LETO m ŠT. 15     PTUJ, 15. APFUU1893      CENA SO TOLARJEV
se PTUJSKE a¥10BUSNE ZDRAHE
Zapornice ostaiM^^
Poročali smo ?.e, da jc v četrtek.
1. aprila, zjutraj priSlo do težav na
ptujskem avtobusnem postaja-
lišču, ki je sicer last ptujskega
podjetja Štajertours. Ker podjetje
Certus, s sedežem v Mariboru, že
več kot leto dni ni plačevalo stori-
tev avtobusnega postajališča Ptuj
(prispevka za peron), so delavci
Štajertoursa postavili zapornico.
Ker pa vozniki Certusovih avtobu-
sov o tem niso bili obveščeni, so
okoli osme ure zjutraj svoje neza-
dovoljstvo izrazili s fizično od-
stranitvijo te zapornice. Po posre-
dovanju policije in vodstva Certu-
sa pa so se strasti umirile, saj so
pri Certusu zagotovili, da bodo
odslej Štajertoursu storitve redno
plačevali.
Med pomiritvenimi ix)gajanji so
se tega dne predstavniki vodstev
obeh prevozniških podjetij med
drugim dogovorili, da se v kratkem
srečajo in spore razčistijo. In tako
so tudi storili, saj so se v nasled-
njem tednu kar nekajkrat sestali.
Kot je povedala Irena Vidovič.
vršilka dolžnosti direktorja ptuj-
skega Štajertoursa. je končni izid
vseh dosedanjih dogovorov
takšen, da ni nobena od strani
povsem zadovoljna, saj sta obe
podjetji v svojih stališčih popustili
do meje. da so sklepe sploh Še lah-
ko sprejeli. Tako je obveljala ne-
kakšna začasna rešitev, po kateri
naj bi Certus v obdobju od 1. apri-
la do 1. septembra plačeval Štajer-
toursu minimalne stroške v obliki
akontacije za peronske storitve av-
tobusnega postajališča na Ptuju.
Dosedanji več kot LS-mesečni
dolg pa bo Štajertours izterjal prek
ustreznega sodišča.
.Sicer pa pričakujejo, da bodo fi-
nanciranje storitev avtobusnih po-
stajališč v bodoče urejali širše.
Prevozniki, ki so v glavnem v ve-
likih finanih težavah, želijo k so-
delovanju pritegniti tudi občinske
skupščine. Podobne težave imajo
namreč tudi v LJubljani, kjer se je
v reševanje financiranja vključila
tudi občinska oblast in kjer
pričakujejo, da bodo težave rešili
do jeseni. Podobno naj bi pozneje
financiranje uredili tudi na našem
območju. Do takrat pa je zagotovo
bolje, da poteka financiranje tako.
kot sta se zaenkrat dogovorila Šta-
jertours in Certus. Za vsak primer
pa zapornice na ptujskem avtobu-
snem postajališču vendarle še
ostajajo. —OM
Štajertoursovo zapornico so med vročimi dogodld sicer odstranili, vendar
je niso poškodovali Foto: M. Ozmec
POMLAD PRIHAJA S CVETJEM ... Foto: MARTIN OZMEC
Kmetijska šola Ptuj -
zdaj ali n\M\
PREDSTAVITVI KMETIJSKE ŠOLE PTUJ NA RAZSTAVI DO-
liKOTE SLOVENSKIH KMETIJ IN PRIČETKU PROSLA-
VIJANJA NJENE 40-LETNICE DELOVANJA OB ROB
Slovenija je po o.samosvojitvi
sprejela podobno obliko koncepta
razvoja kmetijstva, kot je značilen
pri mnogih naših sosednjih drža-
vah. Usmeritev je ekosocialna, v
ospredje se postavlja DRUŽIN-
SKA KMETIJA kot nosilka kme-
tovanja. V to smer je naravnana
tudi dolgoročna strategija razvoja
slovenskega kmetijstva nasploh,
ki je v parlamentarni razpravi.
Kmetijsko šolstvo, tudi v občini
Ptuj. je obsojeno brez odlašanja sle-
diti družbenemu konceptu razvoja.
Pri tem nas čakajo mnoge nove na-
loge. Resorna državna ministrstva
so v ta namen tudi že oblikovala
poseben DRŽAVNI REFERAT
ZA KMETIJSKO ŠOLSTVO.
V širokem razmahu je spreminjan-
je predmetnikov in s tem vsebine
programov kmetijskih šol. Kot obve-
zen ali izbiren je na primer že uve-
den predmet gozdarstvo in občutno
je povečan tudi obseg praktičnega
pouka. S podobnimi nadaljnjimi
spremembami se smelo popravlja
škoda, ki jo je utrpelo prav sloven-
sko kmetijsko izobraževanje v prete-
klih, še zJasli v zadnjih desetletjih.
Več o spremembah v kmetijskem
šolstvu v prihodnji številki Tednika.
Stanko Ropič,
Kmetijska šola

Vedno več mladih je zasvojenih
Narkoiiiaiiija sc tudi v Sl<»\eiiiji \ sc holj sin. Vedno vcc mladih je za-
svojenih. Povprečna starost uživalcev drojj se je s 27 let /ni/ala na 14 do
18. Prvo uživanje alkohola in cigaret pa se začne /jiatno prej — /e pri
petih oziroma sedmih letih. V -Sloveniji je trenutno okrog 1200 rednih
uživalcev heroina s pomočjo igle, nekateri pa menijo, da jih je še več.
Večina jih heroin uživa vsakodnevno, nekateri pa so prešli že na kokain.
Podatki so kritični, žal pa smo Šele    pokazati rezultate, da se ho družba
na začetku nekega dogajanja, saj de-    ustrezno odzvala,
lamo intenzivno pri nacionalnem pro-        Pogovor z dr. Krekom si lahko
gramu boja proti narkomaniji Šele    preberete na 8. STR.\M.
dve leti, v Italiji in Nemčiji pa so
takšne programe delali trideset let.
Dr. Milan Krek, specializ^nt so-
cialne medicine, sicer pa vodja so-
cialnomcdicinskega oddelka Zavoda
za zdra\stveno varstvo Koper in
zdravnik v dispanzerju za odvisno-
sti, se je s problemi narkomanije
pričel ukvarjati, ko je pri svojem de-
lu (socialni medicini) na osnovi an-
liz obolevnosti prebivalstva spoznal
obsežnost tega problema. Ni videl
druge rešitve, kot da v problem "za-
grize". Skupaj drugimi strokovnjaki
se je zavedel, da je potrebno delati.
2 ~~ DOMA IN PO SVETl
15. APRIL 1993 -^TEDMIK
NADALJEVANJI ^S* SEJE SKUPŠČINE OBČINE PTUJT^
Rana wm —'§

SKLEPČNOST ŠELK PO 50 MINUTAH * V PRORAČUNU 24 MILIJONOV IN ŠE NEKAJ TOLARJEV VEČ * KRŠČANSKI DEMOKRATI IN
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA PREDLAGALI 10 AMANDMAJEV K PRORAČUNU
Poslanci Skupščine občine Ptuj so bili v zaostanku /. delom,
saj so jim ostale še točke dnevnega reda (zaradi ponavljajoče se
nesklepčnosti) z 32. in 33.seje, pa tudi torkovo zasedanje je bilo
nadaljevanje 35. seje. /ato je tudi bilo zasedanje sklicano ob
S.uri, sicer se sestajajo ob 12. uri; vendar je preteklo kar 50 mi-
nut, da so lahko sklepčni pričeli z delom.
Osrednja točka dnevnega reda
je bil proračun občine za le-
tošnje leto. Proračun je sprejet,
vendar brez zapletov tudi tokrat
ni šlo. Potem ko je že ob dveh
vloženih amandmajih predlagal
amandmaje tudi izvršni svet, je
kar 10 amandmajev predlagal v
imenu ptujskih Krščanskih de-
mokratov. Slovenske ljudske
stranke in v svojem imenu še
Ivan Jurkovič. Amandmaji niso
bili vloženi pisno, kar sicer ni v
nasprotju s poslovnikom, je pa
čudno, saj je skupščina osnutek
proračuna sprejela že 9. marca.
Mesec od osnutka do predloga
je res čas, ko se lahko elementi
za sestavo proračuna spremeni-
jo, vendar je težko najti argu-
mente za kar 10 amandmajev.
To je  nerazumljivo  še  toliko
bolj. ker bi morala skupščina
sklepati o predlogu proračunu
že na prvič sklicani 3.5. seji 30.
marca. Torej če ne drugega, bi
lahko poslanci te amandmaje v
pisni obliki dobili vsaj pred se-
jo, če seveda ni bilo v ozadju
kakšno strankarsko "nagajanje"
obstoječi vladi ali kaj drugega.
Kako sicer razumeti amandma,
ki gaje predlagal Ivan Jurkovič
v svojem imenu, da naj se v
proračunu črta denar za Zvezo
častnikov in Občinsko združen-
je zveze borcev NOV ter naj se
ga nameni političnim strankam.
Res je, da poslanci potem z ve-
čino glasov niso sprejeli niti
razprave o predlaganih amand-
majih, vendar ostaja vprašanje,
ali je takšno delo res tisto delo
poslancev, ki ga od njih priča-
kujejo davkoplačevalci.
Po amandmajih izvršnega
sveta sta odstopila od svojih
amandmajev Stranka demokra-
tične prenove in Janez Žampa,
poslanec Slovenske ljudske
stranke, saj so bile njihove pri-
pombe upoštevane v predlogu
proračuna. Proračun je bil tako
sprejet le z amandmaji izvršne-
ga sveta, kar pomeni, daje "tež-
ji" za 24.728.257 tolarjev (zara-
di novega izračuna javne porabe
občin s strani republiškega mi-
nistrstva za finance in spremen-
jenega načina financiranja vzdr-
ževanja lokalnih cest in pora-
čuna plač v družbenih dejavno-
stih) in je za leto 1993 vreden
1.907.370.417 tolarjev. Dodatna
sredstva so namenjena za po-
račun plač za področje socialne-
ga varstva, za prehrano učen-
cev, reševanje problemov pitne
vode, promocijo Ptuja, za pro-
grame kmetijstva, nabavo učne
tehnologije in sanacijo gramoz-
nic na Dravskem polju.
Nataša Vodušek
ORMOŽ » SOdLASNO SPREJEU tETOŠNJI PRORAČUN
Pičla sredstva za investicije
"Nenormalno je, da občinske proračune sprejemamo pred državnim," je ob sprejemanju le-
tošnjej;;a obeinskej»a proračuna na zadnji skupščinski seji povedal predsednik ormoškega
izvršnega sveta Vili Trofenik. Posebej je poudaril, da je tekoči del proračuna, ki znaša 417 milijo-
nov tolarjev, za 20 milijonov tolarjev večji, kot je dovoljena javna poraba v letu 1993.
"Tekoči del proračuna je tako
visok zato, ker država diktira ra-
ven stro?>kov iz naslova plač pro-
računskih porabnikov, manj pa je
storjeno za materialne stroške. V
proračun so namreč poleg tekočih
plač vračunani tudi poračuni plač
za preteklo leto. ki jih v ormoški
občini ni bilo in bodo uresničeni v
skladu s programom vlade, za kar
pa ta ni v celoti zagotovila dodat-
nih sredstev, temveč le za dve po-
dročji, za socialo. kar v naši obči-
ni pomeni za potrebe Centra za
socialno delo. in za področje
otroškega varstva. Vsem ostalim
proračunskim porabnikom, vključ-
no z upravnimi organi, pa vlada ni
zagotovila dodatnih sredstev,
kljub temu. da so poračuni plač po
njeni odločitvi in po odločitvi
Ustavnega sodišča dodatni strošek
za občinske in državni proračun.
Iz tega je razvidno, da za investi-
cijski del proračuna ni na razpola-
go skoraj nobenih sredstev. Naj-
prej je potrebno iz ostankov la-
stnih in drugih prihodkov pokriti
razliko 20 milijonov, potem pa na-
meniti dodatne vire za investicije.
Ormoški izvršni svet je bil pri pri-
pravi predloga v dilemi, ali pokriti
prihodke z odhodki, to pomeni fi-
nansirati izključno tekoči del pro-
računa in s tem ustaviti vse inve-
sticije na kateremkoli področju,
kar bi imelo za občino neljube po-
sledice v razvojnem pogledu, ali
pa iskati možnosti za nadaljnje
reševanje najbolj perečih proble-
mov na področju investicijske po-
rabe v javnem sckturju."
gradnja telovadnice
v ormožu — realnost
Izvršni svet se je odločil za dru-
go varianto, s tem da ima na po-
dročju družbenih dejavnosti abso-
lutno prednost začetek gradnje te-
lovadnice ali športne dvorane pri
osnovni šoli Ormož, in to do tretje
gradbene faze. Za začetek gradnje
so na razpolago sredstva iz naslo-
va terjatev občinskega proračuna
do različnih dolžnikov v občini iz
prejšnjih dveh let. (ire za neporav-
nane obvezno.sti iz finansiranja
mestnega plinskega omrežja v
višini 15 milijonov tolarjev in za
dodatno neporavnane obveznosti
dolžnikov iz naslova uporabe me-
stnega zeinljišča v višini 16 mili-
jonov tolarjev, kar znaša 31 mili-
jonov tolarjev. Za gradnjo telo-
vadnice jih proračun namenja 30.
kar je za 10 milijonov tolarjev
manj. V zmanjšanje so bili prisilje-
ni, da so v proračunu lahko urav-
notežili prihodke z odhodki. Na po-
moč držxive pri gradnji telovadnice
ne računajo v letošnjem, temveč
šele v prihcxinjem letu. ko bodo de-
la morali nadaljevati. Dodatnih 10
milijonov tolarjev za gradnjo or-
moške telovadnice bo v letošnjem
letu prispevala tudi ormoška kra-
jevna skupnost v okviru krajevnega
samoprispevka. Vse to pa bi po do-
slej ocenjenih stroških moralo za-
dostovati do tretje gradbene faze.
Pri investicijah in investicijskem
vzdrževanju na področju družlx?nih
dejavnosti so dali prednost sanaciji
ormoškega gradu, kjer je potrebno v
prvi fazi popraviti osircšje, in za-
gonskim sredstvom pri urejevanju
prostorov za potrebe ormoške
knjižnice, ki se bo potem preselila v
grajske prostore. Letos morajo opra-
viti še sklepna dela pri sanaciji šol-
ske zgradbe na Kogu, ki sojo pričeli
urejati že v lanskem letu. V investi-
cijski del pri družlx:nih dejavnostih
pa spada tudi obnova nekaterih kul-
turnih spomenikov, kjer bo partici-
pirala občina.
26. aprila pridejo v obtok
občinske obveznice
"Investicije na področju komunal-
ne infrastrukture imajo več virov."
pove v nadaljevanju predsednik or-
moškega izvršnega sveta. "Za razli-
ko od osnutka proračuna, kjer smo
predvidevali razne vire. tudi držav-
na sredstva in nekatera nepovratna
ter Se druge vire. jih zaradi tega. ker
država Še nima proračuna, ne more-
mo načrtovati. Zato pa v tem delu
proračunu načrtujemo samo tiste vi-
re, ki jih mora zagotoviti občina. Ta
pa bo v letošnjem letu za finansiran-
je komunalne infrastrukture nameni-
la sredstva le v višini plasiianih
občinskih obveznic, ki naj bi prišle
v obtok do konca aprila. Računamo
z milijonom DF,M, ker v nasprot-
nem primeru najbolj kritičnih zadev
na področju oskrbe z vodo in tudi
pri cestnem gospodarstvu ni mogoče
urediti. Če hočemo na tem področju
pričeti z najbolj perečimi zadevami,
je potrebno zagotovili lastne deleže,
da bi se sploh lahko potegovali za
druge državne vire, ki so sicer pičli,
vendar bodo med letom dosegljivi.
Pri tem bo potrebno na eni strani
uvesti disciplino pri porabi in
vplačilih obveznosti iz preteklih in
tekočega leta, zlasti iz naslova po-
godb za soinvesticijske deleže pri
mestnem plinskem omrežju, kanali-
zaciji, čistilni napravi, oziroma za-
gonu Čistilne naprave, na drugi stra-
ni pa realizirati vsaj en del prodaje
občinskih obveznic. V nasprotnem
primeru bodo ostali vsi ti programi
nerealizirani oziroma postane pro-
račun v tem delu nerealen," sklene
svoja razmišljanja o nekaterih teža-
vah pri uresničevanju letošnjega
proračuna predsednik ormoškega
izvršnega sveta Vili Trofenik.
Vida Topolovec
Sedemnajst prijav za revizijo
Petega aprda )e potekel rok za od-
dajo predlogov o/iroma zahtevkov
za revi/ijo t.i. divjdi privatizacij. V
podružnici SlužIl- družbenega knji-
govodstva v Piuju smo izvedeli, da
jih je bilo do tega roka v ptujski in
ormoški občini sedemnajst, lahko pa
da jih bo še več: zajetno mapo pre-
dlogov ima Se republiška družbena
pravobranilka samoupravljanja, med
njimi pa so lahko takšni, ki se na-
našajo na Ptuj in Ormož.
Kot sta povedala direktor službe
Ivan Temcnt in njegov pomočnik
Boris Presker, je med temi predlogi
polovica takšnih, ki so nastali po
službeni dolžnosti. Napisali so jih in-
špektorji, ki so pri svojem delu ugo-
tovili, da bi bila potrebna revizija za-
deve tudi po zakonu o lastninskem
preoblikovanju podjetij.
Delavci, sindikati in drugi možni
predlagatelji pri dajanju predlogov
za revizijo niso izkoristili vseh
možnosti. Dosedanji predlogi za re-
vizijo z.ajemajo. vsaj tako ocenjujejo
v Službi družlienega knjigovodstva,
najbolj pereča vprašanja lastninske-
ga preoblikovanja podjetij v obeh
občinah. .Sedaj je njihova naloga, da
do petega maja napišejo oziroma iz-
dajo sklep o začetku revizije. Še
vedno p» čakajo na merila o tem,
kaj je oškodovanje družbene lastni-
ne po zakonu o lastninskem preobli-
kovanju podjetij.
Da bi delo pri reviziji potekalo
čim bolj tekoče in neodvisno, so se
v službi primerno organizirali,
spoštovali pa bodo tudi dogovorjene
roke. Poročila o opravljeni reviziji
bo služba predala družbenemu pra-
vobranilcu samoupravljanja, ki bo
tudi odločil o nadaljnjem postopku
na sodišču. MG
VELilC 2AO$TAM£K Pm DOPLAČILU DOHODNINE 2A ^$d1. LET0
Doslej PtujčanI plačali le 36 odstotkov
čeprav so v ptujski izpostavi Republiške uprave za javne prihodke prejeli že večino napovedi o
dohodnini za leto 1992, pa še niso končali dela v zvezi z doplačili dohodnine za leto 1991. Kot je
povedal vodja izpostave Stanislav Zavec so doslej občani plačali le 36 odstotkov celotnega zneska
doplačil oziroma 18.807.876,00 tolarjev od 51.315.673,00 tolarjev pri 17.491 doplačilih. Sedaj jim
preostane edino to, da gredo v izterjavo, ki pa bo dolžnikom prinesla dodatne stroške.
Končni stroški izterjave lahko
znesejo tudi 2500 tolarjev. V večini
primerov bodo ti celo višji, kot so
znašala doplačila. Dolžnikom bodo
zaračunali tudi zamudne obresti z
datumom 31. 3. 1993. Vračil preveč
plačane dohodnine je bilo za 1991.
leto 10.480, v skupnem znesku
33.093.540.00 tolarjev. Vračilo je
bilo v celoti izvedeno v okviru
39.644 sprejetih in izdanih odločb.
657 pa so jih morali nadomestiti z
drugimi. Skupaj je bilo tako za
1991. leto izdano 39.987 odločb. V
okviru prve pošiljke pa jim je bilo
vrnjeno okrog dva tisoč odločb. Pri
316 so ugotovili, da so obvezniki za
doplačilo umrli, 241 je bilo ne-
vročenih. ponovno pa so jih morali
poslati 1800. Pri tem je vodja ptuj-
ske izpostave Stanislav Zavec po-
vedal, da jim poŠta pri vročanju ne
gre preveč na roko, saj ne upošteva
metod vročitev po zakonu o uprav-
nem postopku. Za leto 1991 so mo-
rali iz ptujske izpostave za javne
prihodke zaradi nevložitve napovedi
poslati 1002 poziva. 478 zavezancev
je napovedi že vložilo, drugi jih še
vlagajo. 220 pa je bilo takih, ki so
napovedi vložili v drugih občinah.
Pritožb je bilo 213, ugodno so jih
rešili 171, 42 je še nerešenih, ker se
zavezanci še niso odzvali na poziv,
10 pa je takih, ki jih sami ne bodo
rešili in jih bodo odstopili v
reševanje republiški upravi za javne
prihodke.
napovedi dododnine za
1892. leto Se prejemajo
Do prejšnjega petka so v |)tuiski iz-
postavi republiške uprave za javne pri-
hodke prejeli 36.200 napovedi, kar je
za okrog 1000 napovedi več kot v ena-
kem obdobju prejšnjega leta. V mese-
cu januarju niso prejeli nobene napo-
vedi, v februarju i.**, od 1. 3. do 10. 3.
2507. od 11, 3. do 20. 3. 4800. od
21,3. do 31. 3. pa 28.868. Ocenjujejo,
da so jih v zadnjih dneh pobrali okrog
60 odstotkov. Po pošti so jih letos pre-
jeli 3893 ali za okrog 800 manj kot
prejšnje leto. Ugotavljajo tudi, da se
sprejemanje napovedi ob sobotah na
sedežih krajevnih skupnosti ni obne-
slo. Skupaj jih je bilo na ta način
vloženo 5954. Vodja izpostave Stani-
slav Zavec je povedal, da se bodo letos
držali zakonskega roka in odločbe o
dohodnini za leto 1992 zavezancem v
celoti dostavili do 31, oktobra, Z zaje-
manjem so že začeli, ocenjujejo, da
bodo podatke iz napovedi vnesli v pe-
tih tednih. Trenutno delajo na napove-
dih iz dejavnosti Do konca maja bodo
končali odmero pri obrtnikih, ki bodo
v petnajstih dneh od prejema odmere
iz dejavnosti morali napovedati tudi
dohodnino. Pričakujejo, da bo teh na-
povedi okrog 1500. okiog tisoč pa jih
še pričakujejo, saj jih še vedno preje-
majo. Prvi dan po roku jih je bilo na
primer 222. MG
FTUJSKA OftČlHA ZA ZGLED DRUGII^ PHl aAVNIH DELIH
Z ^vnlini deli do vec republiškega denarja
LETOS BO V OKVIRU 18 PROJEKTOV JAVNIH DEL DOBILO /ACASNO ZAPOSLITEV
290 NEZAPOSLENIH * PTUJSKA OBČINA ENA IZMED REDKIH Z JAVNIMI DELI V TU-
RIZMU * VEČINA BI ŽELELA ZAPOSLITEV PODALJŠATI
V ptujski občini so javna dela dose-
gla namen. To se kaže v vedno večjerti
zanimanju za vključevanje v te projek-
te tako pri udeležencih kot uporabni-
kih. Kot je na četrtkovi seji ptujske
občinske vlade povedala njena članica
Silva Cerček, so bili cilji javnih del v
prejšnjem letu doseženi, v občino paie
prišlo tudi več republiškega denarja, ki
ga sicer ne bi bilo. Lani ga je bilo za
več kot trideset milijonov tolarjev.
Letos bo v ptujski občini potekalo
18 programov javnih del. v katerih bo
začasno zaposleno 290 nezaposlenih.
V prejšnjem letu so se izvajali nasled-
nji projekti: gospodinjska pomoč na
domu. pomoč na kmetijah, mladinske
delavnice, javna dela v izobraževanju,
urejanje in čiščenje infrastiukturnih
objektov, vzdrževanje melioracij, vzdr-
ževanje objektov, ureditev knjižnih
fondov in oskrba beguncev. S pomočjo
javnih del pa je zaživel tudi Turi-
stičnoinformativni center Ptuj, Pri jav-
nih delih je lani sodelovalo 113 brezpo-
selnih, nekateri med njimi so se dodat-
no izobrazili, nekateri pa so kasneje
dobili redno zaposlitev, kar je tudi na-
men javnih del. Kot enega zelo dobrih
projekto\. ki so lani potekali v ptujski
občini, navaja Silva Cerček Pomoč na
kmetijah. Od maja do decembra lani je
na kmetijah pomagalo različno število
nezaposlenih, dva od kmetov pa sta
svoja delavca zaposlila in zanju
plačujeta pokojninsko zavarovanje.
Zelo uspešen je tudi projekt "Ciospo-
dinjska pomoč na domu", ki naj bi ga
letos končali, saj poteka že od leta
1991. Sedaj razmišljajo o tem, da bi iz
tega projekta nastal socialni servis ^a
pomoč pri hišnih in drugih delih. Že
sedaj nekaieri to pomoč plačujejo, ser-
vis pa bo deloval po povsem ekonom-
skih načelih. Izvedba je vezana na
koncesijo, ki jo bo lahko pridobil listi,
ki bo ponudil kakovosten program. Ze-
lo uspešno je lani potekal tudi projekt
Vzdrževanje objektov, v okviru katere-
ga so izvedli vzdrževalna dela na de-
vetih osnovnih šolah, srednji kmetij-
ski, pa tudi na nekaterih policijskih in
zdravstvenih objektih.
Letos se bo lanskim enajstim pro-
jektom pridružilo sedem novih. Obse-
gali bodo ^varstvo otrok na domu.
čiščenje in urejanje nabrežin Stu-
denčnice, vodenje turistov, urejanje
okolja turističnih znamenitosti, delo na
prireditvah, arheološka izkopavanja in
urejanje spominskega parka. V občin-
ski vladi pričakujejo, da bodo lahko v
celoti^ izvedli vseh osemnajst projek-
tov. Če pa denaija ne bo dovolj, jih
bodo časovno in kadrovsko preuredili
oziroma uskladili glede na razpoložlji-
va sredstva. Marsikaj je odvisno od te-
ga, za kakšen proračun se bomo
odločili v občini. Pri tem naj bi vedeli,
da je skoraj vsaka dejavnost, ki se fi-
nancira iz državne blagajne, nekaj de-
narja namenila tudi za projekte javnih
del. Lani je občinski proračun za le
projekte prispeval okrog tri milijone
tolarjev, .S pozitivnimi izkušnjami pri
javnih delih bodo z občinske vlade
sproti obveščali financerja — repub-
liški zavod za zaposlovanje. Udeležen-
ci javnih del si želijo, da bi lahko dela-
li več kot eno leto. V začetku je javna
dela spremljalo precejšnje nazaupanje.
saj so jih v večini istovetili z obliko
prisilnega dela. Danes tega skorajda ni
več. Ni pa mogoče za zdaj uresničiti
ž^lja nekaterih, da bi v javnih delih so-
delovali več kot leto dni. Posamezna
oseba je lahko na ta način zaposlena
največ eno leto. V projekte javnih del
naj bi se vključevalo čim več brezpo-
selnih. Končni cilj pa je, da si jih čim
več najde stalno zaposlitev. Vklju-
čevanje v javna dela jim lahko pri tem
zelo pomaga. MG

TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko m časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša
Vodušek in Milena Zupanič (novinarji).
TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99
telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 2.600 tolarjev • za tujino 5.200 tolarjev.
ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor.
BOSNA IN HERCE(;OVI-
NA: Letala Nala so minuli ko-
nec tedna pričela nadzorovati
zračni prostor nad ozemljem
BiH. V operaciji sodeluje okoli
60 vojaških letal, ki vzletajo iz
letalskih oporišč v Italiji in z le-
talonosilk v Jadranu. Mnenja o
tej potezi so deljena. V nemški
in italijanski javnosti so se že
pričeli protesti proti sodelovan-
ju njihovih sil v okviru akcij
Nata. neki ameriški kongresnik
pa celo predlaga, da bi namesto
zračnega patruljiranja napadli
srbske položaje.
Po mnenju večine evropskih
držav se Nato počasi zapleta v
vojno. V okolici italijanskih
oporišč prebivalstvo že glasno
prosteslira, saj se boji srbskih
protiukrepov, starši vojaških ob-
veznikov pa napovedujejo pro-
teste proti vključevanju v more-
bitne italijanske akcije v zvezi z
vojno v Bosni.
Te dni je poročilo o razmerah
v BiH končala tudi posebna
skupina strokovnjakov, ki jo je
tja poslal ameriški predsednik.
V poročilu predlagajo, da bi
ZDA v BiH ustanovile varna za-
točišča, kjer bi prebivalce varo-
vali pred srbskimi silami.
V OZN pa varnostni svet že
nekaj dni prelaga glasovanje o
resoluciji, s katero bi proti ZRJ
uvedli ostrejše sankcije od do-
sedanjih. Sklicu zasedanja sveta
nasprotuje predvsem Rusija. Po
zadnjih podatkih naj bi ga pre-
ložili celo na 26. april. Rusija
izsiljuje preložitev in predlaga,
da mora biti glasovanje po refe-
rendumu, na katerem še bodo
odločali o Jelcinovi usodi.
ARMENIJA   —   AZERBAJ-
DŽAN: Med tema dvema drža-
vama so se pred kratkim znova
vneli spopadi za Gorski Karabah.
Armenske sile so napredovale in
so le še nekaj kilometrov pred stra-
teško pomembnim Fizulijem na ju-
gu Azerbajdžana. To pomeni, daje
spopad neizbežen. Za pomoč je
Azerbajdžan zaprosil Iran. Ta naj
bi mu nudil materialno in moralno
pomoč pri obrambi Lizulija. l"izuli
leži na ozkem pasu azcrbajdžan-
skega ozemlja, ki loči Gorski Ka-
rabah od Irana. Armenci bi ga po
vsej sili radi zasedli, kar bi tako
imeli pod nadzorom ves jugoza-
hodni del Azerbajdžana. Vojna za
Karabah je med vsemi vojnami, ki
so se vnele na ozemlju nekdanje
Sovjetske zveze najbolj krvava. V
njej je bilo ubitih že najmanj 2 500
ljudi. .Spopad za bizuli izvua iz le-
ta 19.^2, ko so sovjetski načtlovalci
tam zarisali mejo in večinsko ar-
mensko prebivalstvo odrezali do
matičnega naroda.
MAKEDONIJA: Način, na
kakršnega je bila Makedonija
sprejeta v OZN, je v mednarodni
javnosti sprožil precej zgražanja,
.Se več pa ga je deležna makedon-
ska vlada, ki je pristala na pogoje
tega sprejema. 25 poslancev opo-
zicijske stranke VMRO —
DFMNH v makedonskem sobranju
trdi, da vlada Branka Crvenkov-
skega ne bi smela popustili pri
imenu in tudi ne privoliti, da ma-
kedonske zastave ne razvijejo
pred palačo OZN. Tako so v so-
branju sprožili glasovanje o zaup-
nici predsedniku vlade, ki ga bodo
izpeljali najprej v šestih mesecih.
RUSIJA: Nekaj manj kol dva
tedna ima predsednik Boris Jelcin
še na razpolago, da na kakršenkoli
način prepriča Rusinje in Ruse. da
jim bo pod njegovim vodstvom
šlo dobro. Pred kratkim se je odlo-
čil za nekaj izrazito populisličnih
ukrepov — zvišal je plače, pocenil
bencin in do poletja zamrznil cene
stanarin.
JUŽNOAFRIŠKA REPUBLI-
KA: Minulo soboto so v predme-
stju Johannesburga ustrelili 50-let-
nega generalnega sekretarja Juž-
noafriške komunistične partije in
pomembno osebo črnskega nacio-
nalnega gibanja Chrisa Hanija.
Gre za politični umor. kot more-
bitnega krivca pa so kmalu po
umoru aretirali poljskega emigran-
ta Janu.sza Walusa. Pri njem so
našli spisek političnih osebnosti,
ki jih je treba odstraniti. Takoj po
umoru so temnopolti prebivalci
pričeli množične demonstracije, v
katerih je bilo veliko ranjenih in
dva ubita. pripravila: dlž

poročamo, komentiramo ~~ I
Izvedeli smo
ZA ENAKOMERNEJŠI REGIONALNI RAZVOJ
\ PottCcinkii sn sc 2. aprila v t)ruani/aci|i Skupščine občine Šmarje
pri Jelšah in njenega i/vršnega sveta sestali predsedniki skupščin občin
in izvršnih svetov sedme in osme volilne enote s poslanci državnega
zbora in člani državnega sveta s tega območja. Udeleženci so podprli
pobudo predsednika izvršnega sveta Branka Brumna in predsednika ko-
misije državnega sveta za regionalni razvoj za izenačevanje javne pora-
be, saj bo le tako mogoče zagotoviti enakomernejši regionalni razvoj.
Osnova za oblikovanje občinskih proračunov naj bi bila najmanj 95-od-
stona povprečna poraba na prebivalca v Sloveniji. Pobudo, ki jo je ptuj-
ski predsednik preoblikoval v amandma k 37. členu Zakona o izvrševan-
ju proračuna in proračuna Republike Slovenije za leto 1993, je podprlo
tudi 44 proračunsko podcenjenih občin.
VINSKI i»RAZNiK V PTUJU
Rezultati ocenjevanja '91
v vrsti prireditev Dobrote slovenskih kmetij bo v soboto
v Ptuju tudi raz}»lasitev rezultatov letošnjega vinskega
ocenjevanja, ki ga je organiziralo Vinogradniško-sadjar-
sko društvo Haloze pod pokroviteljstvom občine Ptuj.
Razglasili bodo tudi prva vinska šanipiona Ptuja.
Kot smo že poročali, je bilo
na letošnjem ocenjevanju 19.
marca ocenjenih 131 vzorcev,
ki jih je prineslo 90 kletarjev.
Vzorcev bi bilo še več, pa so jih
morali kar nekaj deset odkloniti
zaradi prepozne dostave, ki je
morala biti nekaj dni prej zaradi
računalniške obdelave.
Med 52 vzorci mešanej^a vi-
na so bili najbolje ocenjeni
vzorci Alojza Korošca iz Lo-
vrenca — 17.38, Ivana Obrana
iz Moškanjcev — 17.22 in
Franca Kekca iz Bukove —
17.18.
Med laškimi rizlingi so bili
najbolje ocenjeni vzorci Janeza
Druzoviča iz Drbetincev —
17.42, Dragice Kodrič iz Ptuja
— 17.26 in Janeza Kostanjevca
iz Gibine— 17.18.
Najboljše vzorce belega pi-
nota so predstavili Janez Dru-
zovič — 18.38, Simon Toplak
iz Jursincev — 17.88 ter Jože in
Metka Mlinaric iz Dornave —
17.80.
Janez Druzovič je prejel tudi
najvišjo oceno med vzorci
chardonayja, in sicer 18.11.
Edo Kupčič iz Ptuja je prejel
oceno 18.12 za svoj sivi pinot,
Stanko Toplak iz Mostja pa oce-
no 17.61 za kerner.
Vzorce renskega rizlinjija so
enologi ocenili takole: Štefan
Gačnik iz Maribora — 18.34.
Simon Toplak — 18.03 in An-
ton Urek, Mestni Vrh — 17.87.
Med vzorci sauvignona so
bili najbolje ocenjeni vzorci
Danice Svenšek iz Zakla —
18.52, Franca Pajnkiherja iz
Bolečke vasi — 18.47 in Ljud-
mile Tralela iz Ptuja — 18.16.
Edini vzorec traminca, ki ga
je predstavil Stanislav Marinič z
Janškega Vrha, je prejel oceno
18.27.  Med  dvema vzorcema
muškata otonela je prejel vzo-
rec Jožeta Ilovška iz Ptuja oce-
no 17.95.
Vzorci rumenega muškata:
Štefan Gačnik — 18.60. Konrad
Janžekovič, Markovci — 18.44
in Viktor Kotolenko iz Dubrave
— 17.92.
Za laški rizling pozne trgat-
ve je prejel Konrad Janžekovič
oceno 18.50. Anton Pungračič
iz Zavrča pa za beli pinot poz-
ne trgatve '92 — 18.85.
Vina posebne kakovosti pa so
bila ocenjena takole:
Renski rizling, pozna trga-
tev '91 (Mateja in Milan Reberc
izGorišnice) — 18.78,
Renski rizling, pozna trga-
tev '92 (istih lastnikov) —
18.63.
Traminec,   pozna   trgatev
(Jože Milošič, Videm) — 18.40
in traminec — jagodni izbor
(isti lastnik) — 18.79.
VINSKA ŠAMPIONA PTUJA
za leto 1993 sta:
Beli pinol po/na trgatev "92
Antona Pungračiča in rumeni
muškat Štefana Gačnika.
Komisija je letos ocenila tudi
tri vzorce rdečega vina. ki pa
niso prejela visokih ocen. razen
vzorec Antona Ureka — 17.04.
Kot posebne zanimivosti omeni-
mo še vzorec ranfola, ki ga je
kot veliko redkost pri nas pred-
stavil Konrad Janžekovič. in
traminec —jagodni izbor, ki ga
je predstavil Jože Milošič.
V seznam najbolje ocenjenih
vin smo vključili najbolje ocen-
jene tri iz vsake skupine, vendar
le tiste, ki so prejeli oceno nad
17. Lastnikom dobrih vzorcev če-
stitamo za uspešno kletaijenje.
JB
V Ptuju kmalu Klub mednapoiinega
policijskega zdPiaenja IPA
Mednarodno policijsko zdru-
ženje IPA (International Police
Association). ki ima v 52 drža-
vah sveta že več kot 250.000
članov in katerega enakopravna
članica je v letu 1992 postala
tudi Slovenija, bo v kratkem do-
bilo svoj klub tudi v Ptuju.
