mali oglas velika prilož BOR/A, \ REDNOSTNI PAPIR.H,... Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 73 - CENA 200 SIT (16 lIRK.) PRODAJA, NAKUPI IN SVI-:TOVANJK: v Oddelku vrednostnih papirjev na sedežu Gorenjske banke, (04/208-43-28, 04/208-44-14 PRODAJA: na vseh naših bančnih okencih. C f Goren|ska y Banka Banka ^ pMÜihom Kranj, torek, 14. septembra 2004 V Kamnik je minuli konec tedna na že 34. dnevih narodnih noš gostil rekordno število udeležencev. '1 toki- k . ^ . 1 Ti "Mr v Kamniku se je zbralo več tisoč narodnih noš. Foto: Gorazd Kavčič Kamnik - Prireditev, ki je z nastopi folklornih skupin iz Kamnika, Komende, Tolmina in bavarskega Sünchinga lepo število obiskovalcev privabila že v petek in soboto, je najbolj pester program ponudila prav v nedeljo. Dopoldansko dogajanje so popestrili župani z Gornjega Grada, Luč in Kamniku pobratenega Trofaiacha, ki jih je na kuhanje golaža povabil kamniški župan Anton Tone Smolnikar. Osrednje prizorišče je bilo v nedeljo namenjeno tudi folklornim skupinam iz Kranja, Črnomlja, Bistrice ob Dravi in Trofaiacha, po pričakovanju pa je največ obiskovalcev privabila prav tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš, ki je letos prikazala rekordno število udeležencev. Kljub slabšemu vremenu, ki je naposled le vzdržalo, se je na kamniških ulicah predstavilo 1400 narodnih noŠ, vozov in konjenikov iz vse Slovenije in nekaterih krajev iz tu- jine. Pomemben del letošnje prireditve je bila tudi letos predstavitev izdelovalcev domače in umetne obrti, ki st) se na kakšnih 30 stojnicah predstavljali z obrtmi različnih zvrsti in pokrajinskih značilnosti, od izdelovanja gorenjske narodne noše in klekljanja, pa do izdelovanja masla in pletarstva. Nekoliko razočarani pa so bili letos predvsem mladi, s^ organizatorji niso pripravili Študentske scene, ki je minula leta ponujala večerne koncerte priljubljenih pop glasbenikov. Prireditev si je v treh dneh ogledalo 30.000 obiskovalcev. Jasna Paladin Skromni obeti za zvišanje pokojnin Ljubljana - .Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo na četrtkovi seji obravnaval tudi gibanje plač in pokojnin v letošnjih prvih sedmih mesecih. Po zakonu mora zavod septembra uskladiti pokojnine, če je nastala pozitivna razlika med stopnjo rasti povprečnih mesečnih plaČ na zaposlenega v prvih sedmih mesecih v primerjavi z njihovim lanskim povprečjem ter stopnjo rasti pokojnin v enakem obdobju. Medtem koje bila najnižja pokojninska osnova v letošnjih prvih sedmih mesecih za 3,61 odstotka višja od lanskega povprečja, so statistični podatki o plačah za zdaj znani le za prvo polovico leta, v katerem pa so bile plače višje od lanskega povprečja le za 2,48 odstotka. Čeprav so se julija plače v javnem sektorju lahko povečale za 2,5 odstotka, je bolj malo verjetno, da bo mesečno povprečje plaČ po sedmih mesecih doseglo tolikšno rast, da bodo že septembra izpolnjeni pogoji za uskladitev pokojnin. C.Z. Mladi gasilci na Gorenjskem Med zmagovalci so bili tudi domači gasilci lVIošiye - Gorenjska je prvič gostila državno tekmovanje v orientaciji za gasilsko mladino. Ta čast je pripadla veČ kot stoletje staremu društvu v Mošnjah, ki deluje v Gasilski zvezi občine Radovljica. Majhen kraj z 850-letno zgodovino je očaral okrog 550 udeležencev z znamenitostmi in lepoto okolice. Po njej so potekale proge s kontrolnimi točkami, ki jih je bilo treba najti v čim krajšem času. To je bil za marsikatero ekipo trd oreh, vseeno pa je večina po končanem nastopu pohvalila izvedbo tekmovanja. Posebej zadovoljni so odšli domov člani tistih društev, ki so si priborili pokale za najboljša mesta. Trije pokali so ostali v Mošnjah, za kar so zaslužni mladinci (na sliki jim izroča pokal podpredsednik GZS Toni Koren), starejši pionirji in mlajši pionirji. Več na 10. strani! Vabilo novim abonentom Zavarovali bodo Alpe Župani občin Jezersko, Kamnik, Luče, Preddvor in Solčava so včeraj podpisali pismo o nameri za sodelovanje pri trajnostnem razvoju na območju Kamniško-Savinjskih Alp. Kamnik - Za omenjene občine predstavljajo Kamniško-Savinj-ske Alpe pomemben vir in priložnost za udejanjanje trajnost-nega razvoja. Na območju, velikem 643 kvadratnih kilometrov, kjer živi več kot 32 tisoČ ljudi, naj bi zavarovali 249 kvadratnih kilometrov površine. Zaščitili naj bi naravo, ohranili kulturno krajino in arhitekturno identiteto, zavarovali vodne vire in podobno, hkrati pa ljudem omogočili, da v tem prostoru gospodarijo in se razvijajo. Skupni projekt omenjenih občin, države in občin v sosednji Avstriji bo regijski park, ki bo kot vodilno evropsko območje učinkovito združil upravljanje naravnih vrednot in trajnostni razvoj lokalnih skupnosti na tem območju. Prvo skupno dejanje bo priprava regionalne zasnove pros- Stojan Saje Župani Solčave, Luč, Kamnika, Jezerskega in Preddvora (od leve proti desni) pri podpisu pisma o nameri. v VPIS v ABONMA PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA •'f RN4)\0 a M)\l IM I KK Novi abonenti lahko kupite \ stopnice Oil srede, 15. septembra, do sobote, 18. septembra 2004. Informacije o vpisu ai»onniaJa so vam na voljo v upravi jjk dališt a na tcK Št. 04/2S0 49 00 aH na tel. ŠU blagajne 04/20 10 200 vsak dan o; tor^ samo 3.380 STT, i X valnih psov z več kot 200 udeleženci iz 7 držav. Doslej so pripravili tudi 4 finalne tekme za Eukanubin pokal v agilityju, letos prvič v Podljubelju. V soboto je tam bilo 116 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije, za izvedbo prireditve pa je skrbelo 24 članov društva. 'Tržičani so izbrali izvrsten prostor za finale Eukanubinega pokala, ki ima šest tekem. Končujemo tudi tekme državnega prvenstva v agilityju; 9. oktobra bo 9. tekma v Naklem, 16. 10. pa zadnja na Hrušici. To ni naključno, saj sta iz teh društev članici državne reprezentance Andreja Jakopič in Ines Pezič," je pohvalil Sašo Novak, predsednik komisije za agility pri KZS. Lepa okolica je ugajala tudi tekmovalcem. Irena Kores in Mi-lan Koren iz KD Pluton Žalec sta priznala, da ne tekmujeta le za uspeh; rada imata gibanje s psom. "Čimbolj sta pes in vodnik povezana, tem boljši je rezultat," je ugotovil tržiški tekmovalec Dragan Zegarac, ki tekmuje osem let, zadnje leto s psico Nino. Sonja Rozman Bizjak iz KD Naklo kljub smoli na tej tekmi ni bila razočarana; ona in pes Irko sta boljša v državnem prvenstvu, kjer sta zaenkrat druga. Stoj an Saje Priznanja članom AMD Škofja Loka Škofja Loka - V soboto je Avto-moto društvo Škofja Loka v Crngrobu organiziralo VII. tradicionalno sreČai^je članstva, na katerem je Lado Rutar, sekretar za članstvo na Avto-moto zvezi Slovenije, podelil priznaiya prizadevnim članom društva. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1945 in ima danes oko.li tisoč dvesto Članov, starih od 18 do 80 let. Za člane društva so pripravili vrsto ugodnosti, deležni pa so tudi ugodnosti AMZS in nekaterih podjetij v škofjeloški občini. Na leto se jim pridruži približno 150 članov. Letošnji dobitniki priznanj. Srečanja se je letos udeležilo okoli tristo Članov društva. "Namen prireditve je, da naši člani spoznajo delovanje društva in da se spoznajo med sabo. Mislim, da nam to vsako bolje uspeva, saj se udeležba na srečanjih iz leta v leto višja," nam je povedal član izvršnega odbora društva Franc Kemperle. Društvo vsako leto organizira priljubljeni tekmovanji za šolsko mladino Loka kolo in Loka skiro. "Sodelujemo tudi pri organizaciji raznih avtomobilskih dirk, pa tudi v preventivi in varstvu otrok v prometu. Ob začetku Šolskega leta 20 Članov društva usmerja in daje navodila otokom na poti v šolo," pravi Kemperle. Za obiskovalce so pripravili vrsto družabnih iger, do večernih ur pa jih je zabaval ansambel Jocker iz Škofje Loke. Letos sta Lado Rutar in predsednik društva DuŠan Jerala podelila priznanja Valentinu Jesenovcu, Alojzu Frelihu, Alojzu Križaju, Marti Korenjak, Francu Novincu, Francu Jesenovcu, Marjanu Kr-žišniku, Ivanu Križaju, svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Škofja Loka in Alpetouru potovalni agenciji. Upravni odbor društva je Lada Rutarja imenoval za častnega člana društva, saj je ogromno truda in Časa vložil v povezovanje med AMZS in društvi. Ana Hartman Srečanje prijateljev na Rožci Rozca, Jesemska planina - Tretje leto zapored so se na soboto, 11. septembra, sosedje, večinoma iz jeseniške in koroške šentjakobske občine, pa tudi drugi srečali na sedlu Rožca, kjer poteka državna meja med Slovenyo in Avstrijo. - Gostiteljstvo si izmenjujejo in tokrat je srečanje v sodelovanju z občino pripravilo Turistično društvo Planina pod Golico z zagnanim predsednikom Francem Smolejeml. Po snidenju planincev z obeh strani meje in pozdravu obeh županov, jeseniškega Borisa Bregan-ta in šentjakobskega Johanna Obiltschniga, so se družno spustili na Jeseniško planino. Nekateri so se povzpeli samo do planine, tako da je za res dobro vzdušje poskrbelo okoli dvesto obiskovalcev. Zupan Boris Bregant je ob tej priložnosti poudaril, da se na Rožci srečujejo prijatelji. "Vse stvari se začnejo z majhnimi srečanji, ko se ljudje dobijo samo zato, ker jim je lepo." V tem vidi osnovo za sodelovanje ob drugih priložnostih, še zlasti koje potrebno sosedu priskočiti na pomoč. "In če bi take odnose, kot jih imava z gospodom Obiltschnigom gojili na vseh ravneh, bi bil ta svet vsaj tako lep, kot je današnji dan." Sosedje in prijatelji na sedlu Rožca. v ^ Zupan St. Jakoba Johann Obiltschnig pa je slikovito dejal, da so pred tremi leti posadili majhno sadiko, ki je naredila mnogo vrhov. Začetniki so bili pred desetletji gasilci obeh občin, ki so gojili prijateljstvo tudi v času strožje meje. "2^1o pomembno je, da skupni jezik najdeta tudi župana. Bodimo^judje in potem bo življenje lepše." Mendi Kokot Torek, 14. septembra 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS »H. STRAN Preprečevanje družinskega nasilja Na podlagi podobnih rešitev v nekaterih evropskih državah bodo tudi v Sloveniji policisti dobili večja pooblastila pri reševanju ružinskega nasilja. Kranj - Konec septembra bodo slovenski (>olicisti dobili pooblastilo, da zaradi nasilnega ravnai\ja izrečejo ukrep o prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi. 27. avgusta objavljeni pravilnik, k! natančneje oprede^uje uporabo policy-skega pooblastila, je nastal z namenom zagotavljanja večje varnosti žrtev družinskega nasipa. Novo pooblastilo ni popolna novost, saj je do sedaj po zakonu o kazenskem postopku tak ukrep lahko izreklo sodišče, vendar le v primerih, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje. Da je taka rešitev preslaba, dokazujejo statistični podatki za leto 2001, koje policija obravnavala več kot deset tisoč kršitev ogrožanja varnosti osebe v zasebnem prostoru, lani skoraj enajst tisoč, le drobcu nasilnežev pa je na koncu sodišče vsaj začasno prepovedalo imeti stike z žrtvami. Policisti bodo lahko po novem izrekli prepoved približevanja le ob utemeljenem sumu, da je oseba storila prekršek ali pa je celo zalotena pri nasilnem dejanju samem. Te kršitve bodo ob- ravnavali kot prekršek po 11. členu zakona o prekrških zoper javni red in mir, ki v 4. odstavku pravi: "Kdor občutno moti okolico z ropotom ali z razgrajanjem; kdor na nedovoljen način občutno moti mir ali ogroža varnost kakšne osebe v zasebnem prostoru ali kdor kakorkoli moti nočni mir in počitek." Toda policisti ne bodo mogli v vseh primerih avtomatično izrekati prepovedi približevanja, saj bodo morali presojati v vsakem primeru posebej, ali obstajajo okoliščine, ki upravičujejo tako drastičen ukrep. Pri tem morajo ugotoviti, ali so se nasilna dejanja v preteklosti že dogajala in ali kršitelj grozi žrtvi oziroma nad njo izvaja nasilje v času policijske intervencije. Za pomoč pri presoji mu bodo tudi pričevanja sorodnikov, sosedov, očividcev in naključnih priČ, pa tudi podatki centra za socialno varstvo. "V policiji smo že izvedli ustrezna usposabljanja policistov za učinkovito izvajanje tega pooblastila," pomirjevalno pravijo na upravi uniformirane policije Generalne policijske uprave. Bati se je namreč, da se bodo možje v modrem prehitro odločali uporabiti svojo "moč" Na dodatne pomisleke pa nam na žalost do včeraj niso uspeli odgovoriti, čeprav smo jih o njih spraševali že sredi prejšnjega tedna. Tudi sam pravilnik o prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi vsebuje varovalko za take primere. Policist lahko tako ob intervenciji in oceni, da je ukrep o prepovedi približevanja žrtvi nasilja potreben, le-tega izreče ustno za največ 48 ur. V roku šestih ur po izreku ukrepa mora policija krši- Prednost cesti Hotemaže-Britof Kranj - Svet mestne občine Kranj je minulo sredo sprejel pobudo Branka Grimsa, ki jo bo posredoval ministrstvu za promet oziroma direkciji RS za ceste. Kranjski mestni svetniki predlagajo, naj pri vrstnem redu gradenj in obnov državnih cest direkcija da prednost gradnji novega odseka od Hotemaž do Britofa, katere začetek je sicer načrtovan čez tri leta. H. J. Družinsko nasilje narašča tudi v Sloveniji. telju vročiti tudi pisno odredbo o prepovedi približevanja, to pa prejme tudi pristojni preiskovalni sodnik, ki ukrep bodisi potrdi bodisi spremeni bodisi razveljavi. Sodnik ima možnost prepoved približevanja določiti za obdobje do deset, kasneje pa lahko ukrep podaljša do največ šestdeset dni. O izrečenem ukrepu je takoj obveščen krajevno pristoj- ni center za socialno delo oziroma ustrezna interventna služba za socialno delo. Kršitelj se mora po izrečenem ukrepu takoj odstraniti iz stanovanja oziroma zapustiti prebivališče. Tistega, ki odredbe o prepovedi ne upošteva, pa policisti lahko odstranijo tudi z uporabo prisilnih sredstev. Simon Šubic, foto: arhiv Odločitev je padla - policist bom ŠkoQa Loka - Škofjeloška policijska postaja je v petek ponovno pripravila dan odprtih vrat s predstavitvijo delovanja policijskega psa, konjenikov, helikopterskega voda, orožja, vozil in zaporov, ki so se ga udeležili predvsem malčki iz vrtcev. Mlade je med vsemi najbolj zanimal helikopter, ki je že ob prihodu vzbudil veliko pozornosti, nekateri so se ga razveselili, drugi pa je tudi prestrašil. Na vsa vprašanja je pilot Matjaž Kovič potrpežljivo odgovarjal. Tudi v "marico" se je skupina mladih kar nekajkrat dala zapreti, manj pogumni pa so bili pri ogledovanju zaporov oziroma ene od dveh celic. Policist Milan Pivk je razložil, daje ena celica bolj udobna (in je bila v petek zasedena), "našo" pa ponavadi zasedejo tisti, ki so preveč pogledali v kozarec. Tudi vodnik službenega psa Domen Derlink si najbrž ni mogel predstavljati zvedavih vprašanj malčkov in nadebudnih oči, ko je predstavil svoje delo. Zanimivo je, da se je (vsaj za tisti dan) več kot polovica otrok odločila, da postanejo policisti. B. B. Polovična zapora do 20. novembra Krai\j - Delavci Cestnega podjetja Kranj od 20. avgusta obnavljajo regionalno cesto oziroma nadvoz čez železniško progo pod Ga-štejskim klancem v Kranju. Promet je izmenično enosmeren, po napovedih iz direkcije pa bo polovična zapora ceste trajala predvidoma do 20. novembra. Obnova železniškega podvoza, zgrajenega leta 1948, je bila zaradi dotrajanosti in poškodovanosti nujna. Obnovljena bo glavna konstrukcija in hidroizolacija, zgrajen pa tudi nov betonski pločnik, na novo bo asfaltirano vozišče ter očiščena in obnovljena celotna betonska površina na spodnji strani nadvoza. H. J.- Rop v prodajalni 3dva Škofj a Loka - Včeraj okrog poldneva, natančneje ob 11.35, sta v prodajalno 3dva na Mestnem trgu v Škofji Loki prišla neznanca, udarila prodajalko po glavi in jo ranila. Iz registrske blagajne sta vzela dnevni izkupiček in pobegnila. Iz operativno komunikacijskega centra Policijske uprave Kranj so sporočili, da sta roparja velika okrog 170 centimetrov, stara približno dvajset let, oba oblečena v kratke hlaČe svetlo modre barve in v majici temno modre barve, eden ima krajše črne lase, drugi pa krajše svetle (pobarvane). Policisti prosijo vse, ki bi o ropu in roparjih karkoli vedeli, da pokličejo po telefonu na 113 ali 515 12 70. H. J. KRIMINAL Vlomi v avtomobile Kraixjska Gora - Nočni vlomilec se je prejšnji teden polotil peugeota, parkiranega na slabo osvetljenem prostoru v Kranjski Gori. Ker mu vrata niso hotela popustiti, je razbil steklo na zadnjih stranskih vratih, iz avta pa pobral dokumente in sončna očala. Tržič - Za Mošenikom v Tržiču seje nekdo polotil stekel kar na treh osebnih avtomobilih. Iz enega od njih je ukradel av-toradio philips, skupne škode pa je za najmanj sto tisočakov. Cerklje - Steklo na prednjih levih vratih je razbil tudi nepridiprav, ki je v petek v Cerkljah vlomil v avto in segel vanj. Vzel je žensko torbico z dokumenti in mobilnim telefonom. Krai\j - Nekdo je v noči s petka na soboto z yuga, parkiranega v Ul. Tončka Dežmana na Planini, ukradel obe registrski tablici KR C4-326. Prodajalec pregnal tatu Radovljica - V petek popoldne je v trgovino Kaplja v Radovljici prišel "kupec", ki je nameraval izkoristiti prodajalčevo odsotnost. S ključem, ki je bil v ključavnici, je odklenil predal blagajniške mize in iz nje vzel kovinsko blagajno s 100.000 tolarji. Ko je že hotel oditi s plenom, ga je pred vhodnimi vrati zalotil prodajalec in mu blagajno izpulil iz rok. Neznanec je pobegnil, policisti za njim še poizvedujejo. H. J. Iz škofjeloških vrtcev in šole je policiste obiskalo več kot 500 otrok. SREC Policisti iščejo dva pobegla Naklo - V petek, 10. septembra, okrog pol sedmih zvečer sta pri podvozu proti Zejam na cesti Naklo-Podbrezje trčila rdeč R clio in neznano vozilo temne barve. Clio se je prevrnil na streho, voznik drugega avta pa je peljal naprej. Kranjski policisti ga vabijo, prav tako pa morebitne priče, da zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče pokličejo po telefonu 04/2681 599 ali 113. Brnik - Istega dne, torej v petek, ob 20.10 pa je prišlo do prometne nesreče na cesti Kranj-Brnik, in sicer pri odcepu za Zgornji Brnik. V njej sta bila udeležena osebni avto volvo V 70 temno sive barve in neznan osebni avto. Slednji je pripeljal iz kranjske smeri in pri odcepu prehiteval v škarje. Voznik volva je trčenje preprečil tako, da je zapeljal desno s ceste. Policisti prosijo neznanega voznika ali priče dogodka, da se oglasijo. H. J. Z zlomljenim gležnjem proti Roblekovemu domu Begunjščica - V nedeljo, 11. septembra, popoldne so dežurni reševalci s policijskim helikopterjem poleteli na pomoč 66-letnemu planincu. Ta se je med sestopom z vrha Begunjščice po kakšnih stotih metrih hoje spotaknil, padel in drsel približno 30 metrov po strmem, delno travnatem pobočju. Kljub bolečinam v desnem gležnju je napredoval proti Roblekovemu domu, hkrati pa zaprosil za pomoč. Reševalci so ga oskrbeli in prepeljali v jeseniško bolnišnico. Planinec je bil primerno obut in opremljen. H. J. Bramacovi strešniki imajo odslej novo originalno 5-kratno zaščito Protector®. Prenesejo vse - ne da bi se to poznalo na njihovi površini, in tako zagotavljajo čistočo za vrsto let. Zaradi njihove vzdržljivosti, zaradi vaše varnosti. Pet prednosti Protector površine: 0 boljša odpornost proti spremenljivim vremenskim vplivom, Q boljša odpornost proti ekstremnim temperaturnim razlikam, Q boljša odpornost proti bledenju zaradi UV-žarkov, Q boljša zaščita pred nastankom mahu in alg, ^ boljša zaščita pred oprijemom umazanije. > Brezplačna telefonska številka: 080 20 30, v/ww.bramac.si RECI STREHI PREPROSTO BRAMAC GORENJSKI GLAS «12. STRAN POGOVOR / info@g-glas.si Torek, 14. septembra 2004 Mag. Zora Torkar, direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik vabi mlade Mag. Zora Torkar, zgodovinarka in etnologinja, je kamniškemu muzeju poklicno predana že od leta 1986, ko se je v tedanjem Kulturnem centru Kamnik zaposlila kot kustosinja za zgodovino. Svoje izobraževanje je leta 1995 nadgradila z nazivom magistre zgodovine, v okviru muzeja pa je kot muzejska svetovalka leta 2002 prevzela delovno mesto v. d. direktorice Kulturnega centra Kamnik, s čimer je nadomestila dolgoletno direktorico Mirino Zupančič. Zaradi uspešne poklicne poti zato ne preseneča, da je^bila 1. julija letos tako imenovana za direktorico Medobčinskega muzeja Kamnik, ki ima sedež v gradu Zaprice. Povprečni bralec ob omembi Medobčinskega muzeja Kamnik pomisli, da ste v Kamniku ustanovili novo muzejsko usta-novoj pa vendarle gre le za formalno preoblikovanje Kulturnega centra Kamnik. Zakaj je do tega preoblikovanja prišlo? ''Potreba po preoblikovanju se je pojavila zaradi novega zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki je zahteval, da se muzeji razvrstijo v državne, medobčinske ali mestne. Kamniški muzej je od ustanovitve leta 1961 pokrival širše območje nekdanjih dveh občin Kamnika in Domžal, zdaj pa je v tej muzejski mreži za opravljanje javne službe sedem občin, ki so nastale iz prejšnjih dveh: Kamnik, Komenda, Lukovica, Moravče, Domžale, Trzin in Mengeš. Kamniški muzej je tako postal medobčinski. Ustanoviteljica je Občina Kamnik, soustanoviteljici pa Občini Komenda in Trzin. Medobčinski muzej Kamnik je tako le pravni naslednik nekdanjega Kulturnega centra Kamnik." Kakšne so posledice preoblikovanja ? "Kljub spremembi ustanoviteljev se za nas pravzaprav ni veliko spremenilo. Naše osnovno poslanstvo je skrb za spoznavanje, raziskovanje, razumevanje in varovanje arheološke, umetnostno zgodovinske, zgodovinske in etnološke kulturne dediščine in predstavljanje regionalne kulturne raznolikosti tega območja." Na osnovi kakšnega programa ste bili v začetku julija letos imenovani za direktorico tega m uzeja ? "Ja, idej je zares veliko. Razen klasičnega muzejskega dela, ki obsega evidentiranje dediščine, popisovanje, dokumentacijo, vodenje posameznih zbirk, sistematično dopolnjevanje zbirk, predstavljanje rezultatov v obli- ' v , < 1' t r»' ' • rj - I f' . t • < i *• . . • » s < s J . • fc • . ft'. T> - trn M Irfti^ri J . , • ' • » fc»' >»1 .t liM'iin i>. i^fvftctiiir Mag. Zora Torkar ki razstav, publikacij ipd. je ena od glavnih nalog informatizacija, to je vzpostavitev enotnega dokumentacijskega sistema v muzeju in sodelovanje pri nacionalnem registru premične kulturne dediščine. Z vključitvijo v