali fašisti,
da kar na tl; so padali.

Pod Volčjim gradom pa maršalo
je vozil nemi ;i divji vod,
in manjkalo j ? jako malo,
da nikdar več bi ne hodil tod.

Da vodnik Jurca v strojnico
prve krogle nj dobil,
ki je pokvarila strojnico,
bi prav gotovo vse Nemce pokosi

In še tako bežali so;
mrtvih nekaj je ostalo;
če pa imeli bi še strojnico,
mrtev bi bil še maršalo.

Velimir

17

VS/JH HA ste: kohcu

Hemoi bi radi se vozili
po naši zemlji vsi slovenski,
da bi tem lase nas usužnjili
na svoj način prav peklenski.

A kjer živimo partizani,
to jim ne bo nikdar mogoče,
ker niso gospodarji sami,
je tudi, kar partizan si hoče.

Železnic, cest jim ne pustimo,
kar moste v zrak pomečemo,
da dela toliko jim naredimo,
ker mi povsod se gibljemo.

In še posebno v zadnjem Času,
ko v Vipavi moste zidajo,
mi pa smo vsi na Krasu
in iz železnic ceste vstajajo.

v* *

Cd Štanjela pa do Koprive
razbili smo vse tračnice,
in sjjravili v vse do griže sive,
kar vse je šlo v skrivalnice.

Sedaj naj vlaki vozijo tod
brez tračnic po sirjavni stepi,
ali naj pa spet popravijo pot,
pa v Vipavi bodo spet leteli.

Ha enem koncu 'Nemci so,
ki moste in vse gradijo,
na drugem partizani smo,
ki jim vsa dela v prali drobimo.

Velimir

18

AKCIJA V KREPLJAH

Že rano jutro zbrana četa
za akcijo bila je vneta.

Orožje hitro na rame,
postavili smo se v vrste.

In hitrih pet korakali,
da bi tam fašiste čakali,
kar Častno je in res lepo
zapleniti kako mitrico.

Postavili zasede tri,
da kak fašist jim ne zbeži.
A kaj, ko iz njih bunkerjev
nobeden ven ni prišel.

Zato zasede drugi elan
jih znova Čakale so tara,
ker kak fašist se ze dobi,
da v slast mu gredo kuriee.

Ha lov res šli so v bližnjo vas,
a drago plačan bil je špas.
Namesto da bi kokoši vzel,
v prša padel mu je strel.

Ostali so pa pobegnili,
da življenje rešit’ bi utegnili.
Nato tovariš je vesel
fašistu mitnico vzel.

19

Če bil bi usodo revež snal,
pri nas kokoši ne bi kral.

A to pa v zgled ostalih bo,
da krasti ni le kar tako.

Bog vedi, kje se je učil,
da svet ga kraski bo redil.
Samo za delavne ljudi
kraška zemljica rodi.

?ov.

P. Ludvik

Smrt:

Hitler:

!, Kic se i
vestiti
nika, ko

ura! !"

i e boji Sem te hotela samo ob
elješ s seboj tudi Hup
me v kratkem prideš obiskat.
20

VOJ

ASIIE AKCIJE KASEG

A CDRTOA

15.IV. 1944-. je bila zaščitna četa Štaba J?0
v zasedi v Rihenberku. lili so
30 m od grada, v katerem so na¬
stanjeni fašisti. Čakali so od
5 . ure zjutraj do 16 . ure.Faši¬
sti niso prišli v zasedo,videli
pa so jili, da gredo v vas. Tekli
so za njimi.Ko so fašisti zagle
aali nase tovariše,so se spusti
li v beg. Kaši so se jim pribli
zali na 70 m in so jih pozivali
na predajo.Eva od njih sta dvig
nila roke, tretji pa je pričel
streljati. Tovariši so ubili ser
genta maggiore in enega vojaka.
Zapleniti niso mogli- ničesa^ker
so fašisti pričeli_ takoj strelja
ti s bacaČem in naši so se mora
li umakniti.