Kot nam je povedal Marjan
Fajfar, pomočnik komandirja
Policijske postaje v Ptuju in
predsednik pripravljalnega od-
bora za ustanovno skupščino
kluba IPA v Ptuju, pričakujejo,
da bo ptujski klub združeval
okoli 70 aktivnih in upokojenih
policajev z območja ptujske in
ormoške občine. Najtesneje bo-
do povezani z istoimeriskim re-
gionalnim klubom za Štajersko
in naprej s sekcijo IPA za Slo-
venijo, pa tudi z drugimi drža-
vami, članicami te mednarodne
policijske organizacije.
Glavni namen združevanja v
IPA je sodelovanje policajev na
podlagi prijateljstva, izmenjave
strokovnih izkušenj, izobraže-
vanja, medsebojnega nudenja
pomoči in medsebojnih srečanj.
Ustanovno skupščino kluba IPA
v Ptuju pripravljajo sredi pri-
hodnjega meseca. —OM
PTUJ PRISTOPA K PROGRAMU REVIT
Ptujski izvršni svet je na 103. seji sklenil, da bo Ptuj pristopil k pro-
gramu Revit, nalogo projektnega sveta pa bo opravljal sam. Revit zaje-
ma prestrukturiranje slovenskega gospodarstva, gospodarsko sodelovan-
je z Evropo, razvoj gospodarskega sistema Slovenije, usposabljanje,
uporabo mednarodne tehnične pomoči, skupne metodologije in skupne-
ga informacijskega sistema ter medresorsko sodelovanje. Za vse to
občine potrebujejo znanje, metode, organizacijo in informacije. Do tega
pa bodo prišle z ustanovitvijo projektne organizacije ter z imenovanjem
vodje projekta. Ptujski izvršni svet je že sklenil, da bo zaposlU svetoval-
ca raziskovalca, ki bo vodil projekt Revit in bo delal na ustanovitvi razi-
skovalne institucije občine Ptuj. Zaposlen bo v strokovni službi izvršne-
ga svela.
V PTUJU USTANOVILI SLUŽBO MESTNEGA ARHITEKTA
ludi druga r,i/pra\a o ra/pisnih pogojih zbiranja ponudb /a izdela\o
tehnične dokumentacije za jugovzhodni kompleks ptujskega gradu ni
dala želenih rezultatov. Na seji ptujske občinske vlade, ki je bila prvega
aprila, so sklenili, da je potrebno razpisne pogoje dopolniti s kriteriji za
izbiro najboljšega ponudnika ter ugotoviti, ali je potrebno spremeniti
ureditveni načrt za kare šestnajst in ali je za to potreben javni razpis. So-
glašali pa so z podpisom družbeniške pogodbe o ustanovitvi Term,
družbe z omejeno odgovornostjo, med Kmetijskim kombinatom Ptuj in
občino Ptuj, s katero se ji pripoznava tridesetodstotni delež v Termah.
Pogodbo bo s strani občinske vlade podpisal predsednik Branko Bru-
men, s strani kombinata pa glavni direktor Slavko Eriač.
Da bi delo v upravi za inšpekcije občin Ormož in Ptuj čimbolj nemo-
teno potekalo, so soglašali, da se število zaposlenih poveča za enega de-
lavca, načelniku pa dovolili, da razpiše delovni mesti kmetijskega in
tržnega inšpektorja za potrebe ormoške občine, medtem ko bo gozdarski
inšpektor delal za obe občini pogodbeno.
Služba mestnega arhitekta je za Ptuj oziroma ptujsko občino nujno
potrebna, zato jo bodo ustanovili, glede sestave urbanistične komisije pa
mnenj na tej seji še niso poenotili. Vztrajali pa so pri strokovnosti posa-
meznih članov in njihovi neodvisnosti.
BODO PODRUŽNICO LJUBLJANSKE BANKE ODPRLI
16.APRILA? ^^^^^^^^^^^^^
v ptujski občinski vladi in v Skupščini občine so prepričani, da bo do
odprtja samostojne podružnice Ljubljanske banke v Ptuju le prišlo. Pro-
stori zanjo so v hotelu Mitra že urejeni in opremljeni, delavci so zapo-
sleni in so tudi že usposobili. Podružnica pa je tudi že registrirana in
vpisana v register. Sklep o registraciji nosi datum prvi april. Predsednik
izvršnega sveta Branko Brumen pravi, da si bančna in politična oligarhi-
ja zelo prizadevata, da do odprtja ne bi prišlo, ker želijo obdržati svoje
centralistične in monopolistične položaje na tem območju. Ptuju pa one-
mogočiti, da ga razvijemo in priznamo kot regijsko središče. Če bo pa-
del projekt Ljubljanske banke, je pričakovati, da bo v bodočnosti padel
še kakšen, zato Ptiijčani ne bodo odnehali. Predsednik izvršnega sveta
Branko Brumen in predsednik občine Ptuj Vojteh Rajher sta pisala tudi
predsedniku republiške vlade. Pričakujeta, da bo njuno pismo zaleglo in
da bo Ljubljanska banka v Ptuju 16. aprila le pričela delati.
V MRAVSTVEft^
ZA PREDLOGE IN PRIPOMBE
šestega aprila so v ambulantah ptujskega zdravstvenega doma pričeli
nameščati skrinjice za predloge in pripombe. Cilj je pridobiti čimveč
mnenj občanov, da bi bilo delo zdravstvene službe čimbolj po meri za-
varovancev. Predlogi so lahko anonimni.
PTUJSKA BOLNIŠNICA NI MED IZGUBARJI
Lani je osem slovenskih bolnišn!t poslovalo z izgubo, med njimi pa
ni bilo ptujske. Na pogovoru republiškega ministra za zdravstvo doc. dr.
Božidarja Voljča z direktorji slovenskih bolnišnic, ki je bil 29. marca,
so govorili tudi o sakralnih objektih v bolnišnicah (v ptujski so kapelo
odprli že 9. avgusta 1991. leta. v kliničnem ceritru pa šele pred kratkim),
plačah zdravstvenih delavcev in investicijah. Čeprav glede naložbenega
tolarja še ni nič določega. Ptujčani pričakujejo, da jim bo republika po-
magala pri uposobitvi bivšega porodnega oddelka v otroškega.
POZITIVNO MNENJE K ZVIŠANJU CEN OSNOVNIH
KOMUNALNIH STORITEV
Ptujski izvršni svet je dal pozitivno mnenje k predlogu ptujskega ko-
munalnega podjetja, da se s prvim majem letos zvišajo cene osnovnih
komunalnih storitev. Njihov predlog temelji na petem členu Uredbe o
načinu oblikovanja cen komunalnih storitev in stanovanjskih najemnin
za neprofitna stanovanja, na osnovi katerega lahko podjetja za cene vo-
de, prečiščevanja in odvajanja odplak, proizvodnjo in distribucijo toplo-
te ter odvažanje in odlaganje odpadkov vložijo zahtevek na Ministrstvo
za ekonomske odnose in razvoj, če ugotovijo, da cena komunalnih stori-
tev ne pokriva stroškov enostavne reprodukcije. Za vložitev zahtevka pa
potrebujejo tudi predhodno menje izvršnega sveta. V občinskem sekre-
tariatu za finance so ugotovili, da je predlog Komunalnega podjetja rea-
len — z novimi cenami pokrivajo le tekoče stroške, ne pa tudi izgubo iz
prejšnjega leta. Pozitivno mnenje izvršnega sveta pa še ne pomeni
ničesar, saj je odločitev o novih cenah v rokah republiškega ministrstva.
To pa se lahko odloči tudi za molk; saj če v roku enega meseca na zahte-
vek ne odgovori, pomeni, daje odgovor negativen.
PREDAVANJE ZA DIABETIKE 24. APRILA
!88888S88S888888888S8S888888S88^^
V dvorani Narodnega doma v Ptuju bo v soboto. 24. aprila, ob devetih
predavanje za diabetike. Pripravlja ga ptujsko Društvo za boj proti slad-
korni bolezni. Dr. Lidija Trop bo govorila o zdravljenju sladkorne bo-
lezni s tabletami, dr. Marta Simonič o sladkorni bolezni in najpogo-
stejših spremljajočih bolezni, višja medicinska sestra Dragica Polanec
pa o zdravi prehrani pri sladkornih bolnikih. Predavanje bodo končali s
krajšo seznanitvijo o društvenih aktivnostih v letu 1993.
Pripravila: MG
Izvedeli snrMi.
4 -.NAŠI KRAJI IN LJUbjii
15. AFRIL 19931
ITEDNIK
APAČE: Krajani le vasi ob nekdanjem strelišču JLA, ki je
sedaj postalo strelišče slovenske vojske, so oblikovali odbor,
ki se bori, da bi strelišče odselili. Menijo, daje škoda rodo-
vitne zemlje, ki jo zaseda igrišče, in da bi bil že čas, da
oblast izpolni sklep občinske vlade iz časa melioracij in ko-
masacij na tem območju. Vlada pod vodstvom Lojzke Strop-
nik je ob komasacijah krajanom obljubila, da strelišča po
njih tam ne bo več.
tednik
HAJDINA: Minulu sredo je 10 delavcev v okviru javnih
del pričelo čistiti nabrežinc in strugo hajdinske Studenčnice.
Začemi del je že lepo urejen, tii teden pa naj bi se približali
Koroščevemu mlinu. Delavci, ki delajo v okviru javnih del,
dobro sodelujejo z domačini, saj jim ti kdaj pa kdaj pri-
skočijo na pomoč. Če bodo dela tako napredovala, lahko
pričakujemo, da bodo ob Studcnčnici še to poletje oblikovali
nove sprehajalne poti, ki bodo prišle prav predvsem turistom
v ptujskih Termah. Pot ob Studcnčnici jih bo med drugim
pripeljala tudi do dveh niiirejev.
Ob hajdinski Studenčnici je precej idiličnih l(otičl(ov. Foto: DLŽ
tednik
KIDRIČEVO: V veliki dvorani restavracije Pan v Ki-
dričevem je bila 8. aprila popoldan slovesnost ob krajevnem
prazniku krajevne skupnosti Kidričevo in ob 40-letnici poime-
novanja Strnišča v Kidričevo. Proslave se je udeležilo več kot
štiristo krajanov in učencev osnovne šole Kidričevo. Na slove-
snosti je govoril ravnatelj šole Branko Tonejc, v kulturnem pro-
gramu pa so nastopili otroški in mladinski pevski zbor osnovne
šole Kidričevo ter plesni in pihalni orkester Ptuj. Osnovna šola
Kidričevo pa je ob dnevu šole izdala glasilo Naša beseda. (MG)
tednik
POLENŠAK: Turistično društvo Polenšak bo letos prvič or-
ganiziralo prireditev "Pisanke na Polenšaku". V soboto, 17.
aprila ob 15. uri vabijo v svoj turistični dom vse, ki želijo spoz-
nati izvirnost pri izdelavi pisank. Te bodo razstavili skupaj z ve-
likonočnim pogrinjkom. Nagradili bodo najmanjšo, največjo in
najlepšo pisanko. Obiskovalcem obljubljajo prijetno popoldne
in zabavni del prireditve, ki bo potekal v dvorani gasilskega
društva. Za zabavo in ples bo igral anasambel Interval. (—MG)
tednik
VIDEM: Tamkajšnje nogomemo društvo seje odločilo, da
bo sedanje športno igrišče razširilo in uredilo. Nastal naj bi
pravi športni center, v katerem bodo tudi teniška igrišča.
Predsednik kluba Friderik Bračič nam je povedal, da te dni
športniki pomagajo pri delih za prizidek k šoli, v zameno pa
jim bo krajevna skupnost pomagala pri ureditvi športnega
centra. Nogometaši želijo ob igrišču za nogomet zgradili tu-
di slačiInice in klubske prolorc.
tednik
Foto: DLŽ
ŽETALE: Tudi osnovna šola v Žctalah sodi med tiste, ki
še vedno nimajo telovadnice. Tako se otroci takoj, ko mraz
ne stiska več, pri urah telesne vzgoje zberejo na bližnjem
.šolskem igrišču. Kol smo izvedeli, je telovadnica pri tej šoli
v načrtih republiškega ministrstva za šolstvo in šport šele v
obdobju po letu 1995. Pripravila: DLŽ
tiMHAm0HAUZAC%4A V OHIIOŠKI OBČIH!
Deležniška skupnost v Obrežu
čaka na vračilo zeniljlšč
Datum, do katerega lahko razlaščenci (fizične osebe) — nek-
danji lastniki po vojni nacionalizirane posesti vlagajo zahtevke
za vračanje, se naglo bliža, zato sc število zahtevkov povečuje iz
dneva v dan. Konec prejšnjega tedna so pri komi.siji za denacio-
nalizacijo občine Ormož imeli že 413 zahtevkov za vračanje
odvzetega premoženja. Povečalo se Je tudi število odločb, in to
na 53, za prihodnje dni pa so razpisali že nekaj novih obravnav.
Kmalu pridejo na vrsto tudi agrarne in deležniške skupnosti, ki
so imele v lasti zemljo na prodninah reke Drave.
Zanimivo je. da je vsaka ag-
rarna ali deležniška skupnost v va-
seh med Ormožem in Središčem
ob Dravi, ki je dobila dravske
prodnine s prvo agrarno reformo
leta 1848 v takšno ali dnigačno
last. živela drugačno, svoje življe-
nje. Tudi parcele so bile v vsaki
vasi drugačne, vsem pa je bila
skupna samo muhasta reka Drava,
ki je po začrtanju deželne meje
med Slovenijo in Hrvaško 1860,
leta kot za nalašč menjavala strugo
in naredila današnjim začrtoval-
cvm državne meje precej sivih last.
1924. leta ponovna
delitev parcel
Vas Obrez jc po vsej verjetnosti
štela 1848. leta 85 hišnih "števUk.
Tako je vsaka hiša glede na veli-
kost po.sestva imela po enega, dva
ali tri deleže, ki so jih takrat pač da-
li kmetom, da bi imeli v gozdovih
ob Dravi pašo. "To je bila prak-
tično gmajna, kjer seje pasla živina
kot v vseh vaseh ob Dravi med Or-
možem in Središčem ob Dravi," ve
povedati Avgu.st Čavničar. Vsak
lastnik je imel svoj delež vknjižen
v zemljiški knjigi na hišno številko,
samo da je bU del teh zemljišč na
drugi strani Drave, na hrvaškem
območju, v primeru Obreza v kata-
strski občini Družbinec. Nekaj slo-
venske zemlje pa je bilo še tudi on-
stran desnega brega Drave.
Spočetka so bile parcele na po-
samezni hišni številki večje kot
sedaj, pojasnjuje Avgust Čav-
ničar. 1924. leta so opravili po-
novno meritev parcel, predvsem
tistih, ki so bile v vasi. Takratni
pokrajinski (prej deželni) komisar
za agrarne zadeve v Ljubljani je
razpisal ponovni popis deležnih
pravic, ki so bile za obdobje 14
dni, od 30. aprila do 13. maja'
1924, razgrnjene v prostorih ob-
činskega urada Obrez. Register
deležnih pravic so deležnikom po-
jasnjevali 2. maja istega leta. Če
ljudem ni bilo jasno, kako se je
postopalo, ali če so bili z novo
razdelitvijo ali cenami nezadovol-
jni, so se lahko pri okrajnem ko-
misarju pritožili bodisi ustno na
zapisnik ali pa vložili pisno pri-
tožbo, kar je trajalo do 21. maja
istega leta. Po preteku tega roka
pritožbe zoper register deležniških
pravic niso bile več mogoče. Vse
skupaj pa je bilo zavadeno v zem-
ljiško knjigo pod številko 123.
V tem novem popisu je bilo ze-
lo natačno popisano stanje, števil-
ke posameznih parcel in tudi nji-
hova nadaljnja razdelitev. Tokrat
so celo ugotovUi, da posamezne
parcele niso nikoli spadale k skup-
nemu zemljišču, temveč so jih
imeli že od vsega začetka v uži-
vanju posamezni posestniki iz
Obreza, nekatere pa je celo takrat-
na občina posameznikom prodala
in dovolila pripis k njihovemu po-
sestvu. Dogodilo seje celo. da po-
samezne parcele niso več obstaja-
le, ker jih je Drava s svojo spre-
minjajočo se strugo uničila.
Že 10. novembra 1920. leta so
deležniki v Obrežu na eni izmed
takšnih obravnav izrazili željo, da
se od skupnega sveta razdeli le tisto
skupno zemljišče, ki je severno od
železnice, svet ob Dravi, kije izpo-
stavljen vodnim spremembam, pa
naj ostane še naprej skupna last in
naj se na njem uredijo pravice ha-
snovanja in oskrbovanja.
Po premerjanju deležniških par-
cel so ugotovili, da je vsega lega
sveta nekaj nad 17 hektarjev, na-
tančno pa je bilo tudi popisano,
katere parcele imajo po enega, ka-
tere pa po dva ali tri deleže. V pri-
meru Čavničarjevih sem izvedela,
da so takrat za 3 deleže dobdi 16
arov zemlje. V vasi so ostale samo
še dve do tri parcele, kjer so lahko
vaSčani bodisi delali opeko ali kaj
podobnega.
1848. leta — namesto
deležniškega splošno
ljudsko premoženje
Po 100 letih hasnovanja in
oskrbovanja zemljišč ob Dravi so
bila le-ta z odločbo OLO Ptuj, z
dne 9. decembra 1948. odvzeta de-
ležniški skupnosti in so prešla v
lasi splošnega ljudskega premo-
ženja. V odločbi med drugim piše,
da je v splošno ljud.sko premožen-
je prešlo vse, kar je pripadalo
agrarni skupnosti, vse nepremično
premoženje z vsemi k njemu pri-
padajočimi pritiklinami. premični-
nami in pravicami. .Seveda se kra-
jani z vsem tem niso strinjali, ven-
dar jih takrat pač ni nihče vprašal
za njihovo mnenje.
Upravljanje nad tem splošnim
ljudskim premoženjem je v prime-
ru Obreza prevzel KLO Obrez in
iz njega je bila še istega leta usta-
novljena zadružna ekonomija, o
kateri pa bi lahko po pričevanju
ljudi zapisali posebno zgodbo.
z^jo^SnT
odvzel11862. leta
"Odločbe za odvzem prodnin ob
Dravi so bile enake za vse priza-
dete obdravske vasi. Kolikor se
spominjam, se na zborih voHlcev,
ki so jih takrat pač sklicevali v teh
vaseh, vaščani v Obrežu in Gra-
bah nismo strinjali z odvzemom
deležniške zemlje in njeno dode-
litvijo Kmetijskemu kombinatu
Jeruzalem Ormož, vendar se ta-
kratni OLO Ormož za to ni menU.
Zemljo so nam odzeli. rekel bi s
pretvezo, češ da jo bodo zaradi
splošnih gospodarskih razlogov in
koristi kultivirali deloma v obde-
lovalno zemljo, deloma pa v in-
tenzivne gozdne nasade hitro ra-
stočih listavcev in iglavcev, ven-
dar lahko za marsikatero parcelo
danes trdim, da ni bilo tako," pove
Avgust Čavničar.
deležniška skupnost ima
v obrežu stalni odbor
"I'ri nas v Obrc?.u uiia deležniška
skupnost še iz avslro-ogrskih časov
svoj stalni deležniški odbor, ki je
veljal celo vse obdobje nemške oku-
pacije, vse do današnjih dni. Vsaki
dve leti imamo občni zbor, kjer izvo-
limo vodstvo. Z.adnjega smo imeli
25. januarja 1991. Predsednik cxibo-
ra sem jaz, vendar si želim, da se te-
ga kmalu rešim, ker je trenutno, ko
moramo ob denacionalizaciji reševa-
ti tudi številne druge probleme, delo
precej težko, jaz pa nisem več med
najmlajšimi." polarna Oustek Čav-
ničar. Tajnik Deležniške skupnosti
Obrežje Hriberšek. blagajnik pa An-
ton Marčec mlajši.
Sedaj imajo kar precej raznih po-
ti, hoditi morajo tudi na t)bčino v
Varažxlin pa na tamkajšnje gozdar-
stvo ter se dogovarjali o sečnji v
slovenskih gozdovih, ki so na
hrvaški strani ozemlja. Trenutno bi
radi posekali topolov gozd. kije že
zrel za posek, vendar so jim na
Hrvaškem dejali, da naj trenutno ne
sekajo, raje naj počakajo, ko bo vse
urejeno glede državne meje. Sicer,
tako zairjtije predsednik deležniške
skupnosti Obrez, s Hrvati pri
reševanju obmejnih zadev doslej
niso imeli posebnih težxiv.
Za vračanje nacionalizirane zem-
lje je v Obrežu predvideno vsega
skupaj okoli 25 hektarjev zemljišč,
ve povedati Avgust Čavničar. in to
največ zato. ker je bila srenjska
zemlja v sami vasi razdeljena že
prej in vknjižena k posestim.
"Mi bi v zvezi z denacionalizaci-
jo lahko bili pri razpisani razpravi
prvi. vendar vsi krajani niso jemali
čisto resno zbiranja vseh potrebnih
papirjev in so nas zato pač prehiteli
Frankovčani. Sedaj imamo na
občini ob našem zahtevku vso po-
trebno dokumentacijo in upam. da
bomo tudi mi prišli kmalu na
vrsto." še doda sogovornik in na
vprašanje, kako je z dedovanjem
deležniških delov v Obrežu. pove.
da se je njihovo dedovanje vrtelo
samo znotraj vasi. Baje pa sedanja
zakonodaja po skoraj 1.50 letih
predvideva drugače.
Besedilo in posnetek:
Vida Topolovec
Zanimivosti iz ormoške občine
pogajanja za tržni red
in ceno sladkorja
Seje upravnega odbora Zadruge
za pridelavo sladkorne pese Ormož,
ki je bila 6. aprila v ormoški tovarni
sladkorja, se je udeležil tudi Leo
l'relih, predsednik Zadružne zveze
Slovenije. Govorili so o sedanji or-
ganiziranosti Zadruge za pridelavo
sladkorne pese Ormož, ki vključuje,
tako je tudi registrirana pri gospo-
darskem sodišču, pravne in fizične
osebe. Člani upravnega odbora so se
zedinili o predlogu, da Tovarna
sladkorja Ormož izstopi iz zadruge.
Ta bo potem zaprosila Zadružno
zvezo Slovenije, da bi ta izdelala
koncept dela specialnih zadrug in
zadrug drugega reda.
Z izstopom tovarne sladkorja se
uresničuje namen zadruge za pride-
lavo [x>sc kot enega od partnerjev in
Tovarne sladkorja Ormo?. kot dru-
gega, da se liosta tako lažje skupno
pogajala s tretjim partnerjem, to je s
slovensko vlado, za tržni red in ceno
sladkorja. Takšen način pogajanja in
reguliranja cen je v Hvropi povsem
normalen.
Upravni odbor Ziidruge za pridela-
vo sladkorne pese Ormož je Še oce-
nil sklepanje pogodb v letošnji pom-
ladi in ugotovil, da ne potekajo ta-
ko, kot bi bilo v Sloveniji zaželeno,
saj je bil v tovarni sladkorja v tem
letu zastavljen cilj. da peso v Slove-
niji posejejo na 6.000 ha njivskih
površin. Trenutno pa je v Sloveniji
sklenjenih pogodb /a 3.150 ha njiv-
skih površin. Setev sladkorne pese
poteka normalno.
še o škodi po suši
če bi nevoščljivost gorela, najbrž
ne bi potrebovali drv za kurjavo, ve
povedati ljudski pregovor. Nekaj
podobnega se dogaja tudi v ormoški
občini ob delitvi odškodnine po
suši. ki je prizadejala okoli 4.000
oškodovancev.
Za odškodnino po suši je v or-
moško občino med drugimi oblika-
mi pomoči, o kateri smo že pisali.
prispela tudi koruza, in to v treh de-
lih.
V prvem je bilo 404 ton koruze,
ki so jo po navodilih Ministrstva za
kmetijstvo v želji, da zaščitijo os-
novno čredo živine, delili zastonj
med rejce govedi in svinj. V drugem
delu, tu pa je bila koruza regresira-
na, je bilo z.a oškodovance v or-
moški občini določeno 753 ton. Za
zasebni sektor 454 ton. ostanek pa
za družbenega. Za 43 ton koruze po
informaciji Kmetijske zadruge Or-
mož ni bilo interesa, vendar je bilo
po preverjanju podatkov v Mešalni-
ci Ptuj 454 ton koruze v celoti doba-
vljeno interesentom.
V tretjem delu pa je bilo za potre-
be ormoške občine, po ceni 6 tolar-
jev za kilogram, na voljo 1.666 ton
koruze. Od tega so je interesenti v
ormoški občini vzeli 750 ton, 500 za
potrebe družbenega in 250 za zaseb-
ni sektor. Premajhen interes zaseb-
nih kmetovalcev se kaže tudi v
plačevanju koruze, saj je od 250 ton
bilo do sedaj plačanih samo 130 ton.
Od 916 ton. kolikor znaša razlika, je
ormoška občina odstopila del koruze
ptujski občini, del pa drž.avi. Razlog
za tako odločitev ormoške občine je
v tem, da-bodo namesto regresirane
koruze vzeli regres za dmgi repro-
matcrial.
Ker pa so na terenu še vedno ne-
jeverni Tomaži, lahko mirne duše
pridejo na Sekretariat za gospodar-
stvo in občo upravo in si pogledajo
natančen seznam oškodovancev in
tudi, koliko je dobil "sosed in koliko
jaz". Prav gotovo bodo mnogi iz
občinske stavbe odšli z dolgim no-
som in tudi nevoščljivost jih bo mi-
nila.
občinsko tekmovanje
kaj veš o prometu
Svet za preventivo m vzgojo v ce-
stnem prometu občine Ormož je raz-
pisal pogoje za 24. občinsko tekmo-
vanje Kaj veš o prometu, ki bo pote-
kalo 8. maja ob 9. uri pred osnovno
šolo Ormož.
Pravico do nastopa na občinskem
tekmovanju imajo učenci osnovnih
Šol, ki bodo najbolje uvrščeni na
predhodnem razrednem in Šolskem
tekmovanju.
Tekmovanja bo ekipno in posa-
mično in se ga bodo udeležili učenci
osnovnih Šol iz Ormoža, Velike Ne-
delje, Središča ob Dravi, od Tomaža
pri Ormožu ter z osnovne Šole Stan-
ka Vraza.
koordinacijski odbor za
usmerjanje aktivnosti
v letu turizma.................................
Na zadnji seji ormoškega izvršne-
ga sveta so ustanovili odbor za ko-
ordiniranje in usmerjanje aktivnosti
v letu turizma. V tem odboru so
predsedniki treh turističnih društev
v ormoški občini (Majda Lukner iz
Ormoža, Franc Sladnjak iz Podgor-
cev in Anica Pevec s Koga), dva
Člana izvršnega sveta (Stanko Žličar
in Tone Luskovič), Alojzija MaŠek s
Sekretariata za družl^Hjne dejavnosti
in finance, Dragi Žiž.ek-Bočko s Se-
kretariata za urejanje prostora in
varstvo okolja ter Irena Kukovec-
Meško s Sekretariata za gospodar-
stvo in občo upravo.
soglasno za zapore cest
Na /adnji scji i)bčinske skupščine
je bilo slišati, da je Ormožanom do-
volj praznih obljub okoli ureditve
regionalnih cest, ki so speljane pre-
ko občinskega ozemlja. Če država v
svojem proračunu ne bo zagotovila
denarja za že večkrat odloženo ob-
novo 2,2 kilometra regionalne ceste
od Ormoža do Pavlovec, t.j. do
železniške proge v smeri proti Lju-
tomeru, in za nadaljnjo obnovo re-
gionalne ceste skozi Središče ob
Dravi, Še posebej za del med nasel-
jem Središče in mednarodnim mej-
nim prehodom s HrvaŠko, potem bo-
do v ormoški občini navedena dela
poskušali izsiliti z zaporami cesl in
z onemogočanjem predvsem tranzit-
nega prometa, ki povzroča na ob-
močju občine največ neprilik. Tako
so soglasno sklenili ormoški občin-
ski poslanci, naveličani zavajanja in
obljub.
Zaporo so napovedali že lani,
vendar so jih odgovorni na državni
ravni potem pretentali z raznimi
obljubami, sedaj pa, kot kaže, Or-
mož^ni nikomur nič več ne verjame-
jo in pri tem mislijt) zares.
O vsem okoli zapore se bodo do-
govorili s pristojnim občinskim
upravnim organom, še posebej pa s
koordinacijskim odbeirom za dekv
vanje krajevnih skupnosti, o svoji
nameri pa bodo obvestili Še državni
zbor.
spornih zadev s
področja javnega
pravobranilstva
čedalje več
Vido Vidovič. |a\no pravobranil-
ko iz Ptuja, brez dvoma najbolj žuli-
jo neurejene kadrovske zadeve na
javnem pravobranilstvu. Spornih za-
dev. Se poselx\i pa začetki izvajanja
zakona o denacionalizaciji, ko se je
pokazalo, da se upravni t)rgani sre-
čujejo s Številnimi problemi lako v
postopku kol v vsebinskem pogledu,
je v zadnjem času vse več. -Se vedno
pa mora to odgovorno delo za dve
občini. Ptuj in Ormož, opravljati sa-
ma, brez namestnika, o katerem je
bil že večkrat govor. Javno pravo-
branilstvo je za rešitev kadrovskih
zagat zaprosilo izvršna sveta olx'h
občin, vendar doslej ni bilo odgovo-
ra. Razlog je prav gotovo v tem, da
v upravnih organih olx:h občin pri-
manjkuje kadrov z ustrezno strokov-
no izobrazbo. Tako mora vse delo,
ki je skoraj izključno ve/ano na te-
ren, opravljati ena oseba, .^e poselvj
mučno je, ko so na vrsti razprave, ki
so bodisi v Ormožu, Pluju ali Mari-
boru in Še velikokrat sočasno, lako
da se v nobenem primeru ne more
vseh udeležiti. Nerodno je. ker sc
mora kot javna pravobranilka ne-
nehno opravičevati in je zaradi nje-
ne cxlsotnosti potem delo sodišč
večkrat moteno.
Za olie občini, ormoško in ptuj-
sko, je javno pravobranilstvo samo
v letu 1992 obravnavalo 2.634 za-
dev, od tega za ptujsko 2.007 in 627
za ormoško.       Vida Topolovec
TEDNIK
15. april 1993
kulti:ra^ izobraževanje — 5
piše: Tjaša
Mrgole-Jukic
ZGODOVINA REUGIJE ZA MUIDE
30. GRKI
uvod
Sediva v letalo in odpeljiva se
čez morje do celine. Skozi okno
letala ali pa tudi na zemljevidu
vidiva deželo, ki je res ie naj-
bolj podobna hrastovemu listu
— to je danes Grčija.
Ko so se začela na to ozemlje
priseljevati plemena, se niso
imenovala Grki, pa tudi dežela
ne Grčija. Plemena so govorila
soroden jezik in imela sorodno
religijo, linenovala so se i)()R-
CI, JONCI, HOLCI ... Kakor
npr. v Egiptu in drugod se ta
plemena nikoli niso povezala v
plemensko zvezo, da bi ustano-
vila veliko državo. Morda je k
temu pripomogla pokrajina, ki
je gorata in težko prehodna iz
kraja v kraj. morda je vzrok v
tem. da tukaj ni tako bogata
zemlja in ne more nahraniti ve-
likega števila ljudi na enem me-
stu, morda pa je vzrok tudi v
tem, da so ti ljudje ljubili svo-
bodo in se niso hoteli podrejati
neki skupni državi.
Kakorkoli že. namesto velike
države je vsako pleme ustvarilo
svojo majhno državico z la-
stnim državnim sistemom, ki je
obsegala le mesto in nekaj oko-
lice, torej vasi. Takim državi-
cam tudi danes rečemo mestne
državice ali po grško POLIS.
Tako je pleme Dorci ustvarilo
državico ŠPARTO. Jonci so
svoji polis poimenovali po bo-
ginji Ateni. torej ATENE. Ker
so zavzeli tuai neKaj oioKov, so
jih poimenovali po sebi, torej
Jonski otoki in tako se imenuje-
jo še danes. Poleg Šparte in
Aten so bili še samostojni polisi
Mikene, Olipija. Korint ...
Sočasno je blizu Mezopota-
mije nastala velikanska država
Perzija, ki jo je združil cesar
Kir in je segla od reke Ind, prek
Azije in današnje Turčije vse do
teh majhnih grških polisov. Se-
veda je perzijcem "dišala" tudi
ta pokrajina; pa ne zaradi zem-
lje, ampak zaradi bogatih trgov-
skih mest. Da, ta mesta pa so
bila že vredna vojnega plena.
Toda Grki — to ljudstvo je
bilo res nekaj posebnega. Izred-
no so bili samosvoji, trmasti, iz-
najditeljski, nadvse pa so ljubili
samostojnost. Saj veš, da se ni-
so hoteli niti med sabo povezati
v veliko enotno državo, pa bi se
podjarmili Perzijcem? Perzijci
se seveda za te "male" heroje
niso zmenili in so jih kajpada
napadli. Prišli so z ladjevjem in
se izkrcali pri polju MARA-
TON. Grki pa niso čakali, da jih
napadejo, ampak so napadli sa-
mi. Saj ne boš verjel, toda pre-
senečene Perzijce so premegali.
Grki so poslali sla, naj sporoči
zmago. Sel je tekel, tekel je ce-
lih 42 kilometrov in 195 me-
trov, prispel v Atene, izročil
sporočilo in od izčrpanosti
umrl. Njemu in tej bitki v spo-
min imamo danes športno tek-
movalno disciplino maratonski
tek, kjer mora tekmovalce pre-
teči prav enako razdaljo, torej
42 km in 195 m. Tudi mi Ptuj-
čani se lahko pohvalimo z do-
brim maratoncem Mirkom Vin-
dišem. In zapomni si. da je prvi
maratonec tekel leta 490 pred
našim štetjem.
Seveda se napadalci niso mogli
sprijazniti z zmago takih malih
državic in natanko čez 10 let so
napadli znova. Kdaj je bilo to?
Pazi, štejeva nazaj — torej leta
480 pr.n.št. Atenci so zapustili
mesto, Perzijci so ga porušili, a
bitka seje vnela na morju pri SA-
LAMINI in Grki so ponovno
zmagali. Imeli so črne, majhne,
lahkotne in hitre ladje. Perzijci pa
velike, težke in okorne, ki so se
slabo odrezale v majhnem zalivu
pri Salamini.
Perzijci so Grke od takrat res-
nično pustili pri miru. Nikoli več
jih niso napadli. In Grki so zaži-
veli lepo v miru ... Ah, kje pa! Po-
tem so se bojevali med sabo.
Porušene Atene so ponovno
zgradili in tokrat so postale še
lepše, veličastnejše in lake, kot
jih poznamo danes.
Zakaj sem ti opisala te boje?
Poglej, kako je lahko tudi malo
ljudstvo močno (tudi Slovenci
smo mali narod). Moč Grkov pa
ni bila fizična, v orožju in vojski,
pač pa so zmagali zato, ker so bili
zviti, iznajditelji, niso se podreja-
li starim navadam, ampak so
iskali nove. boljše rešitve.
Prav zmaga teh "malih" Grkov
je potrdila pravilnost novih idej
in prav te so predstavljale od-
skočno desko, ki je povzdignila
grško kulturo do neslutenih višav.
In končno, če vsega tega ne bi
bilo, kdo ve. kako bi se zasukala
naša zgodovina, če ne bi zmagali
Grki. saj so prav po perzijskih
vojnah ustvarili več kakor vsa ce-
sarstva dotlej, pa čeprav so trajala
tudi po 3000 let.
Zemljevid Grčije
Grška jadrnica
BRANE LAML
67. Bogovi rimske
Poetovione
Med prvim in četrtim stoletjem je imela
rimska Foetoviona dokaj pisano etnično po-
dobo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu še
romanizirani keltski staroselci, trgovci iz
vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki
in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato
je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu
precej raznolika. Častili so najrazličnejše
bogove in božanstva. V tej rubriki jih želi-
mo bralcem v sliki in besedi predstaviti na
poljuden način. Fotografije: Bine Kovačič.
KRŠČANSTVO
NA PTUJU
Krščanska skupnost je obsta-
jala v Poetovioni že v 3. stolet-
ju. Iz ohranjenih virov se ne da
razbrati, kdo je prinesel krščan-
sko vero v Poetoviono. Od glav-
nih središč krščanstva je bila
zelo oddaljena (od Bližnjega
vzhoda. Afrike in Rima). Dom-
neva se, da se je razširila iz
dveh smeri, ali iz vzhodne — iz
Sirmiuma — ali z območja
.'•\quileje.
V drugi polovici 3. stoletja je
bila krščanska skupnost organi-
zirana kot škofija. V tem času jo
je vodil cerkveni pisatelj in škof
Viktorin Ptujski. Sv. Hieronim
ga omenja v svojem delu "De
viris illustribus", kjer piše. daje
škof Viktorin bolj obvladal
grški kot latinski jezik. Za svoja
literarna dela se je predvsem
naslanjal na grške mislece, ver-
jetno zato, ker so mu bili v ti-
stem času bolj dostopni. Kljub
temu so bila njegova dela napi-
sana v latinskm jeziku. Predv-
sem seje osredotočil na komen-
tarje k svetemu pismu in vsem
krivim veram (herezijam), ki so
bile v tistem času zelo razširje-
ne. Od njegovih literarnih del se
ni ohranilo veliko.
.Rimska država je doživela po
mnogih notranjih bojih v 3. sto-
letju številne spremembe. Cesar
Dioklecijan je želel s svojimi
reformami na prelomu 3. v 4.
stoletje ponovno utrditi državo.