informacijsko podatkovno bazo bo omogočen celovit pregled nad kulturno dediščino v muzeju, s čimer bodo informacije o premični kulturni dediščini preko Interneta dostopne tudi širši javnosti, kar je muzej v okviru javne službe nenazadnje dolžan zagotavljati. Eden od glavnih ciljev našega muzeja je tudi v naprej zagotoviti ustrezne pogoje Jabljam vrnili stari blišč Obnovljenim prostorom gradu Jablje bodo vdahnili novo življenje s poslovno dejavnostjo. Loka pri Mengšu - Grad Jablje, v katerem so bila dolga leta stanovanja za delavce tamkajšnjega posestva in skladišče semenskih žit, je zdaj zaživel v novi podobi. Pod budnim očesom konservatorjev iz kranjskega zavoda za varstvo kulturne dediščine so gradu vrnili nekdai\ji blišč. Občina Mengeš je v lyem že uredila poročno dvorano, sicer pa bo v gradu sedež uprave Centra za razvoj kmetystva in podeželja Jab^e. Obnova gradu, ki stajo H-nancirali kmetijsko in kulturno ministrstvo, je bila vredna okrog 680 milyonov tolarjev. « Grad Jablje, ki ga v pisnih virih prvič omenjajo že leta 1268, so leta 1999 razglasili za kulturni spomenik državnega pomena. Zasnova je srednjeveška, današnja podoba gradu pa je rezultat barokizacije in raznih novejših prezidav. "Pri obnovi smo poskušali v čim večji meri ohraniti kulturni spome- nik, a hkrati poskrbeti, da ne bi bilo sam sebi namen. V gradu smo zato zagotovili vse, kar zahteva sodoben objekt," je pojasnil odgovorni projektant AleŠ Hafner. Prostori so talno ogrevani in klimatizirani, poskrbeli so za novo električno napeljavo in telekomunikacijsko omrežje. Pri zasnovi prostorov so večinoma posnemali nekdanjo namembnost gradu. "Tam, kjer je bila nekdaj kuhinja, je predviden gostinski objekt, na mestu vinoteke je bila vinska klet. Namesto pomožnega stopnišča smo vgradili dvigalo, s katerim smo omogočili dostop tudi invalidom," je razložila odgovorna konservatorka Damjana Pečnik. se bo na gradu odvijala tudi kongresna dejavnost, so zgradili še večnamensko dvorano za približno 150 ljudi. "Nove objekte, kot je omenjena dvorana in parkirišče ob gradu, smo poskušali umestiti na vedutno čimmanj izpostavljeno mesto. Večnamenska dvorana je tako vkopana v hrib na severni strani gradu, vhod vanjo pa je na mestu, kjer so bili nekoč pomožni grajski gospodarski objekti - ledenica in kolar-ska delavnica - in je oblikovana kot njihova rekonstrukcija." Izrabili so tudi podstrešje gradu, kjer so uredili tri konferenčne dvorane in več apartmajev. Pri obnovi gradu so naleteli na marsikatero presenečenje. Tako so pod novejšimi ometanimi stropi v južnem in zahodnem delu odkrili lesen renesančen strop. Podpira ga skoraj trideset metrov dolg lesen nosilec, ki sega skoraj čez vse zgornje nadstropje. V jedilnici v nadstropju jugovzhodnega stolpa so se ohranile tudi baročne freske, ki so delo Franca Jelovška. "Nekaj poslikave, predvsem v okenskih ostenjih, je ohranjene tudi v drugih sobah, vendar je slabše kakovosti in gre verjetno za delo Jelovškove delavnice," sta pojasnila Aleš Hafner in Damjana Pečnik. Od bogate opreme gradu, z obžalovanjem pripomnita, pa se ni ohranilo nič, Mateja Rant za varovanje in hranjenje premične kulturne dediščine, pri čemer sem poudarek namenila tudi osnovanju lastne konserva-torske delavnice. če Želimo naše delo na omenjenem področju še naprej izvajati strokovno in učinkovito, nujno potrebujemo kadrovsko okrepitev strokovne zasedbe." V okviru Medobčinskega muzeja deluje tudi galerija Miha Maleš, Načrtujete v njej kakšne novosti? "V muzeju si prizadevamo za razglasitev zbirke Mihe Maleša za zbirko nacionalnega pomena. Vsestranski slovenski umetnik in kamniški rojak Miha Maleš je ob 750-letnici mesta Kamnik podaril 2600 svojih del. Razstavna politika te Galerije tako temelji na predstavljanju njegovih del, ter tudi del njegovih mentorjev, sodobnikov, prijateljev. Se pa galerija že danes razvija v dokumentacijsko-študijs-ki center, kar bi v prihodnosti radi še bolj poudarili. Želimo si, da bi to postal vseslovenski center za preučevanje njegove umetnosti in življenja." Znana je problematika zaposlovanja izobraženih kadrov v muzejskih in tudi drugih kulturnih institucijah. Predvsem mladi imajo zelo malo možnosti, da bi z delom lahko nadaljevali v tovrstnih službah. Je strokovni kader tudi problem kamniškega muzeja? V kamniškem muzeju imamo zaposleno pedagoginjo, za polovični delovni Čas je zaposlen umetnosti zgodovinar, sama pa opravljam še delo kustosa zgodovinarja. Seveda si želimo strokovne kadrovske okrepitve, pri čemer bi potrebovali predvsem kustosa arheologa in etnologa, pa tudi galerista in restav-ratorja. Mislim, da bi nam vsaj nekaj od naštetega soustanoviteljice muzeja morale odobriti; od ministrstva za to, žal, ni nobenih možnosti. Je pa pri tem vsekakor edina dobra rešitev redna zaposlitev, saj nam sodelovanje preko javnih del in Študentska praksa vzame veliko več časa, kot pa nam je v pomoč. Strokovni sodelavci namreč potrebujejo vsaj pol leta učenja in uvajanja, da delo lahko opravljajo samostojno. Poleg tega je pri delu, ki ga opravljamo, potrebna tudi zadostna mera zaupanja, saj mora obstajati določen sistem varnosti." Dandanašnji muzeji že dolgo niso več zaprašene in temačne ustanove z dolgočasnimi zbirkami, saj v tujini in tudi že pri nas klasično muzejsko dejavnost že nekaj časa dopolnjujejo z dodatfto ponudbo, kot so muzejske trgovine, kavarne, otroške delavnice ipd. Kako tem trendom sledite v Kamniku? "Popularizacijski programi, s katerimi svoje delo približujemo našim obiskovalcem, v našem muzeju delujejo že nekaj časa, seveda pa jih neprestano dopolnjujemo. Prirejamo dneve odprtih vrat za brezplačen ogled muzejskih zbirk, ki navadno sovpadajo s slovenskim kulturnim praznikom, tednom družine, dnevom muzejev idr., prirejamo otroške delavnice, Male-šev otroški likovni salon, t.i. Peto generacijo - delavnice za srednješolsko in študentsko mladino, s posebnimi programi namenjamo pozornost tudi srednji in starejši generaciji, prav tako se je že dobro "prijel umetnostni in zgodovinski krožek za starejše in upokojence. V prihodnosti tudi načrtujemo oblikovanje spletne strani in tudi muzejsko kavarno, čeprav nas pri tovrstnih idejah zelo ovira po 10 letih še vedno nedokončan denacionalizacijski postopek, ki onemogoča vsakršna vlaganja v obnovo in posodobitev tako prostorov kot samili zbirk." Jasna Paladin JI Piše Miha Naglic Gorenjski kraji in ljudje od A do Ž Žirovska Žirovnica v Ko Gorenjcu omeniš ime Žirovnica, si predstavlja kraj in občino pod Stolom. Le malokdo pa ve, daje čisto na gorenjskem jugu dolina, v njej potok in ob njem razpotegnjeno naselje enakega imena: Žirovnica. Danes je po krivdi rapalske meje v občini Idrija, čeprav je to po naravi in družbenih vezeh povsem žirovski kraj. Žirovnica je levi pritok So(v)re, naselje ob njej pa je nastalo v času loškega gospostva freisinških škofov. Prvič se ome^a že v urbarju iz leta 1291: "an der Zemonitz", v Žirovnici. Dr. Pavle Blaznik trdi, da gre v tem primeru za prvotno ime današnjega naselja Sovra, ki leži ob Žirovnici tik pred njenim izlivom v Sovro. Dolina Žirovnice nad Sovro je bila poseljena pozneje in v loškem urbarju 1501 jo najdemo pod imenom "Nalosssy". Blaznik ga prevaja v Log ob Žirovnici. Lahko bi rekli tudi: Na Logu, dr. Kos piše "Na Lozeh". V dolini sta bili leta 1500 dve kmetiji. Na prvi je gospodaril loŠki podložnik Gašper, sin Pavla (Caspar, f. Pauli), na drugi pa Rupert Medved (Ruprecht Medwed). Leta 1560 je vpisan Jakob, sin Gašperjev. Tudi v urbarju 1630 hajdemo tu le enega kmeta, gotovo na isti hubi, ime mu je bilo Gregor Mlinar, pripisano je tudi, da "Ima največ užitkov od pašnikov v Žirovnici (Sherounizi)". Ob popisu 2002 je v Žirovnici v 13 stanovanjskih stavbah stalno prebivalo 26 Žirovničanov, od tega 12 Žirovničank. Za kako drastičen upad prebivalstva gre v tej dolini, vidimo, če sedanje število primerjamo z nekdanjimi. Ko so jih 1780 prvi prešteli, jih je bilo 30, 1817 že 49, obakrat v šestih hišah. Leta 1900 je bilo vseh 64, največ pa 1961: kar 67. To pomeni, da se je v zadnjih 40 letih število prebivalcev raztretjinilo. Dejavnost tistih, ki vztrajajo, je raznolika. Največ je upokojencev, samo na treh domačijah še zares kmetujejo, nekaj se jih vozi na delo v Žiri, Idrijo in Spodnjo Idrijo, ena celo v Ljubljano, v žirovsko šolo se vozita oba otroka od samo dveh, ki sta mlajša od 15 let. Je pa v dolini še skoraj desetina mladih, primernih za možitev, ženitev in razmnožitev in upati je, da bo Žirovničanov v bodočnosti spet kaj več. Žirovnica izvira pod Ledinskim Razpotjem, pod tistim sedlom, na katerem je razvodnica med obe- Rapalski bunker v žirovski Žirovnici. ma morjema in kjer se cesta iz Žirov spusti z le-dinske planote v dolino Idrijce. Od tod teČe ves čas proti vzhodu in pri tem dela le opazen lok proti jugu, ko obteka vrsniško planoto. Dolina pada torej od zahoda proti vzhodu, dolga je dobrih šest kilometrov, najvišji izvir je pri 690, izliv Žirovnice v Sovro pa pri 500 metrih. Sosednja naselja so: Pečnik (Razpotje) nad izvirom, Govejk in oba Vrsnika vrh pobočij na levi, Idršek in Ravne pri Žireh na desni ter Sovra pri izlivu. Robove vrsni- ške planote doseže pri višinah nekoliko nad 700 metrov, vrhovi na južni strani pa so precej višji: Čajni vrh (881 m), Marutnik (892 m), Kovk (824 m). Na malem Kovku je veliki italijanski bunker, od koder so imeli vojaki izjemni pogled in nadzor nad vasjo Ravne ter nad dolinama Žirovnice in Črne, s topovi pa vse do grebenov Žirovskega vrha in Vrha Sv. Treh Kraljev. Rapalska meja je v to dolino segla tako, da sta bili prvi dve tretjini z naseljem vred v Italiji, spodnji del okoli Sovre pa v Jugoslaviji. Meja je prečkala potok pri Kralju in Podbukovčenu, ti dve domačiji sta bili že pod Italijo. Malo nad njima so Italijani postavili karavlo, postojanko enote GAF (Guardia alla Frontiera), se pravi njihovih grani-čaijev. Pritlično stavbo z ravno in zeleno streho so obdali z obzidjem in dvema bunkerjema, ko se je začela vojna, so vse naokoli napletli še žičnih ovir. Tu je bila torej ena od zadnjih postojank, ki so varovale Sacro confine Orientale - Sveto mejo na vzhodu, ki naj bi bila tudi večna, a je vzdržala le četrt stoletja, od 1918 do 1943. Meja med občina- v ma Idrija in Žiri pa je rapalska še zdaj, čeprav je od odhoda Italijanov minilo že 61 let. Prej je bila seveda na že omenjenem Razpotju. Tako tudi v Žirovnici vidimo, kako je lahko zgrešena uprava kljub vsemu močnejša od narave. Torek, 14. septembra 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN GOSPODARSKI KOMENTAR Šivilje 80 v nekdanjih prostorih škofjeloškega Kroja zamenjali montažerji elektromotorjev. V obnovo so vložili pet milijonov evrov. , Škofja Loka - Po enem letu, odkar je Indramat veČji del svoje proizvodnje preselil iz Železnikov, so v petek tudi simbolično in za javnost odprli novo tovarno na Trati. V i\jej poteka montaža specialnih elektromotorjev in varilnih avtomatov, kijih koncem Rexroth nato vgrajuje v industrijsko opremo in robote. Predstavniki lastnikov - Rexroth Bosch Group niso želeli govoriti o načrtih, ki jih imajo s to tovarno. Proizvodnja pogonskih elektromotorjev ima v Selivki dolini že relativno dolgo tradicijo, saj se je sodelovanje med takratno Iskro - Elektromotorji in nemškim Rexrothom, ki je bil tedaj član korporacije Mannesmann, začelo že leta 1982. Štiri leta pozneje je bil v Domelu - nasledniku Iskre v Železnikih, ustanovljen loČen oddelek za proizvodnjo pogonskih elektromotorjev, v letu 1998 pa so se po nastanku samostojnega podjetja Indramat Elektromotorji v Mannesmann - Rexrothu odloČili to proizvodnjo in podjetje odkupiti. Podjetje je sicer še naprej delovalo v prostorih Do-mela Železniki, vendar le kot najemnik z najemno pogodbo za določen čas. In začelo se je resnično intenzivno iskanje novih proizvodnih prostorov. V Železnikih ostali brez odgovora Pozorni bralci našega časopisa se bodo verjetno spomnili, kaj vse je Občina Železniki storila za to, da bi podjetje ostalo v središču Selške doline. Ustanovili so posebno delovno skupino, ki jo je vodil z izrednim prizadevanjem podžupan Janez Ferlan, podobno močno pa se je za rešitev angažiral tudi sam župan Mihael Prevc. Iskali so najrazličnejše možne rešitve, tako v industrijski coni Al-plesa, ki je bil tedaj v velikih težavah, poleg tega pa je bilo na tem področju veliko lastnikov - od lesne zadruge do republiških rezerv, pripravili pa so celo dve spremembi prostorskega dela Družbenega plana, torej najvišjega urbanističnega dokumenta, ki naj bi omogočili odprtje novih površin v sicer s primernim prostorom nadvse skopi ozki Selški dolini. Drugi predlog sprememb je povzročil skoraj revolucijo med kmeti. Občinski svet se je s problematiko iskanja lokacije za Indramat ukvarjal na nič koliko sejah, ure in ure so iskali rešitve za to, da bi visoko vredna proizvodnja ostala tam, kjer je nastala, tam, kjer se je izkazalo domaČe znanje, da bi ljudje imeli zaposlitev v domačem kraju. Indramat je vse možnosti odklanjal, pogosto brez obrazložitve in se izgovarjal na nemškega lastnika. Vse do novembra 2002, ko so na občini v Železniki dobesedno iz našega časopisa izvedeli, da so se v Rexrothu odločili kupiti prostore Kroja v Škofj i Loki. Ko smo v petek, pred otvoritvijo poklicali župana Železnikov, nam je dejal, da še do danes od Rexro-tha ali Indramata niso dobili argumentiranega odgovora, zakaj njihovih ponudb niso sprejeli. Rexroth po vsem svetu Upanje, da bomo dobili morda odgovore novinarji, ki smo KOMENTAR Štefan ŽargI V Silicijevi dolini brez imena Petkovo odprtje nove tovarne Indramat v Škofji Loki je zagotovo za to mesto uspeh in vesel dogodek, saj so ob kar nekaj podjetjih, ki se v časi tranzicije še vedno borijo za pozitivno poslovanje, temu primerne pa so tudi plače, dobili visoko donosno podjetje, kije vključeno celo v svetovni koncem. Priključitev in preselitev razvojnega od- v delka iz Ljubljane v Skofjo Loko temu dodaja še dodaten pozitiven znak, da je tudi na Škofjeloškem dovolj znanja, ki se lahko kosa v svetu, in to je edino zagotovilo za perspektive ter za nadaljnji razvoj. Lepo je bilo slišati, da nas vidijo kot del Silicijeve doline strojništva. Nosi pa zgodba o podjetju Indramat, vključno s petkovimi dogod-ki, tudi grenak priokus. V Železnikih bodo upravičeno ugotovili, da je, podobno kot tudi nekaj uspešnih podjetjih v sosednji Primorski, iz njihovega znanja nastal še en uspešni poslovni subjekt, vsa prizadevanja, da bi tudi ostal v njihovem kraju, pa so bila, milo rečeno prezrta. Prodali so ga tujcem, ki so tudi v petek jasno pokazali, da jim je kaj malo mar, kaj si o njih mislimo, tujcem, ki menijo, da jim njihovih seveda suverenih lastniških odločitev ni potrebno razložiti, še da bi bili informirani, se jim ne zdi potrebno. Koliko smo za tak odnos krivi sami, je seveda drugo vprašanje, po servilnem statira-nju direktorja podjetja v petek bi lahko dejali, da je gotovo tudi nekaj na tem. Na odrtju zgovorno ni prišel do besede, razen protokolarnega nagovora direktorja, nihče od domačih, celo škojjeloški župan ne, čeprav sije za to podjetje zelo prizadeval, govor pa bi mu v predvolilnem času prav gotovo prav prišel. Nismo slišali zahvale nekdanjemu direktorju Indramata, kije podjetje razvil in prav sedaj odhaja v zaslužen pokoj. Že pogled na novo tovarno od daleč pove vse. Kljub praksi, da se pač reklamira blagovna znamka, je žalostno, da boste lahko tam prebrali le 'Rexroth Bosch Group', enako pa tudi povsod v tovarni. Le na vhodnih vratih visi majhna tabla z napisom Indramat Elektromotorji, d.o.o,, kot pač to nujno zahtevajo predpisi. V očeh nemških kapitalistov v Silicijevi dolini strojništva tega imena ni. Novo tovarno Indramata je simbolično odprl član uprave Bosch Rexroth AG Reiner Laipold Buttner, ki je bil glavni govorec. dolga leta spremljali reševanje problematike novih prostorov za Indramat, se je v petek na tiskovni konferenci pred odprtjem pokazalo za zmotno. Pa čeprav v Indramatu vsa ta leta niso dajali izjav in obljubljali tiskovno konferenco, na katero smo čakali tri leta. Namesto tega smo poslušali enourno predavanje treh članov vodstva Bosch Rexroth AG predvsem o uspehih koncema po vsem svetu, o Indramatu pa le mimogrede. Nič čudnega: visoki mana-gerji v Črnih oblekah so bili v Indramatu prvič. Podatki o Bosch Rexroth AG, ki v korporaciji Bosch pokriva področje industrijske tehnike, so seveda res zavidljivi. Imajo 500.000 kupcev v 80 državah, 25.700 zaposlenih v 41 podjetjih po vsem svetu pa je ustvarilo za 3,7 milijarde evrov prometa. Izdelujejo komponente, module, sisteme, pa tudi storitve in inženiring za industrijsko hidravliko, električne pogone in krmiljenja, linearno in montažno tehniko, pnevmatiko, avtomatizacijo in mobilno hidravliko v različnih panogah: tisk in obdelava papirja, živila in embalaža, splošna avtomatizacija, preoblikovalna tehnika, obdelava lesa, itd. Pohvalili so se, da so v preteklih desetih letih avtomatizirali 2000 tiskarskih strojev - največ med vsemi, da praktično ni dneva, ko ne bi imeli v rokah izdelka, ki je bil narejen s stroji, avtomatizacijo in drugimi komponentami Rex-rotha. Velja tudi za vse avtomobile, pa vse do hidravlike v evropskem Airbusu ... iz Češke in Madžarske, v pogledu lokacij, objektov in zlasti delovne sile občutno cenejše, pa so se prav zaradi znanja Slovencev odločili za Indramat v Železnikih in sedaj Še v Škofji Loki. Samo podatki o tem, da je bilo med 10.000 izdelanimi elektromotorji v Indramatu kar 800 različnih, to pa pomeni, da je bilo povprečno le 12 enakih, zgovorno povedo, za kako zahtevno proizvodnjo gre. Kar 40 odstotkov lani izdelanih je bilo razvitih v zadnjih dveh letih. Skladišč v tovarni ne poznajo, dobava in odprava izdelkov poteka po sistemu "just in time". SIMcijeva dolina^ v Železnikih in Škofji Loki V tej samohvalni predstavitvi pa smo slišali tudi zanimivo trditev: "Evropa je Silicijeva dolina strojništva, saj nikjer na svetu ni tolikšne koncentracije proizvajalcev strojev, avtomatizacije in velikih uporabnikov. Tukaj nastajajo najbolj inovativni in produktivni koncepti avtomatizacije, stroji in naprave. Tudi Slovenija sodi, ne nazadnje zaradi Škofje Loke in Železnikov, k tej Silicijevi dolini strojništva!" Kot smo slišali v obrazložitvi te trditve, so imeli v Rexrothu ponudbe tudi Indramat poslej na dveh lokacijah Indramat, v katerem je 186 zaposlenih, od lani, uradno pa od petka, deluje na dveh lokacijah: 125 delovnih mest je v novi tovarni na Trati, kjer poteka montaža zahtevnih pogonskih elektromotorjev, od lani pa tudi varilnih transformatorjev; ter enota v Železnikih z 61 zaposlenimi, kjer proizvajajo dele za motorje. Letos so v nove prostore na Trati preselili tudi razvojni oddelek iz Ljubljane. Tovarna je iz nekdanje konfekcijske tovarne z adaptacijo močno spremenjena, upoštevani so vsi evropski standardi varstva pri delu in varstva okolja. Kljub temu da mnoge tovarne opuščajo menze, so se odločili za restavracijo, ki bo pripravljala obroke za zaposlene. Letos pričakujejo, da bodo ustvarili za 16 milijonov evrov prihodkov, kar je za petino več, kot lani. Povsem pa se je zataknilo ob vprašanju, kakšne imajo načrte za naprej. Član uprave Bosch Rexroth AG Reiner Laipold Buttner o tem ni želel govoriti, pomenljivo je le dejal, daje vse odvisno od tega, kaj bo podjetje doseglo. Ni skrivnost, je še dodal, da precejšen del proizvodnje selijo na Kitajsko. Enako nismo izvedeli ničesar o načrtih tudi od direktorja podjetja Sandija Dolenca, ki preteklosti (tudi bližnje), kot je dejal, ne pozna. Sicer pa je sedel ob strani mize. Štefan Žargi POPRAVEK Zavod IZRAZ NE sodeluje z Zavodom za tehnično izobraževanje Ljubljana, pri višješolskih strokovnih programih Komunala, Poslovni sekretar in Komercialist, kot je bilo v oglasu, objavljenem v avgustu 2004, napačno navedeno. Informacije o vpisih v te programe dobite na sedežu zavoda IZRAZ, Ljubljana, Cesta na Brdo 69. Ljubljana, oz. na tel. 01/252 81 60 in na internetni strani info@izraz.si in www.izraz.si Več kruha in manj iger Dr Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete V starem Rimu so cesarji, ki so se bali uporov lačnih ust^ od približno tretjega stoletja našega Štetja med množice prebivalstva razdeljevali kruh in olje. Na kakšen način so rimski cesarji oziroma v sedanjem jeziku rimska država prišla do zgoraj omejenih dobrin, je seveda postranskega pomena, a rečemo lahko, da je v tem izkazovanju cesarjeve "dobrote" čutiti prve zametke tistega, kar v današnjem svetu imenujemo država blaginje, pa čeprav so bili tedaj motivi kaj drugačni od današnjih. Ali pa tudi nč! No, poleg kruha so starorimske množice zahtevale tudi igre, ki so jih v obliki krvavih bojev gladiatorjev z divjimi živalmi in med seboj prirejali v celi vrsti aren, kolosejev in podobnih cirkusih. In tudi tu lahko potegnemo še bolj neposredno vzporednico z današnjimi časi, saj tudi zdaj z raznimi nogometnimi prvenstvi, olimpijskimi igrami, predvolilnimi kampanjami in podobnimi bolj ali manj (ne)potrebnimi nebuloz-nostmi, da o televiziji sploh ne govorimo, vladajoče elite skušajo svoje podanike narediti čimbolj srečne in zadovoljne, pa čeprav jim kdaj pa kdaj zmanjka kruha. Da je le "žur"! Običajni ljudje ponavadi svoj čas razdelijo v glavnem na dva dela, delovni Čas, ko si služijo "kruh", in prosti čas, ko se grejo "igre". In ker smo si ljudje različni, se tudi deleži, namenjeni obema Časoma, hudo razlikujejo med seboj. Nekateri svoje življenje zapravijo v glavnem za zabavo, drugi večino svojega časa posvetijo delu. Kdo ima bolj "prav", je seveda moralno ali še bolje kar retorično vprašanje, večina je, po predpstavki normalne porazdelit\'e, tako ali tako nekje vmes. Kje natančno, je stx'ar vsakega posameznika, a v splošnem nam ekonomska teorija pove, da je to tam, kjer se, povedano preprosto, izenačita "koristnost" dodatnega tolarja pri plači in "nekoristnost" dodatnega dela, ki ga moramo opraviti za ta tolar. Prva pada, ko zaslužimo več, druga pa raste, ko delamo več. No, ta trditev sloni na predpostavki, da delo Človeku prinaša neudobje ter da se ljudje na vse pretege izogibamo delu. Morda je to veljalo v časih, ko sta svetu še vladala srp in kladivo in v času hudo monotonih tekočih trakov, a v času bagrov in računalnikov se utegne zgoditi, da ljudje radi delajo tisto, kar pač delajo, spet drugi si v službenem okolju najdejo družbo in tako nadomestijo osamljenost, ki jo občutijo zvečer ali ob koncih tedna, ko jim je edina družba televizija. Zgovoren je primer nemškega Siemensa, ki se mu pred kratkim v dveh svojih obratih za mobilnike proizvodnja v uradnem 35-urnem delovnem tednu ni več splačala. Zato so delavcem predlagali 40-urni delovni teden za isto plačilo, ali pa bi spokali kovčke in vso stvar preselili na Madžarsko. Seveda ni potrebno posebej poudarjati, da je dva tisoč nemških delavcev masovno sprejelo ponudbo o 40 urah dela na teden. Zgledi vlečejo in za ta korak so se odločili, kljub močnim sindikatom in rdeči vladi sedanjega kanclerja, tudi v Daimler-Benzu in Boschu. Morda pa je to točka preobrata, ko bomo ugotovili, da vse le ni samo v takšnih in drugačnih, tudi političnih, igrah, saj vemo, kako in predvsem zakaj je propadel Rimski imperij. Nova trgovina v Globusu Krai\j - Šiviljstvo Klakočar iz Preddvora, ki se ponaša s skoraj 40-letno tradicijo, je v petek odprlo novo tekstilno trgovino v prvem nadstropju Blagovnice Globus v Kranju. 