16. IV.

16. IV. 194-

je pairoia II bataljona JIO uje
la v vasi Gropada pri Sežani do
mobranskega narednika Žiberna
Viktorja, doma iz Orleka pri Se
žari.Ta domobranec je bil tudi
dezerter is KOV.

je minerski vod IlbaluLjcna JFO
podri 4-5 telefonskih drogov med
Senožečami in Razdrtim. Žice so
prerezali na mnogih mestih.Ste¬
bre pa - sili so leseni - prere
zali še na pol.

. je II bataljon JPO v sporazumu
s X2X. divizijo rušili progo med

21

19.IV. 1944

civilisti, ki sc čili pobrani v
okolici Postojne. Tovariši so od
prli ogenj na kani on e, kjer so
■bili vojaki, in videli so, kako-
so se ti prevračali po kamionu.
Enemu je padla brzostrelka na
tla, katero sc tovariši zapleni¬
li. Sovražnik je imel enega .mr¬
tvega in štiri ranjene.

9.V. 1944

10.7.1944

je IJS V za Pivko-JPO miniral že¬
lezniško proge na 26 krajih, med
Divačo in Ober ležečani; 20 min
so zažgali ob 23. uri. Vse mine
so eksplodirale. Sovražnik je ta
koj začel streljati iz bližnjih
bunkerjev s strojnicami.Ostalih 6
min so zažgali, ko je sovražnik
prenehal s streljan j era. 'Jako je
bilo uničenih 20 tračnic. Promet
je bil prekinjen za 35 ur.

ob 1. uri ponoči sta II in III
bataljon napadla fašistične po¬
stojanke v Kr epij ah.Pašisti so

bili v dveli utrjenih bunkerjih
in je štela posadka okrog 50r.CE.
Tovariši so se približali bunker
jem na 10 m,  pričeli metati roč¬
ne granate na položaje okrog bun¬
kerja in obstreljevati postojan¬
ko. Takoj ob prvem napadu je všlo
nekaj fašistov v samih spodnjih
hlačali ter so bežali proti Repen
tabru.Prišli so ravno v našo za¬
sedo. Po enoinpelumi borbi so pri
šli fašistom na pomoč Nemci is
Repentabra; tovariši sc se v re¬
du umaknili.Sovražnik ja imel 8
23

12.V.1944.

12.V.1944.

12. V. 1944.

saj. Ze.s prvimi strsli so zade-
li našo avionsko strojnico z dum-
dumko in jo pokvarili. Kaši so se
morali radi tega jmaakniti, pa tu¬
di Nemci so panično zbezali. Fa~
trola, ki 3e je vrnila iz Velike
ga Pola, je našla na nemških po¬
ložajih 6 seržerjev za zbrojevko
in eno težko nemško bombo.Sovraž
nik je imel 2 mrtva in 6 ran jsiih.

je II bat. JPO poslal zasedo v
D utovij e.Privozil je osebni av¬
to ; tovariši sc ga spustili na¬
prej. Napasti so ga hoteli tedaj,
ko se bo vračal.Ob 13. uri se je
avto vračal.Napadli so ga tikpsed
vasjo.Avto se je zaletel v zid
in se prevrnil.Ubita sta bila 2
Nemca,en major in en leutnant,ra
njena pa sta bila dva..Kaši so se
morali tako^ umakniti,ker so pri
šli na pomoč Nemci,ki so se tlaka
j al i v Dut o vi j ah.

je patrola 7 n^ž II bat. JPO pod
vodstvom tov. Svagalj Ladota,vod
nika, napadla in ubila v vasiSko
po 3 fašiste. Zaplenjeno^je brilo:

3 italijanske puške,1 pištola in
115 nabojev za p tiske, 7 bomb, 3
pare Čevljev,ene hlače (ostala o
bleka je bila preveč raztrgana).

je tretja patraia II bat. JPO pod
vodstvom komandirja tov. Ladota
šla;v zasedo med Opčinami'in Re¬
pen tabrom. Pričakali niso ničesar.
Na povratku so nameravali napasti
25

postojanko pri Krepljah.Tovariši
so se priplazili £0  trebuhu prav
do bunkerja in zaceli metati bom
be vanj. Kmalu pa so sprevideli,
da ni nobenega fašista ve£ notri,

3cajti zapustili so to postojanko
ta večer.