Kriza v državi ni imela samo
gospodarskega značaja ampak
tudi verskega. Kj-ščanska religi-
ja, ki je bila že nekaj desetletij
navzoča v rimski državi, je
počasi začela izpodrivati konku-
renčno religijo — mitraizem.
Razširjanja krščanstva po impe-
riju ni mogel zaustaviti niti ce-
sar Dioklecijan s svojim uka-
zom, izdanim 23. februarja 303.
leta o preganjanju kristjanov.
Med žrtvami teh preganjanj je
bil tudi ptujski škof Viktorin. ki
je umrl mučeniške smrti, verjet-
no 303. leta.
Od Viktorinovih naslednikov
sta znana po imenu le dva:
Aprijan in Marko. Aprijan se
omenja v dokumentih koncila v
Serdiki iz 343. leta. Marko pa s
sinode v Ogleju 381. leta.
V 4. stoletju je prišlo na ob-
močju Slovenije do verskih raz-
prtij. V tem času je bila glavna
naloga krščanstva boj proti ari-
janski hereziji (arianizem je bil
nauk aleksandrijskega duhovna
Arija, ki je bil obsojen 325. leta
na sinodi v Niceji. ker je spodbi-
jal nauk o sv. Trojici s trditvijo,
da Kiislus ni bil popoln bog). Ta-
ko je bila razdeljena rimska Poe-
toviona okoli leta 380 na dve
skupini: m^ijansko in katoliško.
Arijanec Julius Valens, ki je bil
eden izmed Arijevih učencev, je
na škofijskih volitvah za škofa v
Poetovioni premagal svojega ka-
toliškega nasprotnika Marka.
Kmalu zatem je bil zaradi prevra-
ta pregnan v Italijo. Tu je širil
arianizem in posvečal duhovnike,
to pa ni ustrezalo milanskemu
škofu Ambroziju. Na oglejski si-
nodi 381. leta so škofje z Ambro-
zijem na čelu dokončno obraču-
nali z arianstvom. Od cesarjev
Graciana. Valentiniana II. in Teo-
dozija so zahtevali, da odstavijo
krivoverce in da na njihovo mesto
postavijo odposlanci oglejske si-
node katoliške škofe.
Po cerkveni razdelitvi je to
območje v tem času spadalo
pod milansko škofijo. Ker pa je
bila ta nekoliko predaleč od na-
ših krajev, je njeno mesto prev-
zel oglejski škof. Tako je ptuj-
ska škofija prišla okoli leta 400
pod jurisdikacijo oglejske cer-
kve, ki je postala metropolija.
Oljenka. ki je okrašena z motivom križa. Najdena na Hajdini. 4. in 5.
stoletje.
lis i.lT i>tHAI,iiHBtA ClH|«ITitA Pr*»4 ^
Veliki plesni orkester letos s pevci
Prejšnjo sredo je Pihalni orkester svoje prijatelje pova-
bil na redni letni koncert. Gledališče je bilo daleč prema-
jhno za vse, ki imajo radi orkestralno glasbo pihalnega in
obenem tudi plesnega orkestra. Na pobudo mladih članov
je namreč lani spet oživel veliki plesni orkester. Dirigent
obeh orekstrov je profesor Anton Horvat.
Letošnji koncert je bil pravi
družabni večer, saj so podelili
Gallusove značke, pokrovitelj
koncerta Tehnoservis je nagra-
dil kupce vozil Renault, na-
gradili pa .so tudi obiskovalce
koncerta.
Bronasto Gallusovo značko
so prejeli Melita Reberc, Moj-
ca Mcnoni, Franc Krabonja,
Boštjan Vauda in Sergej Lah.
srebrno Natalija Frajnkovič in
Drago Purg, ziato pa Miro
Prstec. S priložnostnim darilom
so se poslovili tudi od svojega
člana, ki mu zdravje več ne do-
pušča igranja v orkestru, Jane-
za Zavca starejšega. S šopkom
cvetja pa so se spominili tudi
predsednika orkestra Stanka
Menonija, kije na dan koncerta
imel rojstni dan.
Letos se je veliki plesni orke-
ster predstavil tudi s pevci Ba-
rabaro Potrč, Milenko Krajnc in
Marjanom Križovnikom.
Pokrovitelj koncerta je bil
Tehnoservis. sponzorji pa: TVI
Majšperk. Gradiš Ptuj, Libra
Ptuj, Lipa Ptuj. Caissa Ptuj, .'^v-
lo šola Herak, ljubiteljski slikar
Maks Menoni. Gastro Ptuj in
Bife Mesaric Ptuj. NaV
Janez Zavec st. se poslavlja od orkestra. Foto: Langerholc
Pihalni orkester ima letos 115 let. Foto: Langerholc
pmmim kraua mrnum v slovel BisiBRHi
"Nekdo povari
zopep oblast..."
Kar nekaj časa je trajalo, da so
se v gledališki družini pri DPD
Svoboda Slovenska Bistrica
odločili za besedilo odrskega dela
pisatelja Ervina Fritza Kralj Mal-
hus. Nekaj članov društva je
prebralo najmanj deset tekstov,
a so se na koncu odločili za pra-
vljično komedijo. Vseskozi so
bili namreč mnenja, da je po-
trebno ponuditi publiki nekaj
veselega, kar ne obremenjuje,
marveč sprošča in osrečuje.
Na prvi pogled je besedilo Er-
vina Fritza absurdno. Tekst sicer
ni za čase, ko so revolucije že mi-
mo, saj biča marsikatero napako
in pokaže na brezštevilne intrige
in napačne sodbe, te pa so pri
nas. če hočemo ali nočemo, ak-
tualne v vsakem času.
V pripravo barvite pravljične
komedije, ki se dogaja na ne-
kem dvoru z osebami neznanih
danskih imen in kjer se v poli-
kano dvorno gospodo vključuje-
ta povsem normalna zaljubljen-
ca z ulice iz današnjega časa
Milan in Milena, so se tokrat
vključila mnoga za amatersko
gledališče v Slovenski Bistrici
nova imena. TrudiH so se pod
režisersko taktirko Štefana Zvi-
žeja iz Celja in občinstvo
večki-at nasmejali do solz.
Na premieri minuli petek v
dvorani slovenjebistriškega kul-
turnega doma je bil tudi pisatelj
Ervin Fritz. Povedal je, daje bil
Kralj Malhus prvič uprizorjen
1974. leta v celjskem gleda-
lišču, vendar tisto niso bili časi,
ko bi se gledališko besedilo s
tako "čudnimi" predpostavkami
lahko mirno sprehajalo med
ljudmi. Tako je igra v celjskem
gledališču pred skoraj dvajseti-
mi leti šla bolj ali manj neopaz-
no mimo publike.
Vida Topolovec
Prizor iz pravljične komedije. Foto: Brbre
6 — IZ NAŠIH KRAJEV
15. a»'k|i, mi - tedmik
srečanje 81edaiiških skupi« ptujski občffii
Množičnost ne na
račun kakovosti
GLEDALIŠKA DEJAVNOST V PTUJSKI OBČINI
TRDOŽIVA • PREDSTAVILO SE JE SEST SKUPIN,
NA PODROČNO SREČANJE (JREDO TRI
Županova Micka v izvedbi dramske skupine iz Vitomarcev.
Na prvi pogled morda ne
gre za množičnost, če se na
občinskem srečanju predstavi
šest gledalii^kih skupin, pa še
od teh so štiri iz Ptuja in le
dve izven občinskega sredi-
šča. Vendar samo na prvi po-
gled, saj bo tudi na področ-
nem srečanju nastopilo le se-
dem mladinskih in odraslih
gledaliških skupin iz petih ob-
čin. Brez dvoma je gledališka
dejavnost ptujske občine v se-
verovzhodni Sloveniji ena naj-
bolj trdoživih in množičnih,
kljub temu, da časi kulturi ni-
so ravno najbolj naklonjeni;
morda pa prav zaradi tega.
Na občinskem srečanju se je
s tremi uprizoritvami predsta-
vil Teater III iz Ptuja. Te so:
Na odprtem morju. Igralec ter
Pegam in Lambergar. Z multi-
medialnim projektom se je
prvič predstavila še ena ptuj-
ska skupina — gre za Komuno
interesnih dejavnosti. Uprizo-
rila je Florijanovo rojstvo,
svoj prvi projekt, ki je bil ko-
rektno pripravljen in izveden.
Teater III je v zadnjih letih
dosegel kakovost, ki se ji tudi
letos ni izneveril, zato tudi ni
naključje, da gresta na po-
dročno srečanje kar dve njego-
vi predstavi. Presenetila pa je
dramska skupina Prosvetnega
društva Francka Kozela iz Cir-
kulan, ki je bila neverjetno do-
bro uigrana in kot taka .se je
uspe.šno izognila vsem pastem,
ki jih v komediji, igrali so Vdo-
vo RoUinko, ni malo. Manj
uspešna je bila v tem dramska
skupina iz Vitomarcev, ki je
igrala Liniiartovo /.upanovo
Micko.
Srečanje je kol celoto mo-
goče oeeniti kot zelo dobro,
kar kaže na tradicijo gleda-
liške dejavnosti v občini in ne
nazadnje na rezultate izo-
braževanja, ki ga omogoča
mentorjem Zveza kulturnih
organizacij.
Področno srečanje gledali-
ških skupin bo 18. ni 19. apri-
la v Ljutomeru. Ptujsko ob-
čino bodo zastopali Teater III
z dramo Slawomirja Mrožka
Na odprtem morju v režiji Sa-
ma Strelca in dramo Francka
Rudolfa Pegam in Lambergar
v režiji Branke Bezeljak Gla-
zer ter dramska skupina Pro-
svetnega društva Francka Ko-
zela iz Cirkulan s komedijo
Cvetka Golarja Vdova Rošlin-
ka v režiji Lojzeta Matjašiča.
Na srečanju bo nastopilo se-
dem mladinskih in prav toliko
odraslih gledaliških skupin iz
Ljutomera, Slovenske Bistri-
ce, z Raven na Koroškem, iz
Maribora in Ptuja. jsjaV

Koncert Okteta
bogoslovcev iz
Ljubljane
Komaj ustanovljen« Društvo izobražencev Viktorina
Ptujskega že prireja drug« srečanje v ciklusu Vikt«rin()-
vih večer«v. Izjemen začetek teh srečanj nam je pripravil
sl«venski pisatelj iz Trsta Alojz Rebula. Predstavil se Je
kot briljanten pričevalec najvišjih duh«vnih vredn«t,
ne«mejen v svoji drži in kot pisatelj, ki seže v sam vrh
slovenske književnosti.
22. aprila ob 19.30 uri pa
bomo lahko v rcfektoiju nii-
noritskcga samostana na plu-
ju prisluhnili oktetu bogo-
slovcev iz ljubljane. oktet
deluje že vrsto let v različni
sestavi, saj je v njem pelo že
nekaj gcnaracij študentov
bogoslovja. namen skupne-
ga delovanja jc predvsem so-
delovanje v liturgiji za semc-
niško skupnost in lepoto bo-
goslužja, ki mu petje okteta
daje posebne duhovne raz-
sežnosti. oktet prireja tudi
občasne koncerte.
ob nedavni obletnici veli-
kega slovenskega skladatelja
jacobusa gallusa jc tudi ok-
tet sklenil približati mojstro-
vo glasbo slovenskim po-
slušalcem. zaradi tega jc
prvi del njihovega koncerta
posvečen gallusu.
Oktet nas bo v drugem dolu
popeljal v nam dokaj neznane
duhovne napeve vzhodne li-
turgije^ katere izvajajo v meh-
ki starocerkveni slovanščini in
v slovenščini. To bo za marsi-
koga verjetno prvi stik z gla-
sbo vzhodne liturgije, polno
toplega čustvovanja.
V tretjem delu koncerta bo
oktet predstavil marijanske
pesmi domačih skladateljev.
Ob peli besedi je del večera
posvečen tudi govorjeni bese-
di. Tadej Toš, Darja Črcšnje-
vec in Jasmina Preac bodo
predstavili nekaj iz Brižinskih
spomenikov ter pesmi ruskih
in slovenskih pesnikov,   g q
Šolski zvonec nam je zaupal...
(;()R1ŠNIC.\ * z ogledom muzejskih eksponatov so
učenci šestih razredov v torek, sredo in danes pričeli Mesec
keramike v Gorišnici. Sedmim razredom bo jutri predstavil
lončarsko vretenc Branko Zoreč, rimske oljenke pa v torek
Ivan Brač. Mesec keramike bo do 15. maja, ko bo lončarska
in razstava kipov ter izdelkov iz gline. Sodelovali bodo učen-
ci vseh razredov.
LESKOVEC * Od torka do petka poteka na šoli projekt-
ni teden Po haloških gričii^ je vandraii fajn. Kaj bodo
učenci ugotovili, bodo prikazali na sklepni prireditvi, ki
bo jutri, v petek, ob 16. uri v šoli.
VELIKA NEDELJA
Uspela premiera igre Pod svobodnim soncem
želja živeti svobodno, pod svobodnim soncem, je stara toliko
kot človeštvo in prisotna pri vseh ljudstvih. O tej prvinski želji
jc pisal tudi slovenski pisatelj Fran Šaleški Finž^ar v svojem
zgodovinskem romanu Pod svobodnim soncem, pripovedi o
davnih dneh naše zgodovine. Borba za zemljo, za svoje svobod-
no sonce in medsebojni spori so na tem ko.ščku sveta živo pri-
sotni še dandanes.
Tema davnih in današnjih
dni! Zato ni naključje, da so se
je Velikonedeljčani v stoletni
zgodovini Prosvetnega društva
Simona Gregorčiča in 65 letih,
odkar aktivno deluje njihova
dramska skupina, lotili dvakrat,
prvič pred petindvajsetimi leti,
1968. leta. Takrat jo je režiral in
sočasno igral vlogo Svaruna se-
daj že umrli Ivan Moravec iz
Lunovca, ustanovitelj velikone-
deljske dramske sekcije, človek,
ki je bil skoraj šestdeset let te-
sno povezan s kulturno-prosvet-
no dejavnostjo v Veliki Nedelji.
Zanimivo je bilo pogledati v
kroniko društva. Nekateri, ki so
sodelovali že pri prvi postavitvi,
igrajo tudi tokrat, in to celo iste
vloge. Tako je Friderik Meško v
obeh primerih igral vlogo ca-
ričinega zaupnika Spiridiona.
Ponovno smo videli Slavka
Kumra. Pri igri so tudi tokrat
sodelovale Marta Frangež, Ma-
rija Zorjan in Marija Meško.
Režiser sedanje uprizoritve
Lojze Matjašič iz Gorišnice,
ki je zaigral vlogo grškega tr-
govca Kpafrodita. se je v glav-
nem držal rdeče niti Finžgarje-
vega romana in je ob bojevanju
za svobodo posebej poudaril
ljubezen med ljudmi in bratsko
spravo.
Kulise, s katerimi so v glav-
nem ponazarjali tri slike (v gra-
dišču, na bizantinskem dvoru in
v Epafroditovi vili), so bile
kljub poenostavitvi učinkovite.
Posebno vlogo pri celotni iz-
vedbi igre je imel napovedova-
lec Tomi Cvetko, ki je z vezno
besedo približeval posamezne
prizore.
V začetku je bilo opaziti ne-
kaj treme, a je ta od prizora do
prizora izginjala. Gledalci so,
kljub temu da so v večini zgod-
Prizor s premiere
bo poznali, z napetostjo sledili
igri in vsak prizor nagradili z
obilnim aplavzom.
Med igralci velja omeniti Pe-
tra Kiriča. ki je prepričljivo
zaigral Iztoka, in Danico Cvet-
ko v vlogi bizantinske carice
Teodore, pa tudi Antona Laha
v vlogi godca Radovana.
Vsa igralska .skupina —
režiser, igralci ter drugi, ki so
sodelovali pri predstavi — je
igro naštudirala z veliko truda,
ljubezni in požrtvovalnosti. Pre-
den je prišlo do njene izvedbe,
so preživeli na vajah mnogo ur
in žrtvovali veliko svojega pro-
stega časa. Vsem je bilo naj-
ljubše plačilo aplavz in vabila
na številna gostovanja. Teh pa
bo v prihodnjih dneh kar nekaj.
Vida Topolovec
Foto; Fma Žal ar
Dobrote vse bolj
povezujejo Ptujčane
Od 16. do 19. aprila bo v Ptuju četrta razstava Dobrote
slovenskih kmetij. Na njej bo letos krušne, mesne in
mlečne dobrote razstavilo 498 izdelovalcev. Na ogled bo-
do v Jedilnici minoritskega samostana. Poleg množičnosti
Je letos poudarek tudi na spremljajočih prireditvah.
Plujčani naposled spoznavajo,
da prireditev potrebuje širše po-
tijevanje skozi različne dejavno-
sti. S takšnim konceptom prire-
ditve je mogoče privabiti tudi več
obiskovalcev od drugod. Četrto
razstavo so organizirali: Obdrav-
ski zavod za veterinarstvo in živi-
norejo Ptuj, Skupščina občine
Ptuj in njen Sekretariat za kmetij-
stvo ter republiška uprava za po-
speševanje kmetijstva.
Na dan otvoritve bodo v Pluju re-
publiški minister za kmetijstvo di".
Jože Osterc in nekateri dmgi vidni
Slovenci. Razstavo naj bi si ogledal
tudi predsednik države Milan Kučan.
Najboljšim izdelovalcem me-
snih, krušnih in mlečnih dobrot
bodo priznanja podelili v nedeljo.
Do takrat in še v ponedeljek, ko
bodo spremljajoče prireditve v
znamenju 46-leinice Kmetijske
šole Ptuj. se bo v Ptuju marsikaj
dogajalo. Oživela bosta ljudska
pesem in ples. poleg osnovnošol-
skih folklornih skupin bodo na-
stopile tudi odrasle, ljudski pevci
in plesalci. Pol na razstavo bodo
"narisali" učenci, ki se bodo tudi
sicer aktivno vključili v izvedbo
spremljajočih prireditev letošnje
razstave. Pod arkadami na mino-
ritskem dvorišču bodo predstavili
precejšen del svoje ustvarjalnosti,
nekaj je bodo tudi vnovčili v
obliki spominkov. Osnovna šola
Ljudski vrt bo med drugim sode-
lovala s hostesami. Turistično-in-
fonnativni center pa bo na mino-
ritskem dvorišču organiziral de-
žurno vodniško službo, tako da
ne bo težav, ko bo treba kateri od
skupin poleg razstave pokazati
tudi druge zanimivosti Ptuja.
K prazničnemu vzdušju bodo
pod arkadami na minoritskem
dvorišču prispevali tudi proda-
jalci kmečkih dobrot, obrtniki
domače obrti in nekateri drugi.
Na četrto razstavo "Dobrote slo-
venskih kmetij", ki bo potekala
v znamenju mleka, pa bo spo-
minjala tudi miniaturna pinjica.
ki jo je izdelal Anton Pintar.
Kakorkoli že — Dobrote slo-
venskili kmetij bodo ta teden va-
bile v Ptuj. MG
Pinjica — spominek in vstopnica
četrte razstave Dobrote slovenskih
kmetij. Foto: Laura, Gorišnica
Nazaj k nara^^™
in življenju
v zasebni galeriji Morijan liogomirja Lugariča razsta-
vljata te dni akademska slikarja Ida Brišnik-Remec in
Marijan Remec iz Maribora.
Ida Brišnik-Remec in Marijan Remec v Ptuju
Ida Brišnik-Remec je za pred-
stavitev v Ptuju pripravila osem
slik v mešani tehniki in akvare-
lu iz obsežnejšega cikla Pohor-
ski gozdovi. Marijan Remec pa
je. kol je sam dejal, namenoma
izbral manjša dela iz različnih
obdobij in v različnih tehnikah,
za katere meni, da povedo do-
volj o njegovih slikarskih priza-
devanjih. Oba se teinatsko veze-
ta na naravo, to pa jc tudi edina
podobnost njunega ustvarjanja,
vezeta se na svet, mimo katere-
ga večina v vsakdanjem živ-
ljenju hodi z zaprtimi očmi, na
tisti svet intime in obračanja sa-
mega vase, ki mu današnji čas
ni naklonjen.
Razstavo je z besediuni o
ustvarjanju obeh slikarjev pospre-
mila kustodinja umetnostne zgo-
dovine Pokrajinskega muzeja
Ptuj Marjeta Ciglcnečki. Še pose-
bej je opozorila na velik prispe-
vek družine Remec k dogajanju
na Ptuju, saj je bil oče Marijana
Remca pred vojno nekaj let
ptujski župan, njegov brat Miha
Remec, ki danes živi v Ljublja-
ni, pa se v svojih literarnih de-
lih pogosto vrača v Ptuj.
Ida Brišnik-Remec in Marijan
Remec nerada govorita o svojih
delih, kijih tudi nekam premalo
razstavljata. Marijan pravi zase.
da zato tako malo razstavlja, ker
tudi malo ustvari, ker pač ni v
njegovi naravi, da bi naredil ne-
kaj deset akvarelov v enem ted-
nu. Ida Brišnik-Remec pa danes
v Sloveniji sodi med pomem-
bnejše ustvarjalec vitrajev (cer-
kev sv. Rešnjega telesa v Mari-
boru. Marijina cerkev na Ptujski
Gori. cerkev sv. Petra in Pavla v
Vitanju).
Razstava je vredna vse pozorno-
sti, odprta bo še do 16.aprila.
NaV
Čudežna arheološka odkritji
v svetopisemskih deželah I
"V kratki, a zelo zanimivi zgodo-
vini svetopisemske arheologije so
mnoga odkritja vznemirila svet. Do
velikih odkritij je prišlo v Mezopo-
tamiji. Palestini, ligiptu. Grčiji in
drugih državah." je zapisal v uvodu
kratke predstavitve predavanj prof.
mag. Drago Obradovič. arheolog, ki
je v preteklih letih pri teh izkopa-
vanjih sodeloval. Gospod Obradovič
je povezan tudi s Ptujem, saj je f£
zgradil hišo v Kicarju, kjer se name-
rava za stalno naseliti, na Ptuju pa
ustanoviti tudi arheološki inštitut.
Študiral je v ZDA in Angliji, preda-
val pa v Avstraliji. Singapurju. na
Filipinih in. nazadnje, v Albaniji.
Od 14. do 17. aprila bo o odkritjih
predaval tudi na Ptuju, in sicer v
Narodnem domu, vsak dan ob 19.
uri. Vstopnine ne bo. McZ
tednili
15. APRIL 1993
IZ NAŠIH KRAJEV — j
OB ah. OStETNICi PTUJSKEGA RADIA
kakšni časi, kakšni ouilie...
Ni bil takratni direktor Radia Ptuj Franc Plohi edini, ki je prišel v spor z oblastjo. Bil pa je
eden redkih, ki ga je ta spor ob morebitnih drugih dejstvih pripeljal prav do tragičnega konca,
do smrti v lastni garaži 7. januarja 1971. Kakšna so bila ta leta in kakšni so bili tisti, ki so jih
soustvarjali? I/, odmaknjenosti dobrih 20 let bomo skupaj prelistali takratne Tednike in skušali
ugotoviti, ali je mogoče, da so danes nepomembni spori pripeljali enega i/.med akterjev, Franca
iMohla, v smrt. Nepomebni zato, ker so se sukali okoli \prašanja dodatnega kandidata za volitve
v zvezno skupščino (množica kandidatov je danes povsem normalna stvar), okoli združitve Radia
in Tednika, kar se je pt)tem leta 1976 zares zgodilo, in še česa vse to je bilo v tistih letih ne-
predstavljivo. Takrat so se novinarji med drugim začudeno spraševali: Ali ima pravico priti v re-
dakcijo miličnik in brez kakršnegakoli naloga odnesti rokopis že objavljenega gradiva? j
1969 —LETO VELIKIH
PRAZNOVANJ NA PTUJU
Zdi se, da so se spori med
občinskimi oblastniki in novinarji
Radia in Tednika pričeli v letu
1969. Morda že prej. Tednik tega
leta je poln obletnic, proslav, pri-
reditev. Ptuj je bil vse leto v zna-
menju počastitve častitljivega
1900. rojstnega dneva. V aprilu
nas je obiskal Tito. ki je takrat
odprl tudi HE Zlatoličje. Na gradu
gaje sprejela množica pionirjev in
občinskih mož, intervju z njim je
posnel radijski novinar Franci
Golob.
"iMŽje je verjeti stokrat
izrečeni laži kot čisto novi
resnici.'' (med aforizmi v
Tedniku 1969)
Prav tako aprila smo na Kidriče-
vem proslavili 50. obletnico Zveze
komunistov in proslavo hkrati po-
svetili bratstvu in prijateljstvu med
pobratenimi občinami.
Kmalu za tem smo se posvetili
100. obletnici gimnazije, ki se je
imenovala po heroju Dušanu Kve-
dru.
Prav tako v tem času. marca in
aprila, so se delovni ljudje in
občani pripravljali na volitve po-
slanskih kandidatov za vse ravni
— občinsko, republiško in zvez-
no. Franc Plohi je bil kandidat za
zbor delovnih skupnosti SO Ptuj v
volilni enoti, ki je imela sedež v
OŠ Toneta Žnidariča. Izvoljen ni
bil. Med kandidati za poslance v
zbore delovnih skupnosti zvezne
skupščine SFRJ je bil kandidat za
prosvetno-kulturni zbor Vladimir
Ožbolt. učitelj iz Ormoža, sicer
ravnatelj OŠ Velika Nedelja.
IN TISTO, O ČEMER TEDNIK
NI PISAL
Kaže. da ptujskim učiteljem nje-
gova kandidatura ni bila |X)godu.
saj "ta tovariš že v republiški
skupščini ni pt)segel v razprave,
zato smo menili, da bo v zvezni še
manj. V zvezi s tem smo predlaga-
li drugega kandidata, ki ga bolj
poznamo." je med drugim zapisal
i rane Plohi v pisnui Republiški
konferenci SZDL v IJubljaiio 28.
marca 1969. Kolektiv Radia je po
načelu, daje bolj denK)kralično, če
sta dva kandidata, predlagal učitelja
Du.šana Cokla, ravnatelja OŠ v
(iorišniei. l\xlprl jih je Sindikat
družbenih dejavnosti.
Toda: 24. marca so Franca Plo-
hla poklicali v pisarno predsedni-
ka SZDL. Dogodek opisuje v
omenjenem pismu štiri dni kasne-
je Plohi tako: "V pisarni sta me
pričakala predsednik tov. Zdrav-
ko Turnšek in sekretar tov. Miha
Kolarič. nekoliko kasneje je pri-
šel še podpredsednik tov. .Jože
Stropnik... Očitali so meni in ko-
lektivu Radia, da delamo proti ob-
činski konferenci SZDL. da smo
porušili njihove predloge, zamisli
itd. Radio je namreč delovna eno-
ta SZDL, zato so omenjeni tova-
riši tudi moji predpostavljeni./.../
Meni in članom kolektiva so
očitali tudi stvari, ki nimajo nobe-
ne zveze z volitvami, nobene zve-
ze z osnovnimi odnosi med ljud-
mi, kaj šele med uglednimi druž-
benimi delavci. Naj navedem le
nekaj grobih žaljivk in očitkov: da
sem podkupljen, da sem predlagal
'svojega' kandidata, da sem v
opoziciji proti družbeno-politič-
nim organizacijam, da je cel ko-
lektiv Radia nekulturen, nezrel, da
smo krojači (eden izmed naših de-
lavcev je bil prej na delovnem me-
stu krojača), večkrat so uporabljali
jebemti boga. grozili, da lahko le-
tim iz službe, celemu kolektivu so
očitali anarhosindikalizem. da za-
pravljamo denar SZDL, da smo
nerazgledani./.../ Kasneje so prišli
še drugi člani kolektiva. /.../ nato
sta se pridružila še pravnica Lil-
Jana Friedl. javna poravobranilka
v Ptuju, in tov. Franc Tetičkovič.
sekretar komiteja občinske konfe-
rence ZKS Ptuj. Ko sta bila nave-
dena prisotna, so žaljivke izosta-
le./.../ Mislim, da mi je bila grobo
kratena ustavna pravica, da lahko
na demokratičnih forumih svobod-
no izražam svoje mišljenje in da-
jem predloge; te pravice so bile
kratene enako tudi ostalim članom
kolektiva Radia..." Pismo je pod-
pisalo pet zaposlenih Radia Ptuj.
V POLETNEM MRTVILU
VOJNA MED SZDL IN
PTUJSKIMA MEDIJEMA
Poleg te pa se je pojavila še ena
afera, ki pa je bila polno zabe-
ležena tudi v programu Radia in
Tedniku. Tako so 17. junija podpi-
sali vsi novinarji Radia in Tednika
izjavo, v kateri .so se izrekli proti
prenosu ustanoviteljskih pravic, ki
jih je imela takrat vSO Ptuj do Ted-
nika, na OK SZDL in proti zdru-
žitvi medijev v enoten zavod —
oboje je predlagal na seji skup-
ščine občine Ptuj Zdravko Turn-
šek. Odločno so bili proti "vsake-
mu nedemokratičnemu združevan-
ju kolektivov" in zahtevali tudi
pravno ureditev statusa radijske
postaje.
Zato so se novinarji še isti me-
sec sestali s predstavniki občine,
OK ZKS Ptuj, OK SZDL ... in
ugotovili, da "v Ptuju v zadnjih
dveh letih nasproti novinarjem
uveljavljeni odnosi s stani nekate-
rih posameznikov niso ustrezali
splošno uveljavljenim normam
.SFRJ. ustavi, zakonom in doku-
mentom ZK in .SZDL, da je bil
uveljavljen pritisk na informativna
sredstva in novinarje, /.../ da dobi
ptujski radio takoj status samo-
stojnega zavoda, da dodeljuje svo-
ja sredstva SO Ptuj zavodu Ptujski
tednik in ptujskemu radiu nepo-
sredno ..."
Nato pa je, kot preberemo v
Tedniku, kljub temu dogovoru
predlagal predsednik .SZDL na na-
slednji seji občinske skupščine po-
polnoma nasprotno — da se pre-
nesejo ustanoviteljske pravice in
da se ustavi dotacija obema infor-
mativnima sredstvoma, dokler ne
bo izvedena integracija obeh ko-
lektivov. Tu izvemo še vse mo-
goče, med drugim beremo celo o
plačah novinarjev (115.000 dinar-
jev letno) in Zdravka Turnška(
5.160.000 bruto letno) v primerja-
vi z dotacijo na primer Radiu
(2.000.000 dinarjev). Devet novi-
narjev Radia in Tednika je v tem
članku zahtevalo odstop Zdravka
Turnška s funkcije predsednika
SZDL.
OSTRE OBTOŽBE
Z OBEH STRANI
l'o si- ji' dopisovanje med
novinarji in OK SZDL nadaljeva-
lo. Iz novinarskih člankov izvemo,
da je "bilo v določenem krogu v
Ptuju dogovorjeno, ne da bi kdo
vprašal prizadete o stvari, da bo ta
in ta direktor novega zavoda za in-
formiranje. In stvar je potem ste-
kla ..." Prav tako tudi. da sta prišla
v uredništvo Tednika miličnika ter
brez naloga javnega tožilstva zah-
tevala in odnesla rokopis že obja-
vljenega članka "Razprava o in-
formativnih sredstvih torej še ni
končana?"
*'Ene evidentiramo, druge
kandidiramo, tretje izvoli-
mo." (humoristična skupina
Radia Ptuj 1969)
O problematiki se je v avgustu
izrekel tudi izdajateljski svet Ted-
nika, jeseni je problem še enkrat v
obširnem intervjuju razložil novi-
nar Franci Golob kot predsednik
delovne skupnosti Radia, na kate-
rega je odgovoril predsednik OK
,SZDL Zdravka Turnšek in razložil
mnenje OK SZDL. kije bilo seve-
da drugačno od novinarjevih sta-
lišč. Pa tudi na ta članek je še ckI-
govoril Franci Golob, potem pa je
do jeseni 1971 razpravljanje o me-
dijih vsaj na videz potihnilo.
NA PTUJU STANE KAVČIČ,
NATO EDVARD KOCBEK
Kuiu-c ,i\gn\M |c tula osrednja
proslava ob 1900-letnici Ptuja, ki
jo je obiskal tudi Stane Kavčič,
predsednik slovenske vlade, v or-
ganizaciji Radia Ptuj pa je uspeš-
no potekal prvi Festival narodno-
zabavne glasbe. Radio pa je orga-
niziral ob tem še vinsko trgatev in
izbor miss Ptuja.
Ostre razprave so se. kot je po-
ročal Tednik, nadaljevale septem-
bra 1971 na SZDL, pa na razširje-
ni seji komiteja ZKS Ptuj. kjer je
predsednik ()K Z.VIS Ptuj Alojz
(iojčič povedal, "da je ZMS Ptuj
na lasjtno pobudo ugotovila, da pri
informativnih sredstvih deluje ne-
zakonito vodstvo, da nimajo ureje-
nega programskega dela itd. ZM v
Ptuju je ugotovila, da si je direk-
tor Radia svojevoljno izplačal
okrog 50(X) dinarjev za nagrado
ob uspešni organizaciji festivala.
/.../ ZM je zahtevala od ostalih
DPO. da se dokončno izjasnijo,
kaj menijo o obeh informativnih
medijih, ki se zavlačuje že od leta
1969, /.../ če ne. se mora v obeh
hišah uvesti prisUna uprava ... "
To je bilo le dva tedna po tem.
ko je Radio Ptuj organiziral tretji
Festival narodnozabavne glasbe,
kije privabil več kot 8.000 gledal-
cev. Posebna občinska komisija je
prišla ugotavljat nedovoljeno stan-
je takoj naslednje jutro po kon-
čanem festivalu, ugotovljeno ne-
dovoljeno izplačilo 5.000 dinarjev
pa je kolektiv zanikal, saj so spre-
jeli za to ustrezen sklep.
Informativna medija so nato
na sejah OK ZKS Ptuj še obrav-
navali, Tednik pa jc med dru-
gim zapisal, da se stvari ugodno
razvijajo. Zdi se, da sc nato do
konca leta ni dogajalo nič poseb-
nega. Na sestankih OK ZKS so
dali podporo enotnosti ZK po
2L seji Predsedstva ZKJ. V
kontekstu časa, hrvaške in slo-
venske pomladi je morda omem-
be vredna tudi misel, "da mora-
mo iz primera v vodstvu ZK Hr-
vaške tudi komunisti v ptuj.ski
občini povzeti ustrezen nauk ..."
To jc bilo decembra 1971. Ta-
krat je obiskal Ptuj, o tem bere-
mo 16. decembra, tudi Fdvard
Kocbek, ki je bil menda hrva-
škemu vrenju kar naklonjen...
NADALJi:VANJE O FRAN-
CU PLOHl.U PRIHODNJIČ
Milena Zupanič
Nastopajoče na prvem Festivalu narodno zabavne glasbe I. 1969 so ovenčale lukarice. Na desni podpred-
sednik SO Ptuj Franc Žagar in direktor Radia Ptuj Franc Plohi.

inšpektorica za delo že ukrepa
V ptujski tovarni Delta je
zaposlenih 595 oseh, od te-
ga je 568 žensk. Med njimi
je 49 delovnih invalidov.
Nočno delo opravljajo zelo
pogosto, zanj pa delodajalec
nima soglasja delavk. Pre-
sežnih delavcev nimajo,
prav tako tudi niso pričeli
postopka o njihovem ugota-
vljanju. Povprečni osebni
dohodek zaposlenih znaša
okoli 32 tisoč tolarjev. Iz-
plačujejo ga s petnajstdnev-
nim zamikom. V podjetju
imajo organiziran topel
obrok. Vrnejo jim le polovi-
co dejanskih stroškov prevo-
za na delo. /m rad i nočnega
dela imajo s prevozom pre-
cej težav.
Decembra lani je stavkovni
odbor podružnice Svobodnih
sindikatov v Labodu Delti Ptuj
pripravil opozorilno stavko.
Javnosti je takratna predsednica
Svobodnih sindikatov v podjet-
ju. Jožica Kociper, preprečila,
da bi me kot novinarko seznani-
la s Slavko in njenimi zahteva-
mi, češ da svojih težav ne bodo
razlagali po časopisih in da bo
že sporočila, kakšni so rezultati
stavke. V telefonskem pogovoru
jc po stavki povedala, da so vse
želeno dosegli in da bo vse v
kratkem urejeno. Toda zadnji
dogodki v kolektivu Delte so
pokazali, da po treh mesecih ni
uresničena niti ena od stavkov-
nih zahtev. Nezadovoljstvo so
delavke najprej usmerile na sin-
dikalno predsednico in na zboru
delavcev v petek. 2.aprila, zah-
tevale njen odstop. Sindikat jo
je v torek. 6.aprila, tudi razrešil.
ZAHTEVE DELAVK
Nedavni /bor delavcev so ho-
tele delavke izkoristiti tudi za
to, da bi direktorja Franca
Krajnca znova opozorile, kako
še vedno ni uresničil stavkovnih
zahtev.
Med zahtevami, ki so ostale
neizpolnjene, delavke opozarja-
jo na to, da ni bila upoštevana
zahteva po nezaupnici direktor-
ju. Zahtevale so uveljavitev ko-
lektivne   pogodbe,   ki   zaradi
zamrznitve sedaj čaka na boljše
čase. Predvsem pa želijo pre-
glednejši izračun osebnih do-
hodkov. Takšnega, ki ga bodo
razumele in si lahko približno
izračunale, kako lahko vplivajo
na njegovo višino. Zahtevale so
tudi poračun plač za lani, ko ni-
so izpolnjevali kolektivne po-
godbe. Predlagale so še, da ne
bi več delale ob kateremkoli
času in prekomerno, saj je v
ptujski občini dovolj nezaposle-
nih, ki bi lahko dobili v Delti
delo.