'Trgovina na Srednji Beli je postala pretesna, poleg tega pa smo želeli prebivalcem Kranja narediti ponudbo bolj dostopno," nam je povedal Franc Klakočar. Svojim strankam nudijo konfekcijo za moške in ženske srednjih let, po potrebi napravijo tudi popravila. VeČina izdelkov je narejenih v domačem šiviljstvu, zanje bodo nudili stalne popuste. "Stranke bomo privabili z izredno kakovostno ponudbo, ugodnimi cenami in prijaznostjo," pravi Klakočar. A. H. L^e 18a, 4000 Kranj ČIŠČENJE CISTERN DOSTAVA KURILNEGA OLJA A\ < » « < « 1 r « i t < KOMPAS MTS NU! \ « 1 « J t ( t < 1. isy »^ KOMPAS MEJNI TURISTIČNI SERVIS, D.D UUBUANA, PRAŽAKOVA 4 VABI K SODELOVANJU IN ZAPOSLI NOVEGA/O SODELAVCA/KO ZA PODROČJE VODENJA TRGOVINE - KOMPAS SHOP V PODRUŽNICI KARAVANKE Če ste ambiciozni in pripravljeni na nove izzive na področju prodaje in vodenja visokostandardne trgovine v podružnici Karavanke, vas vabimo, da se nam pridružite. Pogoji: - najmanj V. stopnja ekonomske, komercialne ali trgovske smeri - tri leta ustreznih delovnih izkušenj na področju vodenja - aktivno znanje slovenskega jezika - znanje dveh tujih jezikov, od tega aktivno nemški jezik - poznavanje programskih orodij v okolju Windows (Word, Excel) - vozniško dovoljenje B kategorije - Izpolnjevanje pogojev po higiensko zdravstvenih In delovno varstvenih predpisih Izbrani/a kandidat/ka bo sklenil/a delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom In trimesečnim poskusnim delom. Kandidati/ke naj pisne prijave z življenjepisom, opisom dosedanjih izkušenj in potrdili o izpolnjevanju pogojev (tudi kopijo vozniškega dovoljenja) pošljejo na gornji naslov v roku 8 dni od objave. GORENJSKI GLAS • 14. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE / info@g-glas .81 Torek, 14. septembra 2004 Obrestovanje tolarskih vlog Banke so v zadnjih letih občutno znižale obrestne mere za vezane vloge (depozite) in tudi za posojila. Krai\j - Po podatkih Banke Slovenye so se obrestne mere za vloge, vezane nad en mesec, od konca predlanskega leta do letošnjega junya znižale v povprečju s 7,6 na 3,8 odstotka, za vezave nad tri mesece z 8 na 3,6 odstotka, za vezave nad pol leta z 8,6 na 3,7 odstotka in za vloge, vezane za več kot eno leto, z 10,52 na 4,55 odstotka. Obrestna mera za potrošniška posojila se je v enakem obdobju znižala z 11,58 na 8,62 odstotka, za stanovanja posojila pa s 13,52 na 4,55 odstotka. Banke obrestujejo kratkoročne vezane tolarske vloge (do enega leta) po nominalni oz. nespremenljivi obrestni meri, za dolgoročne vloge (nad eno leto) pa je praksa različna. Večina ponuja varčevalcem spremenljivo obrestno mero, odvisno od gibanja temeljne obrestne mere (T), ali možnost odločanja med spremenljivo in nespremenljivo obrestno mero, le redke pa jim ponujajo samo nespremenljivo. Nekatere banke omogočajo varčevalcem vezavo (večjih zneskov) tudi za manj kot en mesec. Višina obrestne mere je odvisna od zneska in od trajanja vezave pa tudi od izplačila obresti - po koncu obdobja vezave ali že vmes. V Goreiyski banki, kjer so obrestne mere za tolarsko varčevanje občanov spremenili 10. septembra, obrestujejo kratkoročne vloge po nespremenljivi nominalni letni obrestni meri od 3,15 do 3,5 odstotka, dolgoročne pa od T + 0,00 odstotka do T -I- 0,6 odstotka. (Septembra znaša T - temeljna obrestna mera 0,3 odstotka, na letni ravni pa 3,72 odstotka.) V Abanki Vipa obrestujejo kratkoročne vloge od 3,15 do 3,5 odstotka na leto, dolgoročne (do Šest let) pa po nespremenljivi (nominalni) obrestni meri, ki znaša od 3 do 3,3 odstotka, ali po spremenljivi ob- restni meri, ki je odvisna od temelje obrestne mere in se giblje od T + 0,05 odstotka do T + 0,6 odstotka. V Raiffeisen Krekovi banki obrestujejo vse tolarske vezane vloge z nominalno obrestno mero: za varčevalno obdobje od 14 do 30 dni je 3-odstotna, za obdobje od enega meseca do enega leta od 2,9 do 3,5, za vezave nad enim letom pa od 2,9 do 3,6 odstotka. V banki Hypo-Alpe-Adria znaša obrestna za kratkoročne nenamensko vezane depozite od 3,3 do 3,55 odstotka, za dolgoročne pa od 3,2 do 3,7 odstotka. V Novi Ljub-yanski banki obrestujejo kratkoročne tolarske vezave po obrestni meri od 2,6 do 3,2 odstotka, vezave od enega do treh let od 2,6 do 3,25 odstotka, za depozite, vezane od treh do petih let, in za zneske, višje od pet milijonov tolarjev, pa je obrestna mera po dogovoru. Za tolarske depozite, vezane za čas od 7 do 30 dni, je obrestna mera 1,85-odstotna, najnižji znesek vezave pa je pet milijonov tolarjev. In kolikšne so obrestne mere v Banki Koper? Za kratkoročne depozite se giblje od 3,15 do 3,5 odstotka, za dolgoročne pa od T + 0,0 odstotka do T -I- 0,65 odstotka. V SKB banki obrestujejo vloge od 15 do 90 dni po 3,5 od- Obrestne mere za tolarske vezane vloge so odvisne od zneska in trajanja vezave. - Foto: C. Z. stotka na leto, od treh mesecev do enega leta po 3 oz. 3,25 odstotka, vezave od enega do sedmih let pa po nespremenljivi ali spremenljivi obrestni meri. Nespremenljiva znaša od 2,3 do 3,2 odstotka, spremenljiva pa je odvisna od referenčne obrestne mere Siom (taje v nedeljo znašala 3,12 odstotka) in se giblje od Siom - 0,6 do Siom - 0,4 odstotka. Pri vezavi nad 2,5 milijona tolaijev se obrestna mera zviša za 0,05 odstotne točke in pri znesku nad pet milijonov za 0,1 odstotne točke. V Hranilnici Lon obrestujejo tolarske vloge, vezane od enega meseca do enega leta, po letni obrestni meri od 3,7 do 4 odstotke, vezave od ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM GOZDARSKA DELA; do 18.09.04; št. del. mest: 2; ENES BAUĆ S.P., UL STANETA BOKAiA 3. JESENICE GRADBENA DELA do 06.10.04; ASFALT BETON, D.O.O.. BRITOF 33B, KRANJ do 21.09.04; SGP TEHNIK. D.D.. STARA C. 2, ŠK. LOKA POM. GOSTINSKI DEUVEC; do 17.09.04; INTER-TREND, D.O.O., HOTEMAŽE 50. PREDDVOR DEUVEC BREZ POKLICA; do 09.10.04; št, del. mest: 4; HRIBAR BL£SK. D.O.O.. SAVSKA C. 34. KRANJ POMOŽNI DELAVEC do 09.10.04; št. del. mest: 5; AMBROŽIČ BRANKO S,R.S0V0DENJ4.S0V0DENJ do 17.09.04; št. del, mest; 2; HABJAN & HABJAN, D.N.O., LENART 20. SELCA do 14.09.04; št. del. mest: 2; M & D, D.O.O., KOLODVORSKA 2. KRANJ do 17.09.04; št. del. mest: 10; PETERUN, D.O.O., DOBJE 3, PODANE do 22.09.04; PIČMAN, D.O.O., BRITOF 39, KRANJ SNAŽILKA do 17.09.04; št. del. mest: 2; LASER, D.O.O.. KAJU-H0VAC.1,BLED do 06.10.04; PODPEĆAN ANDREJA S.R, LOJZETA HROVATA 9, KRANJ OBDELOVALfC LESA; do 14:09.04; št. del. mest: 3; JELOVICA. D.D., MONTAŽNE HIŠE. HRIB 1. PREDDVOR ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMET.; do 09.10.04; št. del. mest; 2; PROTEO, D.O.O., REŠEVA UL 4A. KRANJ VOZNIK CESTNIH MOTOR. VOZIL; db T7.09.04; ASI-NUS, d.o,o,. ŠMARTINSKA152, UUBUANA SOBARICA; do 17.09.04; HOTEL BOR, HRIB 4/A, PREDDVOR KUHAR. POMOČNIK; do 21.9.04; JGZ PROTOKOLARNE STORITVE RS, PREDOSUE 39, KRANJ KEMIČNI ČISTILEC IN PRALEC; do 21.9.04; JGZ PROTOKOLARNE STORITVE RS. PREDOSUE 39. KRANJ LESAR; do 25.09.04; EGOLES, D.D.. KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA ROČNI OBDELOVALEC KOVIN; do 17.09.04; DINOS KRANJ, D.O.O., SAVSKA LOKA 24, KRANJ SLAŠČIČAR; do 17.09,04; SODEXHO, D.O.O,, ŽELEZNA C. 16, UUBUANA MIZAR do 29.09.04; EGOLES. D.D„ KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA • do 21.09.04; št. de!, mest; 3; JELOVICA, D,D., MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1. PREDDVOR do 17.09.04; MUŠIČ JOŽE S.R. UL FRANCA BARLf-TA 4, CERKUE STAVBNI KUUČAVNIČAR; do 21.09.04; SGP TEHNIK, D.D., STARA C. 2,ŠK.L0KA OBLIKOVALEC KOVIN; do 06.10.04; LOGAR TRADE, D.O.O,, ZUPANOVA ULI, ŠENČUR STAVBNI KLEPAR; do 25.09.04; SVETEU MARKO S.R, GRMIČEVAUL 31. KRANJ STROJNI MEHANIK; do 24,09.04; ZUBANOVIČ LE-ANDRA S.R, GREGORČIČEVA 8, JESENICE AVTOMEHANIK do 09.10.04; GE TRANS, D.O.O,, SR. BELA 34A, PREDDVOR do 15,09.04; MARKEU SABINA S,P. BREZJE 78A, BREZJE ELEKTRIKAH ENERGETIK do 22.09.04; št. del. mest: 3; ELVO INŽENIRING, D.O.O., GRAJSKA C. 44. BL£D do 02.10,04; št. del. mest; 4; MARTI S & D KRAJNC IN DRUGI, D.N.O., GREGORČIČEVA 4, BLED do 17.09.04; URBANC ZDRAVKO S.R, ZALOG 12. GOLMIK ELEKTROMEHANIK; do 02.10.04; št. del, mest: 4; MARTI S &D KRAJNC IN DRUGI, D,N,0., GREGORČIČEVA 4, BLED TESAR; do 21.09.04; SGP TEHNIK, D.D., STARA C. 2, ŠK. LOKA ZIDAR do 09.10.04; št. del. mest: 2; PROTEO, D.O.O,, REŠEVA UL 4A, KRANJ do 21.09.04; SGP TEHNIK, D.D.. STARA C, 2, ŠK. LOKA DIMNIKAR; do 20.09.04; DIMKO, D.O.O,. POUAN-SKAC.6, ŠK.LOKA VOZNIK AVTOMEHANIK do 06.10.04; HAMZIČ VEHID S.R, TAVČARJEVA 3B, JESENICE do 14.09.04; št, del, mest; 2; SAP UUBUANA-TUR-BUS, D.D., U., SRED1ŠKA4, UUBUANA PRODAJALEC do 24.09.04; ČUDEN BORIS S.R. C. MARŠALA TfTA 113. JESENICE do 14.09.04; DAU ŠPORT, D.O.O., ALPSKA 62, LESCE do 18.09.04; št. del. mest; 3; JANCOMM, D.O.O., RETNJE 54, KRIŽE do 27.09.04; št. del. mest: 2; OGREX, D.O.O.. PO-DREČA 5. MAVČIČE do 20.09.04; OGREX, D.O.O., PODREČA 5, MAVČIČE do 1709.04; št. del. mest; 8; PIK AS, D.O.O., BREZJE PRI TRŽIČU 41 A. TRŽIČ do 29.09.04; št. del. mest: 2; TITANIC. D.0,0., STRA-HINJ 72, NAKLO do 22,09.04; TRGODOM N01., D.O.O., DEWVSKA C. 26, KRANJ KUHAR; do 14,09.04; SPLOŠNA BOLNIŠNICA JESENICE, TITOVA 112, JESENICE NATAKAR do 17.09.04; št. del. mest; 2; INTERTREND. D.O.O.. HOTEMAŽE 50, PREDDVOR do 19.09.04; št, del. mest: 7; JOVANOVIČ SLOBODAN S.R, BLEIWEISOVA C. 1, KRANJ do 19.09.04; št. del. mest: 8; JOVANOVIČ SLOBODAN S.R, C. NA OKROGLO 7, NAKLO do 24.09.04; MEPLAS. D.O.O., ČIČARE 2, KR. GORA do 1709.04; SODEXHO, D.0,0., ŽELEZNA C. 16, UUBUANA SR. POKUCNA IZOBRAZBA; do 06.10.04; BEGRAD, D.O.O., PREČNA UL 24, KRANJ LESARSKI TEH. do 29.09.04; EGOLES, D.D., KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA do 21,09.04; št. del. mest: 2; JELOVICA, D.D.. MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1, PREDDVOR do 17.09.04; TCVIKTORUA, D.O.O., POTZA KRAJEM 38, KRANJ STROJNI TEH. do 21.09.04; AMS - FUGHT, D.O.O., PE BEGUNJE. BEGUNJE 1. BEGUNJE do 02.10.04; ELVO INŽENIRING. D.O.O., GRAJSKA C. 44. BLŽD do 17.09.04; INTEC MKD, D.O.O,, UUBLJANSKAC. 24A, KRANJ do 06.10.04; LOGAR TRADE, D.O.O., ZUPANOVA UL 1, ŠENČUR do 17.09.04; ŠIBO, D.O.O,, KIDRIČEVA C. 90. ŠK, LOKA ELEKTROTEHNIK; do 22,09.04; ELVO INŽENIRING, D,0.0.. GRAJSKA C, 44. BL£D KEMIJSKI TEH.; do 17.09.04; ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KRANJ, GOSPOSVETSKA UL 12, KRANJ FARMACEVTSKI TEH.; do 14.09.04; SPLOŠNA BOLNIŠNICA JESENICE, TITOVA 112, JESENICE GRADBENI DELOVODJA; do 1709.04; VODNOGOSPODARSKO PODJETJE, D.D.. UL MIRKA VADNOVA 5, KRANJ EKONOMSKI TEH.; do 17.09.04; št. del. mest: 5; ADRIATIC - ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER, PE KRANJ, KIDRIČEVA 2. KRANJ LABORATORIJSKI TEH.; do 06.10,04; OZG KRANJ. OE ZD RADOVUlCA, ZD BL£D, MLADINSKA C. 1. BL£D GIMNAZUSKI MATURANT do 1709,04; ČAUČ MARJAN S.R, CANKARJEVA UL 4, KRANJ do 18.09.04; št. del. mest: 15; GENERAU ZAVAROVALNICA. D.D., U., KRŽIČEVA UL 3, UUBUANA INŽ. STROJNIŠTVA ZA KONSTRUKTORSTVO; do 25.09.04; št. del. mest: 2; RLASTER-I, D.O.O,, ŽIROVNICA 107. ŽIROVNICA EKONOMIST ZA ANALIZE IN PLAN.; do 22.09.04; TRGODOM N01., 0.0,0.. DEUVSKAC. 26, KRANJ EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO, FINANCE, RAČUN.; do 21.09.04; RS MINIS. ZA RNANCE - DAVČ^ NA UPRAVA RS. DAVČNI URAD KRANJ, SLOVENSKI TRG 2. KRANJ UNIV. DIPL INŽ. STROJNIŠTVA do 1709.04; ALPINA, D.D., STROJARSKA UL 2, ŽIRI do 25.09.04; št. del. mest; 2; PiLASTER-l, D.O.O., Ž^ ROVNICA107, ŽIROVNICA DIPL INŽ. STROJNIŠTVA; do 17,09.04; AERODROM, D.D., ZG. BRNIK 130A, BRNIK-AERODROM DIPL INŽ. RAČUNALNIŠTVA: do 09.10.04; št. del. mest: 2; I PLUS, D.O.O., KIDRIČEVAC. 75, ŠK, LOKA DIPL INŽ. TEHNOLOGIJE PROMETA; do 1709.04; AERODROM, D.D. ZG. BRNIK 130A, BRNIK-AERODROM UNIV. DIPL EKONOMIST do 1709,04; ALPINA, D.D., STROJARSKA UL 2, ŽIRI do 16.09.04; EUROCOM, D.O.O., SAVSKA C, 22. KRANJ PROR RAZREDNEGA POUKA; do 14.09.04; OŠ GORJE. ZG. GORJE 44A, ZG. GORJE DR. MEDICINE do 25.09.04; OZG KRANJ, OE ZD TRŽIČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČ do 29.09.04; št. del. mest: 2; OZG KRANJ, OEZD RADOVUlCA. ZD BLED, MLADINSKA C. 1, BLED do 29.09.04; OZG KRANJ, OE ZD KRANJ, GOSPOSVETSKA UL 10, KRANJ DIPL MEDICINSKA SESTRA; do 17.09.04; VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACUA RADOVUlCA, KO-PAUŠKAC, 10, RADOVUlCA Ostali pogoji, ki jih zahtevajo delodajalci, so objavljeni na ogiasni deski Zavoda RS za zaposlovanje. • Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Glinškova ul 12, LfuOljana enega do pet let od 4,05 do 4,55 odstotka, vezave nad pet let pa po spremenljivi obrestni meri od T + 0,45 odstotka do T + 1 odstotek. V Poštni banki Slovenije obrestujejo kratkoročne vloge po nominalni nespremenljivi letni obrestni meri (od 3,05 do 3,4 odstotka), vloge, vezane za čas od enega do treh let, po nespremenljivi (od 3,05 do 3,3 odstotka) ali spremenljivi obrestni meri (od T + 0,05 odstotka do T + 0,35 odstotka), vloge, vezane za več kot tri leta, pa le po spremenljivi obrestni meri (od T + 0,25 odstotka do T + 0,75 odstotka). Cveto Zaplotnik PIF-i tudi jesenski hit? PIF-i (Privatizacijski Investicijski Fondovi) so med najbolj iskanimi naložbami v BIH in to kljub temu, da so v zvezi Z njimi odprta številna vprašanja. To vlagateljev očitno ne moti, saj na obe bosanski borzi priteka vse več svežega denarja, predvsem iz Slovenije. Nora rast cen delnic PIF-ov se je začela letos spomladi, k Čemur je prispevalo veČ različnih dejavnikov. Slovenski kapitalski trg je dosegel nivo, ko večina delnic ni bila več tako podcenjenih kot nekoČ. Dobičkaleljni Slovenci so zato začeli iskati alternativne nalotbe. Glede na nepredvidljivo dogajanje na razvitih kapitalskih trgih, so kot primeren trg izbrali prav BIH. Zakaj? Poznamo jezik, poznamo številna podjetja, valuta je stabilna, delnice so podcenjene, ... Obenem je bil storjen napredek glede razpoložljivosti informacij o teh trgih in potencialnih naložbah. Povpraševanje po delnicah v BIH se je postopoma večalo, ponudba pa je ostala relativno omejena. Tečaji PIF-ov so postopoma rasli in letos so v povprečju krepko presegli 100-odstotno rast. Po pričakovanjih so se govorice o hitrih za-služJcih z bosanskimi delnicami hitro razširile med Slovenci in danes, ko so delnice PIF-ov bistveno dražje kot pred letom dni, se kar naenkrat večini zdijo izredno dobra nakupna priložnost. Pri vlaganju na dolgi rok je večina PIF-ov zanimiva za nakup tudi pri sedanjih cenah. To utemeljujem s tem, da je cena delnice marsikaterega PIF-a celo cenejša, kot je vrednost samo tržnega dela njihovega portfelja, ki pa običajno predstavlja le manjši del celotnega portfelja. Pri kakršnihkoli analizah PIF-ov se je potrebno zavedati nekaterih omejitev. Obstaja problem "realnega" ovrednotenja tržnih naložb, saj se z večino tržnih vrednostnih papirjev zelo malo trguje in zaradi njihove nelikvidnosti se postavlja vprašanje prave vrednosti. Pri vrednotenju netržnih vrednostnih papirjev pa je osnovni problem v tem, da je njihova vrednost težko določljiva. V številnih primerih so verjetno vredne manj kot znašajo njihove knjigovodske vrednosti, po katerih so ovrednotene v PIF-ih, zato je tudi primerjavo z knjigovodskimi vrednostmi PIF-ov potrebno jemati z rezervo. Na kratek rok je smiselnost vlaganja v PIF-e pri teh cenah veliko bolj vprašljiva in bolj podobna igri "Catch The Cash", pri čemer je v ospredju borzna psihologija in ne razumno vlaganje. Običajno se vsaka izjemno hitra in visoka rast tečajev na borzi zaključi z močnim padcem tečajev. Seveda je bosanski kapitalski trg specifičen in težko je reči, kaj se bo dogajalo. Veliko bo odvisno od večjih igralcev na obeh borzah. če se bodo ti odloČili za unovčevanje dobičkov in bi prišlo do malo večjega negativnega popravka tečajev, bi to lahko pomenil preplah med vse večjim številom nepoučenih investitorjev, kijih lahko zajame panika. Tako se kaj hitro lahko zgodi, da se bomo kar naenkrat znašli v prodajnem ciklu, ki mu ne bo videti konca. Eden ključnih momentov bo proti koncu letošnjega leta, saj veliko vlagateljev zaradi neobdavčitve kapitalskih dobičkov računa na prodajo delnic še v tem letu. Vlaganje na kratek rok je torej lahko v tem primeru dokaj tvegano, medtem ko so na dolgi rok in pri teh cenah PIF-i še vedno zanimiva naložba. Goran Dolenc GBD Gorei\jska borzno posredniška družba, d.d. Davčna uprava z novo direktorico Ljublana - Vlada je na četrtkovi seji na predlog ministra za finance za generalno direktorico republiške davčne uprave (Durs) imenovala Zvezdano Gr-žino, ki je to nalogo kot vršilka dolžnosti opravljala že od 10. junija. Gržinova, ki je diplomirana ekonomistka in specialistka za revizijo in svetovanje poslovanja, je od leta 1996 vodila Davčni urad Celje kot tretji naj- večji urad v državi, prej pa je bila zaposlena v podjetju Hme-zad Notranja trgovina in Hme-zad Interna banka ter v Službi družbenega knjigovodstva Slovenije, kjer je vodila tudi oddelek finančne inšpekcije. Kot je znano, je ministrstvo za finance razpis za direktorja Dursa objavilo trikrat - decembra lani ter aprila in julija letos. Na decembrski razpis so se pri- javili štirje kandidati, vendar nihče ni izpolnjeval pogojev. Na aprilskem razpisu se je za direktorsko mesto potegovalo osem kandidatov, vladna kadrovska komisija je kot najprimernejšo predlagala Janjo Holcman Babic, vendar minister tega predloga ni sprejel. Na julijski razpis sta se prijavila dva, vendar pa je eden od kandidatov kasneje prijavo umaknil. C.Z. Ns^ennnina okrog 10 evrov Porabili že ves denar Ljubljana - Pri nepremičninskem portalu Slo-nep so objavili podatke o avgustovskih najemninah poslovnih prostorov in stanovanj v Ljubljani in okolici. Povprečna najemnina za pisarne v Ljubljani je znašala enajst evrov za kvadratni meter, v njeni okolici pa deset evrov. Za najem kvadratnega metra trgovine in gostinskega lokala v mestu je bilo v povprečju treba odšteti trinajst evrov. Za garsonjero je najemnina znašala od 250 do 400 evrov oz. povprečno enajst evrov za kvadratni meter, za enosobno stanovanje od 250 do 450 evrov oz. devet evrov za kvadratni meter, za dvosobno od 120 do 950 evrov oz. devet evrov za kvadratni meter in za trisobna stanovanja od 500 do 2.000 evrov mesečno ali v povprečju deset evrov za kvadratni meter. C.Z. Krai\j - Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije je zaradi porabe razpoložljivega denarja včeraj prenehala z zbiranjem vlog za dodelitev finančnih spodbud za naložbe v starejše stanovanjske stavbe (z začetkom gradnje pred letom 1980). Po razpisuje bilo za izolacijo podstrešja ali strehe nad ogrevanim podstrešjem in fasade ter za zamenjavo in obnovo oken namenjenih 70 milijonov tolarjev. Za finančne spodbude so se lahko potegovali posamezniki, ki so etažni lastniki stanovanj in poslovnih prostorov v večstano-vanjskih stavbah ter lastniki stanovanjskih hiš, pri tem pa je bil pogoj, da so z izvedenimi deli prihranili pri ogrevanju najmanj 10.000 kilovatnih ur na leto, kar ustreza porabi tisoč litrov kurilnega olja. C.Z. Štiri milijarde dobička Kraiy - Nova Ljubljanska banka je v letošnjih prvih sedmih mesecih ustvarila 24,4 milijarde tolarjev čistih obrestnih prihodkov in 20,1 milijarde tolarjev neobrestnih prihodkov ter pri tem dosegla štiri milijarde tolarjev čistega dobička. Z bilančno vsoto, ki je na zadnji julijski dan znašala nekaj manj kot 1.773 milijard tolarjev, je kljub močni konkurenci zadržala vodilni tržni položaj v Sloveniji, hkrati pa je nadaljevala s prizadevanji za Širitev Skupine NLB na trgih jugovzhodne Evrope. Nadzorni svet NLB je na četrtkovi seji poslovanje banke ocenil kot solidno in v skladu z načrtom. C.Z. Sodelovanje z Italijani Kranj - Deželna banka Slovenije, ki je nastala z združitvijo Slovenske zadružne kmetijske banke in Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije, je prejšnji teden prodala 103.550 lastnih delnic ban^ Po-polare Friuladria iz Pordenoneja. Italijanska banka je s tem lastninski delež v Deželni banki povečala z enega na 5,47 odstotka, krepitev lastništva pa je tudi uvod v še tesnejše poslovno sodelovanje. Banka Friuladria bo Deželni banki zagotovila nekatere nove bančne storitve (trženje kreditne kartice American Express) ter ugodnejša posojila, skupno pa bosta nastopali tudi pri investicijskih projektih. C.Z. Torek, 14. septembra 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS »IS. STRAN V največjem gorenjskem sadovnjaku v Resju pri Mošnjah naj bi letos na 23 hektarjih pridelali okrog 650 ton sadja ali 250 ton več kot lani. Moši^e - Zgodi\je sadje že obirajo, pozne sorte pa bodo zaceli naslednji teden ali približno deset dni kasneje kot običajno. Cena za zgodnja jabolka prvega kakovostnega razreda je 150 tolarjev, za pozna še ni znana, odvisna pa bo od dogajanja na trgu, kjer imajo glavno besedo trye Veliki trgovci. Kot je povedala Tatjana Zupan, ki v Kmetijsko gozdarski zadrugi Sava Lesce vodi sadovnjak v Resju, letos pridelujejo sadje na 23 hektarjih