14.V. 1944. je iiSV za Kras-JTO poslal 10 mož

na zasedo med senator!j in Sko- «
po. Ker fašisti niso hoteli pri¬
ti v zasedo, so jih tovariši šli
pogledat bliže, kakih 100 metrov
od postojanke. Tam so štirje fa¬
šisti kopali zemljo in si delali
bunker. Tovariši so odprli nanje
ogenj in ubili dva, enega težko
ranili in ene^a lažje.Zapleni ti
niso mogli ničesar, ker je bila
postojanka preblizu.

Od 28. IVji)

15*V.1944. Ker so Nemci pričeli popravljati
progo Trst-Stanjel-Gorica, smo

dne 28. IV. pričeli to progo si¬
stematično uničevati.Sušili smo
jo med postajama Eutovlje-Rihen-
berk na sledeči način:

Odvili smo tračnice,jih od¬
nesli proč ter zakopali, (okoli
tristo metrov proge). Ker pa je
šlo to delo prepočasi, smo zače¬
li tračnice požigati na kupih že ■»
lezniških pragov, katere sme vse
izkopali ter zažgali. Tračnice so
se vse zvile in na mestih, kjer
so bile v plamenu, so se napravi
le nabrekline. Na ta način smo
uničili še 5.200 metrov proge.Se
daj je torej skupno uničene pro-
26

15.V.1944.

16.V.1944.
16.V.1944.

ge 5.500 metrov. Uničene so tile
tudi vse Čuvajnice vzdooz Je pro
ge, kakor tudi olje postaji Dutov¬
lje in Štanjel. Čuvajnic je bilo
deset.

To delo je opravljal večino¬
ma lil. Bataljon in zaščitne če¬
te JPO, eno noc I. Bataljon, ne¬
kaj dni II. Bataljon, ki je si¬
cer držal samo zasedo.

7 noči raed 6. in 7. majem je
bil deloma porušen železobeton -
ski ‘most na cesti Dorenberg - Ba¬
tu j e. Jiost jen eupor abl j iv z a pr e
voz. Ce ga bodo hoteli popraviti,
ga bodo morali prej vsega poruši
ti. I-Iiniral ga je LIS V za TCras-JPG

je IS V za spodnji Kras-JPO poru¬
šil tri električne stolpe visoke
napetosti med Doberdobom in Jam-
1jami.ker so bili stolpi poruše¬
ni ravno na križišču električnih,
daljnovodov, so vse žice poruše¬
nih stolpov padle na daljnovod
Gorica-Tržič, ko so stolpi padli,
so nastali veliki bliski in poza
ri. Skoda v centrali nam še ni
znana.

je I1SV za Tras—JPO miniral in po
rušil štiri električne stolpe.

je patrola II. Bataljona JPO v
vasi Kreplje napadla.enega gojen
ca (oficirja). Po je oficir za¬
slišal streljanje, je vrgel od
sete brzostrelko in pričel teža
ti. Zaplenjena .ie tila brsostrel
27

ka in oficir ranjen.

17.V.1944. je USV za Itras-JPC miniral trač¬
nice med Dutovljami in IlrepLjami.
IHnirali so j>rogo na dvanajst ih
mestih v dolžini 12 metrov.

19. V. 1944. je^IiSV za lfras-JFO^miniral želez

niško progo med Opčinami in Re¬
pen taorom. Položili so Šest min.
Silne sc eksplodirale in iztirili
ter prevrnili so se štirje vago¬
ni, ki so bili pred lokomotiv c.
Promet bo gotovo prekinjen za 3
dni.

20. V.1944. je patrola zaščitne Čete JPO pod

vodstvom tovariša Abram Lojzeta,
starejšega vodnika, napravila za
sedo ob železniški progi pri Du¬
tovljah. Ob 12. uri je prišlo 6
fašistov v zasedo? štiri so ubi¬
li inidva težko ranili.Orožja ni
bile mogoče zapleniti, ker so za
čeli streljati iz postojanke o-
stali fašisti z bacaci in stroj¬
nicami.

I

4

J