Med drugim zahtevajo tudi iz-
plačilo regresa in predlagajo, da
se razponi v osebnih dohodkih
med brigadirji in šiviljami znižajo.
Osnovna težava je v tem. da pre-
seganje osebne norme še ne pome-
ni, da bo delavka za to tudi
plačana, ker uveljavljajo pri obra-
čunu osebnih dohodkov še korek-
tiv, določen na osnovi plana proiz-
vodnje obratovalnice. Motivacija
za preseganje je tako precej manj-
ša, višina o.sebnega dohodka pa
. zamegljena in nepredvidljiva. V
podobni tovarni v Majšperku so že
zdavnaj prešli na izplačilo osebne-
ga dohodka glede na osebno pre-
seganje norme in to se je izkazalo
kot dobra rešitev.
Še najbolj so delavke ogorčene
zavoljo obnašanja direktorja Fran-
ca Krajnca, saj menijo, da se ob-
naša, kot da bi bila Delta njegova
last. Če je delavka od prekomer-
nega dela izčrpana, ji mimogrede
grozi z delavsko knjižico in da bo
šla na cesto.
KAZNOVANJE DELAVK^ KI SO
V BOLNIŠKEM STALEZU
v Delti sem bila opozorjena tu-
di na to, da delavkam, ki so v bol-
niškem staležu, neupravičeno
znižujejo osebni dohodek in ne
upoštevajo z zakonom zajamčene-
ga nadomestila za čas bolniškega
dopusta. Bili so tudi primeri, ko je
bila delavka v bolniškem staležu
štiri dni. odtrgali pa so ji 20 od-
stotkov od celotnega mesečnega
osebnega dohodka in ne samo od
dohodka za tiste štiri dni. ko je bi-
la zaradi bolezni odsotna. Poleg
tega. da jih kaznujejo z neupra-
vičenim zniževanjem plače, jih
obravnavajo tudi kot manj vredne.
Eni od delovnih invalidk je na
zadnjem zboru delavcev direktor
odvzel besedo, češ da nima pravi-
ce govoriti, ker je zaposlena samo
štiri ure. Poškodba, zaradi katere
je delno upokojena, pa ji je nastala
prav z dolgoletnim delom v Delti.
INŠPEKTORICA ZA DELO
UGOTOVILA NEPRAVILNOSTI
z vsemi /iihtcvami in razmerami
v podjetju je seznanjena tudi občin-
ska inšpektorica za delo Alenka
Mohorko. Na tem mestu dela od
novega leta. dosedanji inšpektor z.a
delo Milan Korunič pa v zvezi z
delovnimi razmerji v Delti nikoli ni
izdal kakšne odK>:;be. Alenka Mo-
horko je potrdila navedbe delavk in
povedala, daje bila v Delti večkrat
na pogovoru in da so se na /iidnjem
sestanku, ki je bU 9. marca, bila
prisotna tudi vodstva Laboda iz
Novega mesta, ptujske tovarne Del-
ta ter Svobcxinih in Neodvisnih sin-
dikatov v podjetju. Sprejeli so več
skleix)v, ki se nanašajo na neurejen
položaj delavk, vendar ziipisnika
doslej niso poslali niti njej. inšpek-
torici za delo! Konec marca se je
odk:)čUa. da bo ZiJradi nekaterih
omenjenih kršitev zakonodaje o de-
lovnih razmerjih izdala odločbo.
V 22. marca izdani odločbi na-
vaja, da je podjetje Labod Delta
Ptuj dolžno takoj po prejemu
odločbe v zvezi z delom zaposle-
nih delavk preko polnega delovne-
ga časa ter v zvezi z varstvom ma-
terinstva izvršiti tele ukrepe:
"Zaposlene delavke smejo delati
preko polnega delovnega časa samo
toliko, kolikor jc to nujno potrebno,
vendar ne več kot 10 ur na teden. Za
zaposlene delavke, ki imajo otroke,
stare od enega do treh let.je potreb-
no pridobiti njihovo predhocino so-
glasje /a delo ponoči oziroma za de-
lo preko delovnega časa. Obe zahte-
vi je inšpektorica podala na osnovi
ugotovljenih pomanjkljivosti in ne-
pravilnosti pri inšpeiccijskem pregle-
du 17. marca, pri katerem sla sode-
lovala tudi Frane Krajnc in referent
za kadrovske in splošne zadeve. Na-
vedene nepravilnosti pomenijo krši-
tev pravic delavcev. Ce odgovorna
oseba ne bo zadeve uredila do konca
aprila, se ji obeta kazen 100 tisoč
tolarjev."
Darja Lukman-Žunec
Franc Krajnc, direktor ptujske tovartie, na novinarska
vprašanja o razmerah v podjetju že dolgo ne odgovarja,
ker pravi, da je za izjave pristojen le generalni direktor
Laboda iz Novega mesta. Poklicali smo v Novo mesto,
kjer generalnega direktorja nadomešča Marjan Vodopi-
vec. Obljubil nam je, da bo konec tega ledna, ko bo v
ptujski tovarni, privolil v pogovor. Tako boste stališča
vodstva do stavkovnih zahtev delavk Delte lahko prebra-
li v prihodnji številki Tednika.
Posnetek: McZ
IZ NAŠIH KRAJE%^
15 APRIL 19*^3
TEDNIK
1 m, liiLANOM KBEKOH 0 NAHKOMAHIJI V SLOVEHUI
ledno več mladih je zasvojenih
Narl^omanija se tudi v Sloveniji vse bolj širi. Vedno več mladih je zasvojenih. Povprečna starost uživalcev drog se je
s 27 let znižala na 14 do 18 let. Starost ob prvem uživanju alkohola in cigaret pa Je znatno nižja, pričenja se že pri pe-
tih oziroma sedmih letih. V Sloveniji je trenutno okrog 1200 rednih uživalcev heroina s pomočjo igle. Nekateri menijo,
da jih je več. Večina jih heroin uživa vsak dan, nekateri pa so prešli že na kokain. Podatki so kritični. Žal pa smo šele
na začetku nekega dogajanja, saj bolj intenzivno pripravljamo nacionalni program boja proti narkomaniji šele dve le-
ti, v Italiji in Nemčiji so se s takšnim programom ukvarjali trideset let. Dr. ^lilan Krek, specializant socialne medici-
ne, sicer pa vodja socialnomedicinskega oddelka Zavoda za zdravstveno varstvo Koper in zdravnik v dispanzerju za
odvisne osebe, se je s problemi narkomanije pričel ukvarjati, ko je pri svojem delu (socialni medicini) na osnovi ana-
liz obolevnosti prebivalstva spoznal obsežnost tega problema. Ni videl druge rešitve, kot da v problem "zagrize". Sku-
paj z drugimi strokovnjaki se je zavedel, da je potrebno delati, pokazati rezultate,,da se bo družba ustrezno odzvala.
NARKOMANIJA JE
CmiZACIJSK^^
TKDNIK — Kako je zasno-
van nacionalni proj^ram boja
proti narkomaniji?
Program je zasnovan na re-
publiški ravni, vključuje vse de-
le družbe, ki so največkrat za-
stopani prek ministrskih icsor-
jev in različnih strok. Program
je multisektorski. problematiko
naj bi zajel celostno in jo tudi
celostno obravnaval. Gre za
preizkušen in v svetu priznan
model.
TEDNIK — Ljudje še vedno
mislijo, da je problem narko-
manije v prvi vrsti problem
zdravstva?
Ljudje se pogosto motijo, tudi
tokrat se. Narkomanija ni zgolj
zdravstveni problem. Ocenjuje-
mo, da bi lahko bil naš problem
v največ šestih odstotkih. Nar-
komanija je problem družbe, ci-
vilizacije, odnosa do vrednot,
odnosa do življenja, do vsakod-
nevnih dogajanj, do očeta, ma-
tere, do čisto enostavnih živ-
ljenjskih vrednot, ki jc v slo-
venskem prostoru razvodenel.
Dejansko marsikatero vrednoto,
ki bi jo morali visoko ceniti, ni-
mamo več niti v mislih.
TEDNIK — Kako okolje
sprejema narkomana, užival-
ca drog?
Okolje se pogosto odziva po
sistemu "pa te imamo, krivca",
s prstom pokaže nanj. ga izoli-
ra, pokaže hrbet, pogosto pa tu-
di zanj tudi zahteva represivne
ukrepe. Čeprav zasvojenec
predvsem potrebuje pomoč.
TEDNIK — Kdaj se zdrav-
nik sreča z uživalcem drog,
kaj .se mora zgoditi?
Da se narkoman odloči, da
gre k zdravniku, mora biti že
hudo obremenjen z drogo, biti
mora v slabi zdravstveni in fi-
zični kondiciji, pa šc takrat naj-
večkrat ne prizna, da je odvi-
sen. Mnogo kasneje sicer to pri-
zna, vsako priznanja odvisnosti
pa človeka avtomatično postavi
na obrobje družbe, kar pomeni,
da   so   v   nevarnosti   njegova
družbena pozicija, služba, prija-
telji, celo starši, žena. otroci.
TEDNIK — Kako uspešno
mu lahko pomagate kot
zdravnik?
Veste, to je zelo težko. Vpra-
šanje je. v kateri fazi pride uži-
valec drog do zdravnika. Če pri-
de čisto na začetku, je zadeva
dokaj preprosta, čeprav je tudi
vedno težka. Bolj ko je zasvo-
jen, težje jc poseči v njegovo
življenje in mu ga "korigirati".
Človek bi si želel, da pridejo
vsi. Zato bi morala biti naša
zdravstvena služba v največji
možni meri tako pristopna, da bi
lahko vsak. ki je v krizi, takoj
prišel, da bi mu takoj pomagali,
TEDNIK — Menite, da se-
danji sistem zdravstvenega
varstva to ne omogoča?
Ne. da mu ne omogoča, uživalci
mu ne zaupajo. To sta dve veliki
razliki. Vsi lahko pridejo do
zdravnika, četudi samo do sploš-
nega, vendar od tu naprej ni do-
ločenega sistema, ki bi narkomanu
lahko sistematično pomagal. Ob-
stajajo samo posamezne osebe,
centri v .Sloveniji, ki lahko delno
pomagajo. Za celostno "obdelavo"
narkomanov pa v Sloveniji še ni-
smo sposobni.
TEDNIK — Kako poteka
zdravljenje v bolnišnici?
V bolnišnico pridejo ti.sti, ki so
se odločili..da bi popolnoma pre-
nehali z uživanjem drog. Zdra-
vljenje v naših bolnišnicah poteka
tako. da že praviloma prvi oziro-
ma drugi dan prenehajo z dajan-
jem heroina in preidejo na do-
ločena zdravila, ki ublažijo vzpo-
redne posledice abstinenčne krize.
To je dokaj neprijeten ukrep tako
za same uživalce kot za zdravnike.
Oboji v bistvu "trpijo". Če narko-
man preživi abstinenčno krizo, se
pobere z dna odvisnosti, se znajde
pred problemom ponovne sociali-
zacije, ponovnega "vklapljanjaja"
v družbo, lu običajno nastopijo
težave, ker ni institucij, ni usposo-
bljenih delavcev ali prostovoljnih
društev, ki bi se ukvarjali s temi
vprašanji. Tudi ni terapevtskih
skupnosti. Vse to zbija moralo
zdravniku v bolnišnici, ker ta ve.
da bo kljub vsemu njegovemu tru-
du znova zmagal heroin, saj je re-
cidiv skoraj pravdo.
lEDNIK — Kakšni so uspe-
hi pri zdravljenju?
Z bolnišničnim zdravljenjem
brez možnosti rehabUitacije ne
moremo biti zadovoljni. Že ko se
človek odloči za takšno zdravljen-
je, za opustitev droge, bi morali
načrtovati tudi rehabditacijo. Ker
te možnosti nimamo, je vprašljivo
ali moremo detoksifikacijo sploh
izpeljati.
™——«
SEGMENT V ZDRAVLJENJU
ODVISNIH OSEB
lEDNIK — Kako je s ko-
munami za zdravljenje narko-
manov, v Sloveniji se jim pre-
cej upiramo?
Ja. s temi komunami smo nare-
dili pravo farno. To pa samo zato.
ker mrzlično iščemo rešitev na
tem področju, ki pa je lahko samo
kompleksna. Komuna je samo en
segment v terapiji odvisne osebe.
Ta določeno obdobje terapevtske-
ga procesa med drugim preživi tu-'
di v komuni. Sicer pa mora presta-
ti določene etape pred komuno in
se mora zdraviti tudi po prihodu iz
nje. Komuna sama po sebi sploh
ni rešitev, če ni drugih potrebnih
elementov, ki bodo zagotavljali
celostno zajemanje in obravnavan-
je problematike. V Sloveniji mo-
ramo priti do kompletne verige, ki
bo človeka zajela na primarni rav-
ni, že v splošni ambulanti, ga iz
nje pripeljala do rehabilitacije, ki
je lahko komunskega ali dru-
gačnga tipa in ga potem ponovno
vključila v vsakdanje življenje.
TEDNIK — Aii je potemta-
kem pomenilo pismo republi-
škega ministra za zdravstvo
slovenskim županom, naj mu
pomagajo poiskati mesta za
komune, nemoč pri reševanju
teh problemov?
Ne. Nemoč? Vsi smo bili takrat
nemočni. V vodo je padlo pel ali
šest poskusov, ker so se ljudje
uprli. Ministru ni preostalo nič
drugega, kol da je pisal sloven-
skim županom. To je bila njegova
zadnja humanistična poteza, da bi
do komune k' priUi.
NAJTEŽJE JE NAJTI
USTREZNO TERAPIJO
TEDNIK — Kot zdravnik se
vsak dan srečujete z narko-
mani. Kaj jc najtežje pri va-
šem delu?
Najtežji je trenutek, ko spoznaš,
da si sam z narkomanom, da se ne
moreš nasloniti na starše in ne na
kasne službe ne na prijatelje, ko
dejansko ne veš več. kaj narediti.
Ko se bolnik noče odločiti ne za
eno ne za drugo terapijo in ko vi-
diš, da je praktično na koncu svo-
jih življenjskih moči. ti pa mrz-
lično iščeš neko rešitev. Ta se si-
cer vedno najde, ampak najhuje je
najti ustrezno terapijo ob tem. da
dejansko velikih možnosti nimaš.
TEDNIK — Narkomanija se
vse bolj širi. Kakšni so možni
ukrepi?
Sem samo zdravnik. Z mojega
zdravniškega vidika je najpo-
mebmneje. da si povrnemo zau-
panje in zavest o pomembnosti
družine kot osnovne celice družbe
na raven, ko bo družina v.sem za-
gotavljala varno in zadnje pri-
bežališče, ko bo spet otok miru.
kjer bo lahko človek kot član
družine sprejemal pomoč od dru-
gih družinskih članov in jo tudi
dajal. Družina je danes v razpadu,
to se vidi po številu ločitev in iz
pogovorov z otroki. Zelo pomem-
bno je tudi, da postanemo manj
stresna družba in da bodo mladi
ljudje imeli manj problemov. Da-
nes jih imajo veliko, a jih nobeden
ne posluša, se z njimi usede in po-
govorja. Mladi imajo veliko pro-
blemov in ne vedo. kako bi jih
reševali. Odrasli ši mislijo, da jih
bodo že nekako rešili, saj so jih
oni tudi. V resnici pa so zanje ne-
kateri problemi tako težki, da so
včasih tudi nerešljivi, pomoči pa
največkrat ne dobijo. Mame delajo
popoldne, očetje ponoči, dopoldne
so otroci v šoli. stikov s starši
praktično nimajo. Pot v sumljivo
družbo in v različne omame je ta-
ko odpila ...
TEDNIK — 77 odstotkov
narkomanov prihaja iz razdr-
tih družin ...
Za. je podatek, ki gaje profeso-
rica dr. Martina Tomori ugotovda
že pred menoj. To samo potrjuje,
da je skrb za zdrave razmere v
družini res ena tistih primarnih na-
log, kjer moramo kot družba naj-
prej ukrepati. Saj ne. da bi starši
hote zanemarjali otroke, enostav-
no so v hudih življenjskih stiskah,
ukrepajo pa tudi tako. da družine
razderejo. Pogosto bi morali pose-
bej pomagati staršem. V takih pri-
merih bi lahko veliko storUi
družinski zdravndvi. ki bi družino
celovito obravnavali in ji pomaga-
li iz življenjskih stisk. Takšni
zdravniki pa so zelo redki.
PITJE ALKOHOLA
IN KAJENJE — ZNAMENJE
KUGA NA POMOČ
TEDNIK — Največ užival-
cev droge prične z uživanjem
droge pri 14 letih. Torej mora-
mo tem mladostnikom posveti-
ti še posebno pozornost?
Spomnite se. kakšni ste bili pri
14 letih, s kupom problemov. Če
bi ne imeli pomoči, bi rešitev
iskali drugje.. Midva sva imela
srečo, da sva našla pametne ljudi.
Marsikdo pa tega nima. zalo išče
rešitve v alkoholu, tobaku, ki sla
predstopnja narkomaniji oziroma
vsem drogam v slovenskem pro-
storu. Zato bi morali tema dvema
drogama posvetiti bistveno več
pozornosti kot (k)slej. morda pa
zato celo manj heroinu. Iz analiz
je razvidno, da olroci najprej
začenjajo s pitjem alkohola in ka-
jenjem, zatem pa pride na vrsto
heroin. Po svoje je uživanje alko-
hola iii cigaret znak klica na po-
moč. Če starši opazijo, da otroci
pijejo in kadijo, naj ne iščejo kriv-
de pri njih. naj sc vprašajo, če mo-
goče niso oni krivi, da je otrok
pričel pili.
TEDNIK — Kako lahko po-
magajo zakonske in druge
omejitve?
Represija je pravzaprav zadnji
izhod družbe, da reši kakšen prob-
lem. V svetu se represivnih metod
vedno bolj izogibajo, ker je vsaka
represija povezana s posegi v člo-
vekove pravice. Te pa so vedno
bolj sveta stvar. Nad represijo pa
se tudi narkomani ne navdušujejo.
Ocenjujejo, da jim ne more prine-
sti prave rešitve. Vsaka represija
je bolj ali manj začasna kot pa si-
stemska rešitev. To je bolj zaščita
družbe pred škodljivimi učinki ka-
kega pojava.
STRES — OSNOVNI RAZLOG
ZA JEMANJE DROG
TEDNIK — Kaj pa vzgoja?
Mislim, da bo sedanja družba
morala s prvega mesta svojih
vrednot dali avto. denar, prestiž,
različne doktorske in druge nazive
in nanj postavili vitalne življenj-
ske interese, zdravega otroka,
zdravega očeta, zdravo mater,
zdravo družino. Ko bomo nareddi
tak preobrat v družbi, potem tudi
ne bo več toliko problemov z dro-
gami. manj bo stresnih stanj, kajti
v svetu vse bolj dokazujejo, da je
osnovni razlog za začetek uživan-
ja drog stresno stanje, kriza, v ka-
teri se človek znajde večkrat dnev-
no. Eni so jo sposobni reševali,
drugi pa ne. Tisti, ki je niso, išče-
jo začasne rešitve. Tina od njih je
tudi jemanje drog ...
Majda Goznik
Dr. Milan Krek. Foto: OM

Ne zniževati že pridobUenih pravic upokojencev
v parlamentu nam je uspelo doseči, da se bodo pokojnine
usklajevale z rastjo življenjskih stroškov. Zakon velja za vse leto
1993, zato ne bo sprememb in tudi ne poračuno\ pokojnin za na-
zaj. V bodoče se bodo pokojnine usklajevale izključno po plačah,
vendar le do 85 odstotkov povprečne plače. Prispevna stopnja za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje znaša letos 15,5 od.stot-
kov, za naprej pa je predvideno znižanje, prihodnje leto na 14
odstotkov, potem na 12 odstotkov itd., v skladu s težnjo, da .se
gospodarstvo razbremeni. Država je prevzela obveznost za 16
postavk dodatnih pokojnin (upokojenci bivše .ILA, dodatek ti-
stim, ki prejemajo pokojnino iz Hrvaške itd.), za kar bi morala
pokojninskemu skladu dajati mesečno okoli 770 milijonov SIT,
vendar v proračunu ni denarja. Ustaviti je tudi treba predčasno
upokojevanje. Nacionalna pokojnina za nas ni sprejemljiva, ta
bo možna šele za tiste, ki sedaj začenjajo z delom. Vprašanje re-
gresa za upokojence pa letos znova ni rešeno.
To je le nekaj misli iz uvodnih
besed poslanca državnega zbora R
Slovenije na delovenm zbt)ru Ak-
tiva sindikalnih aktivistov, ki je
bil 5. aprda v Ptuju. Potem so se
vrslda vprašanja in odgovori. Na-
vajamo jih v skrajšanem povzetku.
Jože Segula: Kako gledate kot
poslanec Združene liste in član
Demokratične stranke upokojen-
cev na prizadevanja za ustanovi-
tev sindikata upokojencev Slove-
nije pri ZSSS?
I. Sisinger: Nič me ne moti. če
bo to močan sindikat in bo sodelo-
val s stranko in društvi upokojen-
cev. V parlament pa se lahko pride
le preko stranke.  Ne gre iskati
rešitve v demonstracijah. rešUev
je v prisotnosti v parlamentu in v
organih, kjer se pripravlja.gradi-
vo. Že sedaj veliko pomeni, da sva
v parlamentu dva iipt)kojnca.
Anton Valentin: Ali se dela na
tem. da bodo tudi pokojninskemu
skladu vrnili po vojni odvzeto pre-
moženje?
I. Sisinger: Na tem se intenziv-
no dela. V Sloveniji je 65 zgradb,
ki so bde last pokojninskega skla-
da, med drugimi ljubljanski nebo-
tičnik. Mariborski dvor. zgradba
socialnega zavarovanja v Maribo-
ru idr. Pomisleki so predvsem gle-
de starih zgradb, ki jih bo treba
obnoviti m bi za pokojninski sklad
predstavljale le slr(.)šek.
Ivan Mazcra: Kakšen je naš
delež v delovnih organizacijah,
kjer smo delali, danes pa se Jih po-
ceni razprodaja?
I. Sisinger: V parlamentu smo
zahtevali, da bi pokojninski sklad
moral dobiti najmanj 30% te vred-
nosti."vlada pa je rekla, daje to pre-
več. Sedaj je predvideno, da gre v
sklad vsaj 20% vrednosti, nekaj tu-
di v obliki delnic. Žal je to le papir,
ki bo morda ovrednoten šele čez
kakih 20 let. V pokojninski sklad
pa bi moral priti kapital takoj, da bi
imeli rezervo in ne bi bili odvisni Ic
od prispevne sltjpnje.
POSLANCI SO SI POSTLALI...
Ratiojka Čeh: \' iiekaierih pod-
jetjih izplačujejo del plače v obliki
bonov. Od tega ne odvajajo pri-
spevkov in je tako pokojninski
sklad oškodovan. Ali se to ne da
odpraviti?
I. Sisinger: Res. ponekod dajo
celo po pol plače v bonih. So pre-
dlogi, da se to z zakonom ukine,
vendar bi bilo zaradi tega prizade-
to veliko delavcev, ker potem ne-
kateri niti bonov ne bi dobili. Tre-
nutno ni naklonjenosti, da bi se fo
zaostrilo, bo se pa verjetno proti
koncu leta. Naj k temu dodam, da
smo pred meseci okoli 100 delov-
nih organizaci) oprostili plačevan-
ja prispevkov.
Robert Muhič: Pred volitvami
so nam vsi obljubljali socialno
varnost, sedaj ni nič iz teh obljub.
Iz Pttija bo šla delegacija k pred-
sedniku vlade Drnovšku. Poslanci
s 24 leti delovne dobe odhajajo v
pokoj z visokimi pokojninami, de-
lavec, ki je 40 let delal, pa ima
mizerno pokojnino. Poslanci so si
sedaj močno zmanjšali plače, pa
še vseeno imajo po 160.000 SIT
brez minulega dela in funkcijskih
dodatkov. Kaj pravite na vse to?
I. Sisinger: Zakon o poslanskih
plačah so sprejeli v prejšnjem
mandatu, dejansko zase. Vztrajam
pri tem. da bo še letos prišlo do
spremembe zakona o poslancih.
Hna od tistih uvodoma omenjenih
16 dodatnih obveznosti pokojnin-
skega sklada so tudi tiste - poseb-
ne pokojnine poslancem prejšnje-
ga mandata, poslanci sedanjega
mandata takih bonitet ne smejo
korist iti.
Lojze Cučck: Kako je s poraz-
delitvijo denarja'^notraj pokojnin-
skega sklada? Koliko sredstev iz
prispevne stopnje delavcev gre za
kmečke pokojnine in pokojnine
svobodnih poklicev? Vem. da jim
je treba dajati pomoč, vendar naj
se to javno pove — koliko?
I. Sisinger: Imate popolnoma
prav, država pokopimski skupno-
sti nalaga dodatne obveznosti, iz
proračuna pa ni prispevala niče-
sar. Vlada mora pn pravit i zakon,
ki bo določal, da mora država
vrniti pokojninskemu skladu, kar
mu dolguje. Doslej tega ni vrnila,
kljub temu pokojninski sklad ni
lanskega leta zaključil z izgubo,
ker so upoštevali enomesečno re-
zervo, ki Jo sklad mora imeti.
BOMO PTUJČANI PODILOŽNIKI?
Ldi Kupčič: Va^im prizadevan-
jem dajemo podporo, vendar od
vaše aktivnosti ni veliko haska.
Pripravlja se baje okoli 400 novih
zakonov, pozablja pa se na žgoče
probleme;^ ljudi. Vrača se lastnina
tujcem. Če bo šlo tako naprej, bo-
mo tudi Ptujčani postali podložni-
ki. Sindikate pozivajo, da naj v
podjetjih prijavijo tiste, ki krade-
jo. Pariament bi moral predvsem
urediti gospodarstvo.
I. Sisinger: Res je. poslanci
smo zasipani z zakonodajo, saj je
tudi glavna naloga parlamenta, da
sprejema zakonodajo, stvari pa
potem na podlagi tega rešuje vla-
da. Pri vladi je ustanovljena po-
sebna skupina vrhunskih strokov-
njakov, predstavnikov institucij in
podobnega, vodi pa jo minister
brez listnice, ki bo pripravljala
rešitve s področja gospodarstva,
sprejema pa Jih vlada.
Franc Klemcneič: V zadnjih
letih je bdo okoli 100.000 ljudi
predčasno upokojenih, kako je to
mogoče uravnavati z zmogljivo-
stjo sklada?
I. Sisinger: Vlada se spu?.ča sa-
mo v razmerja plače — pokojnine,
vse drugo opravlja sklad samo-
stojno s svojimi strokovnimi
službami, ki se trudijo, da delajo v
interesu iipt)koJencev.
Andrej 1'ekoiija: Če hočemo
kaj doseči, bomo lahko to dosegli
le prek parlamenta, zalo moramo
poslancem dajati podporo, vendar
le tt)liko časa. dokler se bodo zav-
zemali za naše pix)bleme.
I. Sisinger: Na*, pokojninski si-
stem je izredno dobro dodelan,
treba ga je le dopolnjevati. Brez
dobrega gospodarstva pa tega ni
moč dopolnjevati, ključ Je v go-
spodarstvu. Vsaka hitra spremem-
ba v pokojninskem sistemu bi lah-
ko naredUa nepopravljivo škodo.
Letos bomo v padamentu morali
predvsem braniti pokojninski si-
stem in socialni zakon ...
Razpravo je končal delovni
predsednik Jože Segala z beseda-
mi: —Hvala ti. nai poslanec: imai
na.io podporo, delaj in prizadevaj
si in prihajaj pogosto med nas!
F. Fideršek
TEDNIli
15, APRIL 1993
IZ NAŠIH KRAJEV ~~ 9
PTUJ POmMMk
Silva in Cecilija sta se vse uvljeiije žrtvovali
V ptujskem Narodnem domu so v imenu Kluba malega
nogometa Center Vlado Anželj, Marjan Matjašič in Dra-
Rus v petek, 26. marca, orj^ani/irali dobrodelni kon-
cert pod geslom Ptuj pomafia. Nastopilo je šest ansam-
blov, v celotno akcijo pa se je vključilo kar 30 sponzorjev,
katerim gre vsa pohvala.
"Želeli smo pomagati našim
ljudem, tistim, ki jim vsak tolar
pomeni veliko," so povedali or-
ganizatorji. Odločitev, komu bo
namenjen izkupiček prireditve, so
prepustili Centru za socialno de-
lo. Direktor Miran Kerin jc pove-
dal, da so se odločili za Silvo
Vrtič. doma s Hajdine, in Cecilijo
Kolai' s Ptuja, ki sta sc vse
življenje žrtvovali, ne da bi jima
družba kaj povrnila. Prva za bol-
no hčerko, druga za vrsto rejen-
cev. Tokratni denar, ki sta ga pre-
jeli, ni plačilo, pač pa pozornost
in pohvala njunemu delu.
TOLIKO SEM PREJOKALA,
DA WIMAM^^ ^
Silvo in Franca Vrtiča pozna-
mo skoraj vsi. Doma sta na haj-
dinski železniški postaji. Pozna-
mo ju kot vedra in vesela, polna
energije. In vendar v pogovoru
s Silvo ne moremo mimo njene
bolečine, hčerke, okoli katere se
suče celotno Silvino življenje.
"Naša Milenčica," pripoveduje
danes S.S-letna mama Silva, "je
bila krasen otrok z dolgimi črni-
mi lastni in živahnimi očesci. Ko
je bila stara 15 mesecev, je pa-
dla po stopnicah. Tu, poglejte."
Stopnic je samo nekaj, vendar
so betonske, ostre, zavite v polža
in se končajo v kleti. Tam se je
končal tudi padec majhne dekli-
ce. "Bila sem tu, v sobi, le dva ali
tri metre od nje, ko sem zaslišala
strahoten jok. Niti za trenutek ni
padla v nezavest. Na čelu je dobi-
la zateklino. Še dolgo potem je
govorila: 'Mami. tu buba.' Takoj
smo jo peljali k zdravniku. Dr.
Demšarji je slikal glavo od spre-
daj in ni ugotovil nobene poškod-
be. V naslednjih ine.secih sem
opazila, da nekaj ni v redu. Sicer
je še govorila kot prej, vendar je
imela težave z ravnotežjem, moti-
ti jo je pričelo sonce ... Tri mese-
ce kasneje so v Ljubljani ugoto-
vili, da ji je zadaj počila glava.
Takrat so bili možgani, razen ma-
jhnega dela, že povsem zaliti. Da-
nes brez zdravil in zdravniškega
nadzorstva ne bi več živela."
Takrat so Silvi rekli, da bo ži-
vela največ 8 let. Danes je njena
deklica stara 23 let in še vedno
dojenček. Razmeroma dobro se
je razvijala do svojega petega
leta, potem pa je pričela pešati.
"Povedali so mi, da ji bodo
odpovedale počasi vse življen-
jske funkcije. Tako se bojim
zanjo. Toliko sem prejokala za-
radi nje, da nimam več solz. Ni-
koli mi ubogi otrok ni storil nič
zalega. Za hčerko skrbim, koli-
kor najbolje morem. Ko sem
hodila še v službo (na Perutni-
no), sva se z možem pri negi iz-
menjavala. Odkar sem v pokoju,
ji lahko posvetim v glavnem ves
svoj čas."
Silva Vrtič ni nikoli iskala druž-
bene pomoči za svojega otroka,
razen enkrat, ko je deklica do-
polnila 15 let. Ker ni obiskovala
nobene šole. ne bi mogla biti
več zavarovana po materi. Ta-
krat je Silva s pomočjo Centra
za socialno delo uredila zadevo.
Ko je hčerka postala polnoletna,
je pričela mati dobivati mini-
malno vzdrževalnino. Tudi v
službi ni Silva prosila za kakšne
ugodnosti, mnogi še vedeli niso
za njeno bolečino.
BREZ OTROK
WE MOREM ŽIVETI
Cecilija Kolar stanuje v
Krempljevi ulici na Ptuju. Po-
leg dveh svojih otrok je pred
skorajda tridesetimi leti spre-
jela drobcetiega dojenčka, ko-
maj tri tedne staro Majdo, ki
ni imela staršev. Majda je
ostala pri Ceciliji, kot da bi
bila njena. "Reče mi mama in
je naša. Kot moj otrok je,"
pravi Cecilija.
Pozneje so bili pri Ceciliji še
Darko iz Moškanjcev, Branko iz
Kočic. Lojzek z Gorce, Stanko
iz Borovcev, Irena iz Bukovcev,
Darja in Silva iz Vitomarcev,
Viki iz Stoperc ... in nazadnje
Katica, ki pa so jo pred kratkim
preselili v dornavski zavod, saj
ni mogla več obiskovati ptujske
šole s prilagojenim programom.
Povečini so bili to otroci, ki so
bivali pri Ceciliji čez teden, ko
so obiskovali šolo na Ptuju, čez
konec tedna pa so bili pri svojih
rejniških družinah.
"Veste, kako imam rada otro-
ke. Tako sem se navadila nanje,
da mi je dolgčas, če ni nobene-
ga pri mizi. Skoraj ne znam
skuhati, ko sem sama. V nedeljo
sem komaj čakala naslednjega
dne, ko bodo zopet prišli."
Cecilija Kolar, danes 66-letna
upokojenka, ni dobila za svoje
požrtvovalno delo od družbe
skorajda nič, saj do nedavna rej-
ništvo ni bilo posebej nagraje-
vano. Družba je poravnavala le
stroške za hrano, oblačila ... Ce-
cilijo je v njeno delo gnala ved-
no le ljubezen in skrb za brez-
domne otroke.
Milena Zupanič
Organizatorji dobrodelne prireditve in direktor Centra za socialno delo
izročajo denarno priznanje za požrtvovalno delo Silvi Vrtič.
Štiri generacije: Cecilija Kolar, 66 let, s hčerko Marijo, 42, vnukinjo
Vladko, 22 let, in šestmesečnim pravnukom Nejcem.
Mama Silva Vrtič s svojo mlajšo hčerko Mileno.
90 let Antonije Viilovič
V torek, 30. marca, je bila v gostišču Kozel na Turnišču velika in redka slovesnost. Zbralo seje
več kot 30 najbližjih sorodnikov Antonije Vidovič iz Skorbe 48, po domače Zefranove Tonike, ki
je ravno ta dan dopolnila 90. leto svojega trdega, a bogatega življenja.
Kot je povedala, živi pri svoji
mlajši sestri Mariji Galun, s kate-
ro se še posebej dobro razumeta.
Vse življenje vodi gospodinjstvo,
saj je v kuhinji najraje. Sicer pa
je včasih zelo rada šivala. Še da-
nes si ročno in brez očal napelje
šivanko ter tuintam sešije kaj na
roko. Če le ima kaj prostega
časa. rada kaj prebere, a še zme-
raj brez očal. V zadnjih letih ji
je sicer pričelo nagajati srce, a
zamahne z roko, češ kaj bi to,
nisem več mladenka.
Svojo visoko starost in ve-
drost pripisuje trdemu delu ter
naključju, da se v življenju ni-
koli ni poročila in da nikoli ni
imela otrok, čeprav jih ima na-
jraje. Pa še to dodaja: vse v
življenju naj bo zmerno, ničesar
preveč in ničesar premalo.
Gospa Tonika še dandanes
pridno pomaga pri hišnih opra-
vilih, če le zmore.
V Skorbi in okolici jo poznajo
kot marljivo in pridno žensko,
dobro po srcu in z veliko voljo do
življenja. Ob njenem 90. roj-
stnem dnevu so jo najbolj prese-
netili s srečanjem vseh sorodni-
kov, vesela pa je bila ludi velike
— trinadstropne torte in še pose-
bej šopka rož, ki jih ima vse
življenje rada, saj jo spominjajo
na njena mlada leta in na delo v
gozdni drevesnici na Bregu.
Čestitkam ob visokem živ-
ljenjskem jubileju se pridružuje
tudi uredništvo Radia in Tednika.
-OM
Antonija Vidovič (četrta z leve, v svetli ruti), vsa zadovoljna na sreča-
nju, ki so ji ga pripravili sorodniki ob 90. življenjskem jubileju. Foto: M.
Ozmec
V spomin Rudolfu Majcnu
Na novem ptujskem pokopališču
v Rogoznici je bilo v soboto, 3.
aprila, zadnje slovo od Rudolfa
Majcna z Nove ceste 10 v Ptuju.
Pokojnik je veliko naredil za TGA
Kidričevo in za napredek ptujske
občine, zato je prav. da se ga
spomnimo z nekaj stavki.
Rodil se je 26. marca 1910 na
Dunaju, kjer je bil njegov oče zapo-
slen pri državnih železnicah. Po
končani prvi svetovni vojni se je
družina preselila v Ljubljano, kjer
je Rudolf končal tehnično Šolo. Ko
je odslužil vojaški rok, se je še do-
datno šolal in postal rezer\'ni
častnik. Leta 1933 je prišel v Ptuj
ki je bil od tedaj njegov dom. Zapo-
slil se je v takratni tovarni čevljev
Petovia. Ko je ta tovarna prenehala
obratovati, se je zaposlil pri držav-
ni železnici. Tu je delal ludi med
okupacijo, vendar so ga, ker je bil
zaveden Slovenec, premestili na
Češko. Tam so ga potrebovali še po
vojni, zato se je z družino vrnil na
Ptuj šele leta 1947.