površine, od tega je na 20 hektarjih v polni rodnosti, tri hektarje pa je Tatjana Zupan mlajšega nasada. Nasad je manjši kot lani, ko so zaradi pojava hruševega ožiga morali po-sekati drevje na treh hektarjih. Poleg te površine čaka na obnovo že od prej štiri do pet hektarjev, skupno torej sedem do osem hektarjev, od katerih naj bi jih predvidoma prihodnje leto slabo polovico zasadili s sortama zlati delišes in idared. Za zlati deli-šes so se odločili zato, ker so nekatere jablane te sorte v rodnem nasadu že zelo stara, idared Najdonosne slovenski posebni ajemni sklad v adnjih treh letih - o « o .,1 M J KD pa je najprimernejša za predvideni teren in pri nas še vedno tržno zanimiva sorta Pri obnovi pričakujejo tudi državno podporo. Letos naj bi pridelali okrog 650 ton sadja (jabolk in hrušk), medtem ko so ga lani zaradi hruševega ožiga in suše manj kot 400 ton. "Sadje je na splošno bolje obrodilo, mlajši nasadi pa so leto dni star^Ši in tudi že bolj rodni," je povedala Tatjana Zupan in poudarila, da je bilo letos za razvoj škodljivcev in bolezni zelo ugodno leto, saj je v štirih spomladanskih in poletnih mesecih padlo kar dve tretjini običajne letne količine padavin. "Sadja zaradi tega nismo nič več škropili kot ponavadi in kolikor ga lahko v okviru integrirane pridelave, vendar pa je bila zaščita težja, saj se je zgodilo, da nam je celo zmanjkalo suhih dni, primernih za škropljenje. V zgodnjem poletju je nasad prizadela tudi toča, vendar ni povzročila večje škode," je dejala Tatjana Zupan, vsekakor zadovoljna, da se letos ni ponovno pojavil hrušev ožig in da so se vsi, ki delajo v sadovnjaku, dobro navadili preventivnega razkuževanje orodja in strojev. Ker je bilo letos poleti veliko hladnega vremena, je sadje zorelo počasneje in tudi z obiranjem so začeli približno deset dni kasneje kot običajno. Zgodnje odpornejše sorte, kot so alk-mene, lord in james grieve, so že obrali, ob koncu minulega tedna so obirali jabolka sorte el-star, naslednji teden bodo začeli še pozne sorte, takrat pa bodo potrebovali tudi večje število obiralcev. Cena za zgodnja jabolka prve kakovosti je 150 tolarjev, za drugo 100 in za tretjo 50 tolarjev. Cena za ozimnico še ni znana, odvisna bo od dogajanja na trgu, tudi letos pa bodo v okviru gorenjskega sadjarskega društva sprejeli priporočene cene. Zgodnje sadje že obirajo. Večino sadja bodo poskušali prodati jeseni, napolnili pa bodo tudi hladilnico, v kateri je prostora za dvesto ton. Razmere na trgu bodo letos drugačne kot lani, Slovenija je članica Evropske unije in pri trgovanju s sadjem na enotnem evropskem trgu ne bo več ovir - ne za slovenske in ne za tuje trgovce (kupce). V Resju računajo predvsem na kupce iz sosednje Avstrije, ki so že doslej zaradi nižje cene kupovali sadje v Sloveniji, vendar so ga lahko uvozili le določeno količino. Letos te omejitve ne bo več. Cveto Zaplotnik Reforma ne bo tako huda Krai\j - Spremembe evropskega tržnega reda za sladkor predvidevajo znižanje cene sladkoija za 33 odstotkov, hkrati pa ob odpravi nekaterih dajatev in uvedbi neposrednih plačil tudi 15-odstotno znižanje cene sladkorne pese. V Evropski uniji bodo o predlogu odločali oktobra, direktor ormoške tovarne sladkorja Jurij Dogša pa je prepričan, da spremembe ne bodo tolikšne in da so v ozadju veliki porabniki sladkoija, predvsem multinacionalke za izdelavo brezalkoholnih pijač. Pridelovalce je pozval, da naj tudi prihodnje leto pridelujejo peso v čim večjem obsegu, saj se do takrat pogoji pridelovanja ne bodo spremenili. Pomembno pa bo zniževati stroške in povečati donose. C.Z. Z GLASOM DO BOUŠE ZELENJAVE Kompot iz bučk^ posejemo motovileč, pokrijemo papriko Letos so na našem vrtu med stranimo tudi sredico. Bučke za- bolj rodnimi rastlinami prav gotovo bučke. Te rastejo tako hitro, da jih ne moremo sproti pojesti. Shranimo jih lahko tudi tako, da iz njih naredimo kompot, ki je po okusu še najbolj podoben ananasovemu. Pri dveh kilogramih bučk, potrebujemo še kilogram sladkorja, eno limono, tri četrt litra belega vina, skorjo cimeta in nekaj klinČkov. Bučke operemo, jim s strganjem ali lupljenjem odstranimo kožico in jih narežemo na manjše kose. Pri starejših bučkah od- lijemo z vodo, dodamo sladkor in pokrijemo. Vse skupaj pustimo pokrito približno šest ur, da se sladkor stopi. Potem tej mešanici bučk in sladkorja dodamo vino, cimet ter klinčke in pustimo, da vre približno deset minut. Nato z vročo zmesjo napolnimo kozarce in jih dobro zapremo. Veselje? Mačka je na vrtu ujela miš. Motovileč sejemo na stalno mesto Prvi motovileč, ki smo ga sejali sredi avgusta, je že vzkalil. Ker pa je vsako leto malo drugačno vreme in ker želimo motovileč zagotovo imeti tja do spomladi, ga bomo zdaj posejali še enkrat. Eden od obeh nam bo tako gotovo prinesel dober pridelek, torej ali tisti, ki smo ga sejali avgusta ali pa septembrski. Motovileč, ki sodi med solate, je sicer zelo hvaležna rastlina. Svežega narm'eč lahko jemo tudi čez zimo, če le ni preveč snega, ki bi nam preprečil dostop do motovilca. Kali zelo dolgo časa, od 20 pa do 25 dni. Med bolj znanimi sortami so holandski motovileč, motovileč žličar in ljubljanski motovileč. Za pozimi sta najboljši avtohtoni sorti motovileč žličar in še zlasti ljubljanski motovileč. Motovileč sejemo na stalno mesto in to na redko, da ima posamezna rastlina dovolj prostora in lahko zraste. Med vrstami naj bo približno 15 centimetrov prostora, med posameznimi rastlinami pa sedem centimetrov. Če želimo, da nam motovileč hitreje kali, ga za osem dni pokrijemo z vrtno kopreno. Prvi motovileč bomo lahko jedli predvidoma v začetku novembra. Ko se bodo začeli hladni dnevi, ga bomo spet pokrili z vrtno kopreno, da mu bo topleje in bo bolje rasel. Pokrit s kopreno je tudi zaščiten pred umazanijo in ga zato lažje očistimo. Dodatna delitev kvot Kmetije in posestva, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, bodo prejela še dodatno mlečno kvoto. Kraixj - Agenc^a za kmetyske trge in razvoj podeže^a jim bo dodatno kvoto dodelila po uradni dolžnosti do konca oktobra. Dodatna delitev je pomembna za to, da bodo lahko uveUav^ali mlečno premyo in dodatno plačilo za vse mleko, ki so ga v minulem mlečnem letu oddali v mlekarno ali prodali na domu. Kot je znano, je agencija ob koncu letošnjega avgusta nacionalno mlečno kvoto razdelila med rejce in jim izdala 11.844 odločb, od tega 8.363 za oddajo mleka v mlekarno, 2.878 za oddajo in neposredno prodajo in 603 odločbe samo za neposredno prodajo. Med kmetije in kmetijska posestva je razdelila 453 tisoč ton kvote za oddajo mleka v mlekarno in 19.605 ton za neposredno prodajo, skupno torej 472.605 ton oz. 50 tisoč ton manj, kot je v lanskem mlečnem letu znašala dejanska količina oddanega in prodanega mleka. Medtem ko so rejci za neposredno prodajo dobili celotno kvoto, pa so jim "mlekarni-ško kvoto" zaradi oblikovanja 3-odstotne nacionalne rezerve, prestopnega leta in razlike med izpogajano kvoto in dejansko količino oddanega mleka v mlečnem letu 2003/2004 zmanjšali približno za desetino. Da bi zmanjšali to razliko oz. jo izničili, je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru veljavnega pravnega reda Evropske unije pripravilo več možnih rešitev in zaprosilo za mnenje tudi Evropsko komisijo. Mnenje, ki ga je prejelo 3. septembra, dopušča rešitev, po kateri bo možno rejcem dodeliti še kvoto za razliko do oddane količine v lanskem mlečnem letu. Agencija bo dodatno delitev mlečnih kvot izvedla tako, da bo rejcem k že izdanim odločbam do konca letošnjega oktobra izdala dopolnilne odločbe. Izdala jih bo po uradni dolžnosti, kar pomeni, da rejci za to ne bodo imeli dodatnih obveznosti in stroškov. Cveto Zaplotnik Po podatkih The Wall ^Stfl^ Journal Europe* § se je posebni vzajemni \ sklad že | osemkrat uvrstil na ' prvo mesto med primerljivimi invfiticQskimi skladi v svftu, glede na ustvarjen letni donos. * Tbe Rtut^» Ca Predstavitev varovalnih gozdov Preddvor - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in kranjska območna enota Zavoda za gozdove Slovenija bosta jutri, v sredo, z začetkom ob pol osmih zvečer v prostorih Občine Preddvor predstavila r • O o FONDPOLICA i ■ Varčevanje v posebnih vzajemnih skladih Qau\eo. RastKo m KD Bor-:: lahko dopolnite z življenjskim zavarovanjem, kar vam omogoča Fondpolica. Informacije na www.slovenica.si ali 080 30 30. KD lastnikom in drugim zainteresiranim predlog za razglasitev varovalnih gozdov in gozdnih, naslednji torek (21. septembra) ob enaki uri pa bo predstavitev še v prostorih občine v Tržiču. Kot je znano, na ministrstvu pripravljajo predpis, s katerim bo vlada razglasila varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom ter določila režim gospodarjenja, izhodišča za omejitev uživanja lastninske pravice in za izračun morebitnih upravičenj (odškodnina, davčna olajšava, odkup gozda). Na kranjskem gozdnogospodarskem območju naj bi za varovalne razglasili 7.687 hektarjev in za rezervate 340 hektarjev gozdov. C.Z. Čebelarji preložili protest Ljubljana - Čebelarska zveza Slovenije je zaradi kritičnih razmer v čebelarstvu, ogroženosti kranjske čebele in nezadovoljstva pri pogajanjih z vlado napovedala za ta četrtek protestni shod Čebelaijev pred vladnim poslopjem v Ljubljani. Protesta ne bo, zveza gaje zaradi pripravljenosti vlade za nadaljnja pogajanja preložila za en teden, na 23. september, v primeru, da bo dotlej prišlo do sprejemljivega dogovora, pa ga bo preklicala. Upravni odbor čebelarske zveze je na Četrtkovi seji ugotavljal, da vladni sklep o sofinanciranje zamenjave matic v prihodnjem letu pomeni delno izpolnitev Čebelarskih zahtev za leto 2005, nikakor pa ne rešuje problema letos izpadlih podpor. Ob tem, ko so imenovali pogajalsko skupino, pričakujejo čim prej nova pogajanja z vlado. C.Z. Pokrijemo papriko Te dni je ponoči že tako hladno, da se papriki ne godi več najbolje. Zato smo jo pokrili z vrtno kopreno, pokrita pa nam bo dala pridelek še vse tja do zime. Ko bodo napovedali slano, pa jo bo treba pokriti še s polivinilom. Monika in Mateja Bertoncelj ter izdelke domače in umetnostne obrti. Tržnica kmetijskih pridelkov Železniki, Žiri - Razvojna agencija Sora vabi v soboto dopoldne na tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov blagovnih znamk Dedek Jaka in Babica Jerca. Tržnica bo hkrati v Železnikih ob bazenu in v Žireh pred zadružnim domom. Ponujali bodo kruh iz krušne peČi, piškote, pecivo, sir, skuto, skutne namaze, smetano, maslo, kajmak, med in izdelke iz medu, žganje, liker, zelenjavo z ekoloških kmetij C.Z. y^rf! . VM) zaupanje ima ime - vzajemni skladi KD www.kd-group.si cObvmtments cU.^» Ceiovika cesta 206. X>00 yu&üaoa, upravt)« posebne V2diemr>« sklađt Gaüieo (uravnottter). RasUo (dftniiki) m KD Borvd (obveznitki). Prospekti posebnih v7i|emfüh sMedoy v (iprw^r^ KD I#¥e$tmei4s d.oA. so mtć delovnim čdsom brezplačno m voljo i>a sedežu družbe, na vpisnih mestih In prt vseh pogodbenih partnerjih, ki spre^eiMlo pristopne Ixjave. Vftsna mest« In po^edber» parterji so ob|avi;em na spfetnih straneh www.kd'Qroup.si, k|er so v elektronski obliki dostopni tudi polletno in ietno poročto ter prospekti vzajemnih sUadm KD. Vta^ateQ (ma pote« pr^pekta pravico tu« do brez^nega izvoda letnega tef polletnega poročila. Realizirani pretekfi donosi niso zagotovBo u donose v prfl^odnostt. Glbai^e vrednosti točke posameznega vz^mnega sklada j» v veiik! meri odvisno od stanja na trgu vrednostnih paptrjev. Vrednost točke lahko raste aH pada. zato so tudi prthodr^ dono« Mu> vttit aH t^ kot v pret^fosti Tekoči podatki so dnevno objav^eni v časnikih Delo« Dnevnik» rmance in Večer. Vstopna provizija zna&a za posebna vzajemna ski^ Galitoe in Rastto ^ za pAi^ vzaiemni sklad KD B lovanje. Skupina za ugotavljanje potreb je obiskala tri bolnišnice v Vladikavkazu in eno v Besianu. Kar 215 od 330 hospitalizi-ranih ranjenih in v dramatičnih dogodkih prizadetih otrok je namreč v okrožni bolnišnici v Vladikavkazu, Unicef pa proučuje tri področja nujne pomoči, za katero so zaprosile ruske oblasti in sicer zagotavljanje osnovnih medicinskih potrebščin, psihosocialna pomoČ za otroke in družine ter pomoč na področju izobraževanja otrok. Rdeči križ Slovenije je o dogodkih s talci izrazil sočutje s svojci žrtev brezumnega terorističnega dejanja v Besianu. RK Slovenije obžaluje in žaluje za vsemi življenji, ki so se končala v nesmiselni vojni. Da, vojni, kajti terorizem je nova oblika vojne, kjer manjšina ustrahuje večino in so civilisti samo sredstvo, ki ga teroristi uporabijo za dosego svojih ciljev. Naj bodo ti cilji in motivi kakršnikoli, nobeden od njih ne more opravičiti nasilja nad civilisti in uničevanja človeških življenj. Še sporoča RKS. Dodaja, da so edina uspešna bitka zoper terorizem pogajanja, iskanje miroljubnih rešitev v osamosvojitvenih gibanjih, poslušanje in iskanje ravnotežja na tanki brvi, ki loči mir od voj- v ne. Sklicuje se na.Ženevsko konvencijo za zaščito civilistov, tudi v primerih, ko ena stran drugi ne priznava statusa vojskujoče se sile. Rdeči križ je del svetovnega gibanja za mir, zmanjšanje trpljenja in izključenosti. Aktivna miroljubna politika je vgrajena v njegove temelje, zato zagovaija stališče, naj se namesto z orožjem spori rešujejo na miroljuben način. Tudi Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca je objavila poziv za zbiranje denarnih sredstev za pomoč žrtvam. Zbrali naj bi 865 tisoč švicarskih frankov, namenili pa naj bi jih zlasti programom zdravljenja, psiho-socialni pomoči dva tisočim prizadetim žrtvam in njihovim svojcem. Rdeči križ Slovenije se pridružuje pozivu mednarodne federacije in prosi vse, ki želijo pomagati, da denar nakažejo na račun RK Slovenije: 02922-001983742, sklic na 4015, s pripisom "za Beslan". Zbrana sredstva bodo poslali medna- v rodni federaciji v Ženevo. Tragični dogodki v Besianu so pretresli tudi člane Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki je prejšnji teden pred veleposlaništvom Ruske federacije v Ljubljani prižgala sveče v spomin na nedolžne žrtve in tako izrazila svoje sočutje s svojci umrlih in nestrinjanje s takšnimi dejanji teroristov. Danica Zavrl Žlebir Zbiranje denarja za ultrazvok se nadaljuje Bled - Pobudnik akcije za zbiranje prostovoljnih prispevkov za novo ultrazvočno napravo za preiskave srca in ožilja za jeseniško bolnišnico Rotary Club Bled je 11. septembra v Festivalni dvorani pripravil dobrodelni koncert. Podarila sta ga Trio Lorenz in Blejska baletna šola. Ob tej priložnosti je predsednik kluba Jože Kotnik povedal, da so doslej prodali skoraj polovico od 65 slik, ki so jih darovali likovni ustvarjalci z zgornje Gorenjske. Zbrano je bilo okoli 3 milijone tolarjev, prav toliko pa so obljubile prispevati zgornjegorenjske občine, ki se jim je pridružila še občina Cerklje. Prav tako so umetniška dela prispevali akademski slikarji. Licitacijo bodo Balerine Blejske baletne šole pripravili do konca letošnjega leta. Nakup ultrazvočne naprave, stala bo okoli 35 milijonov odziv donatorjev in računajo, da bodo zbrali tolarjev, je predviden v januarju ali februarju približno četrtino manjkajočega potrebnega prihodnjega leta. Rotarijanci upajo na nadaljnji denarja. Mendi Kokot Torek, 14. septembra 2004 AVTOMOBILIZEM/ matjaz.gregorjc@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Test: Nissan Micra 1.5 dCi Acenta NA KRATKO Francoski šanson za japonsko žuželko Francoski Renault je s strateško zvezo, sklenjeno s še pred nekaj leti bolehnim japonskim Nissanom, očitno zadel v črno. Poslovne številke se izboljšujejo, evropsko bolj dopadljivi pa so tudi Nissanovi avtomobili. Res je seveda tudi to, da Francozi niso stali križem rok, ampak izdatno pomagali. Francosko srce za japonsko žuželko. Tako se je zgodilo tudi v primeru Nissanovega najmanjšega šlirikolesnika, pred dobrim letom nove micre, ki je marsikoga navdušila že samo s svojo navihano zunanjostjo, v stilu dobrodušne žuželke. In da ta žuželka zares brenči, so poskrbeli Renaultovi kirurgi, ko so iz svojega priljubljenega clia vzeli 1,5-litrski turbodizelski motor in ga presadili pod motorni pokrov micre. Francoski stroj se v japonskem okolju (resnicaje ta, daje micra japonska samo po rodovniku, izdelujejo pa jo v Nissanovi britanski tovarni in dobršen del avtomobila je bil razvit na tleh stare celine) dobro znajde, saj tudi v izvedbi z večjo zmogljivostjo 82 konjskih moči premore dovolj veliko zalogo navora, da vozniku ni treba prepogosto posegati po prestavni ročici. Turbodizelski štirivalj-nik s sodobno tehnologijo vbrizgavanja goriva po skupnem vodu vsaj v ožjem delovnem območju ni preglasen, trušč začne naraščati le pri višjih hitrostih in že postaja nekoliko moteč, medtem ko je prijetna posledica nedvomno skromnost pri porabi, ki je v povprečju lahko celo manjša od 5 litrov. Predvsem pa je micra s tem pogonskim strojem nezahteven in lahkotno vodljiv avtomobil, ki kot nalašč bolj pristaja ženskim kot moškim vozniškim rokam; pravzaprav se močnejša polovica vozniškega občinstva za volanom te štirikolesne žuželke počuti kar nekako okorno. 4 Majhen zunaj, majhen znotraj. Micra s svojimi zunanjimi merami komaj dohaja svoje najbližje tekmece, od katerih se nedvomno loči po svoji izvirni obliki. Visoko dvignjena žarometa, okroglolične karoserijske linije in drobne zadnje luči ustvarjajo videz prijaznega hroŠčka, zato tudi v potniški OCENA (★ slabo - *★★★★ odlično) Zunanjost: Notranjost: Udobje: Motor: Vozne lastnosti: Varnost (Euro NCAP): Končna ocena: ★★★★ ★★★★ ★★★★ TEHNIČNI PODATKI Mere:......... d. 3,715, š. 1,660, v. 1,540 m, medosje 2.430 m Prostornina prtljažnika:..................... 551/371/584 I Teža (prazno v./dovoljena):.................. 1030/1510 kg Vrsta motorja: ......................štirivaljni, turbodizelski Gibna prostornina:............................1461 ccm Največja moč pri v/min: .............60 kW/82 KM pri 4000 Največji navor pri v/min: .....................185 pri 2000 Najvišja hitrost:.............................. 170 km/h Pospešek 0-100 km/h:...........................12,9 s Poraba goriva po EU norm.: ...........5,4 1/4,0/4,5 1/100 km Maloprodajna cena:..........................3.176.621 SIT Uvoznik:..................Renault-Nissan Slovenija, Ljubljana kabini ni pričakovati prostorskih čudežev. Za volanom se sicer sedi precej udobno, tudi sedeža sta odmerjena tako dobro, kot bi bila prenesena iz večjega avtomobila, toda potnikom na zadnji klopi je tako tesno, da so najbrž srečni, če vožnja ni predolga. Tudi v prtljažniku je prostora le za najnujnejše, kajti 251 litrov osnovne prostornine je mogoče povečati z vzdolžnim pomikom zadnje klopi naprej, a potem zadaj ni mogoče stlačiti potnikov. Elektronika na pohodu. Micra ni posebna samo zaradi svoje nabuhle karoserijske pločevine, ampak tudi zaradi nekaterih tehničnih posebnosti. Taksna je na primer tako imenovani inteligentni ključ, ki je ponujen v serijsko opremljenost boljših in dražjih nivojev. Namesto običajnega kontaktnega ključa avtomobil odklepa majhna ploščica, kar olajšuje odpiranje vrat, ko so roke polne nakupovalnih vrečk. Za zagon motorja ploščice niti ni treba potiskati v odprtino, a gorje jo kje pozabiti. Ze tako ali tako je s ključem tudi nekaj križev, na primer pi- Prvi za izbirčne, drugi za skromne Hyundai prihaja na slovenski trg z novim Tucsonom in osveženim Atosom. Največji južnokorejski avtomobilski proizvajalec Hyundai, ki tudi na evropskem avtomobilskem zemljevidu zaseda vse večji prostor, letošnjo jesen pošilja na ceste dva sveža modela: športnega terenca tucson in mestnega malčka atos prime. je pri obeh motorjih mogoče omisliti tudi štiristo-penjsko avtomatiko. Osnovna izvedba je na voljo le s pogonom na prednji kolesi, medtem ko imajo vse druge različice sodobni elektronsko nadzorovani štirikolesni pogon, ki deluje s pomočjo tipal na kolesih in elektronike in s pomočjo sklopke po-razdeljuje navor tako, da ga ima več kolo z boljšim oprijemom. Pogonski sklop ima novost - stikalo za izključitev elektronske asistence, kar spremenljivo razmerje porazdelitve moči spremeni v stalno razmerje 50:50 na prednjo in zadnjo os, predvsem za premagovanje blatne ali zasnežene vozne podlage. Cene se gibljejo od 4,19 do 5,44 milijona tolarjev. Po odsotnosti bo kot najmanjši Hyundaijev avtomobil ponovno nastopil atos prime z delno spremenjeno zunanjostjo in novim 1,1-litrskim bencinskim Štirivaljnikom s 43 kW/59 KM. Atos prime je na voljo z dvema nivojema opreme, osnovni je precej skromen in ima temu primerno Tucson nadaljuje Hyundaijevo uspešno zgodbo z že znanim terencem santa-fejem, razvit pa je bil predvsem s ciljem odločnejšega zoperstavljanja naraščajoči konkurenci v tej priljubljeni skupini. Odločno športno zasnovana zunanjost dokazuje, da so tudi pri Hyundaiju v celoti ujeli evropski okus, kljub manjšim zunanjim meram pa je v notranjosti predvsem na račun večje medosne razdalje dovolj prepričljiva potniška kabina. V zadku je ne ravno razkošen 325-litrski prtljažnik povečljiv na 805 litrov, ki ga zapirajo dvižna prtljažna vrata z možnostjo ločenega odpiranja samo steklenega dela. Povečanje prtljažne prostornine je enostavno, s podiranjem deljive sedežne klopi se slednja pogrezne v dno. Armaturna plošča je pregledna, vsa nujna stikala na dostopnih mestih, poleg tega pa je v notranjosti vrsta uporabnih odlagalnih polic in predalov. Tucsona poganja 2,0-litrski bencinski motor s tehnologijo CVVT (stalnega prilagajanja odpiranja kota sesalnih ventilov), ki razvije 104 kW/143 KM, ali 2,0-litrski turbodizelski motor CRX)i, z neposrednim vbrizganjem goriva z 82 kW/ll 1 KM. Poleg petstopenjskega ročnega, si tudi ceno, ki znaša 1,66 milijona tolarjev, medtem ko je pri višjem s ceno 1,89 milijona tolarjev vključena tudi klimatska naprava. Pri Hyundai Avto Tradeu, ki pri na skrbi za to južnokorejsko znamko, imajo s tucsonom in atosom prime enaka prodajna pričakovanja, letos za vsakega pričakujejo 60, prihodnje leto pa po 180 kupcev. Matjaž Gregorič skanje opozorilnika, bog si ga vedi zakaj, ali obvezno dodatno pritiskanje na majhne gumbke na kljukah in podobno. Elektronska navlaka namreč lahko nakoplje tudi kakšno nevšečnost, a