Takoj se je zaposlil pri gradnji
nove tovarne aluminija v StrniŠču,
današnjem Kidričevem. Njegovo
strokovno znanje in organizacij-
ske sposobnosti je mladi kolektiv
še kako potreboval. Zaživel je s
kolektivom, delal noč in dan. Ta-
krat se niso omejevali na delovni
čas, temveč so poznali le delo in
zopet delo. Njihov trud je bil po-
plačan, ko je tovarna leta 1954
začela poskusno obratovati. Vanjo
je tudi Rudolf vgradil pomemben
del svojega truda. Ni pa se ukvar-
jal s politiko, mislil je le na delo
in stroko. To je pokazal tudi kot
nadvse uspešen obratovodja in šef
elektrolize, prav tistega oddelka.
kjer je bilo delo najtežje in zdrav-
ju najbolj škodljivo. Z lastnim de-
lom in vzgledom je usmerjal de-
lavce, jim pomagal in svetoval, da
je obrat elektrolize uspešno delal
in presegal načrtovano proizvod-
njo. Delavci in strokovni sodelav-
ci so ga cenili in spoštovali.
Naporno delo in zdravju škod-
ljivo delovno okolje je tudi njemu
škodovalo. Zbolel je, se eno leto
zdravil, vendar posledice so ostale,
leta 1970 je odšel v pokoj. Od ta-
krat se je posvečal bolj domu v Ptu-
ju in edinemu konjičku - filateliji.
Ostal je tesno povezan s kolekti-
vom v Kidričevem, bil je med usta-
novitelji aktiva upokojencev v to-
varni in bil izvoljen za predsedni-
ka tega aktiva, ki ga je vodil do le-
ta 1986, ko je zaradi bolezni za-
prosil za razrešitev. Veliko je pri-
speval tudi pri gradnji doma upo-
kojencev v Kidričevem.
V Kidričevem je veliko naredil
za dvig proizvodnje v TGA, za kar
je prejel tudi več pohval in priz-
nanj, veliko je naredil tudi na po-
dročju strokovenga usposabljanja
delavcev. Delavci in sodelavci se
ga bodo vedno spominjali s spo-
štovanjem in hvaležnostjo.    ^ F.
ORMOŠKI VAil$7VlNO-D£LOVIit OEMTEft
"Tu je njiliov drugi dom..."
Ob obisku v Varstveno-delov-
nem centru, ki so ga v Ormožu
ustanovili minuli ponedeljek
pod pokroviteljstvom občinske-
ga Centra za socialno delo, smo
našli 12 zadovoljnih varovan-
cev. Andreja Resman, special-
na pedagoginja, sicer zaposle-
na na osnovni šoli Stanka
Vraza v Ormožu, drugače pa
predsednica Društva za po-
moč duševno prizadetih v or-
moški občini, je še posebej
poudarila, da varovanci radi
prihajajo v center, podobno
kot so prej radi prihajali v
šolo, samo da šola ni bila "nji-
hova", center pa je sedaj nji-
hov drugi dom, kjer se vsi do-
bro počutijo.
Društvo za pomoč duševno
prizadetim deluje v ormoški ob-
čini že dalj časa. zadnji dve leti
pa so si prizadevali, da bi v
občini ustanovili delavnice pod
po.sebnimi pogoji oziroma Var-
stveno-delovni center, kot se
delavnice .sedaj imenujejo.
Ker se v občini nekako niso
mogli dogovoriti o tem, da so
take delavnice več kot potrebne,
so na osnovni šoli Stanka Vraza
konec minulega leta organizirali
poseben klub, v katerega so
vključili večino prizadetih otrok
oziroma odraslih, ki sedaj pri-
hajajo v Varstveno-delovni cen-
ter. Dvakrat tedensko so priha-
jali na osnovno šolo Stanka
Vraza, kjer so se z njimi ukvar-
jale specialne pedagoginje. De-
lali so različne reči. od ročnih
del. izdelkov iz lesa do sesta-
vljanja PEZ figuric, kar počnejo
še sedaj v kooperaciji s Plastdi-
spenzerjem iz Ormoža.
Ko je proti koncu lanskega le-
ta izšel novi zakon o socialnem
varstvu, kjer je določeno, da
varstveno-delovni centri preide-
jo v domeno republike, se jim je
končno posrečilo, da je pod po-
kroviteljstvom občinskega Cen-
tra za socialno delo ta oblika
dela z duševno in telesno mote-
nimi osebami končno zaživela.
Čeprav je bilo v Ormožu tež-
ko najti primerne prostore, jim
je te v stari Kalprenerjevi hiši
na vogalu Kolodvorske ceste
odstopilo podjetje Mercalor —
Zarja, uredil pa občinski Center
za socialno delo. Uredili so del
nadstropja, kjer imajo dva pro-
stora in zasilno kuhinjo.
Varovance, nadvse zadovoljne z
življenjem v centru, vozijo v Or-
mož s kombijem, ki ga je Zveza
društev za pomoč duševno priza-
detim Slovenije dala v najem or-
moškemu društvu. Ker so razstre-
seni po območju celotne občine,
jih pripeljejo zjutraj med sedmo in
osmo. domov pa razvozijo med
trinajsto in štirinajsto uro. V času
bivanja v centru imajo malico, ki
pa jo trenutno dobivajo še v obra-
tu Zarjine družbene prehrane. Ko
bodo za varovance uredili kuhinjo,
bodo rešili tudi vprašanje njihove
prehrane.
Trenutno delata v centru spe-
cialni pedagog, ki prihaja iz os-
novne šole Stanka Vraza, in va-
ruška Sonja Prejac.
Kot je poudarila Andreja Re-
sman, predsednica Društva za po-
moč duševno prizadetim, je to šele
zametek tistega pravega varstve-
no-delovnega centra, kot ga v or-
moški občini želijo imeti in kamor
bi vključevali ne samo odrasle
osebe s psihofizičnimi motnjami,
temveč tudi predšolske in šolske
otroke.
"Naš delovni načrt še ni do-
končno izdelan. Smo pa te osebe,
ki smo jih prej vodili v klub, testi-
rali in s tem ugotovili njihove spo-
sobnosti in delovne zmožnosti.
Predvidevamo, da bi v prihodnje,
seveda ko bomo uredili vse v zve-
zi s prostori, lahko delali izdelke
iz tekstila, pletli košare, v našem
dolgoročnem planu pa bi bili mo-
goči tudi izdelki iz lesa. Za nadal-
jnjo ureditev centra pa moramo
narediti nekaj tudi sami in dodat-
no zaslužiti kakšen tolar." je skle-
nila razmišljanje o prihodnosti or-
moškega Varstveno-delovnega
centra Andreja Resman.
Tekst in foto: Vida Topolovec
Zadovoljni obrazi varovancev ormoškega Varstveno-delovnega centra.
10    OD TU IN TAM
15. APRIL 1993
TEDNIK
mmi LOVCI oiK»uyRuiiUK>
lUkar ne požigajmo trave
Predvsem v predpomladanskem času smo priča namernim požigom v naravi, s katerimi sicer
kmetovalci začasno uredijo okolico in s pepelom pognojijo zemljišče, napravijo pa lahko tudi ne-
popravljivo škodo, meni mag. gozdarstva Milan Trafela, predsednik /veze lovskih družin Ptuja.
V travi, ki jeseni ni bila pokošena, namreč najraje gnezdijo ptice in koti divjad, ko pa jim požar
uniči gnezda, so živali prisiljene, da se umaknejo. Selijo se navadno na manj primerna območja,
kjer še težje preživijo. Poleg tega propadejo nežne, žlahtne trave, ki so primerne za hrano par-
kljaste divjadi. Namesto njih bujneje zrastejo ple>eli.
Po podatkih lovcev je največ
požigov v hribovitih predelih Ha-
loz in Slovenskih goric. Nedavno
je blizu Vurberka zaradi ■"majhne-
ga požiga" zgorelo kar 5 hektarov
gozda, velikokrat /gorijo tudi go-
spodarska poslopja, hiše ... Sicer
pa iK)žige prepovedujeta tudi Za-
kon o lovstvu in medobčinski
odlok Ptuja in Ormoža.
NAJDENI MLADIČKI
I.ovci opozarjajo tudi vse, ki
bodo v spomladanskih dneh našli
kakšnega mladička, za katerega
bodo menili, daje zapuščen ali iz-
gubljen, naj teh najdenčkov nikar
ne prijemajo. Mladički namreč v
večini primerov niso zapuščeni,
saj seje njihova mati po vsej ver-
jetnosti zaradi nevarno,sti le umak-
nila, s čimer je želela preusmeriti
pozornost. Mladička, ki so ga pri-
jemali ljudje, pa bo potem zelo
verjetno zavrnda. Najbolje je o
takšni najdbi obvestiti lovce.
Prav tako naj bodo kmetovalci
pozorni pri prvi košnji in drugih
opravilih, da ne bodo pregnali ali
uničili že tako ogrožene divjadi. V
tem času je potrebno poskrbeti tu-
di za naše ljubljence, pse in mač-
ke, saj tudi ti ogrožajo divjad. V
času gnezdenja in kotenja jih je
potrebno še posebno skrbno prive-
zati oziroma čuvati.
DIVJESVINJE^
Po lanskoletni škodi, ki so jo
napravde divje svinje in o kateri
smo pisali tudi v na.šem časopisu.
je Milan Tralela povedal, da so v
letošnji zimi odstreldi rekordno
števdo teh živali, 161. Divje svin-
je se sedaj zadržujejo v Halozah
ob hrvaški meji, spet pa bodo
prišle v nižino na veldca monokul-
turna polja koruze in pšenice. Si-
cer pa je Zveza lovskih družin
Ptuja poravnala oziroma se dogo-
vorila, da poravna vso škodo, ki
so jo povzročile divje svinje in so
jo občani prijavili. McZ
Bistro ''M" v Prešernovi v Ptuju
Bistro "M" je novo ime za gostinski lokal v Prešernovi 20 v Ptuju, ki ga je vzela v najem nova
zasebna gostlnka Marjana Predovnik. Odprla ga je 2. aprila.
Marjana Predovnik, nova zasebna gostinka v Prešernovi ulici 20 v Ptuju, in njen kolektiv Foto: OM
Skupaj z dvema zaposlenima se bo po najboljših
močeh trudila za goste. Poleg bogate in izbrane po-
nudbe vseh vrst pijač ponuja bistro "M" tudi hladne
jedi. ribji biltek. pršut, sir ter slano pecivo, ki bo na
razpolago vsak dan.
Marjana Predovnik dela v gostinstvu že 22 let. zato
želje in potrebe gostov zelo dobro pozna. Tudi kot
zasebnica želi biti uspešna, zato bodo njeno vodilo
pri delu želje gostov.
Za začetek bo delala tudi ob nedeljah ter s tem po-
skušala razbiti nedeljsko mrtvilo v tem delu mesta, ki
si ga zlasti poleti ogleduje mnogo turistov. Bistro M"
bo odprt vsak dan od 7. do 23. ure, ob nedeljah pa od
9. do 23. ure. MG
BuUk za mamico In otroka na Slovenskom trgu 4
Slovenski trg in Prešernova uli-
ca vse bolj izpopolnjujeta svojo
ponudbo. Nazadnje je modno trgo-
vinico za mamico in otroka z ime-
nom Zvonik na Slovenskem trgu 4
v  Ptuju odpda  mlada.  20-letna
šivilja Jožica Polak. V njej ponu-
ja vse za otroke do sedmega leta
in oblačila za bodoče mamice.
Mlada obrtnica je [zavedala, da
so se ji z odprtjem trgovine ure-
sničUe mladostne želje. Stranke bo-
do pri njej lahko izbirale med
oblačdi. ki jih bo sama šivala in
med izdelki priznanih slovenskih
tovarn, kot so Jutranjka. Univerzale
Domž.ale in nekatere druge. Želje
strank bodo votlilo pri njenem delu.
Poskušala jih bo oskrbeti z vsem.
kar bodo potrebovale zase in za
svoje malčke. Če želenega blaga ne
bo v trgovinici, ga bo skušala v naj-
krajšem času nabaviti. Butik Zvo-
nik bo odprt vsak dan od 8. do 12.
ure in od 15. do 19. ure. ob sobotah
od 8. do 12. ure.
Sočasno z odprtjem Zvonika pa je
direktor Časopisno-založni<5kega
podietja Kmečki glas Boris Del-
ničar na Slovenskem trgu 4 odprl
knjigarno, v kateri so naprodaj vse
edicije, ki jih izdaja ta hiša.      ^G
Mlada obrtnica Jožica Polak govori na slovesnosti ob odprtju butika.
Levo od nje Boris Delničar. Foto: Kosi
Ekspozitura Slovensice zadružne
lonetijsice banlie v Ptiiju
8. aprila Jc Slovenska zadružna kmetijska banka, delniška družba LJubljana, v Slomškovi ulici
4 v Ptuju odprla ekspozituro za delo s prebivalci, prvo takšno enoto v Sloveniji. To ni naključje,
saj je ptujska občina izrazito kmetijska, banka pa že dlje časa uspešno sodeluje z gospodarstvom
ptujske občine, kmetijskimi in zadružnimi kmetijskimi organizacijami. V ptujskem gospodarstvu
ima angažiranih desetkrat več denarja, kot je kapitalski vložek s tega območja.
Direktor slovenske zadružne
kmetijske banke Milan Kneževič
je ob otvoritvi povedal, da imajo
že več kot tristo delničarjev z vseh
področij gospodarstva v Sloveniji
in tudi iz tujine — Avstrije in Ita-
lije. Gre za specializirano banko
za področje zadružništva in kme-
tijstva, sicer pa tudi za univerzal-
no banko, ki je registrirana za
opravljanje vseh bančnih poslov
za gospodarstvo in občane doma
in tujini. V Murski Soboti in Ma-
riboru delujeta njeni poslovni eno-
ti za sodelovanje z gospodar-
stvom, v Ptuju pa so odprli prvo
ekspozituro za delo z občani, kme-
ti in obrtniki. Z deviznimi knjiži-
cami bodo njeni varčevalci lahko
dvigali denar tudi v Avstriji in Ita-
liji. Pet izžrebancev med prvimi
stotimi varčevalci nove ekspozitu-
re bodo nagradUi. S tem naj bi pri-
tegnili tudi druge.
Na otvoritvi nove ptujske banke
je govoril tudi predsedndv ptujske-
ga izvršnega sveta Branko Bru-
men. Govoril je o prizadevanjih
za enakomernejši regionalni raz-
voj in da naj se ta upošteva kot
četrta prioriteta v okviru letošnje-
ga proračuna. Poudaril je, da so
cilji Ptuja znani, opredelilo jih je
posvetovanje Ptuj včeraj — danes,
jutri, na katerem je bilo še posebej
poudarjeno, da si prizadevamo za
Ptuj kot podjetje lastnega razvoja
na razvojni osi Slovenije. Ne bo-
mo več dovolili, da bo doma
ustvarjena akumulacija odtekala
drugam, za sanacijo problemov v
drugih okoljih, pa če so še tako
težki. Povabil je Ptujčane naj vla-
gajo v vsako banko, ki bo vlagala
v občinski razvoj. MG
Z otvoritve nove banke v Ptuju. Foto: Langerholc
MtBk k Ijnarta še v Ptugi
Podjetje Svitek. d.o.o., iz Lenarta
je pred dnevi v Ptuju, v Prešernovi
ulici 2. odprlo konfekcijsko trgovi-
no z istim imeno.m. Direktorica pod-
jetja Tanja Slana je povedala, da so
podjetje Svitek ustanovili februarja
1991. ptujska trgovina pa je že tret-
ja, ki so jo odprli. V njej prodajajo
moško in žensko konfekcijo, dodat-
ke, rute. spodnje perilo in drugo, kar
sodi v trgovino s tekstilom. Prevla-
dujejo izdelki domačih tekstilnih to-
varn, nekaj pa je tudi uvoženih.
Kupcem se želijo približati tudi z
ugodnimi prodajnimi pogoji. Tanja
Slana pravi, da gradijo na zaupanju.
Kreditno prodajo bodo omogočili
tudi nezaposlenim in kmetom.
Trgovina Svitek je odprta vsak
dan od 8. do 18. ure. ob sobotah pa
od 8. do 12. ure. MG
Mlada direktorica za prodajnim pultom. Foto: Kosi

Letni posvet Spuhljanov
Sahisti šahovske sekcije Spuhlja so se konec februarja zbrali na letni skupščini oziroma razširjeni
seji, ki jo je vodil predsednik Franc Pičcrko, Na skupščini so ocenili svoje delo v letu 1992. Med dru-
gim so ugotovili, da so program dela, ki so si zadali v začetku leta 1992, v celoti uresničili.
Prav lako so sprejeli plan dela za leto 1993.
Med drugimi so veliko razpravljali o organizaci-
jah turniijev. ki jih bodo pripravljali vse leto
1993, o financiranju društva (med drugim so bili
člani mnenja, da sekcija potrebuje sponzorja, kaj-
ti stroški organizacije turnirjev ter drugi stroški
so veliki, društvo pa nima dovolj sredstev za ne-
moteno delo). In prav na letni skupščini sta Franc
Pičerko, predsednik ŠS Spuhlja, in Jože Voglar,
lastnik tekstilne trgovine in trafike Rozi iz Ptuja,
podpisala pogodbo o sponzorstvu.
ŠS Spuhlja vabi na drugi velikonočni šahovski
turnir, ki bo v ponedeljek, 12. aprila, ob 9 uri v
okrepčevalnici Majde Vidovič v Spuhlji. Pravico
igranja imajo vsi šahisti do vključno I. kategorije.
Najboljši bodo prejeli praktične nagrade.
Prav tako bo v aprilu zanimivo šahovsko
srečanje med šahisti iz Moškanjcev in Spuhlje.
Srečanje bo 24. aprila ob 16. uri v gostišču Firbas
v Mošicanjcih. Odigrano bo na desetih deskah, to-
rej bo za vsako ekipo nastopilo deset šahislov.
1. Z.
Šest članov ŠD Upa nastopilo na Bledu
14. mednarodnega šahovskega turnirja na Bledu seje udeležilo tudi 6 članov ŠD Lipa, od tega
3 mladinci, glede na predhodne kvalifikacije prespektivna mlada igralka Helena Rižnar ter "ve-
terana" Janko Bohak in Ferdo Supančič. Slednji je igral tudi na turnirju veteranov, obenem pa
Je uspešno opravil izpit za šahovskega sodnika.
Med 114 udeleženci glavnega turnirja je bil
najboljši 14-letni Gregor Podkrižnik, ki je s 5.5
točke osvojil 28. mesto, izboljšal svoj rekord ter
prejel posebno nagrado kot najboljši v prvi kate-
goriji. Enako število točk je zbral Janko Bohak in
se uvrstil takoj za Podkrižnikom na 29. mesto,
kar je prav gotovo uspeh. Nekoliko manj od
pričakovanega sta dosegla M K Robert Roškar in
Matjaž Plajnšek. saj sla s 4 točkami delila 64. do
85. mesto. Najmlajši udeleženec Viktor Napast jc
z 2,5 točke osvojil 104. mesto in glede na svoj
prvi nastop v tako močni konkurenci si je prav
gotovo nabral izkušenj za naprej.
Na ženskem turnirju, kjer je sicer nastopilo 21
šahistk, jc pa bil glede na rating močnejši od
moškcgci. je dokaj uspešno nastopila tudi 13-letna
članica ŠD Lipa Ptuj Helena Rižnar. S 4 točkami je
zasedla 14. mesto in prav tako osvojila posebno de-
narno nagrado kol najboljša v prvi kategoriji.
Tako Helena Rižnar kol Gregor Podkrižnik sla
si prav gotovo pridobila nove izkušnje in njuna
dobra igra daje tudi precej optimizma pred nasto-
pom na finalu državnega pionirskega prvenstva
ob koncu meseca v Krškem, kjer bo nasjopil še
Miro Mihalič. Mlada generacija šahislov ŠD Lipa
Ptuj pa še zdaleč ni rekla vsega. 5
Hljlioljši Jaie Cič
Zaradi udeležbe večine članov Šahovskega
društva Lipa Ptuj na mednarodnem turnirju na
Bledu se je rednega mesečnega hitropoleznega
turnirja za april udeležilo le sedem šahistov. Z 10
točkami je zmagal Jože Čič pred Zlatkom Roškar-
jem. ki je zbral 9 točk. 3. Igor Iljaž 8,5, 4. Miloš
Ličina 6,5, 5. Miro Mihalič 5 točk, 6. Robi Miha-
lič 3 in Drevenšek brez točk. S. R.
TEDNIK!
15. APRlt 1993
OD Tt IN TAM ~~ 0
PREJELI SMO ^ PREJELI SMO ^ PREJELI SMO ^ PREJELI SMO ^ PREJELI SMO ^ PREJELI SMO
Ogrožena odprava posledic ujm in
poplav v letili'90 in'92
Slovenski vodarji opozarjamo, da je nenehno neargumentira-
no zmanjševanje sredstev za vodnogospodarsko dejavnost pri-
peljalo v zadnjih letih do kritičnih razmer v erozijskih žariščih
in na nižinskih vodotokih, zlasti pa pri urejanju hudournikov,
ko že vsaka nekoliko večja voda povzroča občutno škodo.
Sredstva, ki so za vodnogo-
spodarsko dejavnost namenjena
v osnutku proračuna republike
Slovenije za leto 1993, znašajo
1.039 milijonov tolarjev za
vzdrževanje skoraj 26 tisoč ki-
lometrov vodotokov in nekaj
več kot 514 milijonov tolarjev
za odpravo škode ob povodnji
novembra 1990. leta. To pa so
tako nizka sredstva, da bo zara-
di opuščanja vzdrževanja objek-
tov in naprav ob vodotokih ter
zaradi zanemarjanja naravnih
strug prišlo do verižnih rušenj
že  zgrajenih  zavarovanj,  po-
škodbe naravnih strug pa bodo
zavzele vse večji obseg.
Naselja, gospodarski objekti,
prometnice, ki so v Sloveniji
zaradi naravnih danosti v glav-
nem ob vodotokih, so akutno
ogroženi. Program odprave ško-
de ob poplavah novembra 1990.
leta bo zastal, na nedokončanih
ureditvah pa se bo škoda z vsa-
ko visoko vodo stopnjevala.
Škoda ob povodnji novembra
1990. leta je bila "v Sloveniji
ocenjena na 7.939 milijonov di-
narjev, kar je pomenilo 20 od-
stotkov družbenega proizvoda
Republike Slovenije v letu 1989.
Na vodotokih je bilo 1.095 mili-
jonov dinarjev škode ali 2,8 od-
stotka družbenega proizvoda
Slovenije v letu 1989.
Skupščina Republike Sloveni-
je je po neurju novembra 1990
sprejela program odprave škode
ob poplavah in gaje zaradi nuj-
nosti in upravičenosti kreditira-
la tudi svetovna banka. V letu
1992 je bilo po cenah decembra
'92 uporabljenih v ta namen
1.185 milijonov tolarjev pro-
račun.skih sredstev in nekaj nad
10 milijonov ameriških dolarjev
kredita svetovne banke (1.005
mio SIT), skupaj torej 2.190
milijonov tolarjev.
V osnutku proračuna Sloveni-
je 1993 pa je namesto načrtova-
nih 1.874 milijonov tolarjev ali
66 odstotkov za kritje dejanskih
potreb predvidenih le 514 mili-
jonov tolarjev oziroma 23,5 od-
stotka lanskoletnih sredstev.
Prekinitev načrtovanih sanacij
bi le še povečala škodo ob neur-
jih v Savinjski dolini, ob Kam-
niški Bistrici, ob Kokri, v Za-
savju, na Škofjeloškem, Idrij-
skem, Koroškem, ob Dravinji.
V celoti pa še ostaja odprto
vprašenje financiranja sanacije
škode ob neurju jeseni 1992,
kjer je zajeta vsa Slovenija ra-
zen Prekmurja, ki je bilo iz-
puščeno iz osnutka proračuna.
Zato vodarji Slovenije predla-
gamo državnemu zboru, da v
proračunu odobri načrtovani
znesek 1.838 milijonov tolarjev
in tako zagotovi realizacijo že
sprejetih skupščinskih odločitev
o sanaciji škode ob povodnjih
1990. leta.
Predsednik Vodnogospodar-
skega odbora pri Gospodarski
zbornici Slovenije
Milan Trobec Pahor, oec.
KS OESTRNiK
Sporočilo za javnost
Skupščina KS Destrnik je s
svojimi odločitvami v zvezi z
volitvami v organe KS ponovno
prekršila svoje kompetence in
meje političnega fair playa. V
nasprotju z dogovorom politič-
nih strank (SLS, DS in SDSS)
in v posmeh skupnim zahtevam
Demokratske in Socialdemo-
kratske stranke Slovenije o
načinu volitev je sprejela pravil-
nik o volitvah, ki je v direktnem
nasprotju z moderno volilno za-
konodajo. Skupščina KS De-
strnik, katere sklic je po zakonu
že zdavnaj prenehal, je postala
zanimiva bratovščina veljakov
bivšega režima in vodstva Slo-
venske ljudske stranke oziroma
njenega liderja Janeza Žampa.
Trenutno jim je uspelo vsiliti
svoj volilni sistem, ki jim zago-
tavlja določeno prednost.
Socialdemokratska stranka
Slovenije, Demokratska stranka
in mnogi krajani Destrnika smo
se odločili, da bomo na volit-
vah, kakršne pač bodo. po-
skušali vse. da napravimo se-
danji vladavini v KS konec.
Nastopili bomo s svojo LI-
STO ZA URBAN. V vsaki vasi
bo kandidiral en predstavnik li-
ste. Prav tako bomo kandidirali
svojega predstavnika za župana,
tj. Franca Pukšiča.
Spoštovani Urbančani. naj bo
to vaša lista, lista tistih, ki
hočejo našemu kraju dobro in ki
znajo premakniti stanje pri nas
na bolje! Franc Pukšič
Milan Šteger
Milan Zver
Pozabljen ptujski teater
Našemu Ptuju, večnemu me-
stu, vračamo staro podobo.
Pričeli smo z obnovo na Slo-
venskem trgu. Tako, sedaj je
na vrsti Minoritski trg, saj v
bližnji prihodnosti sledi prese-
litev pošte in obnova minorit-
ske cerkve.
Kaj pa ptujski teater? Stari
Ptujčani, kjerkoli smo, doma
ali na tujem, se s tihim odpo-
rom že desetletja spogleduje-
mo s sedanjo podobo ptujske-
ga teatra, ki se ne ujema z
zgodovinskitii okoljem. Po-
budnik rušetija v prvem letu
vojne je bil bojda ptujski Ne-
mec — slikar Herr Vv^alner.
Verjetno je pročelje Talijinega
hrama premočno izžarevalo
svobodo duha. Mladi ne bi bi-
li mladi, če takrat ne bi teatru
obesili vzdevek: Walnerjev
Buegeleiscn (W. likalnik).
Nerada govorim o sebi, saj
konec koncev vsako srce hrani
nekaj zase. In vendar, kaj mo-
rem zato, če sem svojo mla-
dost tja do vojnih dni prežive-
la pod streho ptujskega teatra.
Kakšna sreča v nesreči, da
sem bila takrat ob rušenju
pročelja zdoma. Koliko lažji,
skoraj v olajšanje, mi je bil
odhod na prisilno delo s prvo
skupino ptujskih dijakov in
študentov — tja onstran, ko
nam je bila danes tolikokrat
opevana Evropa še tako tuja.
Nepozabna, le v kakšnem smi-
slu, pa je ostala vsem tistim
mojim vrstnikom, ki so, vpeti
v verige, dočakali svobodo.
Dr. Adolf Žižek nas je v Ted-
niku že opozoril na stari ptujski
teater in hkrati opisal njegovo
pročelje. V povojnih letih so
načrtovali gradnjo novega kul-
turnega doma tam na Potrčevi.
Nosil naj bi ime po velikem gle-
dališkem igralcu in odličnem
psihologu Albertu VVilhelmu.
Nanj me veže mnogo nepozab-
nih osebnih spominov. Kako
mikavno je bilo in je potepanje
po starih ptujskih ulicah s pri-
stankom na Slovenskem trgu, ki
je srce večnega mesta. Pisatelj
Miha Remec je nekje zapisal,
da je Ptuj mesto, ki ga ne*moreš
pozabiti. Ptujski muzealci nas
zavzeto in z veliko poklicno lju-
beznijo sproti obveščajo o
vsem. kar je bilo in kar se doga-
ja v najstarejšem slovenskm
mestu.
Toda neka pregrada mi je v
minulem letu zaprla pot, kot da
bi me bilo strah srečanja s Ptu-
jem. Mogoče zalo, ker ni in ni
bilo od nikoder mojih starih
rednih obiskovalcev — naših
sarajevskih Slovencev. Tokrat
pa me je speljala na pot naša
punčka. Na trgu in gori na
Prešernovi je poplesavala med
pločevino in v marčevskem son-
cu sva občudovali in pili lepoto
obnovljenih zgradb. Tako mi-
mogrede je dejala: to so vendar
najlepše pisane škatlice! Kako
me je imelo, da bi odprla posa-
mezne predalčke in potegnila na
plan nekatere nekdanje stano-
valce. Ne, to niso bili niti malo
prijazni ljudje. Kar dve tretjini
meščanov, predvsem trgovcev,
sta bili nemškega rodu. Gospo-
darsko pa niso bili vsi uspešni.
Tudi njihovo nemško podporno
društvo jih ni rešilo pred polo-
mom v kriznih gospodarskih letih.
In tista zelenica za teatrom!
Tam smo se mladi in še mlajši
igrali in posedali ob večerih.
Nič posebnega, pa vendar!
Nemški otroci niso prihajali
med nas. Njihovi starši so jih
vodili v svoje poletne hišice in
vile. Med nami je bil zid, in z
njegovim rušenjem nadaljujemo
še danes in si utiramo pot v
Evropo.
Nekje "ob koncu bi se rada še
dotaknila članka v Delu izpod
peresa pisatelja Miha Remca.
Odkrito in pošteno je bilo nje-
govo pisanje o Lacku. Savin-
škovo umetnino — narodnega
heroja — smo prestavili v ilega-
lo, dokler ne bo urejen spomin-
ski park. Ostaja pa nam spomin
na narodnega junaka: kmeta
upornika. Nekje v preteklosti
smo napravili mnogim veliko
krivico. In to takrat, ko smo pri-
čeli okupatorjeve 'žrtve ločevati
po ideološki pripadnosti.
Bilo je v prvih dneh okupaci-
je, ko sem v ptujski bolnišnici
obiskala očetovega brata. V za-
straženi bolniški sobi sta ležala
negibna in pretepena ter vsa v
podplutbah dva zapornika - pa-
cienta. Stražar je imel kanček
srca in usmiljenja,da sem se
lahko približala. Onemela sem
ob pogledu nanju in na enega
od njih, na ptujskega župana pi-
satelja dr. Alojzija Remca. Pre-
tresljivo je bilo njegovo hropen-
je in ječanje. Pisatelj Miha Re-
mec zgoraj govori o kmetu
uporniku, hkrati pa mi zbuja
spomin na ptujskega župana,
svojega očeta, ki mu okupator-
jevi udarci niso prizanesli. Ne,
takrat se nismo ločevali. Oba z
Lackom sta bila samo zavedna
Slovenca.
V marsičem nima to pisanje
nič skupnega s ptujskim tea-
trom. In vendar komedij in tra-
gedij še zlepa ne bo kraj.
Mogoče pa bo le, tam v tret-
jem tisočletju, ko bo kulturi šlo
bolje, gledališka hiša dočakala
svoj prerod. Nič zato, če mene
in tebe več ne bo. Na Sloven-
skem trgu, pred slovenskim tea-
trom, bodo takrat rajali naši slo-
venski pravnuki. Da bi le!
N. K.
|4 ~~ op tu in lami

NA KRATKO IZ BISTRIŠKE OBČINI
Do 31. marca 18.301 davčno napovral
Do 31. marca .so na Repu-
bliški upravi /a javne prihodke
— občinski izpostavi v Sloven-
ski Bistrici prejeli 18.301 davč-
no napoved, kar je sicer manj
kot v lanskem letu, ko je napo-
ved vložilo 19.360 davčnih za-
vezancev. Po pošti so jih prejeli
1.039 ali 5.7 odstotkov. Nekaj
zamudnikov, ki iz raznih vzro-
kov te državljanske dolžnosti
niso opravili že prej, pošilja
svoje davčne napovedi še v teh
dneh. Vendar kot pravi Martin
Modic, direktor bistriške občin-
ske izpostave Republiške upra-
ve za javne prihodke, ima 1.000
do 1.200 Bisiričanov še druge
prihodke in bodo davčno napo-
ved vložili 15 dni po odmeri
drugih obveznosti.
V šestih zunanjih krajevnih
skupnostih (v Poljčanah, Mako-
lah, na Zgornji Polskavi, Tinju.
Šmartnem in v Oplotnici) so
med drugim sprejemali davčne
napovedi med 22. in 27. mar-
cem od 8. do 18. ure in še dva
dni na Spodnji Polskavi.
Zanimivo je. da v januarju ni-
so prejeli nobene napovedi, v
februarju 40, prvih deset dni
marca 369. do 20. marca na-
slednjih 861 in zadnjih deset
dni v marcu 17.031. Največjo
gnečo so imeli zadnjega marca,
ko so prejeli 3.442 davčnih na-
povedi — skoraj 20 odstotkov
vseh.
Avtocentep Jurič
Pri avtomehanični delavnici
Slavka Juriča so zadnjo marčev-
sko soboto odprli novo proda-
jalno Fordovih avtomobilov, ki
so ji dali ime Avto šport shop.
Tako je avtomehanik Slavko Ju-
rič združil na istem mestu pro-
dajo in servis Fordovih avtomo-
bilov. Posebnost prvega dne je
bila predstavitev novega Fordo-
vega vozila Mondeo.
Ker po besedah predstavnika
firme Ford iz Maribora ti avto-
mobili ne potrebujejo dosti
vzdrževanja, bo moral lastnik
avtomobilskega centra zaenkrat
popravljati še avtomobile dru-
gih znamk.
/,e prvi dan odprtja salona sta
bila prod.ma d\ a .i\ toniobila,
V Makolah strokovno
ocenjevanje vina
Društvo vinogradnikov, ki so
ga v Makolah ustanovili pred
tremi leti, šteje okoli 60 članov.
Tudi letos so .se odločili (z žel-
jo, da postane to tradicionalno)
za strokovno ocenjevanje vina s
tega vinorodnega območja. Pri-
čakujejo, da bo strokovna komi-
sija, za katero so naprosili priz-
nane enologe s Kmetijskega za-
voda Maribor, ocenila več kot
80 vzorcev.
Strokovno ocenjevanje bo 16.
aprila, 17. aprila pa bo vino-
gradniški ples.
Najslabša udeležba v
družbenopolitičnem zboru
Ker se v bistriškem parlamentu
dogaja, da so posamezni zbori na
robu sklepčnosti, so pripravili pre-
gled udeležbe poslancev na
skupščinskih zasedanjih. Naj-
slabše. 64.4-odstotno. se sej ude-
ležujejo poslanci družbenopoli-
tičnega zbora, nekoliko boljši so
poslanci zbora združenega dela,
njihova prisotnost je 70.5-odstot-
na, najboljša. 78.3-odstotna. pa je
udeležba poslancev zbora krajev-
nih skupnosti; v tem zboru so štir-
je poslanci (Maks Hohler. Maks
Tramšek. Stanko .Šlern in Jože Le-
skovar). ki so se udeležili vseh de-
setih dosedanjih sej. V zboru
združenega dela imajo celo dele-
gata, ki se skupščinskih sej sploh
ne udeležuje. Rudolf Vorša. Ot-
mar Mohorko in Slavko Rebernak
pa imajo 100-odstotno udeležbo
na skupščinskih zasedanjih. Tudi
v družbenopolitičnem zboru imajo
poslanca, ki se skupščinskih sej ne
udeležuje. Vseh desetih sej pa sta
se udeležila Ivan Pučnik in Anton
Golčer.
Sklad razprodaja Impolove
družbe — 411 delavcev
naprod^
Montal (273 zaposlenih), Alu-
pak (60 zaposlenih). GIT Bistrica
(35 zaposlenih) in Inoteehna (43
zaposlenih) so Impolove hčerinske
družbe, za katere je sklad Republi-
ke Slovenije za razvoj 27. marca
letos objavil javne razpise za nji-
hov nakup.
Kakšno bo zanimanje morebit-
nih kupcev, javnost zagotovo ne
bo izvedela tako kmalu, čeprav je
rok za dostavo ponudb za nakup
25. aprU, le za Alupak je 24. april.
Ponudniki morajo sami predlaga-
ti ceno, interesenti si bodo lahko
ogledali podjetja, opravili pogovore
z vodstvom in si ogledali dokumen-
tacijo /a pripravo poiiudK'.
Prva poslanska pisarna
Dr. Janko Predan, bistriški po-
slanec v državnem zboru (Zeleni
— ekološko-socialna stranka),
sporoča, da bo 22. aprila med 10.
in 14. uro prvič odpd vrata po-
slanske pisarne, namenjene vsem
Bistričanom. "Zeleni" doktor bo
praviloma na voljo volilcem vsak
tretji četrtek v mesecu v prostorih
občinskega sekretariata za občo
upravo in družbene dejavnosti v
drugem nadstropju občinske
zgradbe na Kolodvorski 10.
Vida Topolovec

lqava za javnost
Ka/širjeni odbor podružnic SI..S podravske in pomurske regije st' jc
sestal 7.aprila ob 18. uri v Muriboru. Na sestanku odborii so bili nav/oči
predstavniki vodstev p<»dru/.nic SLS i/ .Murske .Sobote, Ormoža, Ptuja,
Lenarta, Ruš, Slovenske Bistrice, Mariboni, Pesnice in (iornje Radgone
ter predsednik SLS Marjan Podobnik in glavni tajnik Franci Feltrin.
Razmere v kmetijstvu postajajo
nevzdržne. Vlada /.a reševanje nako-
pičenih problemov v kmetijstvu ni
naredila praktično ničesar, saj so pred
kratkim sprejeti sklepi le pesek v oči.
razmere pa se kar naprej slabšajo.