pri micri najbrž velja, da < je treba podrobno prelistati knjigo z navodili za uporabo. Počutje za volanom je sicer dobro, le za manj plastičen videz armaturne plošče in bolj domiselne notranje obloge bi se morda dalo poskrbeti. Francosko-aziatska naveza. Zavezništvo na francosko japonski osi se je pri micri s tur-bodizelskim motorjem skoraj v vseh pogledih obneslo, a glej ga zlomka, zalomilo se je pri ceni; micra bi bila pri spogledovanju z denarjem namreč rada večja, kot je v resnici. Matjaž Gregorič Porsche med niUvrednejšimi Po mnenju vodilne svetovalne agencije Interbrand si je proizvajalec športnih avtomobilov Porsche iz Stuttgarta zagotovil mesto med 100 najvrednejšimi znamkami na svetu. Njegova vrednost naj bi bila okoli 2,93 bilijona evrov, kar ga uvršča na 74. mesto, pri tem pa Interbrand izpostavlja več dejavnikov, zlasti visoko stopnjo avtentičnosti. Med devetimi nemškimi svetovno najvrednejšimi znamkami so ob Porscheju Še Štirje avtomobilski proizvajalci in sicer Audi, BMW, Mercedes-Benz in Volkswagen. Oplov pohod proti vrhu Najhitreje rastoči znamki manjka smo še ščepec do skupnega drugega mesta. Nov Audijev muzej Nemški Audi bo ta teden uradno odprl nov muzej v mestu Zwickau, kjer bodo predstavljeni številni modeli iz bogate zgodovine te nemške avtomobilske tovarne, ki se je začela pisati prav v tem mestu z znamko Horch. Zato tudi ni naključno, da muzej nosi ime ustanovitelja Audija Augusta Horcha. Muzejska zbirka je v novi zgradbi, ki so jo urejali dve leti in vanjo vložili 6,6 milijona evrov. Zanimivo je tudi, da se bo odslej nekdanja Walter Rathenau Strasse, kjer stoji muzej, imenovala Audi Strasse. Čeprav je večina uvoznikov avtomobilov s prodajo v letošnjih osmih mesecih bolj zadovoljna kot v enakem lanskem obdobju, si roke najbolj zadovoljno manejo Oplovi prodajalci. Po statistiki, ki jo za slovenske uvoznike in distributerje pripravlja podružnica podjetja Jato Dynamics, namreč Opel napada drugo mesto med vsemi znamkami, s čimer so naredili največji letošnji skok navzgor. Ob skupni prodaji v prvih dveh letošnjih tretjinah, ki je dosegla številko 45.928 (lani v osmih mesecih 39.106 novih avtomobilov), se je na prvem mestu po pričakovanjih obdržal Renault, ki je z 11.875 avtomobili in s prodajnim plusom celo povečal tržni delež. Bolje je šlo tudi dru-gouvrŠčenemu Volkswagnu (4.716), ki pa ima komaj še omembe vreden naskok pred Oplom (4.703), ki je očitno v siloviti prodajni ofenzivi. Drugačna je slika pri četrtouvrščenem Peugeotu, kjer so se morali sprijazniti tako z izgubo stopničke kot tudi s slabšo prodajo, medtem ko je francoski sorodnik Citroen (3.488) količinsko napredoval, a rahlo izgubil pri tržni pogači. Nekoliko se krepi tudi šesti Fiat, ki pa je že daleč za prvo peterico, sedmo mesto pa pripada najbolje uvrščeni neevropski znamki Hyundai, ki ji gre letos prav tako bolje kot lani. Preostanek deseterice si delijo Ford, Toyota in Seat, v vzponu je Chevrolet (lani kot znamka Dae- woo), dvanajsti je kot najvišje uvrščena prestižna znamka Audi in tik za njim Škoda, ki se po menjavi uvoznika nikakor ne uspe pobrati. Štirinajsto in petnajsto mesto sta rezervirani za japonski lastovki Mazdo in Hondo, sledi BMW, za njim Nissan, proti pričakovanjem slabo Mercedes-Benz, dvajseterico pa zaključujeta Suzuki in Kia. Ob tem, da se glavnina prodaje vse bolj očitno seli k nižjemu in spodnjemu srednjemu razredu, je zanimivo, daje bilo letos pri nas registriranih že kar nekaj eksotičnih ali vsaj zelo dragih štirikolesniko\". med drugim 24 jaguarjev. 18 porschejev, trije hummeiji in po en bentley, buick, ferrari in maserati. Matjaž Gregorič Avto po izboru žensk Prvi septembrski dan se je začela akcija iskanja jeklenega za-peljivca - avta po izboru žensk, ki jo organizira Delo Revije. V prvem krogu so avtomobilski uvozniki na povabilo organizatorja že pred poletjem prijavili 25 avtomobilov, ki so na slovenski trg prišli v zadnjem letu in v katerih bi želeli videti tudi ali predvsem voznice. V drugem krogu so finaliste na osnovi katalogov izbirale znane Slovenke, zmagovalca pa je do 15. oktobra dovoljeno izbirati izključno ženskam prek glasovnic v revijah, prek SMS-ov, telefonske linije 090, v živo na radijskem programu in na spletni strani. M. G. h tf) O § z AVTO KAŠ>mC C S^encur,"tel: ^4/279-00-00 www.avtokacliveojk.sl Janez Kadfvec s.p.. Pipanova c. 46, Šenčur HYunoni ić (A Z M Ul I o Z Q O O 3 SALON VOZIL • POOBLAŠČEN ^SERVIS UŠINA HYunoni a 0) U C 5 u. as C 3 Prodaja vozil: 04/ 50 22 000 Gosteče 8, 4220 Škofja Loka WWW.avtÖ-IUSina.Si d.0.0. Alpska 43,4248 LESCE, 04/53 53 800, www.avto.net/mony HYUnORI Rablj ena vozila Deloini čas: med tednom: od 7. do 19. ure sobota: od 8. do 13. ure, e-mail: igor.pogacnik@a-l.si Znamka in tip Opel Astra 1,6 kar. Renatilt Megane 1,6 sv Lada Niva 1,7 Fiat Brava l,6sx sv,cz,es,air Ford escort 1,4 sv,cz,air,r Renault Megane 1,6 RN sv,cz,air Renault Qio 1,2 2xair,sv,cz,es Renault Clio 1,2 2xair Renault Twinge 1,2 es,r R megane Coupe 1,6 2xair,sv,cz,es,eo Ren.Laguna 1,6 16vk,2xair,sv,abs,cz R Clio 1,2 16v air k,4air,abs,sv,cz,es FiatPunto 1,2 3v k,2xair,sv,cz,es,r Letnik-barva 1995 bela 1996 rdeča 2001 bordo rdeča 1996 bela 1999 modra 1998 met modra 1998 bela 2000 rdeča 2001 rdeča 1998 rumena 1998 bela 2002 rdeča 2003 modra Cena v Sit 630.000,00 730.000,00 799.000,00 880.000,00 890.000,00 890.000,00 1.040.000,00 1.099.000,00 1.270.000,00 1.290.000,00 1.720.000,00 1.820.000,00 1.890.000,00 RENAULT www.alpetour-remom.si Za vozila z garancijo vam jamčimo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 82 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CEm VLEKO ALI POPRAVILO ♦ DO 12 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO LEGENDA: • G: VOZILO Z GARANCIJO -K: KLIMA - SV; SERVO VOLAN - CZ: CENTR-AIAO ZAKLEPANJE • R: RADIO - ES: EI.RKTR DVIG STEKEL - AIR: AIRBAG mm DliDir D.D. ICRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, UUBUANSKA 22 Rabljena vozüa: 04/20 15 240, Centrala: 04/20 15 215 Vse za vaš avto na enem mestu: ♦ Prodaja vozi] Renault ♦ Zavarovanje in registracija vozil ♦ Vzdrževanje vozil ♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil ♦ Najem vozil ♦Tehnični pregledi osebnih, ♦ Prepis vozil tovornih in priklopnih vozil 1 GORENJSKI GLAS «18. STRAN REKREACIJA / info@g-glas.si Torek, 14. septembra 2004 Problem ljubiteljev rolanja na Gorenjskem je za vse isti: na cesti ni varno, pločnike delijo s pešci, kolesarske steze s kolesarji. Še najbolj varno in enostavno je rolanje po velikih, praznih parkiriščih trgovskih centrov ter tovarn. • ■'K'S \ jr. v V gumni štiriinpolletna Maruša iz Zgori\jih Bitei^j, ki se je ne- ugnano 'poganjala' čez skakalnico, vijugala med plastičnimi stožci. Kdaj je pristala na kolenih, včasih na zadnji plati. Izpod čelade so gledali svetli kodri in dekletce je neustrašeno nadaljevalo z rolanjem. Njena mama Suzana pa se je na prigovarjanje koordinatorja rolar-skega žura in učitelja rolanja Mateja Krempla opogumila, iz prtljažnika avtomobila 'pričarala' rolerje ter se preizkusila na poligonu. Prislužila si je pico. Tokratne Šole rolanja in skupinskih iger se je največ udeležilo naključnih mimoidočih. Prevladovali so malčki, nekaj najstnikov, celo dve, tri mamice, očetje so pa bolj čepeli ob robu označenega prostora za rolanje ter celotno zadevo spremljali iz zakulisja. Anina je mladim nadebudnim roleristom z nekaj stavki razložila, kako bo potekal hitri tečaj rolanja. Krai\j - V soboto je na parkirišču trgovskega centra na Savskem otoku v Kranju potekala Šola rolai^a in skupinske igre. Sobotni dopoldanski program pred Supernovo je sestavila ljubljanska Strokovna Šola rolanja in drsanja Lucky Luca. Naj- bolj je stvar zanimala starše z majhnimi otroci. Malčki so lahko izbirali med učenjem rolanja in skupinskimi igrami (tekmovanje v spretnostni vožnji, roler-ski poligon, in-line hokejski trening in kasneje turinir). Dopoldanski živ žav na parkirišču pa so poleg rolanja popestrile tudi številne nagrade sponzorjev. Zabavno in sproščeno Starejši so bili bolj oprezni. Le redki so se odločili, da poskusijo. Med njimi sta bili najbolj po- Rolanje je zanimivo Trenerja, učitelja in animatorja rolanja Mateja Krempla smo med drugim vprašali, kako izgleda hitri tečaj, ki so ga pripravili za tokratne obiskovalce. "Tečaj je sestavljen iz varne vožnje, udeleženci pa se bodo naučili precej načinov zaustav- premagane razdalje v Četrtega Slovenskega alpskega maratona se je letos udeležilo 231 tekačev iz desetih držav. Vreme je bilo sončno, Preddvor, Jezersko - Klub Trmastih iz Preddvora je organiziral že četrti Slovenski alpski maraton (SAM). Tekači so tekli na treh razdaljah. Najdaljši 50-kilometrski tek se je začel v Preddvoru pred osnovno šolo in končal na Jezerskem. Pot je tekače vodila do Tržiča, kjer je sledil vzpon na planino Kofce. Od Tržiča do Jezerskega je tekmovalce vodila planinska pot, zadnje kilometre pred ciljem pri PlanŠar-skem jezeru pa so tekli spet po pogoji na progi za tekače in tekačice ugodni. makadamu. Udeleženci 35-kilo-metrskega teka so štartali v Tržiču, cilj pa je bil ravno tako na Jezerskem. Proga je skoraj v celotni dolžini potekala po planinskih poteh in je bila enaka najdaljši razdalji, skrajšana za del od Preddvora do Tržiča. Najkrajši 10-kilometrski tek je potekal po Jezerskem. Cilj pa je bil za vse udeležence tekov pri Planšar-skem jezeru na Jezerskem. Na najdaljši 50-kilometrski razdalji je nastopilo 75 tekmo- OBČINA JESENICE Oddelek za okolje In prostor Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. iist RS, št. 110/02, 8/03 - popr. in 58/03 Z2K-1) Občina Jesenice, Oddelek za okolje in prostor, sklicuje PRVO PROSTORSKO KONFERENCO za občinski lokacijski načrt Bolnišnica vzhod - južni del ki bo v četrtek, 23. 9. 2004, z začetkom ob 12. uri v sejni sobi Občine Jesenice, Cesta železarjev 6, Jesenice (nizko pritličje) Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave občinskega lokacijskega načrta Bolnišnica vzhod - južni del. Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo navedenega prostorskega akta. k Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo' organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na prostorski konferenci dajo svoja priporočila in usmeritve v zvezi s pripravo občinskega lokacijskega načrta v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Gradivo, to je osnutek programa priprave in informativno gradivo, je na vpogled v tajništvu Oddelka za okolje in prostor Občine Jesenice (soba št. 5), Cesta železarjev 6, Jesenice, v času uradnih ur in na spletni strani Občine Jesenice httD://www.iesenice.si. v rubriki Pomembni projekti - Prostorski akti. Številka: 352-5/2004 Datum: 10. 09. 2004 VODJA ODDELKA Stanislava Zupan, univ. dipl. inž. grad. OBČINA JESENICE, C. ŽELEZARJEV 6, JESENICE Start najdaljše preizkušnje na SAM-u je bil v Preddvoru. Nastopilo 75 tekačev in tekačic. valcev. Z rekordom proge je zmagal Damjan Zepič (ŠD Nova Drulovka) s časom 3:59:59, drugo mesto je osvojil Toni Vencelj (AK Portovald Novo mesto) in tretje Reinhold Pototschnik (LG Suedkaern-ten). V ženski konkurenci je zmagala Polona Hafner iz Škofje Loke pred Darjo Kranjc in Petro Mikloša. Na 35-kilo-metrski razdalji je zmagal Boštjan Hrovat (Tapetništvo Hrovat) z rekordnim časom proge 2:55:10. Drugi je bil domačin Anže Šenk (TTSO Jezersko) in tretji Grega Ulamec (ŠD Zasip). Med tekmovalkami je bila najhitrejša Meta Meglic, ki je s časom 3:56:54 popravila re- kord za skoraj deset minut. Drugouvrščena je bila Olga Grm (Klub Trmastih) in tretja Majda Kovačec. 10-kilo-metrskega teka po Jezerskem se je udeležilo 77 tekačev. V moški konkurenci je zmagal Klemen Dolenc (novice Extreme) s časom 37:08 pred Francem Kodrom in Tomažem Star-manon (TK Trata Besnica). V ženski konkurenci pa je bila najhitrejša Spela Novak (AK Triglav) pred Olgo Tonejec (Jezersko) in Manco Šolar (TSK Merkur). Trasa teka po Jezerskem je bila letos nekoliko spremenjena in zato rezultati slabši od lanskih. Alenka Brun Slavili Laščani Križe - V soboto je bil na igrišču pred osnovno šolo v Križah pri Tržiču turnir v ulični košarki. Tekmovalo je pet ekip mladih Tr-žičanov. Zmagovalec v metanju trojk, v konkurenci dvajsetih tekmovalcev je bil Klemen Lausegar, ki si je po petih izenačenjih v finalnem metanju priboril zmago z natančnejšo in bolj mirno roko, za najboljšega igralca pa so izbrali Janeza Fisterja. Končni rezultat ekip pa je bil sledeč: prvo mesto ekipa Laškega, drugo ekipa Trio adijo, tretje Dream team, četrto Nadomestki in peto ekipa Uniona. A.B. Ijanja, raznih akrobacij, izpeljavo limonce, dvig ene noge, se seznanili s prestopanjem, vožnjo nazaj. Glavni poudarek je vedno varnost, ker so danes rolerji že sami po sebi prevozno sredstvo." Pri nas za rekreativno rolanje nimamo posebnih poti? "Zaenkrat smo še postavljeni na pločnik, ampak je že sprejet zakon, da si bomo s kolesaiji delili kolesarske steze. Načeloma pa na cesti nimamo kaj iskati." Kaj počne učitelj rolanja? "Skrbi, da je rolanje samo po sebi atrakcija, da ljudje rolanje spoznajo bolje in da vidijo, daje rolanje užitek." Smo Slovenci kaj rolarski narod? "Mlajše generacije imajo že v 80 odstotkih svoje rolarje in pridno rolajo. Starejše prebivalce še učimo in vedno več je takih, ki se odločijo in začnejo z rolanjem. Vedno je tako, da ko mlajše postaviš na rolarje, takoj rolajo, saj so tudi motorično sposobnejši. Starejši, odrasli pa Matej Kremp ponavadi dalj časa zbirajo samo pogum." Kaj bi svetoval nekomu, ki se odloči za rekreativno rolanje? "Svetujemo jim čelado in ščitnike, največ pa poudaijamo, da je najboljši roler "pancer rolar", ker nudi gležnju dovolj stabilnosti, tako da lahko v njem zdržiš tudi ves dan, če je potrebno." Alenka Brun Dobili smo gorenjskega prvaka Jezersko - V nedeljo seje na Jezerskem zaključil Gorenjski pokal v rekreativnih tekih za leto 2004. Na zadnjem 10-kilometrskem teku na Jezerskem seje zbralo 77 tekačev. Gorenjski prvak za leto 2004 je postal Franci Koder iz Du-pelj. Za njim sta se zvrstila Klemen Triler, ki nastopa za KGT Papež, in mladinec Tomaž Starman iz Spodnje Besnice (TK Trata Besnica). Franci Koder je prav na zadnji tekmi osvojil drugo mesto v absolutni konkurenci ter tako prehitel Klemena Trilerja, ki je v skupnem seštevku vodil na vseh drugih tekmah. Med ženskami pa je skupno zmago slavila Spela Novak iz AK Triglav pred Petro Hren iz Šmarnogorske naveze in Zdenko Gaber z Godešiča. Tekaški pokal je uspešno zaključilo 49 tekačev, ki so ob zaključku prejeli praktične nagrade. Vseh tekem je bilo osem, za skupno razvrstitev pa je posamezni tekmovalec moral nastopiti na vsaj petih tekmah. V prihodnjem letu bo Gorenjski pokal uvrščen v akcijo Slovenija teče, ki poteka pod okriljem OUmpijskega komiteja Slovenije. Alenka Brun Inline Festival na Gorenjskem Agencija UDOsport je to poletje organizirala Hansaplast Inline Festival, oziroma festival rolanja, ki je primeren tako za otroke kot tudi za starejše rekreativne ljubitelje tega športa. Gre za sedem prireditev, ki so od maja pa vse tja do septembra obšle sedem slovenskih krajev. Vse prireditve Hansaplast Inline Festivala so potekale pred Mercatorjevimi centri, razen v Kranjski Gori, kjer bo zbirno mesto na starem bencinskem servisu, nasproti štiri se dežnice Dolenčev rut. Organizatorje sestavil štiri kategorije rolanja, in sicer otroško, družinsko, rekreativno in tekmovalno rolanje, kar omogoča, da se prireditve udeleži prav vsakdo, ne glede na telesno pripravljenost in starost. Poleg rolanja pa bo prireditve spremljal bogat dopolnilni program, saj bo omogočena brezplačna šola rolanja s profesionalnimi učitelji z mednarodnim certifikatom ter brezplačno testiranje vrhunskih rolerjev Crazy Creek. Poleg tega se bodo udeleženci lahko preizkusili v najnovejši športni panogi trikke-ingu. Predstavljena bo tudi novost v slovenskem prostoru, imenovana adrenalinski trampo-lin, ki uporabniku omogoča, da pripet na elastične vrvi v zraku izvaja salte in premete. Vsak obiskovalec Hansaplast Inline Festivala, ki bo izpolnil prijavnico s svojimi podatki, bo lahko sodeloval v velikem nagradnem žrebanju, ki bo potekalo na finalni prireditvi v Ljubljani. V nedeljo se lahko Inline Festivala udeležite v Kranjski Gori in v Kranju. A. B. Tek miru na Koprivniku Koprivnik - V okviru letošnjih Vodnikovih dni, ki jih v krajevni skupnosti Koprivnik v občini Bohinj organizirajo že več kot deset let, je bil minulo soboto na Koprivniku tradicionalni Tek miru. Letos sta ga že petič zapored organizirala Športna zveza Radovljica in Športno društvo Koprivnik. Letošnja proga je bila dolga 19,5 kilometra z višinsko razliko 300 metrov na prvih štirih kilometrih. Proga je potekala s Koprivnika na Goreljek do Mrzlega Studenca in nazaj preko GorjuŠ na Koprivnik. V kategoriji A je bil najboljši Mirko Dovžan, v kategoriji B Frenk Valent in v kategoriji C Srečko Mrak. Pri ženskah pa je bila najboljša Julijane Blauks. Pokale najboljšim je podelil predsednik krajevne skupnosti Janez Korošec. A. Z. Torek, 14. septembra 2004 GORENJSKA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS »19. STRAN Dk Marija Bračko (1914-2004) V začetku avgusta 2004 smo se na škofjeloškem pokopališču pod Kamnitnikom poslovili od naše spoštovane dr. Marije Bračko, ki je kot zdravnica splošne medicine delala na Škofjeloškem blizu štirideset let in pustila za seboj globoko sled. Le nekaj tednov ji je zmanjkalo, da bi prestopila v ena-indevetdeseto leto. Rodila se je leta 1914 na Češnjici v Selški dolini v številni kmečko-trgovski družini s trinajstimi otroki. Po osnovni šoli v Železnikih in meščanski dekliški šoli v Škofji Loki je gimnazijo zaključila v Ljubljani. Že zelo zgodaj je bila odločena, da bo zdravnica; k temu sta jo spodbujali mati in domaČa zdravnica dr. Valerija Str-nad. Na ljubljanski Medicinski fakulteti, kjer pa niso imeli popolnega programa, je uspešno opravila prvih pet semestrov in študij nadaljevala v Beogradu, kjer je diplomirala leta 1939. V jugoslovanski prestolnici, kjer je tedaj študiralo veliko Slovencev, je spoznala svojega bodočega moza. Z njim je odpotovala na Dunaj, kamor je bit poslan v službo in na dodatne Študije. Poldrugo leto je tam specializirala pediatrijo. Leta 1944 se je z družino preselila v Maribor, od tam pa aprila naslednje leto na Gorenjsko. Na poti v rodne Železnike so se ustavili v Škofji Loki, kjer so dočakali težko pričakovani konec vojne. Na vsem Škofjeloškem sta v zadnjih vojnih letih delala samo dva zdravnika: dr. Valerija Strnad i' Železnikih in dr. Albert Homan v Škofji Loki, kjer je občasno zdravil bolne prebivalce tudi kateri od vojaških zdravnikov. Ni torej naključje, da so škofjeloške oblasti pregovorile dr. Marijo Bračko, da je ostala. Dodelili so ji stanovanje, katerega del je preuredila v ordinacijo. Začela je delati v izjemno skromnih razmerah; nekaj malega opreme je dobila iz oskubljene ambulante dr. Viktorja Kocijančiča, ki je bil ustreljen dobro leto po- prej kot talec. Primanjkovalo je zdravil in sanitetnega materiala. V ordinaciji ni imela tople vode in ko je pritisnil mraz, so prostore ogrevali s pečjo na iaganje. Porodnica, ki jo je uhitelo v tesni čakalnici, je rodila kar pri njej v sobi. Sedem let je bila edina stalna zdravnica v Škofji Loki, kjer je živelo skoraj petnajst tisoč prebivalcev. Skrbela je za zdravje vseh ljudi ne glede na starost in izkušnje med vojno prekinjene specializacije otroškega zdravstva so ji prišle še kako prav. Takrat so zdravniki v terenski ambulanti opravljali številne storitve, tudi s področja travmato-logije, kar so kasneje prevzeli v svoje roke številni specialisti. Do izraza je prišla njena strokovna razgledanost in organizacijske sposobnosti. Postavila je trdne temelje škofjelloškemu osnovnemu zdravstvu. Njen delovnik se je vlekel praktično dan in noč, brez pravega oddiha: delo v ordinaciji do popoldanskih ur, potem obiski bolnikov na domu, v nujnih primerih tudi ponoči. Številne obiske je v začetku opravila peš, kasneje s kolesom, z mopedom in nazadnje s fičkom. Imela je posluh in pravi občutek za vsakega človeka v stiski. Posebej se je izkazala pri zdravljenju otrok in na Pediatrični kliniki so dejali: "Kar pošlje dr Marija Bračko iz Škofje Loke, je resna zadeva in njena diagnoza drži tudi v bolnišnici." Pr\'a leta je opravila tudi obvezna cepljenja otrok in prve preventivne preglede šolarjev. V poročilu o delu ZD v letu 1957 je zapisala: "Pri vsem tem je treba imeti pred očmi, da je zdravstvena služba, predvsem preventiva, bistveno cenejša kot bolezen in njene posledice. Z relativno majhnimi sredstvi je možno preprečiti veliko gmotno škodo in ohraniti to, kar je najdragocenejša dobrina - zdravje in dolgo življenje." O svojem delu je povedala: "Ne da se povedati, kako smo delali cele dneve. Nobeden ni vprašal za plačilo. Koliko noči nisem spala zaradi skrbi za bolnike. Kolikšna je odgovornost in strah, ve samo tisti, kije to skusil! Na nočni omarici sem imela beležko in vanjo po- noči zapisovala, da česa ne bi naslednji dan pozabila. Človek k sreči veliko hudega pozabi. Rada se spomnim srečnih dogodkov, tudi, ko sem, na primer, rešila pri porodu mater in otroka. Ne, prehojene poti ne bi zamenjala za niČ na svetu!" Leta 1946 so se v Škofji Loki pripravili na gradnjo ZD in jo zaključili leta 1952. Pri gradnji je ves čas sodelovala po strokovni in organizacijski plati. Šele ob koncu gradnje je oblast poskrbela, da je v kraj prišel še drugi stalni zdravnik in odslej je bilo delo lažje. Združili so celotno zdravstveno službo na Škofjeloškem pod isto streho in postopoma ustanovili samostojni ZD, v katerem je dr. Marija Bračko postala prva upravnica. To funkcijo je opravljala do srede leta 1961. Poročila iz "njenega" časa so zgledna in veliko povedo. Upokojila se je leta 1975, a z delom ni prenehala. Svoje znanje in izkušnje je posvetila varovancem Centra slepih in slabovidnih i' Škofji Loki, ki je sočasno tudi dom za ostarele in onemogle. Odgovorno in nič lahko delo je opravljala do leta 1979. Do konca svoje poklicne poti je spremljala vsa strokovna dogajanja in jih tudi upoštevala pri delu. Uživala je velik )zgled in spoštovanje ljudi na Škofjeloškem. Za svoje nesebično delo je prejela številna priznanja in je tudi častna občanka Občine Škofja Loka. Mirno je preživljala svoja upokojenska leta v krogu družine, hodila na sprehode. Zelo rada je bräla vse do zadnjega. V pogovorih s svojimi sodelavci je povedala več zanimivih in upoštevanja vrednih misli, ki so ostale zapisane: - Le trdo in pošteno delo v dobro ljudi daje našemu življenju pravo vrednost! - Nikoli ne reci, ne zmorem, ampak, poskusil bom! - Najlepše plačilo za opravljeno delo je hvaležnost bolnika in njegovih svojcev. - Če imaš svoje poklicno delo rad, potem delaš z veseljem in ni nič pretežko. Tudi z zapisanim, in ne samo s tem, je postala naša vzornica. Bila je pojem svojemu poklicu predane in uspešne zdravnice. Takšna bo ostala v našem spominu in verjamemo, da tudi v spominu vseh, ki so jo poznali. Njeni nekdanji sodelavci Žičnici na Spanovem vrhu dobro kaže Glede na dosedanji potek del, naj bi bila žičnica pripravljena za redno obratovanje do 15. decembra letos. Planina pod Golico - Potem ko je letos spomladi jeseniška občina za približno 35 milijonov tolarjev od RTC Žičnice Kranjska Gora odkupila žični-ške naprave s pripad^očimi zemljišči na smučišču Spanov vrh v Planini pod Golico, je bilo usklajevanje del za usposobitev smučišča predano Zavodu za šport Jesenice. Kot je povedal direktor zavoda Zoran Kramar, so te dni namestili sedeže, da bodo ob dodatku 80-kilo-gramskih uteži lahko nastavili zavorne mehanizme. Sedeže so namestili zaradi nastavitve in preizkusa zavor, sicer pa bo na njih potrebno zamenjati poškodovane lesene dele in jih na novo prebarvati. Med doslej opravljenimi deli so zamenjani oprijemalni avtomati na sedežih, podaljšana je konzola za držanje protiuteži za napenjanje žične vrvi, zamenjali so osi na pogonskem in pov- ratnem kolesu. Pri tem je velikega pomena sodelovanje domačinov, ki pomagajo s prostovoljnim delom. Potrebno pa bo Še pregledati vso signalizacijo za pravilni tek žične vrvi v tekalnih kolesih. Sama vrv je bila zamenjana pred štirimi leti, vendai' žičnica zadnji dve leti ni obratovala. Opravili bodo še nekaj manjših elektro del in vzpostavili komunikacijske povezave med vsemi tremi postajami žičnice. Spodnja postaja žičnice je na 820 metrih nadmorske višine, zgornja pa že na več kot tisoč. Žičnica ima 150 sedežev, vožnja do vrha traja 12 minut, tako da v uri lahko prepelje okoli 300 smučarjev. Smučišče potrebuje Še varovalne ograje, mrežne zaščite in opozorilne znake, ob stebre bodo postavili varovalne blazine. Do zimske sezone naj bi bilo okoli štiri kilometre smučarskih prog pripravljenih, da ponovno sprejmejo smučarje. Z obratovanjem smučišča se bodo zaenkrat odprla tri redna delovna mesta in štiri pogodbena. "Cilj obratovanja žičnice in smučišča je, da bi se čim več mladih Jeseničanov usmerilo v smučarski Šport in se ukvaijalo z rekreativnim ali tekmovalnim smučanjem," dodaja Zoran Kramar. Hkrati v tem času iščejo možnosti financiranja nakupa teptal-nega stroja, medtem ko bodo v prihodnjih letih morali vzpostaviti tudi sistem umetnega zasne-ževanja. Prav tako še ni znan končni znesek stroškov urejanja žičnice in smučišča. Mendi Kokot GRAFOLOSKI KOHCEK Vas zanima, kaj se skriva za vase pisavo? Spoznajte sebe in druge! Na podlagi enega samega rokopisa vam bo, spoštovani naročniki, grafolog opravil analizo pisave! Vzemite bel list papiija ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta in se podpišite. Skupaj z izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naslov. Berite Gorenjski glas in v njem poiščite svoje odgovore. Šifra: HELENA Včasih si želimo, da bi bili vsepovsod, toda to vedno ni mogoče. Mogoče je le takrat, kadar tudi našo notranjost uredimo in pripravimo. So stvari, ki so včasih težavne, drugič läge. Zato je v življenju potrebno, da smo premišljeni in zavzeti. Ste oseba, kije odprta, prilagodljiva, toda premalo samozavestna. V življenju si prizadevate biti vedno v ospredju, da bi vas drugi bolj spoštovali. Toda te stvari dosežemo z izkušnjami. Včasih delujete razumsko, premišljeno, drugič bolj odprto. Ljubezen je izražena iz srca. Včasih ste čustveno nestabilni, saj se vračate med spomine. Spomini so včasih prijetni, drugič žalostni. Zato le bolj odprto v jutrišnji dan. Danje prijeten, če ga znamo pravilno izkoristiti. To vam uspeva, ker ste oseba, ki z lahkoto dosega stvari, za katera se morajo drugi precej potruditi. Ć u nqb- t ^nLif ß o d J. fc^Jh-. um t Grafološko druStvo - lAURA Društvo za proučevanje pisave Partizanska ulica 2. 2319 Poljčane http://www.jurgec-sp.com e-mail: gd.iaura@email.Sf GSM : 041/947-113 Šifra: FUMINGO Lepo je, da prebirate tako čudovit časopis. Predvsem iz dejstva, ker ste oseba, ki se rada usede v prijeten naslonjač in uživa. Uživati življenje je dar in vi to znate izkoristiti. Seveda so vedno prisotni razlogi in stvari, ki nam to omogočajo. Ste oseba, ki je čudovito usmerjena v prihodnost, saj ste odprta, prilagodljiva in vsekakor družabna. Za okolico ste prijetna oseba. V notranjosti ste zadržani in za okolico skrivnost. V vsakdanjiku si prizadevate, da bi vas okolica bolj spoštovala, želite si več pozornosti. Ste ambiciozni, čustveni in zanimiva oseba. Sprejmite življenje, kakršno je, in vsakdanjik bo prijeten in zanimiv. V cMecß a&iu^^ / r^c-hi IrL/ ^ čiLoU ÜX ^dLj o. Ime in priimek Ulica, hišna št., pošta in kraj Št. naročnika Izrezani kupon in tekst riam pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. V vsaki torkovi številki bosta objavljeni dve analizi. Če bo več prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu prispele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki kotiček se strinjajo z objavo svojega teksta in odgovora. lEEGLAS t ? I t I I I I I I t I > I I I I ( I I I I I I I i I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I J V CELOVŠKI JESENSKI SEJEM od 11. do 19. septembra 2004 Najboljši celovški jesenski sejem vseh časov bo privabil preko 100.000 obiskovalcev, od tega kar precejšnje število gostov iz Slovenije. Poleg že znanih zanimivosti, si je možno ogledati tudi dve senzacijski novosti: "Alpe in gore 04" in "Prijetno bivanje 04". Na letošnjem sejmu se predstavlja preko 600 razstavljalcev iz 12 držav. Prireditelj se je ureditvi celotnega prostora pn razstavnega zelo potrudil, tako da notranjost ne spominja na trg v Trbižu. Poleg številnih zanimivosti bo za veliko zabave in veselja poskrbelo tudi tekmovanje za najbolj originalno "strašilo". Kuponi za prijavo so na voljo v vseh sejemskih gostinskih prostorih. i Celovški jesenski sejem 19.09.2004 m 10.00 -19.00 ure Cene vstopnic: evra mladina do18let3evre Od 17.00 ure dalje je vstop prost Kupon za vstpnico po f \ 'v polomnl ceni najdete v od 10J17.09.1004. r- GORENJSKI GLAS • 20. STRAN HALO - HALO, KAŽIPOT, ZANIMIVOSTI / info@g-glas.si Torek, 14. septembra 2004 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti • do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica Trst 22. 9., Lenti 30. 9. in 7. 10, Madžarske toplice od 2. 10. do 5. 10.; Međugorje od 8. 10. - 10.10. Tel.: 04/53-15-249 prof. META KONŠTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253 www.mekon-loka.si TEČAJI TUJIH JEZIKOV (AN, NE, IT, ŠP, FR, RU, LAT, SLO, ARAB) za odrasle, študente, dijake, učence, otroke, upokojence Tel.: 04/51-50-590, fax: 51 50 592, e-mail: meta.konstantin@slol.net AVTOBUSNI PREVOZI PAVEL DRINOVEC, s.p. Podbrezje 17, Naklo 23. 9. NAKUPOVALNI TRST, tel.: 533 10 50 ali 041 744 160 JEZIKOVNA ŠOLA pri UUDSKI UNIVERZI KRANJ □ 1 šolo s tradicijo in uspehi pooblaščeni center za izvedbo izpitov vabi od 13. septembra 2004 dalje k vpisu v tečaje AN-NE-rr-FR-ŠP-SLO-RU in vse druge jezike, kijih potrebujete □ TEČAJI PO JAVNO VEUAVNIH PROGRAMIH, 6 stopenj, 90 ur AKCIJA: 20% nige cene za študente in dijake □ POSLOVNIJEZIK,60ur □ PONOVITEV SLOVNICE S KONVERZACIJO, 60 ur □ OBNOVrrVENITEČAJI,40ur ' r □ KONVERZACIJA, 40 ur □ TEČAJI ZA TAJNICE, 40 ur □ POSLOVNA K0RESP0NDENCA,.10 ur □ PRIPRAVE NA IZPITE: - Državnega izpitnega centra - Univerze Cambridge (UCLES) -Goethe Instituta □ TEČAJI ZA PODJETJA □ INDIVIDUALNI TEČAJI □ PRIPRAVE NA MATURO iz AN - NE jezika, 60 ur/40 ur Učenje z ljubeznijo - prava pot do znanja, JAMSTVO, KI ZAVEZUJE: - 500 kandidatov letno - 90% opravi izpit prvič - vsak drugi slušatelj ostane zvest vsaj 3 semestre ZAČETEK: 04. oktober 2004 INF0RMACDE04 280 48 16 www.lu-kranj.si s. 0 1 i/> I (S O 3 GLASOV KAŽIPOT Obvestila o prireditvah objavljamo v rubriki GLASOV KAŽIPOT brezplačno samo enkrat. Prosimo, da pri posredovanju sporočil to upoštevate! Prireditve Ura pravljic Tržič - Na otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja se bo v četrtek, 16. septembra, ob 17. uri začela ura pravljic in zaključno žrebanje rešitev knjižnega kviza Srečko Kosovel in Primorska. Otvoritev pešpoti Davča - Turistično doištvo Davča vabi na otvoritev pešpoti po Zgornji Davči, ki bo v nedeljo. 19. septembra. Zbor pohodnikov bo na parkirišču pred gostilno Pri Jemcu, ob 10. uri bo odhod proti Zgornji Davči in Davškim slapovom, kjer bo ob 11.30 uradna otvoritev. Hoje bo za 4 do 5 ur. Srečanje planincev Gorenja vas - Planinsko društvo Gorenja vas organizira že tradicionalno srečanje planincev, ki bo v nedeljo, 19. septembra, pred Zavetiščem gorske straže na Jelencih. Začetek srečanja bo ob 11. uri. Za zabavo, jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Piknik bolnikov z osteoporozo Jesenice - Društvo bolnikov z osteoporozo Jesenice obvešča članice in člane, da pripravljajo društveni piknik, ki bo v soboto, 18. septembra, ob 11. uri v Okrepčevalnici na Kresu - Koroška Bela. Prosijo, da se prijavite pri Staši, tel.: 5800 525 ali pri tajnici Mariji po tel.: 5806 751 ali 040 872 215 do četrtka. 16. septembra. 23. oktobra bo dan osteoporozo v Portorožu. Udeležbo bodo kombinirali s kopalnim izletom. Izleti Po dolini Neretve Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira od 9. do 12. oktobra. štiridnevni planinski izlet po dolini Neretve, z vzponom na najvišji vrh Pelješca. Sv. Ilijo (961 m). Odhod s posebnim avtobusom izpred hotela Creina bo v petek, 8. oktobra, ob 20. uri. Informacije in prijave z obveznim vplačilom akontacije 25.000 SIT: Niko Ugrica, tel.: 041 734 049. Z Du Naklo Naklo - Pohodniška sekcija pri Društvu upokojencev Naklo vabi vse ljubitelje hoje na dva pohoda: 18. septembra na Završnico in Šijo - zbirno mesto bo ob 9. uri pri Grmač v Podbrezjah. tura je srednje težka; 27. septembra v Besnico in Rovnik - tura je lahka, zbirno mesto je ob 13. uri pred kulturnim domom v Naklem. Pohod na Uršljo goro prestavljen. Žabnica - Bitnje - Pohodna sekcija Društva upokojencev Žabnica - Bitnje obvešča svoje člane, da je pohod na Uršljo goro, ki naj bi bil 15. septembra, zaradi napovedi zelo slabega vremena predstavljen za en teden. Pohod bo v sredo. 22. septembra, ob isti uri. Na trgatev Kranj - Zaradi velikega zanimanja organizira Turistična sekcija Društva upokojencev Kranj še en odhod na trgatev, in sicer v torek, 21. septembra, v Vipavsko dolino. Odhod iz Kranja bo ob 7. uri izpred Creine. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do ponedeljka, 20. septembra, oziroma do zasedbe mest v avtobusu. Z žičnico na Vogel Kranj - Pohodniki DU Kranj vabijo na izlet z žičnico na Vogel, nato pa po želji še na pohod na Šijo, ki ni več daleč. Prijave z vplačili v društveni pisarni do srede, 22. septembra, do 12. ure oz. do zasedenosti avtobusa. Za člane nad 77 let Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor obvešča svoje člane, stare 77 let ali več, da bo avtobusni izlet v četrtek, 23. septembra, z odhodom z Bele ob 9.45, iz Preddvora pa ob 9. uri. Do 15. septembra se prijavite pover? jenikom. V Lenti Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor organizira 9. oktobra nakupovalni izlet v Lenti na Madžarskem. Ödhod z Bele bo ob 2.45, iz Preddvora pa ob 3. uri. Prijave do 15. septembra pri poverjenikih ali po tel.: 25 51 069, vplačila pa 21. septembra ob 15.30 v društveni pisarni. Prijavijo se lahko upokojenci in drugi. Do Staničevega doma in na okoliške vrhove Slovenski Javornik - Planinsko društvo. Slovenski Javornik - Koroška Bela vabi na dvodnevni pohod od Staničevega doma in na okoliške vrhove. Pohod bo 18. in 19. septembra; Prijave zbira Brane Dobar, tel.: 040 730 000 do petka, 17. septembra. Peti Košnikov pohod na Golico Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi na 5. Košnikov pohod na Golico. Pohod bo v soboto, 18. septembra. Zborno mesto pohodnikov bo ob 11. uri pri Koči na Golici, od koder se boste skupaj podali na vrh Golice (1.835 m). KRCNf ŽILE? 05 640 02 33 Dr. med. Jan Zimmermann, Na Griču 11. Izola Na Debeli vrh Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v nedeljo, 26. septembra, na planinsko turo na Debeli vrh v fužinskih planinah. Pot je zelo zahtevna, obvezna je uporaba čelade in pomožne vrvice. Odhod kombija bo ob 7. uri z zgornje postaje na Hrušici. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do petka, 24. septembra, do 12. ure oziroma do zasedbe mest v kombiju. Če bo vreme slabo, izleta ne bo. Obvestila Žičnice Kranjska Gora Kranjska Gora - Žičnice Kranjska Gora obveščajo, da bodo v nedeljo, 19. septembra, prenehali z obratovanjem sedežnic Vit-ranc 1 in Vitranc 2 ter Elan Bike Park Kranjska Gora v poletni sezoni 2004. Začetek srečanj sekcije za ročna dela Kranj - Sekcija za ročna dela pri Društvu upokojencev Kranj obvešča, da bodo s srečanji začeli v torek, 28. septembra, ob 16. uri. Srečanja bodo vsak torek od 16. do 18. ure na sedežu društva na Tomšičevi 4. Vabljene stare in nove članice. Treningi kegljanja Kranj - Kegljaška sekcija Društva upokojencev Kranj obvešča člane, da so se redni treningi začeli 8. septembra na kegljišču v Kranju. Vabijo tudi nove - mlajše upokojence. da se jim pridružijo. Rekreacijsko plavanje Kranj - Plavalna sekcija Društva upokojencev Kranj obvešča, da se bo rekreacijsko plavanje v pokritem bazenu v Kranju začelo 27. septembra. Plavanje bo vsak ponedeljek od 8.30 do 10. ure. Vabijo člane s plačano članarino za tekoče leto. Če še niste poravnali članarine, lahko to storite vsak ponedeljek, sredo In petek od 8. do 12. ure. Predavanja Transcendentalna meditacija Kranj - Uvodno predavanje o tehniki TM bo potekalo v četrtek, 16. septembra, ob 19. uri v prostorih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj (Tomšičeva 7). Vodil ga bo učitelj tehnike TM g. Rajko Jerama, sledil pa mu bo petdnevni tečaj praktičnega učenja meditacije. Osupljive najdbe Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma prireja v okviru avdiovizualnih predvajanj Osupljive najdbe v banketni dvorani Hotela Creina v torek, 14. septembra, ob 19. uri predavanje teologa In evangelista dr. Nikolausa Satelmajerja "Beseda za življenje. O spoštovanju". V četrtek. 16. septembra, ob 19. uri pa bo isti predavatelj govoril: "O Besedi za življenje - O Bogu". Koncerti Koncert Veteranskega pevskega zbora Blejska Dobrava - Koncert Veteranskega pevskega zbora bo v petek, 17. septembra, ob 19.30 v dvorani kulturnega in gasilskega doma na Blejski Dobravi. Koncert je posvečen Rudolu Maistru - Vojanovu in njegovim soborcem za severno mejo. Za ljubitelje soula Kranj-Včetrtek, 16. septembra, v večernih urah bo v lokalu Stara pošta na Koroški cesti 2 - v središču Kranja gostovala glasbena skupina SOUL - JAHS iz Danske, ki Izvaja akustično glasbo. Tokratni program bo namenjen vsem ljubiteljem soul glasbe. Vlado Kreslln in Terra Folk Kranj - Jutri, v sredo, ob 21. uri bo v Hotelu Creina koncert Vlada Kreslina in prenovljene skupine Terra Folk. Vstopnine ni. Razstave KUD France Koblar Železniki - Muzejsko društvo in KUD Železniki vabita na otvoritev razstave KUD France Koblar se predstavlja in sicer v petek, 17. septembra, ob 19. uri v galeriji muzeja. Razstavlja Marjeta Leban Jesenice - V Razstavnem salonu Dolik bodo v petek, 17. septembra, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del slikarke Marjete Leban, članice Dolinskih likovnikov. Vrata 2004 in stare razglednice Kranjska Gora, Mojstrana - Od 14. septembra do konca oktobra si v Liznjekovi domačiji na Boro-vškl cesti 63 v Kranjski Gori lahko ogledate razstavo slik udeležencev 25. likovne kolonije Vrata 2004, v prostorih Triglavske muzejske zbirke na Triglavski cesti 50 v Mojstrani pa razstavo Kraji Gornjesavske doline na starih razglednicah. Ko so ugašale luči Evrope Kranj - Danes, v torek, bodo ob 14. uri v Galeriji Mestne hiše v Kranju odprli razstavo z naslovom Ko so ugašale luči Evrope, 90 let od začetka prve svetovne vojne. Sončen prostor za Žarek Jesenice - Duša Žarka je Ivanka Berčan, diplomirana teologinja, ki je med mladimi, potrebnimi pomoči, pred dobrim letom začela delati kiw na ulici. O razlogih za svojo odločitev pravi: "Vsak človek ima v življenju eno nalogo, ki je prav njegova. Mladi, ki so bolj na robu družbe, še posebej odvisniki, so mi najbolj prirasli k srcu. Včasih so to težki mladi s problemi, ne znajo komunicirati in se vesti, vendar so žejni ljubezni." Prav v tem vidi nalogo in poslanstvo društva, da mlade sprejmejo z vsemi njihovimi vrlinami in napakami ter jim skušajo pomagali pri reševanju problemov. V letu dni se je zbrala skupina sodelavcev - Rina Vovk, Sašo Co^a, Ksenija Šest, Božena I Križnar, Simona Soklič, Janez Dobravec in Gašper Benedik - ki prispevajo s svojim znanjem in izkušnjami. Vrata Garaže Žarek so odprta od torka do sobote med 14. in 20. uro. Prvi dve uri sta namenjeni osebnim pogovorom, sledi druženje z otroki do 12 let in naprej s starejšimi mladostniki. Po 20. uri se Ivanka in Sašo, ki sta v društvu zaposlena, odpravita med mlade na ulice Jesenic, potekajo pa tudi srečanja bivših odvisnikov, srečujejo se matere odvisnikov, en večer je namenjen meditaci-jam. Ob odprtju prostorov je jeseniški župan Boris Bregant, ki je ves čas verjel v zamisel Ivanke Berčan, med drugim povedal: "Predvsem prostovoljne oblike dela so tiste, ki v določenih primerih dajo boljši rezultat kot samo uradna pot. Piskati je potrebno najboljšo kombinacijo obeh oblik dela, da se problemi rešijo. Verjamem, daje ta poizkus dobra osnova za druge podobne oblike delovan-• ja. Sašo Colja, sam z izkušnjo zdravljenja odvisnosti, verjame, da je potrebno izkušnje posredovati naprej: "Potrebe po pomoči so vedno. Ponavadi ne najdeš moči v sebi, ampak te razmere prisilijo, da se odloČiš za en program zdravljenja." Rina Vovk, mama ozdravljene odvisnice, vodi srečanja za žene in o svojih spoznanjih pravi: "Imela sem svoj krog prijateljev, ki so mi nudili veliko pomoči. Sami bi mi bilo zelo težko. V takih trenutkih človek potrebuje podporo, razumevanje, človeško v- pomoč. Mend i Kokot \ Z Mežakle v Mojstrano Na planino Mežaklo nad Mojstrano pridemo iz Mojstrane (640 m) po cesti, ki pelje proti Zgornji Radovni, do vrha Tnala, kjer je tabla, ki označuje širše območje Triglavskega narodnega parka. Od tam nas kažipota za Jerebikovec in Mežaklo usmerita po strmi, nato v zavojih speljani poti navzgor in po uri in pol, lahko tudi dveh urah bolj počasne hoje, pridemo do planine Mežakla (1300 m). Pred nami je Meselov rovt, na levi strani sva na bukvi pritrdila kažipot, ki vabi na bližnji Mali vrh 0388 m), ki je vreden obiska zaradi lepega razgleda na Zgornjesavsko dolino in vasi Dovje, Mojstrano, Belco, Hruši-co in na Karavanke z vrhovi Visoki kurji vrh. Kepa, Dovška baba, Golica. Če bi bila pot prenaporna, priporočamo počitek pri partizanskem spomeniku ob stezi, ki vodi na Tilčev rovt. Naprej po stezi in poškodovani gozdni poti navkreber pridemo na rob Tilče-vega rovta in do gozdne ceste. Po njej bi se pripeljali na Mežaklo z jeseniškega dela Mežakle, če bi dobili na TNP na Bledu ključ od železne zapornice. Nad gozdno cesto sva dala kažipot, da pohodniki ne iščejo strme poti na Jerebikovec (1593 m). Z vrha Jerebikovca je eden najlepših pogledov v osrčju Julijcev, saj se pred nami odpre pogled od doline Krme z bohinjskimi gorami z Debelo pečjo, Lipanskim vrhom, Toscem, nato med Krmo in Kotom na Srednjo goro, Macesnovec, Rja-vino, Triglav, nad Kotom na Staničevo kočo, in čez dolino Vrat na Stenar, Križ, Dolek, Škrlatico, Kukovo špico in Slemena. Na drugi strani se pokažejo Karavanke s Kepo, Golico, Stolom. Bolj utrujene pohodnike, ki ne bi zmogli strmega vzpona na Jerebikovec, pa bi radi uživali v pogledu na Julijce in doline Krmo, Kot in Vrata, pa vabiva, da se na robu TilČevega rovta na gozdni cesti obrnejo v desno in proti severu sledijo oznaki na tablici "razgledna točka". Po kratkem vzponu z rovta skozi gozd boste prišli na Tilčeve vrtce, majhne gozdne jase. Na prvi je 'kaluža, na drugi je lesena uta, steza med tretjim in četrtim vrtcem pelje na skalnati in prepad-ni rob Mežakle. Od tam je popolnoma odprt panoramski pogled od Debele peči nad Krmo preko Triglava do Vrtaške planine nad Vrati. Najbolje bo, da se vrnete po isti poti na planino Mežakla, če vam ni dovolj znano, kje so stare steze v Zgornjo Radovno ali na Novakov rovt na Radovni. Od razgledne točke pa lahko nadaljujete pot po robu Mežakle s pogledom na Dovje in Mojstrano tako, da se po gozdnem robu vrnete do partizanskega spomenika. Ko se boste vračali domov, vam predlagamo, da od TilČevega rovta nadaljujete pot po travnatem dnu planine in preko Me-selovega in Mitharjevega rovta, kjer boste videli Še kamnite ostanke hleva, do najbolj nizkega dela planine. Na bukvi v gozdu, ob samem robu Mežakle sva pritrdila kažipot z napisom "stara pot", ki nas vabi navzdol po strmi in zaviti poti. To pot sva domačina pred kratkim očistila drevja in rušja, zato ni shojena, je pa dobro vidna in varna. Čeprav je divje speljana. Zaradi strmega spusta priporočava za hojo poleg planinskih čevljev še palice. Po tej poti, na kateri se nam občasno odpira dober pogled na Dovje, Mojstrano in Karavanke, pridemo v gozd, po gozdni vlaki do gozdne ceste nad mojstranškim poljem in po njej do kmetije Šrajevih in cerkve sv. Klemena v Mojstrani. Mihael Kersnik st Miha Kersnik ml. If' v Torek. 