Kmetje se zavedamo, da mora tu-
di kmetijstvo nositi del bremena go-
spodarske krize, vendar je breme, ki
ga nalaga zdajšnja vlada kmetijstvu,
že zdavnaj prekoračilo vse normalne
meje.
Zato so se na zboru navzoči zav-
zeli za intenzivnejše stopnjevanje
pritiska na vlado. V roku enega ted-
na pa bo tudi postavljen končni da-
tum, do katerega naj bi vlada spreje-
la ukrepe za ublažitev težkih razmer
v kmetijstvu. V nasprotencm prime-
ru bo prišlo do vseslovenskega
kmečkega protesta.
Poleg problemov kmetijstva so se
udeleženci regijskega cxibora SLS
tokrat dotaknili tudi aktualne teme o
proračunskih sredstvih Republike
Slovenije in občin.
.Soglasno so ugotovili, da izražajo
osnutki proračuna za leto 1993 bist-
veno preveliko centralizacijo, saj se
že tako minimalna sredstva občin Še
zmanjšujejo, v republiškem pro-
računu pa povečujejo.
Siromašenje občinskih proraču-
nov je doseglo že takšno stiipnjo. da
ni več možno popraviti voilovodnih
sistemov, ni sredstev za vzdrževanje
cest. ni možni> zbrati sredstev za
prepotrebna odlagališča odpadkov,
ni srednjih podjetjih. Problem npr.
razpadajočega mariborskega gospo-
darstva se kot rak širi na celotno re-
gijo do avstrijske in hrvaške meje.
Sredstva za demografsko ogrože-
na območja so tako jiičla, da lahko
ob prenizkih odkupnih cenah kme-
tijskih pridelkov pričakujemo le Še
odliv prebivalstva s teh področij.
Pristojnosti občin se ožijo do
takšne mere. da v dolgoročnejšem
Času ni mogoče pričakovati drugega
kot bogat center in revščino v vseh
ostalih regijah Slovenije.
Zbrani predstavniki podružnic
SL.S priporočajo vladi in državnemu
zboru, da začne takoj pripravljati
konkretne ukie|X' decentralizacije in
prepreči slabšanje položaja regij
oziroma občin. Republika naj vloži
vso energijo v kar najhitrejšo izdajo
potrebnili in ustreznih zakonov ter
normativov za vse vrste proračunske
poralx'. Odliv kapitala v center pa
naj ponovno usmeri v vse občine
Slovenije oziroma v regije.
Vlada naj v prihodnje lutli po-
skrbi za bistveno hitrejši sprejem
proračunov.
Divja privatizacija je v vse več-
jem razmahu in zato naj vlada vse
sile usmeri v preprečevanju le-le. V
nasprotnem primeru bomo postali
družba velikih razlik in socalnih ne-
mirov. Za regijski odbor SLS
Komisija za sklepe
SLOVENSKA BISTRICA
ProraiuiiiiiiD 1993 sprctiet
Z enim glasom proti in petimi vzdržanimi so bi-
striški poslanci na zadnji seji občinske skupščine
sprejeli proračun za leto 1993. Manevrskega prostora
znotraj 772.5 milijona težkega proračuna ni.
Največji del, 392 mUijonov tolarjev, je namenjenih
financiranju družbenih dejavnosti, s 197 mdijoni bo-
do financirali gospodarsko infrastrukturo, za upravne
organe je namenjenih 147 mdijonov, stranke bodo
dobUe 20 mUijonov tolarjev, krajevne skupnosti de-
set, nekaj čez dva in pol mijonona tolarjev so name-
nili za stalno proračunsko rezervo, skoraj dva milijo-
na pa za razne splošne potrebe.
Slovenjebistriški izvršni svet je obravnaval vse
predloge in pobude, ki so bile podane na skupščini ob
obravnavanju osnutka proračuna, za kar so imenovali
tudi posebno komisijo.
Razpravljalci so se lotili števUnih perečih vprašanj,
ki jih bodo ob letošnjem občinskem proračunu težko
reševali. Oglasili so se tudi gasUci. češ da ima do njih
in panoge kot celote občina mačehovski odnos. Pred-
sednik .slovenjebistriškega izvršnega sveta Maks Ho-
hler je povedal, da je problem gasdstva brez dvoma
velik, v podobnem nezavidljivem položaju pa so po
njegovem tudi vsa druga prostovoljna društva v
občini. "Ko pa smo se ravno pri gasilstvu primerjali z
drugimi občinami, smo ugotovUi. da smo za to po-
dročje kljub vsemu le namenili veliko sredstev."
Videti je, da je tema o gasilcih v bistriški občini
precej vroča, saj so ti svoje delo primerjali tudi z de-
lom Komunalnega podjetja ("Mi vozimo vodo za-
stonj. Komunala pa jo prodaja; nam je v proračunu
namenjenih samo 6 mUijonov tolarjev. Komunali pa
veliko več.") in celo s kulturo, češ ali ni šest
knjižničarjev, kolikor jih dela v slovenjebistriški
knjižnici dr. Josipa Vošnjaka, prava potrata.
Kljub temu da je bilo tu in tam že kar mučno po-
slušati vse za in proti, je župan Ivan Pučnik menU. da
živahna razprava o proračunu pove, da se ljudje živo
zanimajo za vse občinske probleme, kar pa je tudi
svojevrstna kvaliteta.
Da se poslanci zanimajo za vsa dogajanja v občini,
so pokazale številne pobude, ki so po sprejetju pro-
računa kar deževale. Med njimi je bila o primer-
nejšem stečajnem upravUelju bivšega Kmetijskega
kombinata Slovenska Bistrica, sedaj podjetja Ritoz-
nojčan. kjer je zaposlenih nekaj več kot 100 delav-
cev. Gre za ohranitev blagovne znamke Ritoznojčan,
ker ljudje v tujini Slovensko Bistrico pač bolje poz-
najo po tem znaku kot pa po Impolu.
Vida Topolovec
TEDNIK -15, Apm
TRŽM KAŽIPOT — 11
12 — TkŽNI KAŽIPOT
15. APRIL 1993
TEDNIK
Frizerski salon Anita v Lovrencu
z otvoritve. Foto: Kosi
V stari osnovni šoli v Lo-
vrencu na Dravskem polju,
ki jo je obnovila firma Al-
bin Promotion Albina
Brenclja, deluje že več lo-
kalov. 3. aprila se jim je
pridružil frizerski salon
Anita za moško in žensko
frizerstvo Anite Kokol.
Mlada obrtnica bo začasno
delala sama, za stranke bo imela
odprto vsak dan razen ponedel-
jka od 8. do 12. in od 15. do 19.
ure, ob sobotah pa od 6.30 do
13. ure. Obljublja kakovostne
storitve in konkurenčne cene.
Želi pa si čimveč stalnih strank.
Za naročila se priporoča na tele-
fonski številki 790-024.      MG
mmjmu SMO
Koliko placiijenio za puiiskl kabelski sistem
v zvezi z večjim številom
pritožb občanov mesta Ptuja
glede zvišanja cene za obrato-
vanje in vzdrževanje ktv siste-
ma (prejeli smo namreč polož-
nice za prvo tromcscčjc 1993
v višini 495,00 SIT, to je od
prejšnje cene 90,00 SIT me-
sečno na zvišano ceno 165,00
SIT mesečno), setii kot tržni
inšpektor opravila dne 29.
marca 1993 kontrolni pregled
pri KS Ptuj — Odboru za ktv
sistem Ptuj ter ugotovila, da je
v pogodbi med drugim do-
ločeno, da bo investitor in
upravljalec ktv sistema, to so
Krajevne skupnosti mesta Ptuj
Borisa Ziherla, Franca Osojni-
ka, Jožeta Potrča, Dušana
Kvedra, skrbel za redno
vzdrževanje antenskih naprav
in napeljav, udeleženci pa se
zavezujemo, da bomo redno
polletno vnaprej plačevali za
stroške vzdrževatija in obrato-
vatija sistema.
Iz pregleda cen za obratovan-
je in vzdrževanje ktv sistemov
pri Združenju ktv sistemov Slo-
venije je razvidno, da so se te
gibale v začetku januarja 1993
od 90,00 SIT mesečno" (mesto
Ptuj) do 400,00 SIT mesečno
(Zg. Kungota). V tem združenju
jc 15 ktv sistemov, povprečna
mesečna cena pa jc 215.00 SIT.
Pripomniti moram, da je obli-
kovanje cene za obratovanje in
vzdrževanje ktv sistemov prosto
(Zakon o cenah. Uradni list R
Slovenije, št. 1/91-1).
Finančni načrt in program ktv
sistemov Ptuj za leto 1993. ki
ga je predložil Odbor za ktv si-
stem Ptuj, so potrdili vsi pri-
stojni sveti krajevnih skupnosti
kot upravljalec sistema.
Po izjavi predsednika odbora
ktv sistema in tajnika KS Ptuj
kot člana odbora ktv sistema
prejemajo položnice za obrato-
vanje in vzdrževanje sistama vsi
uporabniki sistama, ne glede na
to, ali so ti sklenili pogodbo ali
ne. Neplačnike pa KS daje v
sodno izterjavo.
Iz pogodbe je tudi razvodno,
da smo uporabniki dolžni še po-
sebej prispevati za pristojbino
za sprejem satelitskih signalov.
Tako sc pristojbina plačuje za 3
kodirane satelitske programe:
SKY MOOVIF. FILMNFT in
PRHMIFR. Te prostojbine do
danes še niso zaračunavali upo-
rabnikom posebej, so pa z zara-
čunano ceno za obratovanje in
vzdrževanje ktv sistema pokri-
vali tudi stroške za nabavo de-
koderjev satelitskih programov,
ki jih sicer ne bi mogli spreje-
mati. Te dekorderje pa je po-
trebno letno obnavljati in tudi
plačati.
Res pa je. da starejši tipi tele-
vizorjev zaradi pomanjkljive iz-
vedbe vseh programov ne more-
jo sprejemati.
Tržna inšpektorica
Marija Ljubeč, ing. agr.
senca nekdanjih dni
Tudi sejmi niso več to, kar
so bili nekoč, bi lahko dejal
obiskovalec letošnjega cvetne-
ga sejma, ki je ostal (z odlo-
kom občinske skupščine) po-
leg še dveh, Jakobovega in
Martinovega, od vseh teden-
skih, mesečnih in letnih sej-
mov, kot so jih v Ormožu poz-
nali v preteklosti. Že dejstvo,
da se je semanji prostor moč-
no zožil samo na levo stran
Kerenčičevega trga, del Pošt-
ne ulice in na nicstno tržnico,
pove svoje. Če pa gledaš po-
nudbo, je dokaj enolična —
suha roba, razna bižuterija in
kič, kar je za podeželske sej-
me tako značilno, nekaj male-
ga lončenega posodja in letos
neznansko veliko število lese-
nih vil in grabelj, kar pomeni,
da se bliža čas, ko bodo ljudje
na podeželju ob vseh moder-
nih strojih pri spravilu sena
potrebovali tudi to prastaro
orodje — rasohe in zobače,
kot v Prlekiji še danes pravijo
lesenim vilam in grabljam.
Prodajali so tudi razne sadike,
kar je na cvetnem sejmu v zad-
njih letih prišlo že v navado. Na
sejemskem prostoru je bilo vi-
deti še ogromno raznih oblačil,
ki jih izdelujejo zasebniki, mo-
goče nekoliko cenejše in pre-
prostejše modele, kot so v trgo-
vinah. Na voljo so bili tudi do-
ma izdelani čevlji, in kar na or-
moških sejmih najdeš samo v
zadnjih letih, velika ponudba
starih ponošenih oblačil.
Stalni obiskovalci, ki prihaja-
jo ob semanjem dnevu v Or-
možu iz zunanjih krajev, radi
zavijejo v gostilne, ki jih ne
manjka, vendar tako dobrega
golaža, kot je bil nekoč v Ha-
vlasovi gostilni, ne dobiš nikjer
več, radi povedo.
Mirno bi lahko rekli, da se je
več povpraševalo, kot kupovalo.
Pa še eno značilnost so ormoški
sejmi izgubili — nič več ni
Krambergerjevega Iveka. ki bi
na sejmu prodajal knjige in tro-
sil svoje šale.
Besedilo in posnetek:
Vida Topolovec
Velilio je biio suiie robe
TEDNIK!
15. APRIL 1993
LITERARNA STRAN — 15
Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki
KNJIGA
Ko sem Se bila majhna, sem
rada listala po knjigi PISANI
SVET VVALTA DISNEVA.
Najraje pa po knjigi V DEŽE-
LI DOMIŠLJIJE. Obračala
sem list za listom in gledala
slike in si po svoje predsta-
vljala pravljico. Čeprav še ni-
sem znala brati, sem poznala
skoraj vse pravljice. Najbolj
priljubljena mi je bila Sne-
guljčica in sedem palčkov. Se-
daj, ko že znam citati, večkrat
vzamem veliko knjigo s trdimi
platnicami in jo preberem. Še
vedtio rada pogledam slike. V
knjigi PISANI SVET WALTA
DISNEVA so zanitnive stvari,
iz katerih se da veliko naučiti.
Ta knjiga nas uči, da moratiio
biti pridni in dobri. Če ne bi
bili taki, nas ne bi imeli ljudje
radi in nam ne bi pomagali.
Knjiga pravljic tiii tudi poma-
ga, da znam bolje brati. Ta
ktijiga mi je vi^eč, ker ima tudi
veliko lepih slik.
Anja Šilak. 3.b
OŠ Boris Kidrič. Kidričevo
KNJIGA MOJA
PRIJATELJICA
Nekoč, ko sem bila žalo-
stna, nisem vedela, kaj početi.
Končno setii se domislila.
Vzela sem knjigo Ur.ša in
začela brati.
Ta ktijiga mi je najbolj pri
srcu. Tudi v naši i^olarski
knjižnici jo imajo. Doma
itnam svojo malo knjižnico.
Najraje berem ktijigo, v kateri
je satiio ena zgodba. Večino
knjig preberem zvečer, ko je
vse tiho in me nihče ne moti.
Zdaj, ko je žitna in večino
dneva preživim v stanovatiju,
veliko berem. Rada listatn tu-
di po poučnih knjigah, kot je
Zdravnik v hiši. Tu piše veliko
o zdravju in zdravem življen-
ju. Mislim, da bo knjiga ved-
no moja prijateljica in tiie bo
spremljala vse življenje.
Tamara Svenšek. 4.b
OŠ Boris Kidrič. Kidričevo
MOJA VAS —
TURISTIČNI
KRAJ
če bi .se v naši vasi, ne vem
sicer po kakšnem naključju,
ustavili turisti, bi jitn vedela
povedati marsikaj zanimivega.
Naša vas je majhna. Imenu-
je se Cunkovci. To ime je do-
bila že pied prvo svetovno
vojno. Po drugi svetovni vojni
je vas štela komaj trinajst
hišnih številk. Nikar se ne
ustrašite ob tem številu,
čeprav ste vraževerni. Nekaj
hiš je bilo še kritih s slamo.
Čas je prinesel svoje. Stare
hiše so se morale utiiakniti no-
vim. V naši vasi so bile že v
davni preteklosti, in tako je še
danes, največje kmetije pri
Dvoršakovih, Zavčovih in
Vrbečovih. Ti kmetje so imeli
in še vedno imajo prvo besedo
v naši vasi.
Včasih smo spadali pod
pošto v Moškanjcih, ko pa so
to ukinili, so nas priključili
Markovcem, čeprav spadamo
h krajevni skupnosti Gorišni-
ca. Danes se naša vas kar lepo
razvija. Vaščani so dogradili
precej novih hiš. Njihovo šte-
vilo se je povzpelo na enain-
dvajset.
Kaj bi pokazala turistom? V
tako majhni vasi ni kaj dosti
pokazati. Itiiamo pa le nekaj,
kar bi jih prav gotovo zanima-
lo. Na križišču z glavno cesto
Ptuj — Ormož stoji križ. Naj-
prej je bil lesen, kasneje so
postavili kamnitega. Ograjen
je z železno ograjo. Vanj je
vklesana tudi vdolbina, kamor
so dali Marijin kipec. To zna-
tiietije stoji na tem mestu še iz
časov, kar jih pomni moja sta-
ra tnama.
Popeljala pa bi jih tudi do
kapele, ki sta jo dali zgraditi
sestri Apolonija in Neža. Ka-
pela je zelo lepa in dobro
vzdrževana. Posvečena je Ma-
riji. Turiste bi odvedla še k
našemu slikarju samouku. Ima
svojo delavnico, kjer je mo-
goče najti vse polno slik. Sli-
ka domačije in pokrajino.
Moja vas je majhna in na
prvi pogled nepomembna, a
meni je zelo ljuba.
Darja Kotnik, 6.a
OŠ Gorišnica
NA KMETIH —
(Spis v narečju)
Prišla je jesen. To je cajt, kda
kmetje pospravlajo polščine z
jiv. Ce malo poštudiramo, spoz-
namo, da so kmetje nekda delali
vse ročno, s kuj i pa kravami, ne
pa gnes, kdo se s traktori pa
drugim malo pošetajo po jivah,
pa je že delo nareto.
Stari lidje pa se še radi spuni-
jo na stare cejte. Taka je tudi
moja babica, kera mi večkrat
pravi, kak so se nekda veselo
meli, kdo so delali kako tako
delo, da je prišlo več lidi vkup.
Eno takih del je bilo tudi
kožuhaje.
Koruzo so na poli ročno po-
trgali. Domu so jo zvozili v kri-
pah. Koruze pa je bilo puno, pri
vejkih kmetih kakih deset krip,
ej pa še več. zato so si radi po-
magali. Vsaki večer so kožuhali
pri drugi hiši. Karuzo so vsipali
v škeden na eno stran, kožihije
pa so metali na drugo stran
škedja. Med kožuhajon pa je bi-
lo tudi dosta heca. Gučali so si
vice, pele so se stare pesmi, pili
pa so doma skuhani liker pa ja-
bošnico, jeli pa so črni kruh pa
jaboka. Nekaj posbnega je blo
tistikrat, če so jeli beli kruh.
Deca, mladina, včasih pa tudi
stari, so^ se zadevali s pa-
pričjom. Če seje keremu pubeci
dopala kera diklina, jo je celi
večer zametova s paprčjom. Za
obleko pa so si tudi klačili
kožuhije. Kdo pa je blo nareto,
pa se je tudi plesalo. Tak so se
prav veselo meli.
Gnes pa se karuza kar s stro-
jem potrga. Taka karuza je ža na
poli skožuhana. Delo je resno
fertik v dveh vurah Nega več ti-
stih veselih večerov, kerih se
lahko zaj^samo še starejši lidje
spunijo. Se dobro, da man tako
babico, kera mi marsikaj zani-
mivega pove.
Helena Rižnar, 7.a
OŠ Gorišnica
VOJNA
Nekoč smo vsi bili še mladi,
bili veseli
in bili smo zdravi.
Sedaj pa vojna je.
ljudje umirajo od lakote.
Živali čutijo,
da jim bo hudo.
da se jim nevarnosti približujejo.
Vse pobili so,
vse uničili!
Nič več ostalo
nam ni naše
domovine.
Jasmina Vindiš. 5. r.,
OŠ Leskovec
POMLAD
S?888S8S88888SS8«88888888?8S
Gozd že zeleni,
travnik že cveti.
Kmetic že orje,
ptiček mu poje.
Potoček žubori,
se ribica smeji.
Sneg seje stopil,
snežak se je skiil.
Prišel sonček je zlat,
z njim moja pomlad.
Albina Cafuta, 6. r.,
OŠ Leskovec
MOJA MAMA
Moji mamici je ime Dušica,
piše se Avguštin. Ko sem bila
majhna, me je imela zelo rada.
Tudi zdaj me ima rada. Ko je
bolna, ji skuham čaj in ji poma-
gam. Rada se lepo oblači. Zelo
rada nosi krila, ki niso preveč
dolga. Ko pridem iz šole, mi
skuha kosilo. V šolo je hodila v
Zgornje Kungoto. Zelo rada ima
rože. Vsak dan hodi nabirat
rože. Včasih ja vprašam, ali je
kupila kaj sladkega. Če je dobro
razpoložena, ji rečem, da bi šli
na obisk. Sicer ne hc^di v
službo, je pa gospodinja. Če do-
bimo obisk, skuham kavico. Ob
ponedeljkih, četrtkih in petkih
obiskuje tečaj nemščine. Preden
grem v šolo. mi da poljubček.
Maja Avguštin, 3. r.,
OŠ Sela
iv^ii ciitierman: dvodomci
«sssssssasssaasssssssssss99S^^
V švablandijo po marke pa žemljico nazaj
1. NADALJEVANJE
"Lepo je, da ste
prišli! Posediva
malo, prav zdaj
nimam pravega
dela! Stopiva no
v kočo."
Prag je nizek,
hrastov in izliz.an.
Mnogi rodovi so
že drseli čezenj,
nešteto dojenčkov v zibkah je
privreščalo, onemelo v krstah in
se odzibalo na ramenih pogreb-
cev, od tod v večnost.
Izba spominja na bivališče
volka — samotarja. Skromen
starinski štedilnik seva medlo
toploto. V zaboju se kregajo
spokorjena grčava polena. Iz
kota poševno obešen gleda na-
me bogec, ves zapreden v pajče-
vine. na katerih drgetajo ujete
muhe. Kredenca, ki se še bledo
spominja svojega mizarja in
pleskarja, je zbirališče madežev
in prstnih odtisov.
Žvenkneta čaši: šmarnica.
pomešana s kvinto-. Trpka in
kiselkasta, rojena v lapoiju
skiomnih goric, zastala na pol
poti do pravega vina. Pijača
revnih; tista, ki spočenja polpi-
janosti in cele norosti in nepo-
pravljive resnice. Prijetno, ra-
skavo klokota po upirajočem se
grlu, vajenem sortnih rizlingov
in janževcev.
Na ognjišču brbota v osmoje-
nem loncu napol kuhan krom-
pir. Zunaj, cj zunaj — pa prsata
in bahata pomlad rezgeta prek
obonkov Ptujskega polja in ku-
ka v kočo z očmi podleska.
zvončkov in divjih rož z večbar-
vnimi cvetovi, ki jim tod pravi-
jo kukavice. Morda zato, ker
cvctejo takrat, ko se s klicem
ku-ku oglaša v maju ta zvita
ptica, ki podtika zarod drugim.
Neka bikovska premoč spi
med mišicami na rokah sogo-
vornika, ki porine grčaste pesti
noter, v razpoiek modrega pred-
pasnika, ki mu domačini pravijo
šurc. Kot da bi hoteli skriti dvo-
je živih orodij in se sramuje
odrgnin, žuljev, brazgotin in ro-
žasto, divje zaceljenih nekdan-
jih ran od fantovskih tepežev,
sekir in orodij, razpredenih križ
— kraž. kot pri vojščaku z mno-
gih bojišč, vse do ramen. In
sklenem, da ne bom ničesar do-
dal njegovim besedam, okor-
nim, rosnim, iz srca* iztrganim
stavkom. Naj žgejo "in parajo in
pečejo, kot so desetletja četveri-
le njega! V svetu ponaredkov.
"S kolin me še poznate, ne?!
Jakob Potočnik sem, letnik
1909. Ko sva dajala merjasca iz
kože, ste želeli zvedeti vse o
meni. Po vrsti vam bom povedal
vse moje dogodivščine;
Oča so šli 1919. v vojsko, pa
sem jih spremljal gorta^, do
šume. V Leibnitz so morali iti,
ajnrikali-^ so, tujcu so šli vojake
služit. Počilo je, ko so v Saraje-
vu Bošnjaki počili avstrijskega
cesarja Franca Ferdinanda. Pija-
ne pubece-'' so strpali na vagone
kot živino, še slabše. Nobene
ograje ni bilo, vse odprto. Pri-
peljala je mašina. ki sojo hoteli
priključiti. Nihče jih ni nič po-
svaril. Mašina je treščila ob va-
gon z vso močjo, ruknulo je, da
so moj oča doj pali^, noter med
tire. Pa jim je odrezalo levo ro-
ko pa desno nogo. To se je zgo-
dilo šestnajstega septembra ob
enajstih dopoldne, zvečer pa so
moj zlati oča že umrli, bog jim
daj večni mir in pokoj ...
Mati pa jih niso mogli vzeti
domov, kar tam so jih pokopali,
v tuji žemljici. Gnara je neblo'',
prevozi mrtvih iz Avstrije pa so
dragi. Ko je prišel čas pogreba.
sem hotel iti z materjo, pa me
sosed neje pusta^. "Kaj boš de-
co s seboj vlačila, saj je že brez
njih zadosti hujdo^!"
Kako smo dečica jokali, do-
ma, ko smo stali brez našega ata
na teh nezoranih njivah!
Minilo je nekaj časa in zrasla
je nova pšenica. Onkraj Drave
so začeli na našo stran voziti
pontonirji'^', ki so služili voj-
sko. Lačni so bili, siromačeki,
pa so pri nas, kmetih, prosili za
priboljšek in tudi za kruh. Med
njimi sta bila dva, ki sta se pri-
siinila k naši koči. Eden je bil
'Nanutov stric', o njem vam
bom vse povedal.
Komaj je zagledal mojo lepo
mater, mu je vzelo sapo in po-
gled, pa ni mogel več stopiti z
mesta! Bilo je tako, kot da bi ga
zadela strela. Začel je zahajati k
hiši in ni je bilo sile, ki bi ga od
tega odvrnila.
Kolikokrat je tvegal vojaški
zapor, a je vseeno zbežal iz ka-
sarne, stražarji pa sojo udrli za
njim in ga zasledovali. Pa so ga
začopatili". odpeljali v Avstrijo
in ga vrgli v temnico. A ni dol-
go sedel pod ključem! Niso še
minili štirje dnevi, in že je bil
drugič duma'-. Nič se mu ni
zgodilo. Malo je zgubil svobo-
dico, malo so ga imeli radi ofi-
cirji, pa so mu pogledali skoz
prste. Pa je drugič dukna do-
mu^^. Tako se je vse to pona-
vljalo do konca vojske! Naša
hiša je bila žrtev in mamika.
Nekoč je prišla ponj cela deset-
nija vojakov. Obkolili so hišo in
odgnali poležuha in osvajalca na-
zaj v kasaino. O, še večkrat so
prišli, podnevi in ponoči, na slab
glas so nas spravili, vojaki, pri
sosedih. Nanuta pa ni bilo mo-
goče pregnati, kot ne moreš spo-
diti jazbeca s polja zrele koruze!
Vse to vasovanje je prignal že
tako daleč, da so nekoč prišli ta
pravi orožniki, da ga spravijo v
ječo." Prebrisanec pa je tam za-
daj, za hiško, doj skoča'-^ s sta-
le, in je leta'-'' proti šumi, da bi
se skrija"'.
Oni pa hop, gvire v luft'"' in
pok, poook, pok! — streljajo za
njim, da se kar kadi iz puškinih
cevi.
Dvakrat v zrak, tretjič pa —
ali se ustavi ali šus v noge! In
se ustavi, seveda. Pobašejo ga,
pa hajd z njim na zaslišanje,
pred vojaško sodišče. In ga spet
oprostijo!
Postal je duh, ki se prikaže
pri hiši ob vsakem času. Mati je
bila očarana od takega dedca, ki
jo je povzdigoval v oblake. Mi-
slila je, dajo ima strašno rad.
Lepega dneva pa sta se šla —
oženit!
Zdaj pa sc je začelo hujdo'*^,
da bogmarija pomagaj!
Svojo oboževano je začel pre-
tepati, pa nas, otroke. Trije smo
bili od prvega očeta, ne od tega,
Nanuta, očima prilepenega.
Mene, najstarejšega, ni mogel
niti videti. Prifuijal je ponoči iz
gostilne. Z nogo je samo sunil v
vrata, ki so bila že itak nalom-
Ijena. da so odletela. Mi, drge-
tavčki malčki, pa smo prhnili
kot miške iz sobice v noč, ka-
mor je kdo vedel in znal.
Kot kragulj je planil med nas,
piščeta!        (.SV: NA DA U UJK)
Opombe: 2 Rdeče vino iz domačega,
štajerskega grozdja, 'kvinte'. — 3
Tja gor — 4 Rekrutirali. — 5 Fan-
te. — 6 Padli. — 7 Ni bilo denarja.
— 8 Ni pustil. — 9 Dovolj hudo. —
10 Vojaki na pločevinastih čolnih,
pontonih. — 11 Zalotili so ga. — 12
.Spet doma. — 13 .Smuknil domov. —
14 Skočil dol. — 15 Tekel je. — 16
Da bi .ve skril. — 17 Puške v zrak. —
18 Začela so se težave, hude.
16 — ZANIMIVOS«
15. APRIL 1993
TEDNIK
Piše: VILI PODGORŠEK
AMERIKA (10)
fREK TEKSASA
INEW ORLEANS
Prek New Mcksika, ki je še
napol puščavski, sem prišel v El
Paso v Teksasu. Mesto se naha-
ja na sami meji z Mehiko ob re-
ki Rio Grande. Prebivalci v
glavnem govorijo špansko. Tek-
sačani se v marsičem razlikuje-
od   ostalega   prebivalstva
ZDA. Čeprav za Američane vel-
ja, da s težavo prenašajo poraze,
pa je to še posebej izrazilo za
Teksačane. Po legendi jc zanje
nastopil najbolj žalosten dan
3januarja 1959, ko je polno-
pravna članica ZDA poslala
Alaska, s tem pa je Teksas izgu-
bil primat kot največja ame-
riška država.
Zanje je ludi značilno, da v
najbolj vročih dnevih ne bodo
sneli značilnih klobukov.
V bližini Houstona sem edin-
krat na potovanju doživel ce-
stno kontrolo prometa. Vozišče
je bilo zaprto z barikado, v av-
tobus pa je prišel policaj, obo-
rožen z ogromnim revolverjem,
ter pregledal dokumente vsem
potnikom. Ker sem bil edini tu-
jec, si je kar dolgo ogledoval
polni list, preden mi gaje vrnil.
Na nepreglednih pašnikih, ki
so med seboj razmejeni z bo-
dečo ograjo, se pasejo črede go-
vedi, brez pastirjev. Ker je bila
pokrajina enolična, sem se bolj
začel zanimati za dogajanje na
avtobusu.
Sopotnik je bil mlad, temno-
polti Američan, ki je Evropo kar
dobro poznal, saj je živel kol vo-
jak v oporišču v Nemčiji, sedaj
pa je potoval iz Kalifornije na
morje na Florido. Ko sem mu po-
vedal, da si v New Orleansu na-
meravam ogledati staro mesto ter
prisluhnili izvirni črnski glasbi, je
privlekel kaselnik ter mi več ur
vrtel njihovo glasbo.
Cesta do New Orleansa je
speljana preko neštetih stebrov
več metrov nad površjem, ki ga
mestoma prekriva voda ali po-
rašča mangrova. Pred mestom
smo se povzpeli na veliki most,
pod katerim plujejo oceanske
ladje po očetu vseh rek, ko so
ga Indijanci imenovali Misisipi.
Po reki sem se čez nekaj dni po-
peljal s parnikom Natchez in ta-
ko obujal spomine na prizore iz
filmov, ki prikazujejo nekdanja
romantična potovanja.
V francoski četrli, kol se ime-
nuje stari del mesta, sem za vsa-
kim vogalom srečeval različne
poulične glasbene in druge
vrste umetnikov, ki dajejo me-
stu svoj čar.
Med posebnosti spada Riple-
yev muzej z zgovornim imenom
"Verjameš ali pa ne". V njem so
v figurah in v krajših filmih ali
kako drugače prikazani največji
posebneži na svetu. Tako se sre-
čaš z največjim, najdebeljšim,
pa tudi najbolj suhim človekom
in s podobnimi ljudmi. Muzej
se ponaša tudi z avtomobilom,
ki li za 25 centov napove usodo,
napoved se konča s vprašanjem:
"Ali verjameš ali ne?"
V muzeju meje pritegnil temen
kot, kjer sem opazil ostarelega
možaka z lopato v rokah, ob
njem pa je stal nagrobnik in na-
pol izkopana jama. Na spremlja-
joči tabli je sicer v angleščini pi-
salo: "Josef Sloklas iz Heiligen-
blula, Jugoslavija, je imel v
življenju edini cilj izkopati tisoč
grobov. Ko jih je izJcopal 999 in
mislil, da je že dosegel cilj, je ne-
nadoma umrl." Kolikor odmisli-
mo, daje avtor imel težave z geo-
grafijo, prepuščam odločitev, ali
je vse to res, vam, dragi bralci.
VEDNO ZELENA FLORIDA
Končno sem prispel v Miami
Beach, kjer se je hostel ponašal
z zbirko slik na steni, ki so
ostale kot spomin na to, da so
ravno tukaj posneli nekaj zgodb
o Miami viceju z Don Johnso-
nom v glavni vlogi. Ko sem si
po nekaj dnevih ogledal dele
mesta, sem ugotovil, da sem jim
v iskanju scen ni bilo potrebno
posebej truditi. Številni klateži
so namreč očitno pozabili, daje
snemanje že mimo in so še ved-
no poležavali povsod po mestu.
Ob samem hostelu je bila ne-
kaj kvadratnih metrov velika
trgovine z alkoholnimi pi-
jačami, v kateri je v štirinajstih
dneh, po moji oceni, naredila
skupina desetih klatežev kar 80
odstotkov prometa. Pred njo so
posedali cele dneve in pridno
praznili steklenice najcenejših
pijač. Premaknili so se le tedaj,
ko je nanje začelo sijali toplo
sonce, pa še tedaj le do naj-
bližje sence.
Za dobro vzdušje in za to, da
so imeli stalno nove teme za po-
govor, je skrbel v glavnem la-
stnik trgovine.
Čez cesto sem neletel na
manjšo restavracija, kjer je do-
ber zajtrk stal manj kot dolar.
Lastnica je begunka s Kube, kar
je tudi dokazovala velika zasta-
va v posebni stekleni vitrini.
Čez nekaj dni sva se že toliko
poznala, da sva ob zajtrku nave-
zala pogovor. Ko sem jo tako ob
neki priložnosti vprašal, kaj
predstavlja velik relief Kube na
steni restavracije, v njem pa
ura, ki počasi odmerja čas. se je
le skrivnostno nasmehnila, saj
je vedela, da je pri nas takšen
čas že zgodovina.
Nevi Orleans: s parnikom na obujanje spominov po romantični Ameri-
ki na očetu vseh rek - Mississippiju.
Everglades na Floridi: nenasiten krokodil v enem izmed neštetih jar-
kov čaka na plen.
POPULARNA NABAVNA CitASPA
Polnočni poUub in največje
uspešnice siiupine Magnet
Skupina Magnet iz Murske .So-
bote deluje pod tem imenom 20
let in je prva skupina, ki je iz
obrobnega Prekmurja prodrla na
slovensko prizorišče. Trinajst let
so glasbeniki spremljali znane slo-
venske in bivše jugoslovanske
estradne umetnike. Po sedmih le-
tih, odkar deluje skupina Magnet
v sedanji zasedbi, so se člani
odločdi za avtorsko ustvarjanje. V
tem času so izdali pet samostojih
avdiokaset: Bodi srečna, Julija
(1988), Oženil se bom (1989),
Vsi so venci vjeli(1990), Prstan
poklanjcm ti (1991) ter Polnočni
poljub in največje uspešnice
(1992). Za prodajno uspešnost so
prejeli dve zlati in dve srebrni ka-
seti različnih založb.
Dvakrat so glasbeniki nastopdi
na narečnem festivalu Vesela je-
sen v Mariboru; leta 1991 so
osvojili drugo nagrado občinstva s
skladbo Zapojmo, pajda.ši, zelo
priljubljena pa je tudi skladba Ne
jouči, oče iz Maribora '92. Trikrat
so nastopili v finalu mednarodne
parade viž alpskih dežel Mar-
janca '92. Lani .so začeli sodelo-
vati tudi na otroškem festivalu
Zlati srček, ki je nova draž in
izredno doživetje.
Skupina Magnet je bila prva
slovenska zabavna skupina, ki je
bila na komercialni turneji v Av-
straliji že leta 1989. potem pa se
je na povabilo zdomcev na enome-
sečno gostovanje podala še drugič,
leta 1990. Nastopa doma, predv-
sem v severozahodnem delu Slo-
venije, in na tujem: v Avstriji,
Nemčiji in Švici.
Skupino Magnet sestavljajo čla-
ni, ki čutijo pripadnost zasedbi:
.Jože Kužič (baskitara. vokal. vod-
ja). Branko Sapae (kitara). Vlado
Miecv (bobni, vokal). Miha Ba-
lažič (vokal) in CJorazd Koznuis
(klaviriatiuv. vokal). ki je pred
dvema letoma zamenjal odličnega
dolgoletnega klaviriaturista Borisa
Vučkiča. ki še vedno sodeluje kot
komponist. Spevna melodična gla-
sba skupine Magnet je postopno
začela zveneli bolj zahtevno, udar-
no, trše. vendar še vedno v pop
zvenu. Glasbeniki gradijo na pol-
nem zvoku, z bogatimi aranžmaji
skladb, v katerih je uporabljena
eela množica raznih glasbil, sinte-
tizatorjev in najnovejših študijskih
tehničnih mož"nosti. prepoznavni
zvok pa skupini daje barva pcvea
Miha Balažiča in njegov način in-
lerpretacije.
Novi projekt skupine Magnet
nosi naslov Polnočni poljub in
največje uspešnice ter je izšel v
obliki kasete s 60 minutami glasbe
ter laserske plošče, kjer traja gla-
sba 68 minul, pri ZOM — Glasbe-
nem založništvu Helidon. Že sam
naslov pove. da gre za prerez se-
demletne ustvarjalnosti murskoso-
boške skupine Magnet.
Uvodni Supcrmix v trajanju 9
minut in K) sekund jc disko verzi-
ja venčka petih uspešnic: Vunja-
kovih ljubezenskih skladb Vrni se
domov, Helena; Spet potujem
drugam in Ana, nanje se navezu-
jejo 1'liserjcva Moja Marička ter
Novkovičeva Adijo, ljubica, kjer
v duetu z Miho Balažičem prepe-
va Simona Weiss. Naslovna sklad-
ba Polnočni pojub je nova.
počasna. umLijena pesem, namen-
jena slovesu leta z bogatim vokal-
nim zborom. V dalmatinskem me-
losu je skladba Ti si zame rojena
v reagie ritmu avtorja Z. Runjiča.
Po poplavi pesmic o mamah ra-
zličnih avtorjev je v ritmični rum-
bi očetom v tolažbo posvečena
skladba z naslovom Ne jouči, oče.
ki je bila izvedena na festivalu
Ve.sela jesen Maribor '92. V an-
gleškem valčku je ubrana prav la-
ko vcselojcsonska (Maribor "91)
veseljaška pesem Zapojmo, paj-
daši, kjer poje kvartet Radia Mur-
ska Sobota. Popularnega Vojaka
Braneta J. Vunjaka. ki ima naslov
.Jutri sin slovenski bo vojak, so
Magneti posneli v novi country
verziji. Za vesele družbe je na-
menjena pivska Pijmo ga, pijmo.
finalistka Marjance '90. Druga
skladba, prav tako finalistka Mar-
janee '91. pa je naravnana domol-
jubno za zdomce — Na svidenje
in srečno pot. Za čestitke je
začela ustrezati skladba Danes je
tvoj rojstni dan, zaročna Prstan
poklanjam ti v ritmu sambe ob-
ljublja zvestobo, namero potrditve
v zakonu pa nadaljuje poskočna
poročna himna Oženil se bom. fi-
nalistka Marjance '89. Melodije
pop skupine Magnet so obdelale
najrazličnejšo ljubezensko temati-
ko. Otroška in najstniška disko
himna ima enostavno in zgovorno
besedilo Ona miga, Vunjakova
Bodi srečna, Julija je spomin
prekmurskega fanta na dekle z
Gorenjske, zasanjana Poljubi me
nežno je kot nalašč za zaljubljene.
Monika pa je nežna, zasanjana
balada in ena najlepših skladb Ma-
gneta. Vsi so venci vcjli je prired-
ba ljudske prekmurske pesmi, ki
ludi v glasbenem smislu ponazarja
izročdo pokrajine in izraža
otožnosl prekmurskega srca.
Laserska plošča ima enak pro-
gram kot avdiokaseta. dodane pa
so skladbe Vzemi solzo za spo-
min, kjer v duetu z Mihom Ba-
lažičem prepeva Simona Weiss. ki
je na glasbo Gorana Šarea napisa-
la tudi besedilo. Za zaključek pa
je Ireba še omeniti prvo hit
uspešnico kot spomin na začetke
glasbene kariere — Ne odhajaj
še, Julija ...
Skladbe so bile posnele v študi-
jih Metro. Cankarjev dom in Tivo-
li v letih 1988—1992. Kar sedem
skladb je prispeval Jože Ružič. po
tri sta dodala Goran Šare in Brane
J. Vunjak. po eno kompozicijo pa
Z. Runjič, A. Baša in J. GJažar,
besedUa so ob avtorjih skladb še
napisali: Simona Weiss, Boris
Vučkič in Suzana Potrč. Aranžma-
ji so delo Gorazda Kozmusa, Bo-
risa Vučkiča, Gorana Šarca in
Braneta J. Vunjaka.
Projekt je izšel pri Založbi Ob-
zorja Maribor — Glasbenem za-
ložništvu Helidon Ljubljana. Gla-
sbeni urednik: .Slavko Avsenik
ml., urednik izdaje: Goran Šarac.
oblikovanje ovitka: Zlalko Drčar,
foto: .Studio 5 — D. Cvelnič.
Kontaktni naslov skupine:
MAGNET, Slomškova 43, M.
Sobota: telefon (069) 24-464.
Drago Papler
Polnočni poljub in največje uspešnice glasbene skupine Magnet na
kaseti in laserski plošči Založbe Helidon vabijo k poslušanju kot pravi
magnet...
BRODARSKO DRUŠTVO RANČA
Z novim zagonom
Brodarsko društvo Ranča, ki je
imelo v lanskem letu več kot 50
članov, je na letnem občnem zbo-
ru pregledalo bogate lanskoletne
aktivnosti.
Kriterijska regata, prva veli-
ka prireditev BD Ranča v le-
tošnjem letu, je potekala
prejšnji konec tedna na Ptuj-
skem jezeru. V nedeljo ial
16 jadrnic iz vse Slovenije ni
moglo izpluti, saj je bilo vre-
me preveč brezvetrno, kljub
temu pa so regato izvedli
uspešno. Zmagal je Branko
Brcin iz Kopra pred Vesno
Dekleva iz Izole in Sašom
Jurakom iz Maribora.
V sodelovanju z mariborskim
društvom Sidro so organizirali
šolo jadranja za pionirje, ki je za-
radi pomanjkanja objektov v Bu-
dini žal potekala na Breslrniškem
jezeru. Šolanje je obiskovalo in
uspešno končalo 5 pionirjev. Nji-
hov nadaljnji razvoj, predvsem
tekmovalni, bo možen, če bodo
dobdi plovila, kar je odvisno
predvsem od njihovih staršev.
Dnišlvo se je vključilo v teden
športa. Svoje aktivnosti so prika-
zali predvsem osnovnošolcem.
Društvo je sodelovalo tudi v Ja-
dralni in Navtični zvezi Slovenije
ter se prijavilo za organizacijo kri-
terijskih regat. Dobdi so eno in jo
prav prejšnji konec tedna uspešno
izvedli.
Velika pridobitev za BD Ranča
je hangar za spravilo plovd. Za ta
objekt si je društvo prizadevalo
vrsto let, končno jim ga je uspelo
kupili ob pomoči gospodarskih in
drugih organizacij. Montažni ob-
jekt v velikosti 12,5 krat 9,5 metra
bodo postavili še v tem mesecu.
Za letošnje leto je predsednik
društva Drago Vobner obljubil
tudi prenovo pomola v Budini.
V letošnjem letu pričakuje BD
Ranča kot najbrž tudi številni ob-
čani občinski odlok o plovnem
režmiu na Ptujskem jezeru. I a
namreč sedaj ni določen, kar pov-
zroča zmedo za vse uporabnike.
Prav tako spremljajo študijo o
možnostih sanacije in oživitve je-
zera, ki jo je naročil IS SO Ptuj.
izdelujejo pa jo strokovne organi-
zacije. Ze letos ali pa drugo leto
bodo v okviru le naloge po vsej
verjetnosti poskusno zgradili otok
iz dravskega mulja.
Za letošnje leto načrtuje BD
Ranča nekaj prireditev na jezeru,
predvsem pa se bodo člani posve-
tili ureditvi in vzdrževanju svojih
objektov in okolice. McZ
ObčiiKko gimnastično prvenstvo v Ormožu
Na občinskem prvcn.stvu osnovnih šol, ki je bilo na šoli Stanka Vraza, jc bil spodbuden napre-
dek v izvajanju obveznega proj^rama. Nastopilo je dvanajst ženskih in devet moških ekip, posa-
mezno pa 138 tekmovalk in tekmovalcev. Spodbudno je, da so sc tekmovanja udeležile vse šole,
ki imajo minimalne pogoje za izvajanje predpisanega gimnastičnega programa.
Vzorno organizacijo so prevzeli
športni pedagogi občine Ormož, so-
dili pa so sodniki (iimnastičncga
društva Ptuj.
REZULTATI
ekipno mlajše deklice: 1. Ormož
I. 150.70. 2. Tomaž I. 149,55, 3. Mi-
klavž 149,05:
posamezno mlajše deklice: 1.
Urška Praprolnik (Ormož) 38,30. 2.
Melita TuSek (Ormož) 37,85, 3.
Katja .^tih (Tomaž) 37.65; gred: 1.
I.r5ka Praprolnik (Ormož) 9.70. 2.
Milena Lukman (Središče) 9.60, 3.
Melita TuŠek (Ormož) in Faride
Abubaker (Središče) 9,55; bradlja:
1. Urška Praprolnik (Ormož) 9,75.
2. Urška Filipič (Miklavž) 9.65. 3.
Melita TuŠck (Ormož) in Suzana
Hojnik (Tomaž) 9.60: parter: 1.
Urška Filipič (Miklavž) 9.50. 2.
Amanda TramŠek (Miklavž) 9.30. 3.
Katja Štih (Tomaž) 9,30; preskok: 1.
Petra DoveČar (Ormož) 9,70. 2. Kat-
ja Štih (Tomaž) 9.70. 3. Urška Fili-
pič (Miklavž) in Barbara Meško
(Tomaž) 9.65.
ekipno starej.ie deklice: 1. OŠ
Središče   150.85.   2.   OŠ   Tomaž
150,20, 3. OŠ Ormož 148,05, 4. OŠ
Velika Nedelja 144,45;
imtogoboj deklic posamezno: 1.
Darja Mlakar (Tomaž) 38.20. 2. He-
lena Lukman (Središče) 38.15. 3.
Klavdija Hlasten (Središče) 37,85;
gred: 1. Helena Lukman (Središče)
9,70, 2. Katja Š[x^nclija (Središče)
9.45. 3. Zdenka Kosi (Tomaž) 9,40;
bradlja: 1. Darja Mlakar (Tomaž)
9.75. 2. ZdenkaKosi (Tomaž) 9.55.
3. Klavdija Hlasten (Središče) in
Brigita Kosi (Tomaž) 9.40: parter:
1. Helena Lukman (Središče) 9.60.
2. Klavdiia Hlasten (Središče) 9.55.
3. Katja Šj^^ndija (Središče) 9.50;
preskok: 1. Darja Mlakar (Tomaž)
9,65. 2. Sandra Žemljic (Središče)
9.65. 3. Petra Trstenjak (Ormož) 9.60;
mnogoboj mlajši dečki: 1. Tomaž
151.3, 2. Miklavž 149,8, 3. Središče
149,25, 4. Ormož 148,45. 5. Velika
Nedelja 147;
mnogoboj posamezno: 1. Bojan
Hcbar (Tomaž) 38.55. 2. Boštjan
Ivanjšič (Središče) 38.05. 3. Božidar
Meško (Velika Nedelja) 38.05; pre-
skok: Zdenko Fajfar (Miklavž) 9.55.
2. Davor Vnuk (.Miklavž) 9.50. 3.
Bojan Hebar (Tomaž) 9.45; drog: 1.
Boštjan Ivanjšič (Središče) in Bo-
židar Meško (Velika Nedelja) 9.80,
3. Bojan Hebar (Tomaž) 9,75: bra-
dlja: 1. Boian Hebar (Tomaž) 9,60.
2. Božidar MeŠko (Velika Nedelja)
9.45, 3. Oliver Mlakar (Tomaž) in
Boštjan Ivanjšič (Središče) 9.40;
parter: 1. Boštjan Ilebar (Tomaž)
9.75. 2. Renato Fajfer (Miklavž) in
Jože Žagavec (Tomaž) 9,60;
mnogoboj starejši dečki: 1. To-
maž 151.15. 2. Miklavž 150, 3. Ve-
lika Nedelja 149.8. 4. Ormož
146,10;
mnogoboj posamezno: 1. Darijan
Zadravec (Miklavž) 38.35. ' 2.
Boštjan Hebar (Tomaž) 38.10. 3.
Robi Ozmec (Velika Nedelja) 38;
drog: 1. Boštjan Hebar (Tomaž) in
lX\jan Zunec (Ormož) 9,80, 3. Sandi
Hergula (Velika Nedelja) 9,75; bra-
dlja: 1. Damjan Zadravec (Miklavž)
9.50, 2. Boštjan Hebar (Tomaž) in
Robi Ozmec "(Velika Nedelja) 9.45:
proste vaje: 1. .Miha Plohi (Miklavž)
9.60. 2. Damjan Zadravec (.Miklavž)
9,55. 3. Sandi Klemenčič (Tomaž)
9,50. 4. Robi Ozmec (Velika Nedel-
ja) 9.50; preskok: 1. Robi Dajčbauer
(Ormož) 9.70. 2. Damjan Zadravec
(Miklavž) 9.65. 3. Robi Ozmec (Ve-
lika Nedelja) 9,60.
TEDNIK
IS, APRIL IV93
ŠPOR^r ^ ll
m. Slovenska
nogometna liga vzhod
HOKOM£T
Slovenija — Poljska 13:22 (4:11)
Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v soboto
v športni dvorani Center v Ptuju pred 500 gledalci za-
služeno izgubila kvalifikacijsko tekmo /a nastop na
evropskem prvenstvu z reprezentanco Poljske. Naša de-
kleta so se v Ptuju pripravljala ves teden v organizaciji
članov Rokometnega kluba Drava, Poljakinje pa so pri-
spele dan pred tekmo.
Odločne Poljakinje so se z enostavnimi kombinacijami iz osnov roko-
meta večkrat "sprehodile" skozi slovensko obrambo.
Napovedi o možnosti za prvo
zmago v skupini so se hitro razbli-
nile, saj so izkušene Poljakinje, v
poprečju imajo kar okrog sto na-
stopov v reprezentanci, takoj dale
vedeti, kdo je kdo v svetovnem
ženskem rokometu. Z dobro ob-
rambo, enostavno igro v napadu
ter zavzetostjo in hitrostjo so slo-
venski reprezentanci, gledalcem v
dvorani in pred televizorji prika-
zale šolo rokometa na višji ravni.
Optimistične napovedi pred tek-
mo so se pokazale kot pretirane in
brez prave osnove, zato se čudimo
komentarjem in ocenam po tekmi,
češ da se igralke niso držale dogo-
vora in da so .se "izgubUe". Dej-
stvo je, da so Poljakinje izkušene,
da so bile na zadnjem svetovnem
prvenstvu osme in da njihove naj-
boljše igralke nastopajo v veliko
močnejših in kakovostnejših ligah
kolje slovenska ali italijanska liga
(v kateri igra nosUka igre .Sonja
Čotar). Takšna je naša sedanjost
in v Sloveniji moramo postoriti
marsikaj za dvig kakovosti žen-
skega rokometa, od strokovnega
dela, ustreznega tekmovalnega si-
stema in pogojev do večje pozor-
nosti sestavi, pripravam in nasto-
panju reprezentance.
SLOVENIJA: Škopelja. Čer-
ne. Pohleven. Oder, Tomšič.
Kurent 1, Čotar 7, Šturm 2, Po-
lajnar 2. Marton 1. Kapidžič,
Brezovar.
Organizatorji iz Rokometnega
kluba Drava so se izkazali z
odlično organizacijo prve medna-
rodne tekme v Ptuju, za kar so
prejeli številne pohvale, obe re-
prezentanci, vodstva, službene
osebe in gledalce pa je pred tekmo
pozdravil predsednik izvršnega
sveta skupščine občine Ptuj in po-
slanec državnega sveta Branko
Bi umen. ,
Gledalcev je bilo na prvi mednarodni reprezentančni tekmi manj od
pričakovanj, kljub temu pa so s spodbujanjem poskusili zdramiti našo
reprezentanco. Videli pa so kar precej odličnih potez Poljakinj.
Zaključna srečaiifa
v prvi državni rokometni ligi
članov bodo povratne tekme
prvega ki'oga končnice v sobo-
to. Drava se bo v Kozini pome-
rila z Andorjem Jadranom, vče-
raj pa je v Celju odigrala prvo
polfinalno pokalno tekmo s Pi-
vovarno Laško (povratna bo v
sredo, 21. aprila, ob 19. uri v
Ptuju). Ptujsko ekipo pestijo po-
škodbe. Tako trener Hrupič
spomladi ne more več računati
na reprezenlanta Renata Vugrin-
ca. ki okreva po operaciji po-
škodovane roke, neprijetno po-
škodbo ramena pa vleče že ne-
kaj časa najboljši in ključni
igralec Drave Alan Potočnjak,
zato včeraj v Celju ni nastopil.
V ekipi si prizadevajo, da bi do
sobote odpravili čimveč po-
škodb in da bi jim uspelo izlo-
čiti Andorja Jadrana, kar bi bil
dosedaj največji uspeh ptujske-
ga moškega rokometa.     1.kolar
VEUKA NEDELJA — TKI
HRASTNIK 17:15 (10:8)
v drugi moški ligi so bile v
soboto zvečer prve tekme polfi-
nala končnice. Velika Nedelja
se je v svoji dvorani pred 500
gledalci pomerila s TKI Hra-
stnikom in tekmo ob velikem
navdušenju dobila. Gostje so
presenetili z dosti boljšo igro
kot v prvenstvu vzhodne skupi-
ne druge lige, zato so sredi
prvega polčasa imeli dva zadet-
ka prednosti, vendar je domači-
nom z veliko borbenostjo, znan-
jem in ob spodbujanju bučnih
navijačev uspelo prevzeti pobu-
do in tekmo dobiti. Povratna bo
v nedeljo, možna tretja pa pri-
hodnjo sredo v Veliki Nedelji.
VELIKA NEDELJA: " Ko-
vačec, Okreša 2. Zorli 3. Trofe-
nik. Gregorič 1. Ivanuša, Kumer
5, Šoštarič 1, Sok, Kociper, Me-
sarec 5, Belec. l.kotar
Renato Vugrinec (desno) in Alan Potočnjak (levo) na tekmi s Pivovarno
Laško v Ptuju.
Vratar Škalički je takole ubranil sedemmetrovko najboljšemu strelcu
lige Mesarcu.
ŠPORT SERVIS
DAVORIN MU N DA
PTUJ - SLOVENSKI TRG 1
Pooblaščen "ROG" SERVIS
• servis in popravila dvokoles
• napenjanje loparjev za sguash
tenis in badminton
• popravilo ribiške opreme
ZARADI VEUKEGA
ŠTEVILA
ŠPORTNIH
DOGODKOV
LAHKO NEKATERE
ŠPORTNE ČLANKE
PREBERETE NA
22. STRANI. .....ji

Popolna zamenjava vodstva kluba j
Vzrok za sklic izredne skupščine AK Ptuj je bila trimesečna agonija kluba, ki jo je
povzročila neaktivnost vodstva A K od izvolitve v decembru do sedaj. Izvršni odbor, ki
ga je vodi! predsednik inž. Bojan Mihelač, se je namreč v dobrih treh mesecih sestal le
enkrat, pri tem pa so se nerešene zadeve, od izdelave finančnega načrta in zbiranja
sredstev, podaljšanja registracije atletov, zdravniški pregledi, neopravljena testiranja
atletov..., samo kopičile. Na petkovi skupščini so člani AK izvolili novo vodstvo kluba -4
za predsednika Franca Ivančiča, devetčlanski izvršni odbor, tričlansko disciplinsko hi
tričlanski nadzorni odbor.
Žalostno pri vsej zadevi je to. da so v organe iz-
voljeni skorajda vsi. ki so v AK še sploh ostali, na
pomoč pa so priskočili tudi starši atletov. V klubu v
tem času trenira blizu 20 atletov, ki jih vodijo tre-
nerji Milan Cimerman, Kranc Ivančič, Žare Mar-
kovič in Miki l*rstec. Treningi kljub težavam z
vodstvom kluba niso bili moteni, pač pa so odraz
nedela tudi izjemno slabo stanje atletske steze, ne-
mogoče razmere v slačilnici ter pomanjkanje neka-
terih osnovnih artiklov, potrebnih za trening, kot so
šprintarice ... Na izredni skupščini srno slišali tudi,
da se atleti čutijo izigrane s strani Športne zveze
Ptuj, ki njihovim problemom ne posveča prav nobe-
nih svojih ukrepov. Atleti so namreč računali na za-
silno ureditev steze jeseni, ko je bil za to najprimer-
nejši čas. tak]-at pa se je športna zveza lotila ple-
skanja Mladike in ogrevanja.
Na izredni skupščini so atleti z vodstvom AK
sklenili, da bodo delo nadaljevali v obsegu, ki jim
ga dopuščajo sredstva. Tako seje zimskih priprav
udeležilo le majhno število atletov, podobno bo
tudi s spomladanskimi pripravami, ki se jih bo
večina atletov morala udeležiti na lastne stroške.
Zaradi pičlih sredstev se bodo odpovedali ude-
ležbi na mednarodnih mitingih v tujini, nato pa
mitingom doma. Vendar ostajata pred njimi dva
velika izziva — svetovno prvenstvo v Stuttgartu
za člane in članice ter vrsta državnih tekmovanj.
Novoizvoljeni predsednik Franc Ivančič sodi.
da se gmotne razmere ne bodo izboljšale takoj,
bistveno pa bi se morale urediti v drugi polovici
leta. Predsednik še dodaja, da klub nujno potre-
buje generalnega pokix>vitelja. McZ
Drava — Brežici
26i8 (t 1*3}
DRAVA: Lašičeva, Horvatova, Malekova 1, Žalarjeva, Farkeševa 3, Topolovčeva 6,
Mlakarjeva 5, Mundova 3, Kaučevičeva 7, Jurkovičeva 1, Skokova.
Ptujčanke so srečanje začele iiarvozno. Posle-
dica takšne igre pa je bil zelo izenačen rezultat,
v 15. minuti je bilo 2:1 za gostje. V drugi polo-
vici prvega polčasa so se Ptujčanke le zbrale in
začele zanesljivo polniti mrežo gostujočih
iuralk.
Igra v drugem polčasu ni bila zanimiva, saj
so bile domače igralke za razred boljše od go-
stujočih. Pri Ftujčankah velja tokrat pohvalili
Kaučevičcvo, ki je dosegla 7 golov, večino iz
hitrih protinapadov. 1^
Zmagi Moškaiucev in Drave H
v drugem kolu nadaljevanja
prvenstva v III. državni moški
ligi (vzhodna skupina) sta se v
soboto, 10. aprila, v Veliki
Nedelji pomerili ekipi RK
MOŠKANJCI in RK FUŽI-
NAR z Raven. Tekma je bila
borbena in v prvem delu dokaj
izenačena. V nadaljevanju pa
so domačini prevzeli pobudo,
povedli in do konca vodstva
niso več izpustili iz rok. Po
boljši igri so tako zasluženo
zmagali z rezultatom 24:17
(10:9).
Druga ekipa RK Drava pa je
gostovala v Razkrižju in brez
težav z desetimi zadetki razli-
ke premagala domačine.
J8 ~~ NASVETI
15. APRIL 1993S

Uporaba kvalitetne zelene krme za prehrano prašičev
w ______________________________________________________________________________________________________________________________ W •
Lporaba \(>lumin(>/.ne krme v prehrani prašičev je do-j
brodošla — tako s prehrambnej»a kot gospodarskega sta-
lišča. Nekatere kategorije prašičev zahtevajo omejena i
krmljenje, da ne pride do zamastitve, voluniinozna krma;
pa ima pri tem vh>^o, da živali nasiti. S skrbno pridelavo j
in načinom spravila te krme zaj^otovimo tudi veliko hra-|
nilnih snovi.
V zaostrenih gospodarskih razmerah je uporaba voiuminozne;
; krme v prehrani prašičev način, kako zmanjšati stroške krmljenja.;
Ne snienu) pKvabiii. tla |e krma pri reji prašičev največji strošek.     |
IZBOR VOEttVIlNOZNIH KRMIL
Med volumino/ninii krmili naj naštejem samo nekatera, ki bi jih!
kazalo uporabiti v prehrani prašičev: mlada trava, travnodeteljne I
mešanice, rdeča detelja, lucerna in neoporečni listi krmne ali slad-'
korne pese. Iz naštetih knnil lahko pripravimo kvalitetno silažo inJ
tudi seno. Ta krmila imajo v primernem stadiju vegetacije tudi pre-J
cej beljakovin.
Tabela: Vsebnost beljakovin v nekaterih voluminoznih krmilih za^
prašiče v primerjavi s sojinimi tropinami: 'j
Primerjava krmil, ki so navedena v tabeli, kaže na ugodno vseb-
nost beljakovin in posameznih aminokislin v voluminozni krmi.
kar upravičuje smotrnost vključevanja teh krmil v dnevne obroke.
SVEŽA ZELENA KRMILA V DNEVNIH OBROKIH PRAŠIČEV
Sveža trava, detelja in druga zelena krmila so bila že od nekdaj
vključena v prehrano prašičev. Pomemben del krmne baze pa lahko
pokrije ta krma tudi na kmetijah, ki se intenzivno ukvarjajo z rejo
prašičev. Posebej je to zaželeno na kmetijah, ki se ukvaijajo z rejo
plemenskih svinj. Zeleno krmo uporabljamo vedno svežo. Krma, ki
stoji na kupu in se segreva, lahko vsebuje preveč nevarnih dušikovih
spojin, ki živalim škodujejo. Količino zelene krme lahko dajemo na
voljo, pazimo pa, da nam živali krme ne puščajo v koritih, ker se krma
lahko pokvari. Uporabljamo samo mlado kvalitetno zeleno krmo, ki ne
vsebuje preveč surove vlaknine in je dobro prebavljiva.
KOIgm^^^^
Sušenje ali siliranje zelenih krmil nam daje kvalitetno krmo za
obdobja, ko vegetacija miruje. Najbolj se uveljavlja siliranje zelene
krme. Kvalitetno seno uporabljamo predvsem kot dopolnilo dnev-
nim obrokom.
Priprava kvalitetne silaže za krmo prašičev zahteva najprej dobro
oskrbovan posevek, pravi čas košnje, pravilen postopek siliranja in
neprodušno zaprt silos.
1. Siliranje trav in travnodeteljnih mešanic
— Travo rahlo ovenemo ( vsebnost suhe snovi okrog 30%, bolj
suho travno silažo prašiči radi odklanjajo), s tem povečamo kon-
centracijo sladkorjev, ki so potrebni za tvorbo mlečne kisline.
— Silos hitro napolnimo, silažo dobro stlačimo in dobro zapre-
mo, s čimer ustvarimo ugodne pogoje za razvoj mlečnokisklinskih
bakterij.
— Pri odvzemu pazimo na ravno površino in dovolj velik dnevni
odvzem (dnevno okrog.5 cm).Tako preprečimo naknadno rast mi-
kroorganizmov, ki silažo segrevajo in kvarijo.
Pri krmljenju moramo biti posebej pozorni, da ne krmimo plesni-
ve silaže, ki vsebuje nevarne toksine. Ti toksini vplivajo negativno
na plodnost živali.
2. Silirni dodatki za siliranje zelene krme
8888888888888888888888888888888888^^
Silirne dodatke uporabljamo praviloma v primerih, ko nam vre-
me ne omogoča, da bi zeleno maso oveneli. Pri odločitvi za silirni
dodatek dajemo prednost melasi, suhim pesnim rezancem, koruzne-
mu šrotu in kuhanemu krompirju.
Melasa, kije ostanek pri proizvodnji sladkorja, vsebuje približno
50% sladkorja. Dodajamo jo v količini 5-15% na maso zelene
krme. Melasa je gosto tekoča snov, zato jo moramo nekoliko ra-
zredčiti s toplo vodo, dajo lažje enakomerno razporedimo. Zeleno
maso nekoliko ovenemo, da nam dodana melasa ne odteče skupaj s
sokom. Melaso dobimo v sladkorni tovarni Ormož, nakup je po-
trebno opraviti v jeseni.
Dodatek koruznega šrota: Dodajanje šrota pride v poštev
predvsem pri mokri zeleni masi z namenom, da povečamo delež su-
he snovi in s tem izboljšamo postopek siliranja. Dodana količina je
odvisna od vlažnosti mase. okvirno ga dodamo 10-20% . Pri oveneli
zeleni masi nam dodatek suhega šrota lahko povzroči naknadno
fermentacijo in plesnenje silaže.
Dodatek suhih pesnih rezancev: Pesni rezanci kot dodatek
služijo predvsem zvišanju suhe snovi silaže. Z dodatkom melasira-
nih pesnih rezancev vnesemo v silažo tudi nekaj sladkorja, ki služi
za tvorbo mlečne kisline. Dodajamo jih v količini 10-20%. Pripo-
ročljiva je uporaba nebrikeliranih pesnih rezancev.
Dodatek krompirja: Kuhan ali parjen krompir kot dodatek trav-
nim ali deleljnim silaž^am je lahko dobra rešitev za konzerviranje
odvečnega krompirja. Če pripravljamo silažo za plemenske prašiče, j
naj bo dodana količina 20-25%, za pitanje prašičev pa je ta količina j
lahko večja. ;
Sintetični silirni dodatki: V neugodnih vremenskih razmerah]
lahko uporabimo dodatke, ki so pripravljeni na bazi organskih in j
anorganskih kislin ali dodatke na bazi inlečnokislinskih bakterij.
Pri teh dodatkih se moramo točno držatiih navodil proizvitjalca.
Dodatek na bazi mlečnokislinskih bakterij proizvaja v Sloveniji
Krka v Novem mestu, komercialno ime preparata je Plantanazc.
Sveža zelena in konzervirana voliiminozna krma bi morala dobiti
pravo mesto tudi na prašičerejskih kmetijah. V Sloveniji ta kima
povsod uspeva in daje dobre pridelke. Zavedati se moramo, da je'
ta krma primerna za prašiče samo v primerni kvaliteti. Trenutno so
posevki trav že v primerni fazi za uporabo v prehrani prašičev.
Rast trav in travnodeteljnih mešanic je v spomladanskih dneh zelo
hitra, kar zahteva zgodnjo košnjo. Rejkam in rejcem prašičev zalo
svetujem, da v teh dneh začnejo pokladali svežo zeleno krmo ali
pripravijo kvalitetno silažo. Več informacij o tem lahko dobile pri
Kmetijski svetovalni službi pri OZ.VŽ Ptuj.
Pripravil Peter Pribožič, dipl. ing. agr..
Kmetijska svetovalna sužba pri OZVŽ Ptuj

Kdo uživa imuniteto in icdaj
Dolgo iti večkratno razpravljanje inandatno-itnunitetne komisije državnega zbora iti poslancev na zasedanjih državnega zbo-
ra o vprašanju, ali priznati t.i. poslansko imuniteto poslancu državnega zbora g. Zmagu Jelenčiču, kije osumljen udeležbe v
pretepu s streljanjem, nedovoljene posesti večje količine orožja, napeljevanja k poskusu umora, obrekovanja in žalitev (glej
Večer 13.3.1993), me je vzpodbudilo, da bralcem Tednika prikažem zadevne predpise o imuniteti iz Ustave Socialistične repu-
blike Slovenije iz leta 1974 (v nadaljevanju bom uporabljal le besedo Ustava iz leta 1974) in iz Ustave Republike Slovenije iz le-
ta 1991 (v nadaljevanju bom uporabljal le besedo Ustava iz leta 1991) ter tolmačenja in mnenja o teh predpisih.
Kaj pomeni iz latinščine na-
stala beseda imuniteta?
V leksikonu Cankarjeve za-
ložbe iz leta 1976 je navedeno,
da beseda imuniteta pomeni: 1.)
oprostitev od javnih dajatev in
bremen, 2.) omejitev kazenske-
ga pregona različnih voljenih
funkcionarjev, zlasti delegatov v
skupščinah. 3.) eksteritorialnost.
V tem članku bom uporabljal
besedo imuniteta v pod točko 2
omenjenem pomenu.
I.   Kdo in kdaj je po Ustavi iz
leta 1974 bil deležen imunitete
TO JE BIL:
a) Delegat v občinski skup-
ščini, v skupščini skupnosti ob-
čin in v skupščini Socialistične
republike Slovenije.
Imuniteta skupščinskega de-
legata v zvezi z njegovim de-
lom v skupščinskih zborih in
v sami skupščini
Glede na drugi odstavek 167.
člena Ustave iz leta 1974 dele-
gat ni smel biti klican na kazen-
sko odgovornost ne priprt ali
kaznovan za mnenje, ki ga je
izrazil, ali za glas. ki gaje dal v
zboru, katerega član je bil. in v
skupščini.
V zadnjem odstavku citiranega
člena je v enakih primerih, kot so
navedeni v drugem odstavku tega
člena, priznana imuniteta tudi
članu skupščine samoupravne in-
teresne skupnosti, kadar je ta soo-
dločala s skupščino družbenopo-
litične skupnosti.
Enake oziroma podobne do-
ločbe, kot so omenjene, vsebu-
jejo vse današnje ustave demo-
kratičnih držav. Proti takim do-
ločbam, ki omogočajo delga-
tom, da v skupščinah svobodno
in brez strahu nastopajo, govo-
rijo in odločajo, ne more biti
nobenih pomislekov.
Imuniteta, ki jo dobi oseba
zato, ker je skupščin.ski delegat
Brž ko je neka oseba dobila
t.i. status skupščinskega delega-
ta, se je ni smelo pripreti niti
zoper njo začeti kazenski posto-
pek brez dovoljenja zbora, ka-
terega član je bila, če seje skli-
cevala na imuniteto (glej 3. od-
stavek 167. člena Ustave iz leta
1974). Dovoljenje si je moral
priskrbeti ustrezni državni or-
gan (policija, javni tožilec itd.).
Kdaj se je smelo delegata pri-
preti brez dovoljenja ustrez-
nega skupščinskega zbora
V prvem stavku 4. odstavka
167. člena Ustave iz leta 1974
je določena izjema od zgoraj
prikazane določbe iz 3. odstav-
ka omenjenega člena, če je šlo
za priprtje skupščinskega dele-
gata. V tem stavku je namreč
določeno, da se delegat, ki se
sicer sklicuje na imuniteto, sme
pripreti, če je zaloten pri storit-
vi kaznivega dejanja, za katero
je predpisana kazen strogega
zapora nad pet let.
Kaj je moral storiti državni
organ, ki je delegata priprl?
Če jc državni organ delegatu,
zalotenemu pri storitvi kaznive-
ga dejanja, za katerega je pred-
pisana kazen strogega zapora
nad pet let, vzel prostost, je mo-
ral priprtje delegata sporočiti
predsedniku zbora, katerega
član je bil delegat. Predsednik
zbora je predložil primer zboru,
da odloči, ali se postopek nadal-
juje oziroma ali naj ostane od-'
ločba o odvzemu prostosti v
veljavi (glej drugi in tretji sta-
vek v 4. odstavku 167. člena
Ustave iz leta 1974).
Kaj se je zgodilo v vseh ti.stih
primerih, ko sc delegat ni skli-
ceval na imuniteto?
Po mojem mnenju je moral
pristojni državni organ tudi v
primerih, ko se skupščinski de-
legat ni skliceval na imuniteto,
obvestiti o zadevi ustrezni zbor,
ki (citiram): "... sme vzpostaviti
imuniteto tudi delegatu, ki.se
nanjo ni skliceval, če je to po-
trebno za opravljanje njegove
funkcije." (Glej 5. odstavek
167. člena Ustave iz leta 1974.)
Nadaljevanje prihodnjič
V vrtu
v SADNEM VRTU do srede
aprila končamo predspomladan-
sko škropljenje peškarjev z ol-
jnimi pripravki. Zamujeno pred-
spomladansko škropljenje ja-
blan in hrušk nadomestimo s
poletnimi škropivi ter škropi-
mo, ko so cvetni brsti že odprti,
vendar še ne razcveteli, z lebay-
cidom v 0,2-odstotni koncentra-
ciji proti škodljivcem, zlasti
proti jabolčnemu cvetožerju, če
nam je ta v preteklih letih pov-
zročal večjo škodo, in diihanom
ali anlracolom BT v 0,2-odstot-
ni koncentraciji, da jih zavaru-
jemo pred okužbo s škrlupom in
jablanovo plesnijo.
Če šc breskve doslej niso bile
poškropljene pred breskovo ko-
dravostjo, je škropljenje, ko so
brsti že odprti, prepozno, saj je
že prišlo do okužbe. Preden se
cvetovi odpro, si lahko še po-
magamo z delanom v 0,1-od-
stotni koncentraciji, ki precej
uspešno preprečuje okužbe in
nadaljnjo širitev breskove ko-
dre, hkrati pa dobro obvaruje
rastlino pred okužbo z listno
luknjičavostjo.
V času cvetanja nobene sadne
vrste na škropimo, ker pesticidi
zaviralno delujejo na razvoj
prašnikov in pestiča v cvetu in
škodijo čebelam, ki oplojujejo
cvetove na sadnem drevju.
V BIVALNEM VRTU izbira
mo ugodno vreme za dokončno
pripravo tal za setev trave in sa-
jenje pokrovnih okrasnih ra-
stlin. Groba zemeljska dela naj
bi bila opravljena že v jeseni,
sredi aprila, ko jc zemlja že
godna za obdelavo, pa vrhnjo
plast le prerahljamo, najbolje z
ročno ali motorno frezo — ra-
hljalnikom. Če zemljišče ni bilo
pognojeno, gnojimo s 15 kg
bioposta ali 6 do 8 kg biogrene
na ar površine. Površino nara-
hlo pregrabimo in popolnoma
zravnamo ter poscjcmo s pri-
merno travno mešanico. Posevek
povaljamo^ da se seme dobro vti-
sne v tla. Če ne pričakujemo dež-
ja, narahlo poškropimo, pri čemer
pazimo, da tal ne zbijcmo in za-
skorjimo ter da ne izperemo se-
mena posejanih trav.
Posevek zavarujemo pred
ptiči, da ga ne pozobljejo. Do-
kler trava ne vzkali, zemljo po-
krijemo s posebno pajčevinsto
tkanino — vrteks, pa tudi stare
zavržene okenske zavese so za
takšno zavarovanje primerne.
Sredi aprila je tudi primeren
čas za sajenje ža vkoreninjenih
potakjencev krizantem. Zemlja,
kamor sadimo krizanteme, mora
biti močno pognojena s prepere-
lim hlevskim gnojem ali enim
od industrijsko pripravljenih or-
ganskih gnojil.
Koreninski pleveli močno ra-
stejo. Zatrimo jih že ob začetku
rasti, da okrasnih grmovnic in
pokrovnih cvetnic ne bi zavirali
pri rasti. Izpuljene plevele kom-
postiramo, potem ko so se vsaj
polovično posušili ali oveneli.
Kurja črevca, mrtva kopriva in
podobni pleveli ob cvetenju že
semenijo, zato jih čimprej izpu-
limo in odstranimo ter kompo-
stiramo.
V ZELENJAVNEM VRTU
posvečamo vse več pozornosti
naravnemu vrtnarjenju in pride-
lovanju vrtnin. Eden izmed na-
činov za uspešno naravno vrt-
narjenje Je setev in sajenje
vrtnin v mešanih posevkih —
rastlinskih združbah. Če se
ozremo po naravi, vidimo, da
nobena rastlinska vrsta nima na
nekem območju popolnega mo-
nopola. Gozd in travnik sta v
naravi primer, kako si rastlinske
vrste v različnih rastlinskih
združbah zagotavljajo uspešno
rast in obstoj.
Rastline se v rastlinskih
združbah medsebojno dopolnju-
jejo in prilagajajo posebnim
razmeram rastišča. Različne vr-
ste rastlin se s svojimi različ-
nimi koreninskimi sistemi med
seboj dopolnjujejo v tolikšni
meri, da iz tal v različnih globi-
nah črpajo rastlinsko hrano.
Enako je s črpanjem vlage, saj
ene rastlinske vrste zaradi veli-
ke listne površine porabijo več
vlage kot druge, kot so na pri-
mer iglavci. Mešani posevki
glede na svojo velikost in za-
senčcnost, ki jo povzročajo,
lahko ob premišljeni razvrstitvi
mnogo koristneje izrabijo sonč-
no svetlobo, kot je to pri isto-
vrstnih kulturah. Enaki pojavi
so pri izbiri in porabi toplote in
varovanju pred škodljivimi ve-
trovi. Večina vrtnin se medse-
bojno pospešuje, uspevajo buj-
neje in bolj zdravo, nekatere pa
preprečujejo ali v celoti izklju-
čujejo pojav bolezni in škodljiv-
cev. Dolgoletna opazovanja in
izkušnje so pokazale, katere
vrtnine so si med seboj dobri
sosedje in katere slabi.
Glavni solati so dobri sosedje
redkvica, korenje, kumare, ja-:
gode. čebula, radič, paradižnik,
fižol, rdeča pesa. kapusnice in^
grah, slaba pa zelena in peter-1
šilj. .Slaba soseda sta si fižol in i
čebula, sončnic nc sejemo vj
krompiriSča, izključujeta se zel-j
je in čebula. Ob korenju sadimo'
čebulo, ki bo zavrnila večinoj
škodljivcev,   ki   objcdajo   ko-
renčnice. Petcršilja nc bodo na-
padle uši. če bo posejan ob pa-
radižniku. Listna zelena varuje
kapusnice pred bolhači in gose-
nicami. Zelišča žajbclj, rožma-
rin, timijan in poprova meta od-
vračjo  kapusovcga  belina  —
metulja, katerega gosenice obje-
dajo kapusnice.
Po biokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in sadili rastline,
ki jih pridelujemo zaradi lista,
JI. in od 19. do 21. aprila, plo-
dov od 11. do 14. ter od 21. do
23. aprila, rastline, ki jih pride-
lujemo zaradi korenike ali go-
molja, od 14. do 16. in od 23.
do 26. aprila ter cveta in zdra-
vilna zelišča 16. in 17. aprda.
Miran Glušič, ing. agr.
Krvodajalci
23. marca: Zoran Peternel. Kajuhova 3. Ptuj: Fran jo Vrbanec. Kaju-
hova 3, Ptuj; Majda PodvrSek, IJl. B. Kraigherja 1. Kidričevo; Branko
Fcrlež. Lackova 7, Kidričevo; Janez Čeh. Krčevina 69. Ptuj; Milan
Granda. Slomi 16/a. Polenšak; Leon Pi.^^k, Apače 299; Vojko .Šohar, Zg.
Hajdina 137: Ljudmila GajSek, Gorca 3/a; Jože Kolarič. Podvinci 120.
Ptuj; Alojz Poci\T5ek. B. Kraigherja 17, Kidričevo; Mirko Tikvič, Gra-
jenščak 8; .Milan Prapotnik. CMD 17. Ptuj; Jože Pcršuh. Lovrenc 5l/a;
i-ranc .^eruga, Kraigherjeva 21, Ptuj; F-"ranc Mihelič. Janežovski Vrh 28;
Janez MurŠcc, Zg. Ilajdina 48; Albin Belšak. Koračice 22. Tomaž; Vera
SakelSek, Videm 10; Ignac Pernek. Ormoška 47. Ptuj
25. marca: Janko Z^imuda. Tibolci 55. Gorišnica; Drago ArnuS, B. Krai-
gherja 9. Kidričevo; Tomaž Habjanič, Ul. 5. prekomorske 4. Ptuj; Jože
Medved, Linhartova 6. Ptuj; Darko florvat. Tržeč 11/b. Videm; Gorazd In-
kret, Kraigherjeva 21. Ptuj; Iztok Kojc. Volkmerjeva 27; Tomo Vrabič,
Proletarska 4, Kidričevo; Martin Leskovar, Zabjak 7, Ptuj; Jože Kampl, Zg.
Ilajdina 104/č; Albin Avguštin. Lovrenc 66; Ivan Lečnik, Rimska ul. 13.
Ptuj; Ivan Furman. Zagorci 71. JurSinci; Drago Sedmak. Kvedrova 4, Ptuj:
Vlado SelinŠek. Sagadinova 12, Ptuj; Jože Majcen, Vičanci 11. Velika Ne-
delja; Danilo IVeac. Mihovci 17; Matija Kouter, Zu|X"čJa vas l/g; Anica
Rajšp, Kukava 28. JurŠinci; Jožica Kline, Spuhlja 19; Milan Arnuš. Arbaj-
lerjeva 8. Ptuj; Alojz Cajnko. Kajuhova 11. Kidričevo; Damir Čekunee.
Prctetinec 69/a. NedeliŠče; Irena Jurič. .Štrafelova 17. Ptuj; Janez ArnuŠ,
i Dornava 56/c; Božo Fras. Trnovska vas 39/d; Aloj/ Zoreč, Minoritski trg 4.
Pliij; Slavko Ljulx:c. Nova vas 73/a. Markovci; .Stanko Pal, CM!) 14, Ptuj:
Vlado Gregorec, Podgorci 41; Leon Vido\ič. Turni.^ika 7; F-ranc Ljulx:c,
Spuhlja 132/a; Vladimir Plohi. Vinski Vrh 60. Ormož: Stanko Sirec.
Kočice 70/a, Zetale; Marjan Jozič. Tibolci 17. CioriSnica; Štefan Dončee.
Ul. N. Tesle 3, Njiverce; Vladimir Meško, Sodinci 78/a. Velika Nedelja;
Jožef Sirec, Nadole 33. Žetale; Božo Adamič. Kraigherjeva 14, Ptuj: Janko
Gole. ReSeva 6: Miran Koztxierc. Podlože 3, Ptujska Gora; Peter DukariČ.
Slovenjegoriška 1. Rogoznica; Pe.ter .^jTaninger. Mejna 6, Maribor; Jože
Rubin, C". Prol. brigade 60. .Maribor; Darij Kornik. Dravska 12. Ptuj; Stane
O/valdič. Tomšičeva 1/c. Slovenska Bistrica; Vlado Perhač, Mestni Vrh 7;
Mihael Jerebic. Moravci 136, Bučkovci; Marjan Verdcnik. MajŠiierk 38/a;
Anton DoveČar, Loka 39, Starše; Zvonko .'^iianinger. Mejna 6. Skoke; Mar-
tin Meznarič, Markovci 67/c; Albin Predikaka, Sp. (iorica 59. Marilxir; Da-
nijel .Strah, Grcenwiška 10/a; Štefan .Matcčko. Prvomajska 5, Maribor; Sil-
vo Cinilšek, Dušana Mravljaka 19/a; Brigita Bračko. llotinja vas 146/a; An-
ton LončariČ. Ul. 25 maja 15, Ptuj.
30. marce: Franc Bomlx^k. Hardek U/a, Ormož; Fmil Korenjak. Ma-
riborska 37/a. Ptuj; Olga MeŠko, Gorišnica 72; Bojan Pivko, Stojnci 139.
Markovci; Andrej Kramberger, Mestni Vrh 50. Ptuj; Stanko .Menoni.
Nova vas 85. Ptuj; Rolxrt Bezjak, ZamuSani 63; Anion Arnečič. Cirku-
lane 89; Anton Peklar. Borovci 32/a. Dornava; .Milan Leber, Vičava 28;
Mirko ReŠ, Volkmerjeva 5, Ptuj: Mirko Majcen, Lasigovci 1. Polenšak:
Ludvik Kuronja. Ul. 25. maja; Boris Mergeduš, GruŠkovec 10. Cirkula-
ne; Jurij Gajšek. Hrastovec 153. Zavrč; Anton Kukovec. .Senčak 14.
JurŠinci; Milan Dornik, Krčevina pri Vurbergu; Angela Arnuš. Podvinci
43/a. Ptuj; NebojŠa lisjak. CMD 6. Ptuj; Vinko Hvaleč. Potrčeva 17.
Ptuj; Vlado Bezjak, Volkmerjeva 30. Ptuj; Vladimir Moravs. Ljubljan-
ska 98, RaČe; Darko Klaneček. Skorba 19/b; Miroslav Horvat. Mestni
Vrh 76. PtU!.
TCDNIli
15. APRIL 1993
ZA RAZVEDRILO — 21
22 ^ POSLOVNA SPOROČILA ~~ ŠPORT
15. APRIL 1993
TEDNIK
HA PTUaU DRŽAVNO l»ilVCN$TVO V STRELJANJU Z ZRAČNIM OROŽJEli
ilinili dve^^^^^^iiUve ekipni medai
Kar 71 ekip iz vse Slovenije s 306 strelkami in strelci je nasto-
pilo na državnem prvenstvu za člane in članice ter mladinke in
mladince, ki je bilo v soboto in nedeljo v ptujski dvorani Mladi-
ka. Ta je bila posebej urejena za državno prvenstvo, saj so pri-
zadevni organizatorji tukaj namestili kar 41 strelnih mest, tek-
movali pa so tudi na 18 mestih v siceršnji vadbeni dvorani SI)
.ložeta Lacka.
V ptujski dvorani Mladika se je zbralo več kot 300 strelcev in strelk na DR
SD Jožeta Lacka je organiziralo
tekmovanje skupaj z območnim
štabom TO, tekmovanje pa je
odprl načelnik TO in predsednik
Strelske zveze Slovenije Janez
Slapar. Pokrovitelja tekmovanja
sta bila Ministrstvo za notranje za-
deve R Slovenije in SO Ptuj, v
imenu katere sta pozdravda strelce
in goste tudi ptujski župan Vojteh
Rajher in Kristina Šamperl Purg, v
imenu ptujske Zveze strelskih
družin pa Franc Simonič.
Kot je povedala voditeljica tek-
movanja Albina Murko, sta bila
oba dneva za organizatorja izred-
no naporna, vendar sta minila brez
zapletov. Sodelovalo je kar 25
sodnikov. Za največji uspeh je go-
tovo šteti rezultat Natalije Prednik
*iz Ruš, ki je s 392 pristreljanimi
krogi z zračno puško za tri kroge
izboljšala dosedanji državni re-
kord.
Ptujski strelci so, kot je bdo
pričakovati, streljalii izredno do-
bro, saj so osvojili dve posamični
zlati medalji, Gorazd .Selinšek s
pištolo pri mladincih in Janez Štu-
hec s pištolo pri članih, osvojUi so
pa tudi dve ekipni zmagi, in sicer
člani s pištolo v sestavi Štiihec,
Trstenjak in Pšajd ml. ter mladinci
na čelu s Selinškom.
Rezultati, zračna puška —
člani, ekipno: 1. Brest, Cerknica,
1137. 2. Olimpija, 1731. 3. A. H.
Trbovlje. 1726; posamezno: 1.
Debevec. Olimpija. 692. 2. Kovic,
Domž., 681, 3.' Šidigoj, Brest.
Cerkn., 680; mladinci, ekipno: 1.
A. Hokravt, Trb., 1696, 2. l.Poh.
bat. Ruše. 1669. 3. Domžale,
1665; posamezno: 1. Korbar,
Trb., 586. 2. Podlesnik. 1. Poh.
bat.. 580. 3. Kovic, Domž., 577;
članice — ekipno: 1. labor
Jezica, 1117, 2. Proleter, 1095. 3.
L Poh. bat., 494, 2. Sladic. Prole-
ter. 485. 3. Oražem. Port.. 484;
mladinke — ekipno: 1.Tabor
Jezica. 1108, 2. 1. Poh. bat., 1097,
3. Olimpija, 1087; posamezno: L
Prednik, 1. Poh. bat.. 392. 2. Lo-
žar. Domž.. 382. 3.Selan. Olimpi-i
Ptujsko občinstvo je spoznalo
najboljšega strelca Slovenije —
Rajmonda Debevca, ki je pri čla-
nih v streljanju z zračno puško
tudi tokrat zmagal z veliko pred-
nostjo.
ja. 380. Zračna pištola — člani,
ekipno: 1. J. Lacko. Ptuj. 1694. 2.
Mrož Velenje. 1689. 3." Oliinpija,
1685; posamezno: 1. .Štuhec. Ptuj.
663. 2. Kranjc. Olimpija. 663. 3.
Klančnik. Mrož. 661; mladinci —
ekipno: 1. J. Lacko Ptuj. 1579. 2.
Olimpija. 1558; posamično: 1.
.Selinšek. Ptuj. 552. 2.leldin.
B.Ivanuš. Ljubljana. 552. 3.Vin-
ko. Olimpija. 537; članice —
ekipno: 1. Olimpija. 1096. 2.
D.Poženel. Rečica. 1059. 3. J.Lac-
ko Ptuj, 1017; posamezno: 1. To-
roš, Olimpija, 465, 2. Maček,
D.Poženel. 465, 3. Dolenc. Olim-
pija. 463; mladinke — ekipno: 1.
Olimpija, 1073, 2. Mrož Velenje,
1010, 3. D. Poženel Rečica, 1008;
posamezno: 1. Maček, D. Pože-
nel, 380, 2. Toroš, Olimpija, 371,
3. Dolenc. Olimpija. 363.     McZ
Viteški lokostnelsl(i klul
Frideric i. Ptuj
v sredo, 7. aprila, je bil usta-
novljen VITEŠKI LOKO-
STRELSKI KLUB FRIDERIC
L Ustanovne skupščine se je
udeležilo 28 članov. Sprejeli so
pravila kluba in izvolili izvršni
odbor. Za predsednika so izbrali
Branka Tonejca, drugi člani
izvršnega odbora pa so: Marjan
Kokol, Drago Šmigpc, Srečko
Jurgec, Oto Težak, Žarko Mar-
kovič in Marjan Berlič.
Klub ima sedež na gradu. Ko
bo urejen turnirski prostor, bo
klub tam prirejal tekmovanja.
Predstavitev lokostrelskega
športa je predvidena za mesec
maj. Predstavili bodo osnovne
tekmovalne zvrsti (900 krogov,
FITA, ARROVVHEAD in ANI-
MALL ROUND) in različne
oblike lokov, od preprostih do
vrhunskih. Vadbeni prostor bo-
do imeli na strelišču v Babose-
kovi grabi in po dogovoru na
prostoru ptujskega Golf kluba v
Kidričevem. Redno vadbo bodo
pričeli že v drugi polovici maja.
Ljubitelji in navdušenci za lo-
kostrelski šport, uradne ure Vi-
teškega lokostrelskega kluba
Frideric /. bodo vsako sredo od
17. do 18. ure na ptujskem gra-
du. Vabljeni! B. T.
Mednarodni šahovski festival
šahovsko društvo Lipa Ptuj si je v leto.šnjem dokaj obširnem
programu dejavnosti zastavilo tudi izvedbo 1. mednarodnega
šahovskega festivala KURENT '93 na Ptuju. V ta namen se je
na prvi seji sestal organizacijski odbor za izvedbo festivala, ki
j^a vodi Slavko Brglez. Posamezni člani odbora so z vso odgo-
vornostjo prevzeli določene naloge, čeprav bo festival šele v
drugi polovici septembra.
V okviru festivala KURENT
'93 bodo izvedeni trije turnirji:
tako imenovani A — velemoj-
strski visoke 9. kategorije, na
katerem bo od članov ŠD Lipa
Ptuj nastopil MM Danilo Po-
lajžer, B — mojstrski 3. katego-
rije, kjer bosta nastopila FM
Rado Brglez in Darko Supančič
ter mojstrica Anita Ličina, kot
posebnost pa še C turnir — prvi
mednarodni mladinski v Slove-
niji z udeležbo 30 — 40 naj-
boljših mladincev iz domovine
in tujine, med njimi 6 prespek-
tivnih mladincev in pionirjev
ŠD Lipa Ptuj ter perspektivna
mlada članica društva Helena
Rižnar.
Ptujski šahovski delavci bodo
prav gotovo tudi to odgovorno
nalogo opravili v zadovoljstvo
številnih domačih ljubiteljev
šaha in s tem dokazali, da upra-
vičeno spadajo med najboljše
šahovske kolektive v Sloveniji.
S. R.
Boste poskusili z balonom?
Tudi na letališču v Moškan-
jcih se )e pričela letalska sezo-
na. Čeprav prizadevni letalci ni-
so letenja prekinili niti pozimi,
so se na pravo sezono, kjer so
sedaj dejavni predvsem jadralci
in padalci, kot vsako leto še po-
sebej pripravili. Na letališču v
Moškanjcih bo poleg redne de-
javnosti nekaj velikih letalskih
prireditev, od DP v jadralnem
letenju in srečanja alternativnih
letalcev v juniju, DP v padal-
stvu julija do mednarodnega
srečanja balonarjev v septembru
ter modelarskih tekmovanj. Tu-
kaj so tudi letos že vadili švi-
carski piloti, v Aeroklubu pa jih
še pričakujejo. Včeraj je prilete-
lo tudi letalo AN 2. iz katerega
bodo ves teden skakali padalci.
Tudi letos bodo v AK šolali pa-
dalce, jadralce in motorne pilo-
te, novost pa je šolanje pilotov
za balone. Dosedanjim štirim
balonarjem se bodo lahko kma-
lu priključili tudi novi. Vsi, ki
jih balonarstvo zanima, se lahko
oglasijo na letališču, kjer bodo
o šolanju dobili vse potrebne
podatke. Sicer pa bo lani naba-
vljeni balon zaznamoval vse
večje ptujske prireditve. Že na
prireditvi Dobrote slovenskih
kmetij, ki se bo pričela ta petek,
bo krasil nebo tik nad starim
Ptujem. McZ
Ptuj — n/iisiinja 0:3
športna dvorana Center, gledalcev 100, sodnika Casar (Lo-
kovci), Gracar (Ljutomer).
Ptuj: Gojkoškova, Zenunovi-
čeva, Godčeva, U lesova, Zrni-
čeva, Marta in Marjeta
Emeršič.
Tudi na tej tekmi so domače
odbojkarice nastopile oslablje-
ne, kar je vplivalo na rezultat.
Po dobri uri so gostiteljice po-
novno doživele poraz, in to od
prvaka II. državne odbojkarske
lige Mislinje, ki bo v naslednji
tekmovalni sezoni tekmovala v
I. DOL. Poraz so doživele pov-
sem upravičeno, kajti igraje bi-
la medla, ob mreži pa Ptujčank
skoraj ni bilo opaziti.
V zadnjem kolu bodo igralke
Ptuja gostovale v Ljubljani in se
srečale z ekipo Vital. I. Z.
Draavno prvenstvo v kick boxu
v nedeljo, 4.aprila, je v dvorani latior v Ljul)ljani pote-
kalo prvo državno prvenstvo v disciplinah liglit contact
in full contact. Sodelovalo je 49 tekmovalcev iz sedmih
klubov (Ormož, Nova (iorica. Novo mesto, Maribor, dva
kluba iz ljubljane in Ptuj).
Iz Ptuja sta sodelovala dva
tekmovalca, in sicer Leon
Kaučevič in Branko Fidler.
rezultati
Leon Kaučevič je nastopil v
kategoriji do 63 kg in izvedel
tri borbe. V light contactu je
premagal Praprotnika iz Or-
moža, v finalu pa je izgubil
proti Rautarju iz Maribora.
V full contactu je imel eno
borbo, in sicer z Rautarjem iz
Maribora in prav tako izgubil.
Branko Fidler je v kategoriji
do 79 kg v light contactu pre-
magal Matjaža iz Ljubljane, v
finalu pa je izgubil tesno z
Lukmanom iz Ormoža.
V full contactu sc je Branko
zelo dobro uveljavil proti Lc-
skovarju iz Maribora. V prvi
rundi je bil Leskovar v knock
downu, v tretji rundi pa Bran-
ko. Po sodniški odločitvi je
Branko sicer izgubil z 2:1, ni
pa razočaral z odlično borbo.
V Ljubljani so to bili prvi
nastopi Ptujčanov v teh disci-
plinah, kar je zelo razveselji-
vo. Oba borca iz Ptuja sta se
tudi uspešno borila.
Naslednje tekmovanje bo
spet v Ljubljani, in sicer 8.
maja v disciplini semi contact,
kjer pa bo sodelovalo okrog
15 Ptujčanov. S. V.
TEDNIK —   ^^^^^ ^^li
OGLASI IN OBJAVE ^..M
v Ptuju usposobljena tretja
generacija vojakov
Poveljnik 730. centra stotnik Jože Murko izroča najboljšemu vojaku \
Učnega centra tretje generacije Mitju Bezjaku zlati znak TO Slovenije. \
Foto: M. Ozmec
Na ploščadi vojašnice 730. učnega centra slovenske teritorial-j
ne obrambe v Ptuju je bila v sredo, 7. aprila, popoldne slove-j
snost ob zaključku osnovnega trimesečnega usposabljanja tret-
je generacije mladih vojakov, ki so prišli v glavnem iz severov-
zhodne Slovenije. Zbranim vojakom in častnikom je za do-
sežene uspehe pri usposabljanju, taborjenju in zaključnem
streljanju ob tej priložnosti čestital poveljnik centra, stotnik!
Jože Murko. Podobne uspehe jim je zaželel tudi v bodoče in do|
konca služenja domovini. \
Zatem so proglasili najboljše
vojake in strelce tretje generaci-
je. Za najboljšega vojaka učne-
ga centra v tej generaciji so raz-
glasili Mitjo Bezjaka iz 1. učne
čete in mu izročili zlato značko
teritorialne obrambe Slovenije
ter ga nagradili še s treihi dnevi
nagradnega dopusta. Razglasili
so tudi najboljše vojake in
častnike posameznih čet in vo-
dov ter jih nagradili s srebrnimi
znaki TO Slovenije in z dvod-
nevnimi nagradnimi dopusti;
najboljšim strelcem pa so pode-
lili zlate in srebrne častne vrvi-
ce, ki jih bodo odslej nosili na
vojaški uniformi.
Vsem skupaj je za dosežene
rezultate pri usposabljanju v
krajšem nagovoru čestital na-
mestnik poveljnika TO za
Vzhodnoštajersko pokrajino,
stotnik prve stopnje Gorazd Vi-
drih. Ob koncu so izročili še po-
kal najboljši vojaški ekipi tur-
nirja v malem nogometu, slove-
snost pa je s krajšim kulturnim
programom obogatil vojaški an-
sambel učnega centra Ptuj.
—OM
Zbranim vojakom in častnikom
ptujske vojašnice je čestital tudi
Gorazd Vidrih, namestnik povel-
jnika TO Vzhodnoštajerske pokra-
jine. Foto: M. Ozmec
Dgodnosti za dane govedorejskega dpustva
Govedorejsko društvo Ptuj
je na zadnjem občnem zboru
sklenilo, da poišče za svoje
člane najugodnejše pogoje za-
varovanja živine. Tako je
predsednik društva Milan
Unuk navezal stike s tremi
slovenskimi zavarovalnicatiii:
Adriatic, Triglav in Maribor.
Medtem ko sta ponudbi zava-
rovalnic Triglav in Maribor
približno enaki, ponuja Adria-
tic nižje zavarovalne premije:
za govedo, zavarovano za
1.400 mark, je potrebno
plačati 102 marki zavarovalni-
ne. Za vsako zavarovano žival
dobi lastnik kupone za zdra-
vljenje. Tako je prvo zadra-
vljenje živali za lastnika brez-
plačno, drugo itna 80-odstotni
popust, tretje 60-odstotncga in
tako naprej do petega zdra-
vljenja, ki ga v celoti plača la-
stnik živali.
Ob enaki ponudbi zavaroval-
nic Triglav in Maribor se vod-
stvo govedorejskega društva
bolj nagiba k Zavarovalnici Ma-
ribor; pri kateri ima večina go-
spodarjev zavarovano vse svoje
premoženje. Premija za zavaro-
vanje živine v primeru pogina
ali prisilnega zakola znaša 6.36
odstotka, kompletno zavarovan-
je goveda pa velja 5 tisoč tolar-
jev. Člani govedorejskega dru-
štva imajo pri sklepanju zavaro-
vanja 20-odstotni popust v pri-
meru takojšnjega plačila premi-
je. Dodatni, 10-odstotni popust
pa lahko kmet uveljavlja v pri-
meru paketnega zavarovanja.
Člani društva imajo 10-od-
stotni popust tudi pri ceni ve-
terinarskih storitev. Društvo
zato vabi sedanje in nove čla-
ne, da poravnajo članarino pri
svetovalni službi ali molznem
kontrolorju. JB
Gramoznica sanirana in očiščena
v začetku aprila sta si vodno-
gospodarski in gradbeni inšpek-
tor skupaj s predstavniki cestne-
ga podjetja, bodočih uporabni-
kov ter Krajevne skupnosti Vi-
dem   ogledala   gramoznico   v
Tržcu. Gramoznica je bila nam-
reč že dalj časa v sanaciji, ta pa
naj bi bila sedaj končana.
Iz zapisnika o inšpekcijskem
ogledu gramoznice je razvidno, da
je črpanje gramoza v omenjeni gra-
moznici končano. Nabrežine bo
Lovska družina Ptuj zasadda z av-
tohtonim drevjem, izvajalec sanaci-
je pa mora narediti naravne ovire,
tako da v gramoznico ne bo mogoč
dostop z vozUi. direkcija za gospo-
darsko infrastrukturo občine I^tuj
pa bo izvedla dokončno razdelitev
upravljanja gramoznice.
Ob inšpekcijskem ogledu gra-
moznice so .se dogovorili tudi za
čistdno akcijo, ki jo bodo 17. apri-
la izvedli Krajevna skupnost Vi-
dem. Zeleni Ptuja in Ribiška
družina Ptuj.
Člani ribiškega pododbora Jama
Tržeč, ki že nekaj let skrbijo za
red v gramoznici, pa so opravdi
čistilno akcijo v jami že v pone-
deljek. Pri tem so našli in odstra-
nili ogromne količine odvrženih
odpadkov, tudi svinjskih in celo
govejih kož. Zaradi takšnega rav-
nanja ljudi so sklenili še poostriti
nadzor nad nevestnimi odlagalei
odpadkov, proti njim bodo tudi
odločno ukrepali. j}^
Kulturni križemkražem
GRAJENA * V soboto, 17. aprila, bo ob 20. uri v tamkajšnjem do-
mu krajanov koncert Ženskega pevskega zbora Prosvetnega društva
Grajena pod vodstvom Jerneje Bombek in Mešanega lovskega zbora
Metalke iz Ljubljane, ki ga vodi Mitja (iobec.
PTUJ * V petek, 16.aprila, ob 19.30 uri bo v gledališču ponovitev
letnega koncerta Pihalnega orkestra in Velikega plesnega orkestra pod
taktirko profesorja Antona Horvata.
PTUJ * Še do petka so v galeriji Llorijan na .Mestnem trgu na ogled
dela akademskih slikarjev Ide BriŠnik-Remec in Marijana Remca iz
Maribora.
SELA * V tamkajšnji prosvetni dvorani bo v [vtek. 16.aprila, ob 20.
uri prireditev v počastitev 10-letnice 1-olklornega društva Lancova vas
z razstavo Kmečka noša v krajevni skupnosti Videm pri Ptuju.
PTUJ * V razstavišču na gradu je na ogled razstava Mu/eja novejše
zgodovine Celje in Pokrajinskega mu/eja Ptuj V svetu lutk.
PTUJ * V Zgodovinskem arhivu si lahko ogledate ra/stavo Arhiv
gospostva Hrastovec.
PTUJ * V Miheličevi galeriji razstavlja Itrna l-"erjančič-Fric i/ Ro-
ga.ške Slatine.
TRIEBEN (Avstrija) * V galeriji Art & Caffe ra/stavlja olja /adnjih
dveh let Ptujčan Maks Menoni.
LJUTOMER * Na področnem srečanju gledaliških skupin luxio 18. in
19. aprila nastopile tri iz ptujske občine: Dramska skupina Prosvetnega
društva Francka Kozela iz Cirkulan s komedijo Cvetka Golarja v režiji
Lojzeta Matjašiča Vdova Rošlinka: Teater 111 z dramo .Slawomirja
mm mm om potokiii m RiBNiKiii
Varstvena doba tud za "drabo"
v začetku letošnjega marca je pričela veljati odredba Mini-
strstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slove-
nije, ki posega v dosedanje pravice ribičev tako, da je predpisa-
la spremenjene najmanjše dolžine rib, ki jih je dovoljeno loviti.
Tudi za nekatere doslej nezaščitene vrste rib je po novem v ve-
ljavi varstvena doba, torej čas, v katerem jih je zaradi raz-
množevanja prepovedano loviti.
Za območje Ribiške družine
Ptuj in nekaj sosednjih družin je
tako največja novost v tem, da
je prepovedano od 1. aprila do
konca junija loviti tudi rdeče-
perko. rdečeoko, ostriža in celo
zeleniko, od 1. maja naprej pa
koreslja. Ribe torej, ki so doslej
sodile med nezaščiten "drobiž".
Do konca tega meseca je tako
dovoljeno loviti le linja, klena,
kleniča, mreno, ogrico in plo-
ščica, po prvem maju pa ščuko.
Večina ostalih rib naših voda pa
ima varstveno dobo do konca
maja oziroma junija. JB
Osebna kronika
Rodile so — čestitamo: Dragica
Mohorko. Vodova ul. 15, Ptuj —
Nino; Albina Hebar, Sp. Ključarov-
ci 21, Velika Nedelja — dečka;
Sonja Horvat, Kicar 8. Ptuj — de-
klico; Olga Fmeršič, Cirkulane 87
— deklico; Ida Hergula. Cvetkovci
95. Podgorci — dečka: Martina Pu-
har. Mestni trg 4, Ptuj — Saro: Te-
rezija Verlak. Stojnci 112, Markovci
— Vanjo; Stanislava Novak, Arbaj-
terjeva 9, Ptuj — Tomaža; Ljulja
Matic, Zagrebška. Ptuj — Katarino;
Jerica Novak, Hujbar 5. Ivanjkovci
— Jerneja; Ivanka Koderman. Lin-
hartova 2/a, Ptuj — Bernardo: Bri-
gita Ahac, Bukovci 135, Markovci
— dečka: Irena Junger, Spuhlja 41.
Ptuj — deklico; DuŠanka Nemec,
Podgorci 37 — Sandija; Andreja
Nemec. Skrblje 3/a. MajŠperk —
deklico; Jožica Lorenčič, Mestni
Vrh 104. Ptuj — deklico; Nevenka
Dogša. Grabe 5. Središče ob Dravi
— Natašo; Hermina Gajser.
MajŠperk 30 — Urško.
Poroki — Ptuj: Adolf Ferdinand
Ričnik in Mihaela Pernat. Ul. A. To-
vornika 6, Maribor; Dušan Ljul^^c.
Podvinci 112/c, in Kristina Jančič,
Pobrežje 26.
Umrli so; Stanislav Hojžar. Se-
nešci .30. *1954 - -1-3. aprila 1993;
Ana Kopušar. Apače 86. *1909 -
-1-4. aprila 1993; Neža Razboršek,
Črešnjevee 146, *1908 + 2. aprila
1993; Franc Vaupotič, Muretinci 45.
*1928 - +3. aprila 1993; Ludvik De-
beljak. .Meje 1. *1936 - +6. aprila
1993; Kristina Leopold. Vintarovci
54, *1926 - +7. aprila 1993; Alojzij
Breznik, Mestni Vrh 103/a, *1920 -
-1-8. aprila 1993; Janez KirbiS, Vare-
ia 4, *1926 - -i-8. aprila 1993; Ana
Skornjec, Glavni trg 3, Ljutomer,
*1906 - -1-8. aprila 1993.
Črna kronika
Zapeljala
na prednostno cesto
v torek. 6. aprila, ob 15.35 je
Marija Sitar iz Jurovcev 8/b z
osebnim avtomobUom v Tržcu za-
vijala z lokalne ceste na magistral-
no in se ni prepričala, ali lahko to
stori varno. Prav tedaj je z njene
desne po m.agistralni cesti pripel-
jal z osebnim avtomobUom Jože
Dobrun iz Prešernove v Ptuju.
Kljub zaviranju je trčd v bočno
stran vozda Sharjeve; njen avto je
odbdo v obcestni jarek, kjer je ob-
miroval na boku. V nezgodi je bUa
voznica Sitarjeva hudo ranjena,
prav tako pa tudi Hdda Dobrun.
sopotnica v moževem avtomobdu.
Deklica hudo ranjena
Po Prešernovi ulici v Ptuju je v
četrtek. 8. aprila, ob 16.30 vozd
traktor s priklopnikom Ivan Vo-
grinec iz Skorbe. Na zaznamova-
nem prehodu za pešce v bližini
osnovne šole Olge Meglic je z
zadnjim levim kolesom priklopni-
ka zapeljal čez desno stopalo 8-
letne M. E. iz Ptuja. Hudo ranjeno
deklico so prepeljali v ptujsko
bolnišnico, kjer se zdravi.
Na mokrem cestišču
ga je zaneslo
Po Osojnikovi cesti v Ptuju se
je v nedeljo. 11. aprda. okoli pol-
dneva peljal z osebnim avtomobi-
lom Miroslav Vindiš in Ptuja.
Med vožnjo z Osojnikove na
Potrčevo cesto je na mokrem ce-
stišču njegov avto zaneslo čez levi
vozni pas na pločnik, kjer je trčil
v drog javne razsvetljave, potem
pa še v prometni znak. V nezgodi
se je hudo ranil in so ga prepeljali
v bližnjo bolnišnico.
Nesreča Ptpjčana
v Mariboru
v nedeljo. 1 L aprda. ob 13.40
je po Mariboru vozd osebni avto
Darko Derbuc iz Ptuja. Med
vožnjo po Titovi cesti mu je v
križišču z Ulico pariške komune
neznani voznik izsilil prednost.
Prišlo je do trčenja, v katerem je
bd Darko Derbuc hudo ranjen,
njegova sopotnica Tatjana Korpar.
tudi iz Ptuja, pa lažje, medtem ko
je njena dveletna hčerka Mojca
dobila le nekaj bušk. Povzorčitelj
nesreče, voznik katrce. verjetno
vijolčaste barve, je pobegnd in za
njim poizvedujejo.
V kanalu Drave
moško truplo
v kanalu Drave pri HF Zlatolišje
so v ponedeljek. 5. aprila, dopoldne
mimoidoči opazil naplavljeno
moško truplo. Ko so truplo izvlekli,
so policisti na podlagi osebnih do-
kumentov, ki so jih našli pri nJem,
ugotovili, da je pokojnik 42-letni
Vinko K. iz Maribora, ki so ga po-
grešali od sobote. Mrliški oglednik
ni našel znakov nasilja, odredil pa Je
sanitarno obdukcijo, ki je pokazala,
da je smrt nastopila zaradi utopitve.
6SSSSSSi!9SSSSl9^
Dva vloma
v sredo, 7. aprila, dopoldne je
neznanec vlomil v stanovanjsko hiŠo
Sonje K. v LešniŠkem Vrhu pri Or-
možu. Ukradel Je nekaj zlatnine in
oblačil. S tem je oškodoval lastnico
za okoli 150.000 tolarjev.
V sredo so tudi odkrili vlom v
stanovanjsko hišo zdomke Marte P.
iz Videza 50 pri Slovenski Bistrici.
Vlomljeno Je bilo neugotovljenega
dne od začetka leta do dneva odkrit-
ja. Lastnica dela v ZR Nemčiji, do
časa poročanja pa je še tudi ni bilo
domov. ZxUo niso mogli ugotoviti,
kaj vse je vlomilec odnesel in koliko
Škode je s tem po\/ročil.
Ob velikonočnem pokanju
brez hujših poškodb
čeprav Je tudi letos ob veliko-
nočnih praznikih povsod precej na
gosto pokalo, kar je pač dolgoletna
tradicija, na našem območju na
srečo ni bilo hujših telesnih
poškodb. Omenjamo le primer iz
Hlaponcev. KS Polenšak, kjer Jc
Branko Novak z bratom Jožetom
pokal z doma napravljeno pokalnico
na karbid. Uporabil je 3-litrsko pla-
stično posodo, izdelal lesen pokrov
... Tega ne bi opisovali, če nc bi bil
tako nespretno pritaknil vžigalice,
da mu je ob eksploziji vrglo leseni
pokrov v obraz: k sreči mu je prese-
kal le zgornjo ustnico. p. p.