14. septembra 2004 ZANIMIVOSTI, MALI OGLASI / info@d-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Petdeseti Kravji bal V bohinjskih planinah se je paslo 600 govedi in 400 ovac. Petdeset tisoč litrov mleka. Prihod planšarjev in planšaric s planin je naznanit konec paše v bohinjskih planinah in začetek jeseni. Ukane - Konjenika v narodni noši sta napovedala prihod planšarjev in planšaric s kravami, majerjev in majeric ter nosačev s planšarsko opremo. Osemletni pastir Klemen Rabič in dobro polovico mlajši Jernej Rezek sta še posebej navdušila številne obiskovalce, ki so si minulo nedeljo na prireditvenem prostoru v Ukancu ogledali tradicionalni Kravji bal. Letošnji, jubilejni, je v roke pogumno segel abraha-mu. Prihod živine s planin je naznanil skorajšnji konec poletja in trenutek, ko se hlevi bohinjskih kmetov spet napolnijo z živino. Letošnje poletje se je v bohinjskih planinah paslo 600 govedi, 400 ovac in 50 koz, majerji in majerice pa so namolzli več kot 50 tisoč litrov mleka. V planinah Laz, Krštenica, Velo polje, Konj-šČica, Uskovnica, Praprotnica in Zajamniki so delovale tudi sirarne, kjer so izdelovali pravi bohinjski sir. Dobro tono so ga naredili na Krštenici, okrog 800 kilogramov pa na Velem polju. "Sir, ki ga naredijo na teh planinah, je trenutno edini pravi bohinjski sir, saj bohinjski kmetje mleko prodajajo v Vipavo, bohinjska sirarna pa ga dobiva od drugod," je dejal kmetijski svetovalec Dušan Jovič. Kljub temu se bohinjskemu siru obetajo boljši časi, saj bo domačin Gregor Gartner, kije Čez poletje sirani v Lazu, začel delati omenjeni sir, obiskovalci pa so si ga lahko privoščili tudi na Kravjem balu. Slednji je bil pred drugo svetovno vojno namenjen predvsem domačinom, novo vsebino je dobil leta 1954 in od tedaj je druga nedelja v septembru namenjena eni najstarejših prireditev v Sloveniji, s katero ohranjajo običaj planšarstva in sirarstva. "Nekoč se je paša v planinah končala ob sv. Matevžu, potem so v dolini pasli še do sv. Martina, živino pa so v planine odgnali na god sv. Pavla, 24. ali 25. junija. Tega so se kmetje dosledno držali. Zdaj je drugače, živina gre v planine, ko se začne lepo vreme. Tudi majerice niso tako mlade kot so bile včasih in mladi tudi ne vedo, kaj vse se je nekoč dogajalo na medvednjeku," je hudomušno dejal Ivan Cvetek, ki je planšaril že pri trinajstih letih. Kravji bal je pripravilo bohinjsko turistično društvo, prireditev, kije po besedah tajnika društva Marjana Maleja stala okrog 4 milijone tolarjev, pa si je ogledalo več kot 6 tisoč obiskovalcev. V Ukancu je bilo veselo že dopoldne, ko sta zaigrali bohinjska in gorjanska godba, nastopile pa so tudi folklorne skupine iz Bohinjske Bistrice in Srednje vasi. Renata Škrjanc Proslava v Strahinju .•■v 'J* Minka Peraič In Karel Kravcar ob spomeniku svojim soborcem. Strahinj - V nedeljo popoldne je bila v Strahinju pri spomeniku padlim borcem IL ba- cionalna slovesnost, na kateri je govoril kandidat Združene liste socialnih demokratov v 6. vo- I jiMiska I iii^tT/^ Skolj:i I oka INuihibiiik I u 4220 SkuFja I oka let.: (14/506 13 »0 r:i\: 04/512 OX HH Srednješolski programi poklicnega, strokovnega in poklicno tehniškega izobraževanja za poklice: » VZGOJITELJ/ICA PREDŠOLSKIH OTROK EKONOMSKI TEHNIK (4 leta ali 2 leti - PTI) PRODAJALEC BOLNIČAR - NEGOVALEC ADMINISTRATOR Vpisni pogoj za program PTI je končana Šola za prodajalce, za ostale programe končana OŠ ali nedokončana katerakoli tri- ali štiriletna šola. K vpisu vabimo tudi vse, ki se želijo prekvalificirati v zgoraj navedene poklice. Prekvalifikac^a v poklic prodajalec traja samo eno leto. OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE (šolanje je brezplačno) Prijave in informacije - telefon: 506 13 60 www.lu-skofjaloka.si taljona Kokrškega odreda tradi- lilnem okraju Rajko Bakov- nik, v kulturnem programu pa so sodelovali moŠki pevski zbor iz Dupelj, ženski pevski zbor iz Strahinja in mladinska kulturna skupina iz Naklega. Med udeleženci proslave je bil tudi župan občine Naklo Ivan Štular. Zaradi izdaje je bil 13. in 14. septembra leta 1942 v Udinborštu obkoljen IL bataljon Kokrškega odreda. Padlo je 24 borcev in njim v čast so v Strahinju postavili spomenik. 33 partizank in partizanov so ujeli. Med njimi sta bila tudi Minka Peraič in Karel Kravcar iz Tržiča, ki sta se udeležila nedeljske proslave. Oba sta bila zaprta v Begunjah. Minki Peraič, ki je bila na seznamu za ustrelitev in se je že pripravila, kaj bo zavpila na morišču, je uspelo pobegniti iz begunjskih zaporov. J. K. iZDGPLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. ^^ ^^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. GorenisJu gkas. d o o.. Zoisova i. Kranj MALI OGLASI 201-42-47 201-42-49 fax: 201-42-13 Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek - v sredo do 13.30. in za objavo v torek, v petek do 14.0(H DELOVNI ČAS, In sicer: od ponedeljka do petka . neprekinjeno od 7. • 15. ere. Uvedli smo novo rubriko ■ČISTO V 2ADNJE»yi HIPU". S to rubriko želimo pomagati našim bralcem, ki se Jim res nekaj prodati, kupiti, najeti, oddati Oglas za to rubriko lahko oddate za torek v ponedeljek do osme ure in za petek v četrtek prav tako do osme ure. Cena oglasa je 2.000 SIT do 10 besed, vsaka nadaljna beseda je 100 Srr in Je enotna za naročnike oziroma nenaročnike - kupon ne velja. Za male oglase po redni ceni oziroma na kuponu pa sprejemamo za torek v petek do druge ure In za petek v sredo do pol dveh. APARTMA-PRIKOLICE V termah Čatež oddam apartma 48 m2 v zidanem objektu. S 041/633-195 losoe APARATI STROJI Prodam industrijski OVERLOK 4 niti zelo lepo ohranjen, ff 041/886-875 io338 Prodam stroj za okroglo krivljenje pločevine Jelšingrad 2 m, valji premera 80. Đ 041/375-441 10491 SILOKOMBAJN Mengele enoredni z mlinom, prodam. ® 041/503-776 10737 Ugodno prodam malo rabljen kromasti kmečki ŠTEDILNIK za vzidavo. Đ 57-23-737. 041/757-078 i0783 GRADBENI MATERIAL 1 Prodam UMETEN KAMEN za cokel 40 m2, ploščice imajo 7 vrst oblik. 031/308-588 i0556 Prodam DESKE za fabjonke. tr 041/821- 651_10741 Prodam suhe javorove PLOHE. tr 041/377-609 i0744 Prodam hrastove PLOHE debeline 5 cm, sušene na zraku, cca 2 m3. ff 041/355- 990 10755 Prodam suhe smrekove COLARICE in plo-he. g 031/716-629_^ SKODLE prodam. It 531-83-40 i0780 HIŠE PRODAMO Smokuč - prodam staro domačijo na parceli 700 m2. O 051/316-375, po 17. uri 10499 V Britofu prodamo hišo z gospodarskim poslopjem, zemlje 2200 m2. tr 040/537- 387 10663 NAKLO - stan. hiša, 140 m2 stanov, površine na parceli 608 m2, I. izgr. 1982. obrobna lega, v celoti podkletena, prodamo za 39,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Blei-w^eisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vww/.mike-co.si TRŽIČ center, hiša, potrebna popolne adaptacije, 100 m2 stanov, površine, dva parkirna prostora, brez zemljišča ob hiši, starost cca 150 let, prodamo za 7,5 mio sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.sl KRANJ - MLAKA, 2-stanovanjska hiša, na parceli 1033 m2, cca 400 m2 stanov, površine, I. izd. 1984, lepa lokacija, prodamo za 60 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114. vww.mike-co.si VODOVODNI STOLP: prodamo vilo, I. 1947, parcela 650 m2, cena 55 mio. FRAST d.0.0, Šuceva 27. 04/23 44 080, 041/734 198 TRŽIČ: prodamo dvodružinsko hišo, I. 1980, vzdrževana, parcela 1300 m2, 50,5 mio FRAST d.0.0, Šuceva 27, 04/ 23 44 080, 041/ 734 198 PRIMSKOVO: prodamo pol HIŠE, 2,5-sobno, 80 m2, adaptirano I. 97, garaža, cena: 16,5 mio FRAST d.0.0, Šuceva 27, 04/ 23 44 080, 041/ 734 198 MEDVODE: izredno sodobno fantastično hišo prodamo, I. 2002, pritličje 210 m2 v dveh nivojih, podkletena, cena 70 mio. FRAST d.0.0, Šuceva 27, 04/23 44 080, 041/734 198 KOVOR PRI TRŽIČU, prodamo vzdrževano dvodružinsko hišo, ki stoji na 501 m2, stara 30 let in ima 200 m2 stanovanjske površine, hiša je delno podkletena z garažo, v 1. in 2. etaži pa se nahajajo bivalni prostori, balkon in terasa, CK - olje, tel. priključek, za hišo se nahaja pomožni objekt in se uporablja kot večnamenski prostor ali letna kuhinja, vselji-vo po dogovoru. CENA: 37.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net PREKMURJE - GRAD, prodamo manjšo enodružinsko hišo, ki stoji na 400 m2 zemljišča, stanovanjske površine 100 m2, pritličje ter neizdelana mansarda. tel. priključek. CK-elektrika, primerno tudi za vikend, prevzem po dogovoru. CENA: 6.000.000.00 srr. agent KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si PODNART - DOBRAVICA, prodamo enodružinsko hišo v 2. podaljšani gradbeni fazi. ki stoji na na 701 m2 zemljišča, 213 m2 stanovanjske površine, hiša je podkletena, 1. etaža ter mansarda, 2 x balkon, kritina bramac. prevzem možen takoj. CENA: 21.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tet. 04-23-65-360, www.agentkranj.si ŠENČUR - SAJEVČEVO ALI MAČKOVO NASEUE, NUJNO KUPIMO SAMOSTOJNO ENODRUŽINSKO HtŠO, CCA. 300 m2 STANOVANJSKE POVRŠINE, 1500 m2 ZEMUlŠČA, NE V BUŽINI BLOKOV, VSEUI-VA PO DOGOVORU. KUPIMO ZA NAM ŽE ZNANEGA KUPCA. CENA: cca. 60.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si RADOVLJICA - prodamo montažno poslovno hišo Maries, ki stoji na 486 m2 zemljišča, v hiši se nahajajo pisarne in ima 320 m2 skupne površine, stara 18 let. podkletena. vsi priključki, CK - olje, parkirišče, prevzem po dogovoru. CENA: 43. 000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360. w/ww.agentkranj.si ČRNOMEU - STRAŽNI VRH, prodamo manjšo enodružinsko hišo, ki je potrebna prenove, hiša stoji na 2592 m2 zemljišča, ki pa je deloma obdelovano s trto, hiša je stara 60 let in je podkletena (vinska klet), 1. etaža vključno z mansardo je potrebno obnoviti oz. izdelati, lep razgled na Gorjance in Črnomelj, brez CK in tel. priključka, prevzem možen takoj. CENA: 5.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vmw.agen-tkranj.si PODBREZJE, prodamo zg. etažo hiše s pripadajočim zemljiščem, stara 25 let, potrebno adaptacije, brez CK, prevzem možen takoj. CENA: 15.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - OKOLICA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40,000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net Medvode, Ladja, samostojna hiša, 1984, 330,67 m2, parcela 696m2. Cena: 37 mio SIT ABC d.o.o.. Tivolska 48. Lj.. 040850000 Radomlje, samostojna hiša, t. 2002, 184 m2, parcela 432 m2, zelo mirno in zeleno okolje. Možnost zamenjave za stanovanje v Domžalah, Mengšu ali Kamniku. Cena: 56 mio SIT. ABC d.o.o. , Tivolska 48, Lj., 040 850-000. Dorfarje - parcela v izmeri 1064 m2. lepa ravna, na kateri je zgrajena stan. hiša v IV. gr. fazi, in starejša stan. hiša z gradbenim dovoljenjem za nadomestno gradnjo. Informativna cena 60 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. 04 50 60 300, 041 647 547 Železniki - prodamo atrijsko podkleteno montažno stanovanjsko hišo 13x11 m, zgrajena leta 1986, 219 m2 uporabne površine, velikost zemljišča 440 m2. CK ogrevanje, toplovod v hiši, vsi priključki. Lepa sončna lega. Cena 35 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. 04 50 60 300, 041 647 547 SPODNJI BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, parcela 260 m2, v notranjosti neizdelana, okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 25 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vkww.svet-nepremicnine.si ZBILJE; 360 m2,1. 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 64,5 mlo SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si PREDDVOR - okolica; 330 m2,1. 90, atrijska hiša, 1116 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. CENA: 71,9 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.si PREDDVOR - okolica; 300 m2,1. 99, luksuzno opremljena, 685 m2 parcele, v naselju novejših hiš. CENA: 74 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremic-nine.si KRANJ -Visoko; 300 m2, 4. gr. faza, enos-tanovanjska, nova, parcela meri 562 m2, mirna lokacija, primerno za dejavnost v kletnih prostorih. CENA: 47,4 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si ZALOG pri Cerkljah, stan. hiša 160 m2 + klet, novogradnja, zelo kvalitetno dograjena, z odlično opremo, ravna in sončna parcela 550 m2.Cena 60 MIO sit. KRANJ - Prim-skovo, enostanovanjska hiša140 m2+K, let.1951, 680 m2+250 m2, odlična lokacija! Cena: 29 MIO sit. KRANJ - Sr. Bitnje, na robu naselja, manjša stan. hiša enodružinska hiša 160 m2, let. 1971, na parceli 850 m2 ob zelenem pasu. Medetažna gradnja, razgiban tloris, pokrita terasa, vredno ogleda! Cena: 44 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj. PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 STRAŽIŠČE pri KRANJU - na parceli 1.200 m2, leta 57 narejena hiša in I. 70 leta obnovljena, ima 62 m2 v pritličju, 65 m2 v nadstropju in toliko v mansardi, poleg stoji garaža z drvarnico 34 m2, hiša stoji na odlični razgledni točki in ima ceno 46,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 ŠENČUR: novogradnja - hiša z razgibanim tlorisom, v izmeri 14 x 13 m, parcela 500 m2. cena = 60,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ (bližina): kmečka hiša (stara 90 let) z gospodarskim poslopjem z zemljiščem 8.8.13 m2. cena = 72,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 GOLNIK: stanovanje v 1. nadstropju hiše, I. 86, površina 91,30 m2. parcela 360 m2, cena = 20,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 SEBENJE: nedokončana hiša v izmeri 435 m2, možnost izdelave 5 stanovanj. 2 v pritličju in 3 v nadstropju, parcela 530 m2, cena = 36,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Posavec: pol stan. hiše, letnik 39, bivalne površine 90 m2, parcela 460 m2, cena = 13,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KOKRICA: stan. hiša z ločeno garažo, 300 m2 površine, primerna tudi za dvostanovan-jsko hišo, stara 20 let, parcela 1.033 m2, cena = 60,0 mio StT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 HIŠE KUPIMO RADOVLJICA, ZGOŠA, BEGUNJE: za znano stranko kupimo hišo od 25 - 50 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/734 198 V okolici Kranja za nam znano stranko kupimo stanovanjsko hišo do starosti max 45 let s pripadajočim zemljiščem cenovni razred do 40 MIO sit! Na OREHKU ali Stražišču kupimo po tržni ceni za nam znano stranko starejšo hišo ali parcelo cca 700 m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA La MAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11. Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362890 IZOBRAŽEVANJE NEMŠČINA (z native speakerjem), ANGLEŠČINA, FRANCOŠČINA, ŠPANŠČINA: inštrukcije, tečaji za vse stopnje, priprava na maturo itd. največ 6 udeležencev, konverzacija. ŠVICARSKA ŠOLA, Pot v Bitnje 16, Kranj. Đ 04/23-12-520 10271 IZGUBLJENO v ponedeljek ali torek je nekdo odnesel digitalni foto aparat, ki ga je lastnik pustil obešenega na drevesu blizu gozdarske koče v drevesnici v Zg. Besnici. Najditelja naprošamo, da pokliče V 04/25-06-147 10725 KUPIM Odkupujemo smrekovo in bukovo HLODOVINO. Les prevzamem tudi na panju tf 041/721-637, 53-06-555 10234 Kupim ČEŠPLJE - SUVE za namakanje po 50 SIT ff 041/827-132 10733 Kupim LES ZA OSTREŠJE, sekan obvezno v zimskem času. tr 040/352-095 10754 Kupim 4 JEKLENA PLATIŠČA 14" za ope corso, 5,5Jx14H2ET 49. » 204-13-11, 040/978-811_^ Kupim opeko MODELARC. IT 25-51-707 10808 LOKAL ODDAMO Oddamo več pisarn v centru mesta in v nebotičniku, različnih velikosti, prevzem možen takoj, prostori primerni za različne dejavnosti. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wwv/.mike- co.si ŠKOFJA LOKA - Trata; v pritličju oddamo pisarno v industrijski coni (bivša carina), 34,57 m2, z močno elektriko, internetom, telefonom, sanitarijami, parkirno mesto. V najemnini so zajeti vsi stroški. CENA: 41.570,00 SIT/mesec. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vwwi/.svet-nepremicnine.si Dnevno nočni lokal, opremljen, 320 m2 z lepo teraso v centru Kranja, parkirna mesta, oddam v najem ali prodam. B 040/854-696 10802 Poslovni prostor v pritličju 102,5 m2 Kranj, Bleiweisova 16, oddam v najem. ® 041/677-256 10807 LOKAL PRODAMO RADOVLJICA - poslovni prostor, na novo urejen, z dvema vhodoma, PR, 70 m2 + klet 31 m2,1. izg. 1990, v kleti je skladišče in savna, prodamo za 30 mio sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 - 114, vww.mike-co.si Trgovski lokal v Kranju v izmeri 94 m2, obnovljeno I. 1990, prodamo za 19 mio SIT, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA lil - lokal. P, 35,5 m2, primeren za razne dejavnosti (pisarne, trgovina, frizerski salon...), I. izd. 1987, prodamo za 12,5 mio sit. Mike &Co., d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172. 031 605-114, v/ww.mike-co.si i K' GORENJSKI GLAS • 22. STRAN MALI OGLASI / info@g-gias.si Torek, 14. septembra 2004 ALBIS, d.o.o. Savska (»sta 34, ^nj Poslovanje in upravljanje s z nepremičninami PRODAiA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTORC^ V fNDUSTRUSKO OBRINI CONI KRANJ. MOŽNA GRADNJA NOVIH I fOSLOVP^H PROSTOROV si Podrobne informacije o prostih prostorih po tel. 041/426 898 RADOVUlCA: 23,52 m2, I. 1990, pritličje, primerno za trgovino aii mirno dejavnost, prevzem takoj, prodamo ali oddamo. Cena: 7.600.000,00 SIT ali 60.000,00 SIT/mesec + stroški. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si MEDVODE, v 5 let starem objektu prodamo poslovni prostor, 39,23 m2, PR/1 nad., CK-plin, tel. priključek, PVC-okna, parkirni prostor, poslovni prostor je namenjen za ne živilsko dejavnost, prevzem po dogovoru. CENA: 14.200.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul, 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - CENTER, oddamo gostinski lokal (diskoteko) v obratovanju, ki ima 100 sedišč in 300 stojišč, 400 m2, prenovljen pred 6 meseci, odkup inventarja 22.000.000,00 SIT + mesečna najemnina 1200 SIT/m2, prevzem po dogovoru. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si Kranj - Naklo, poslovni prostori, v pritličju 301 m2 + v 1. nad. 242 m2,1. 1975. Cena: 111 mio SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000 Poljanska dolina, Gorenja vas, gostinski objekt z apartmaji, 670 m2, 10.800 m2 parcele, letnik 1974, primerno za turistično dejavnost ali gradnjo samostojnih hiš. Cena: 80 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000 Kranj, 400 m2 poslovni objekt + 300 m2 neobdelana mansarda + 60 m2 opremljeno stanovanje, 1.200 m2 parcela + 1000 m2 zazidljivo zemljišče, letnik 1976, obnovljeno i. 1995. Cena: 132.8 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48. Lj.. 040850000 KRANJ - 8 let stara trgovina v izmeri 160 m2 v blagovnici na Primskovem, pritličje, cena - 358.00,0,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ (smer Golnik): 22 let star gostinski objekt s celotno opremo, velikost 250 m2, 950 m2, cena - 45,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 OTROŠKA OPREMA v otroško komisijsko trgovino v Radovljici sprejemamo že oblačila za zimo, avtosede-že, previjalne mize, posteljice in vozičke, tf 041/989-393 10235 Poceni prodam otroški SEDEŽ ZA KOLO (kvaliteten). Muraja-Oblak, Zg. Bitnje 292, Zabnica 10747 Prodam GUGALNICO SMUBY 4v1 (gugal-nica, grad, tobogan, plezalna lestev). O 041/934-138 10774 OSTALO Ker se moram izseliti iz hiše, nujno iščem prostor, ^jer bi shranil stanovanjsko opremo, lahko večja garaža ali skedenj. iT 041/896-196 10532 Prosim, če kdo podari sličice ŽIVOTIN-SKO CARSTVO. « 031/422-531 i0748 PRIDELKI Prodam kakovosten domači MED pridelan v čistem okolju. 9 031/297-004 10734 Prodam beli in rdeči KROMPIR, papriko, rdečo peso ter rumeno korenje. IT 041/517-551_10736 MED po lanski ceni tudi dostavim. tT 23-10061,041/582-236_lozas Prodam drobni KROMPIR. IT 533-13-10 _10743 Drobni KROMPIR prodam. It 041/506- 183 10746 Prodam drobni KROMPIR, tr 250-10-70 > 10751 Prodam beli in rdeči jedilni KROMPIR. V 23-12-237 10752 Poceni prodam ZELJNATE GLAVE. Celar, Strahinj 97, tr 257-16-21 i0760 SENO goveje balirano z dostavo prodam. «031/276-930 io76i Prodam SUHO SADJE jabolka, hruške, nad 5 kg pripeljem na dom. iT 512-04-95 10792 Prodam KROMPIR za ozimnico in drobni za krmo, možna dostava, tr 041/731-030 10793 Prodam silazno KORUZO ter jedilni in krmilni KROMPIR, tr 25-21-699, 041/369-086, Zalog 89 10797 Silazno KORUZO 6000 m2 prodam - Vo-klo. IT Ö41/811-555 10813 Silažno KORUZO prodam - Primskovo pri Kranju. tT 031/504-509 losu Seme enoletne trave z malo detelje in smetnjak, prodam. IT 23-26-426 10817 PODARIM Dobrim ljudem oddam črno-bele MUCKE, stare osem tednov, ir 532-90-20, 031/590-693 10798 BRITOF - Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 11,9 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.si TRŽIČ; 5500 m2, vzhodna lega, v hribu, ob gozdu. CENA: 13,2 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si PODNART; 2185 m2, prodamo ravno, sončno parcelo v centru naselja, lahko tudi polovico, za stanovanjsko gradnjo ali obrtno dejavnost. CENA: 15,7 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. 031/374 745, ww/w.svet-nepremicnine.si KOKRICA; 484 m2, sončna, komunalno opremljena parcela, pravokotne oblike. Severni del parcele je strm in se spusti proti potoku. J del parcele je raven in je ob ne preveč prometni cesti. CENA: 11,6 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wviw.svet-nepremic-nine.si MEDVODE - Sora - prodamo zazidljivo parcelo, 1005 m2, cena 25 mio sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172.031 605-114. www.mike-co.si MOŠNJE pri Radovljici: parcela 450 m2, zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi. komunalni priključki. Cena: 24.000,00 SIT/m2, foto na www.alp-dom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16. www.alpdom.si V neposredni bližini Kranja kupimo parcelo velikosti do 2000m2. ravna, sončna, ne v bližini industrijskih objektov, za gradnjo individualne stanovanjske hiše. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22. Kr^.ij. tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, vww.agen-tkranj.si BRNIK - prodamo 1022 m2 zazidljive parcele, nahaja se na robu vasi, zelo lepa in ravna, možnost gradnje kleti, vodovod, elektrika in asfalt z dveh strani, prevzem po dogovoru. CENA: 24.000,00 SIR/m2. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si BITNJE, prodamo 461 m2 zazidljive parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 12.723.600.00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wviAiv.agentkranj.si PODVIN - MOŠNJE, prodamo 509 m2 zazidljivega zemljišča, ravna, prevzem po dogovoru. CENA: 21.647,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvwv.agentkranj.si PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča, na katerem stoji lesena brunarica, nahaja se na robu stavbnega zemljišča, elektrika in voda sta v bližini. CENA: 13.090,00 SIT/m2. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22, Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, vww.agen-tkranj.si ADERGAS pri Cerkljah, zazidljivo zemljišče 1888 m2, možnost nakupa tudi v manjši kvadraturi, odlična in nadvse mirna lega z rahlim naklonom, ob gozdu, dostopna pot š " 4m. Cena: 16.800 SIT/m2, možen dogovor. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj. PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323,04/2362890 Kranj-smer Jezersko, posestvocca 5000 m2, del zazidljiv, na robu vasi, ob reki. Cena: 55 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11. Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362890 ŠKOFJA LOKA-Sv. Duh; 2500 m2. sončna parcela, prodamo po delih. CENA: 24.000.00 Srr/m2. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremk:nlne.si BITNJE - pri Kranju: stavbno zemljišče 1.380 m2 po 16.700,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj. tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 VISOKO: stavbno zemljišče 700 m2 s staro hišo. 20.400,00 Srr/m2. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 KOMENDA: stavbno zemljišče 1.128 m2, po 26.180,00 Srr/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 POSLOVNI STIKI Nad 5.000.000 SfT uredimo hipotekami kredit, leasing v najkrajšem možnem času. tr 04/234-17-88, 031/352-156, 031/352-136 od pon.-pet. 9.-16. ure. Askat, d.o.o., Ljubljana. RP Kranj 10795 ttjps^s SoTK^tt? fic^^B^rtnk^^ flvlMRiHl^kl» U^i^toksnril ii ii 1i M. miM lAmbtf mri» zt mwrtWHi W ipölMN^ |Wl fiA ^--*---* -a--------— j-fc , Ji,- wii Moznsi oorNNHifi VMHMU ^SO%tir9tofiiiiM|0y.starkrNRri •vira. f9 ž<9 prldMis M nt tfMn. Tel.: 02/25-24626. gsm 041/750-560, 041/331-991 fi|Wni z MVinMi ViZM POSESTI V Naklem prodam 3000 m2 zazidljive parcele za poslovne namene. tT 040/75-62- 61 10723 RAZNO PRODAM Ugodno prodam LESNE BRIKETE za kurjavo. tr 53-31-648, 040/88-74-25 io563 DRVA metrska ali razžagana, možna dostava, prodam, tr 041 /718-019 io578 Prodam bukova in mešana DRVA z dostavo. tT 041/705-177 10729 Prodam mešana DRVA, možna dostava. tr 255-14-68 10753 Prodam ohranjeno kuhinjo, strešno okno, kiperbuš, lucijevo peč, pomivalno korito. tT 204-67-74 10764 Poceni prodam FRIZERSKO OPREMO in solarij 28 znamke Ergoline. tT 041/841- 890 10781 Prodam suha bukova DRVA in mlin za mletje žita. tT 041/265-075 io7S4 LESTVE vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, tr 01/36-11-078_^ Prodam suha mešana DRVA. tT 041/841-632_ Prodam 3 m3 suhih DRV za kurjavo, tr 041/342-350 10815 STANOVANJE ODDAMO v Kranju oddam popolnoma opremljeno 2.5-sobno STANOVANJE z 1.10.04, sprotno plačilo. Šifra: LEPO IN UGODNO 10233 V najem oddam opremljeno stanovanje. tT041/322-653 i0763 V najem oddam stanovanje na Planini I. 65 m2. tr 040/268-382. 23-26-324 io766 PLANINAMI - oddamo Iss, 42 m2, predelano v 1,5-sobno, opremljeno, mesečna najemnina 62.000 sit in stroški, 1-mesečna varščina. Mike & Co. d.o.o.. Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172. 031 605-114. vww.mike-co.si PLANINA III - oddamo 1-sobno s kabinetom. 52 m2, V. nad., balkon, delno opremk jeno, cena najema 65.000 sit mesečno + stroški, 2-mesečno predplačilo. Mike &Co. d.o.o.. Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mlke-co.si ODDAMO: Planina 1: 2+2 ss. 95 m2. 84000 sit, Škofja Loka - hišo, 60 m2, z vrtom, 115.000 SIT. Frast d.o.o, Sučeva 27. 041/ 734 198 BLED: Razgledna. 50 m2, 2-sobno v stanovanjski hiši, starost 20 let, pritličje, lasten vhod, zelenica, dnevna soba, kuhinja, spalnica, kopalnica + wc, parkirno mesto, mirna okolica, opremljeno, za 1 leto z možnostjo podaljšanja. 3-mesečno predplačilo. takoj vseljivo. Cena: najem 55.000 SIT/mesec + stroški 25.000 SIT/mesec. ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1. 04 537 45 16, www.alpdom.si GORENJSKA REGIJA s 040 85 00 00 www.abc.si Planina: v novem bloku oddamo DVOSOBNO STANOVANJE. 50 m2, z garažo! cena 76.000 SIT. FRAST d.o.o. 041/734 198 Škofja Loka - Partizanska cesta oddamo v najem 3-sobno stanovanje 75m2 6. nadstr. v stolpnici. Stanovanje je v celoti obnovljeno, kuhinja, kopalnica opremljeni, sobi opremljeni z omarami. Cena 90.000.,00 sit/mes. Loka nepremičnine Fajfar Janez s,p. 04 50 60 300, 041 647 547 I 11 '' KRANJ, delno opremljeno (kuhinja), še nikoli vseljeno dvosobno stanovanje 52 m2, v novozgrajenem bloku na Planini II, Z lega, 11. nadstr./HI, velik balkon, kletni garažni boks, večja 'klet. Cena: 75.000,00 SIT/MES. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11. Kranj, PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/347 323. 04/2362890 TRŽIČ. I. nad. novejše hiše. 120 m2 + garaža + vrt + del terase, opremljeno. Cena 120.000.00 sit/mesec (stroški vključeni). NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362890 KRANJ, Primskovo, dvosobno 63 m2, opremljeno, CK, v pritličju nove hiše z velikim parkiriščem. Cena: 108.000,00 SIT/mes (vsi stroški vključeni). NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362890 KRANJ, Planina II, dve popolnoma novi stanovanji (48,44 m2 in 53,51 m2 + klet + balkon), obe v pritličju nizkega bloka Ul. Rudija Papeža. Cena: 75.000,00 in 80.000,00 SIT/MES. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul..11. Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323,04/2362890 Kranj, Planina III: 1,5-sobno 52 m2 v 5. nad., letnik 1985, enomesečna varščina, oprema v kuhinji, cena = 64.800,00 SIT na mesec, za daljše obdobje, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700_ Kranj. Zlato polje: 1-sobno45 m2 v 2.nad., z vso opremo, vsi priključki, tudi za študente, cena = 60.000,00 SIT/mes, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 Kranj, Vodovodni stolp: 2-sobno 78 m2 v 3. nad., terasa, z vso opremo, vsi priključki, tudi za študente, cena = 85.000,00 SIT/mes, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 Kranj (bližina): stanovanjska hiša z garažo, nova hiša, oprema v celoti, cena = 156.000,00 SIT na mesec, primerno za poslovne partnerje, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 STANOVANJE KUPIMO Kupim STANOVANJE v Kranju ali v Radovljici brez posrednika, tr 204-24-21 10572 Kupim 4-sobno STANOVANJE v Kranju, tr 051/322-644 10820 Več 1- in 2-sobnih stanovanj v Kranju in stanovanje v Tržiču (Kovorska, Deteljica), za znanega kupca kupimo, Mike & Co.. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ŠKOFJA LOKA - nujno takoj kupimo 1 -sobno ali 2-sobno stanovanje za znano stranko z gotovino. FRAST d.o.o, Šuceva 21, 04/23 44 080, 041/734 198 Bled z okolico: TAKOJ kupimo ENOSOB-NO ali DVOSOBNO STANOVANJE. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/734 198 KRANJ - OKOLICA, kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. Agent Kranj, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. www.agen-tkranj.si KRANJ - ZLATO POUE. NUJNO KUPIMO 2-SOBNO 1 AU MANJŠE 3-SOBNO, NUJNO KUPIMO, LAHKKO TUQI GRAD-BINČEVA JAMA. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, viww.agentkranj.sl KRANJ; ZA ZNANE STRANKE KUPIMO STANOVANJA RAZLIČNIH VELIKOSTI!!! SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel, 04/28 11 000 . 031/374 745, www.svet-nepremic-nine.si Za znano stranko kupimo večje enosobno stanovanje v Kranju z bližnjo okolico do 13 MIO sit! Za znano stranko nujno kupimo trisobno, atrijsko stanovanje v Kranju z okolico do 17 MIO sit, lahko je stanovanje v priti, hiše z nekaj vrtal NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova ul. 11. Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323.04/2362890 STANOVANJSKA OPREMA Prodam POHIŠTVO za dnevni prostor, kuhinjo, kopalniško opremo s ploščicami, tr 031/559-570 10731 Ugodno prodam POHIŠTVO za obleke, čevlje, mizo in televizor. tT 202-83-73 10777 Prodam rabljeno kuhinjsko pohištvo, lahko po delih, tr 20-21-047 10790 JEDILNICO Stilles (omara, ovalna miza. 6 stolov, preproga), ugodno prodam, tr 041 /697-435 loaso STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter s.p., Senično 7, K. tr 59-55-170. 041/733-709. ŽALUZIJE, ROLETE. LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI. ROLOJI, MARKIZE. PVC KARNISE. TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije. izdelovanje, svetovanje, montaža in servis - DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU! 6904 STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, hitro in po ugodni ceni. tr 041/642-097, Urmar, d.o.o., Zakai 15, Stahovica 9629 SLO - DOM! Montaža predelnih sten in stropov po sistemu: knauf, rigips, arm-strong, AMF, izdelava podstrešji In adaptacije stanovanj, termoizolacije In laminati, okna. vrata In strešna okna velux ter pleskarska in druga vzdrževalna dela. Mari^otič Slavko s.p., Suška c. 28, Škofja Loka, tr 04/515-22-38. 04/515-22-39. 041/806- 751 9689 ZIDARSKA dela nudimo, tr 041/570-957. Megamatrix, d.o.o., Staretova 39, Kranj 9734 Pedikura, manikura, umetni nohti, klasična masaža. tT 041/814-457. IKN, d.o.o., Bašelj 27 d, Preddvor 9914 PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, pohodne REŠETKE. GELD, d.o.o., J. Šmida 15. Jesenice. tT 04/580-60-26 10189 Montaža vodovodnih, ogrevalnih inštalacij, adaptacija kopalnic, kurilnic ter čiščenje bojierjev. Gregor Kozamernik. s.p., Hraše 30a, Smlednik 10334 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava vseh vrst škarp, izkopi nasipi ter odvoz materiala na deponijo. tT 01/839-46-14. 041/680-751. Adrovic & Co., d.n.o.. Jelovška 10, Kamnik losss Izvajamo ZIDARSKA DELA notranje omete, vse vrste fasad, urejanje in tlakovanje dvorišč in druga gradbena dela. tr 041/222-741, SGP Bytyqi skala gradbeništvo, d.n.o., Struževo 3a, Kranj 10450 Želite na novo pobarvati fasado in lesen napušč. Ugodno in hitro, tr 041/570-957, Megamatrix, d.o.o., Staretova ul. 39, Kranj 10545 SPLOŠNA GRADBENA DELA zidanje, ometi, betonske in kamnite škarpe, fasade, polaganje tlakovcev. Gradbenik Qarri in ostali, d.n.o., T. Dežmana 10, Kranj loses STANOVANJA PRODAMO RADOVLJICA - nujno prodam 2-sobno STANOVANJE, klimatizirano, CK. plin, 14,3 mio SIT. tr 051 /307-379 ioo36 RADOVLJICA 84 m2, pritličje, mirna lokacija, garaža, nadstandardno (opremljeno), samo resni, tr 041/419-888 10749 Lesce, Vodnikova prodam novo večje 2,5-sobno stanovanje z garažo. Inf. na tr 051/270-179 10758 Dvosobno, 53 m2. urejeno, Valjavčeva ul. tr 031/288-353 10775 KRANJ - DRULOVKA: prodamo 2-sobno stanovanje (etaža vrstne hiše), 61 m2. CK, KTV, klet, terasa, parkirišče. Možen odkup vrta, staro 12 let, cena 22 mio SIT. tT 031/302-367,04/23-56-570 10818 PLANINA I - garsonjera. 30 m2, XIII. nad., leto izgr. 1974, klimatizirano, prodamo za 10,9 mio sit, Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj. 20-26-172. 031 605 - 114, viftww.mike-co.si PLANINA III - 1-sobno, 42.40 m2. II. nad., balkon, predelano v 1,5 ss, leto izgr. 1987, prodamo za 13,5mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj. 20-26-172. 031 605-114, vww.mike-co.si KRANJ - Dražgoška. 1-sobno, 42.40 m2, VI. nad., balkona ni, skupna terasa, leto izgr. 1976, prodamo za 13,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o.. Bleiweisova 6. Kranj. 20-26-172,031 605-114. vwvw.mike-co.si KRANJ - bližina sodišča. 2-sobno, 54,6 m2. III. nad., leto izgradnje 1964. prodamo za 17,5 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ZLATO POLJE - 2-sobno z dvema kabinetoma. 74 m2. IV. nad. - mansarda. leto izgr. 1953, v celoti adaptirano, kamin v dnevni sobi, prodamo za 19,8 mio sit. Mike & Co. d.o.o.. Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172. 031 605-114, www.mike-co.sl -----------— - ZLATO POLJE - 2-sobno stanovanje, P, 46,11 m2, leto izgr. 1964, delno obnovljeno, prodamo za 14,2 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA - 2-sobno stanovanje z dvema kabinetoma, 100.5 m2. VI. nad., 2x balkon, I. izgr. 1984, prodamo za 22 mio sit. Mike &Co. d.o.o,. Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114. www.mlke-co.si KRANJ: prodamo garsonjero, 18 m2, adaptirano 2002, opremljena, cena 6,2 mio. FRAST d.o.o. Šuceva 27. 04/23 44 080, 041/734 198 Britof: prodamo etažo hiše, 3ss. 90 m2, adaptirano 2002. cena 22.5 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27. 04/23 44 080. 041/734 198, TRŽIČ: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE. 40 m2.1. 1977, 2. nad, cena 10,9 mio. FRAST d.o.o. Šuceva 27. 04/23 44 080.041/734 198, GOLNIK: prodamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE. 75.5 m2.1. 64. cena: 15.3 mio. FRAST d.o.o. Šuceva 27. 04/23 44 080, 041/734 198._ RADOVUlCA: 78,28 m2 in 79,25 m2, dve večji 2.5-sobno, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica. wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04. Cena v septembru/m2: 373.489 SFT. virtualni ogled na www.alpdom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1. 04 537 45 15. www.alpdom.si ZASIP: 91,04 m2 3ss v podpritličju, kuhinja z jedilnico, velik dnevni prodor. 2 spalnici, kopalnica, wc, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, I. '04. naša novogradnja, vselitev takoj, mirna okolica. Cena: 25.952.773,00 SIT, foto in tlorisi na wvi/w.alpdom.sl. ALPDOM d.d., Cankarjeva 1, Radovljica. 04 537 45 15, www.alpdom.si BLED - Mlino: cca. 105 m2, v obnovi - 4. gradb. faza, pritličje, starost 50 let, 3 vhodi, možna izdelava dveh 2-sobnih stanovanj, inštalacije v objektu, v neposredni bližini jezera. Cena: 29.500.000,00 SIT foto na www.alpdom.si. ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si RADOVUlCA: 105,36 m2 iri 105,91 m2. dve 3.5-sobni v 3. nadstr./mansarda, duplex. dnevna soba, kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, wc, balkon, razgled na Karavanke in Julijce, bivalna mansarda, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04. Cena v septembru/m2: 373.489 SIT, foto in tlorisi na www.alpdom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si AGENT KRANJ, d.o.o., Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju, 15 novih stanovanj s števci za hladno In toplo vodo, kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon in pari8004. AB s oto^. W ^ TOREK SREDA od 12 "C do 21 od 16 do 18 "C ČETRTEK od 10 do 14 Danes, v torek, bo pretežno oblačno. Predvsem proti večeru se bodo začele pojavljati manjše padavine, ki se bodo v noči na sredo okrepile, nato pa v sredo čez dan prehodno ponehale. Ponovno bo začelo deževati zvečer ali v noči na četrtek. V torek bo dnevna temperatura od 18 do 22, v sredo pa od 16 do 19 stopinj Celzija. V četrtek bo dež dopoldne ponehal, ohladilo se bo. Zjutraj bo okoli 10 stopinj, čez dan pa verjetno ne bo šlo čez 15 stopinj. Avto-moto društvo Tržič je osmič organiziralo tekmo starih vozil na Ljubelj. Zaradi nesreče veljajo rezultati prve vožnje. Ljubelj - Srečo v nesreči sta imeia domačina Miro in Anka Hrast, ki sta v drugi vožnji zapeljala s proge. Tekmovalca, ki na-da^ujeta tradicgo dirkača Hrasta, bosta prejela pokal za 2. mesto v prvi voži^ji pozneje. Organizatorji zadovoljni z udeležbo na tekmi in obiskom prireditve. Sloves nekdanjih ljubeljskih dirk nadaljujejo Člani AMD Tržič, ki prirejajo gorske preizkuse starih vozil na stari mejni prelaz Ljubelj. Na prireditvi v spomin na najuspešnejšega trži-škega dirkača Mirka Hrasta se meri za lovorike več kot sto tekmovalcev iz evropskih držav. Tudi na 8. Hrastovem memoria-lu je bilo tako. Za letošnjo dirko seje odločilo 108 motoristov in 10 avtomobilistov iz Avstrije, Češke, Nemčije, Italije, Švice in Slovenije. V soboto so imeli uradni trening, ki je v lepem vremenu privabil maisikaterega ljubitelja motornega športa. Ob vijugasti makadamski cesti, ki ima ponekod do 33-odstolni vzpon, se je še več obiskovalcev zbralo v nedeljo. Z zanimanjem so sledili dopoldanski prvi vožnji, na kateri so motoristi v sedmih kategorijah napovedovali oster boj v popoldanski drugi vožnji. Domačini so zlasti bučno navijali, ko je po progi drvel motor BMW R-75 s prikolico s štartno številko 87. Pogumno sta ga vozila Miro in Anka Hrast, žal pa se je njuna vožnja nesrečno končala v zadnjem ovinku. Dirko so zato prekinili in odpovedali vožnjo avtomobilistov. "Danes se je tudi mene držala J. m Dirke motorjev s prikolicami so najbolj zanimive za gledalce. smola/' je povedal 86-letni Ja- motor Puch je mnogo mlajši, a nez Ogris z Luž, ki je bil najsta- je zatajil. Kot je dejal član Old-rejši udeleženec tekme. Njegov timer kluba Naklo, je boljši tek- movalec od njega sin Bernard, ki je prispeval veČ pokalov za domačo vitrino. Marjan Mar-kič iz Tržiča, ki je že 30 let motorist, se bolj zanese na sodobne motorje. Vseeno uživa, ko tekmuje z motorjem BSA letnik 1937. "Taki motorji so zelo zanimivi," so v en glas zatrjevali sestrici Lara in Tara Grašič iz Križev ter njun vrstnik Juš Smolej iz Bistrice pri Tržiču. Jože in Mira Šparovec iz Pristave sla ugotovila, da si dirko rad ogleda tudi vnuk Zan. Pohvalila sta organizatoije, da nadaljujejo tradicijo gorskih voženj na Ljubelj. Kot je potrdil predsednik AMD Tržič Marjan Romih, jih pohvale udeležencev vsakič znova prepričajo, naj vztrajajo. Stoj an Saje Na Kitajsko gre sociologinja Trije narodi na Tromeji Ljubljana - Na več kot dveur-ni prireditvi oziroma izboru za Miss Slovenije 2004 so v nedeljo v Cankarjevem domu okronali kar nekaj lepotic, med dvanajstimi finalistkami pa izbrali najlepšo. Nihče se ni pritoževal nad lepoticami, plesne in pevske točke so prav prijetno popestrile predolg, prepoln oglasov in dokaj dolgočasen program izbora. Tudi voditelja nista bila ravno najboljša odločitev, celotna prireditev pa je vzbujala občutek, da bi bilo vseeno, če bi izbor že vnaprej posneli v studiu POP TV-ja. Tokrat je imela odločilni glas javnost. Tako je naslov Miss Slovenye 2004 pripadel 22-letni študentki sociologije iz Preser-jev Zivi Vadnov, prva spf^mlje- Danes izšla Kranjčanka Brezplačno za občane in občanke Mestne občine Kranj Najlepše tri na tekmovanju lepotic. valka je postala 19-letna Tanja Hauptman z Destrnika, druga a ravno tako 19-letna Sanja Itiberc iz Podgorcev. Med dvanajstimi finalistkami pa so izbrali fotografi še miss fotoge- ničnosti, internetarji svojo miss, bralci One pa svojo. Naziv Miss fotogeničnosti in Miss One sta si razdelili prva in druga spremljevalka, Miss interneta pa je postala dve leti starejša Ines Fi-šer z Mute. Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič Petindvajset let zapored se drugo nedeljo v septembru družijo planinci in vsi ljudje dobre volje treh dežel na Tromeji s starim imenom Peč. Tromeja - Peč - "Osnova je bil tek treh dežel februarja, septembra pred 25 leti smo potem pripravili še pohod treh dežel," poseže na začetek Jože Brudar, predsednik Turističnega društva Rateče Planica, pod okriljem katerega prireditev poteka. Kmalu so skupaj s kranjskogorskim turističnim društvom sestavili organizacijski odbor in vzpostavili stike s soorganizatorji iz Trbiža in Podkloštra. Prireditev nobeno leto ni odpadla, nekajkrat so jo zaradi slabega vremena za teden dni prestavili. Tudi ideja o olimpiadi treh dežel, ki se žal ni uresničila, je koreninila v teh srečanjih. Minulo nedeljo, 12. septembra, je vreme zdržalo in malo v soncu, malo pod oblaki je Tromeja ali Peč gostila med osem do deset tisoč ljudi dobre volje. Morda jih je bilo nekaj manj kot katero od preteklih let, ko so kdaj dosegli tudi Številko petnajst tisoč. Namen je v druženju treh narodov ob meji. In res so se tri govorice, italijanska, koroško-nemška in slovenska prepletale čez ves vrh Peči, da bi težko rekli, kje so državne meje. Po vstopu v Evropsko unijo zagotovo še bolj sproščeno kot prejšnja leta. Ob narodnih vižah so nekateri zaplesali že pred poldnevom. "Naše vodilo je, nobene politike na teh srečanjih. Najvišja raven je županska, ko kot predstavniki treh dežel udeležence pozdravijo v imenu svojih občin," poudarja Jože Brudar. Tudi letos so se tega držali in župani Franco Baritussio iz Trbiža, Erich Kessler iz Podkloštra in Jure Žerjav iz Kranjske Gore so zaželeli veseli družbi dobrodošlico ter izrekli čestitke k ohranjanju tradicije. Mendi Kokot Novorojenčki Minuli teden se je v obeh gorenjskih porodnišnicah rodilo 30 novih Gorenjčkov. V Kranju jih je na svet prijokalo 22, na Jesenicah pa 8. V Kranju se je rodilo 13 deklic in 9 dečkov. Najlažja je bila ena izmed deklic, tehtnica jih je ob rojstvu pokazala 2.380 gramov. Najtežji je bil deČek s 4.400 grami porodne teže. Na Jesenicah so prvič zajokali 4 dečki in prav toliko deklic. Najlažja deklica je tehtala 1.770 gramov, najtežji pa seje kazalec na tehtnici ustavil pri 4.030 gramih. A» 7. • ; ^ •'' ^ LOTO Rezultati žrebanja 37. kroga igre na srečo 12. septembra 2004 Izžrebane številke: 1. 3, 7. 16, 36, 38, 39 in dodatna 10 Izžrebana Lotko številka pa je: 800798 V 38. krogu za sedmico 115.000.000 SIT dobitek LOTKO predvidoma 38.000.000 SIT VsMtovtnsId porta! ^ maUb oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. z' ppi M POÄöiAjlQ (mmt/ HE^mitK RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radiokranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.si V f^AJBOU POSIÜSANA RADIJSKA POSTAJA m GOBENJSKEM % Usposabljanje da, v boj ne V kranjski vojašnici je bila v soboto predstavitev Slovenske vojske. 9. brigada za nadzor zračnega prostora in 18. bata-^on za radiološko, kemično in biološko obrambo se odpravljata na usposabljanje v tujino. Obiskovalce smo vprašali, kaj jih je pritegnilo na ogled ter ali odobravajo misije v tujino. Maja Sager-nik, Prevalje: Prišla sem, ker moj fant v Kranju opravlja svoje delo. Ni sporno, da gredo fantje v tujino, saj gre le za tri tedne in se da potrpeti. Tudi če bi šel za dlje, pa bi morala nekako preživeli. Prav je, da zaupamo vojski, saj je to naŠa vojska." Jože Berčič, Bled: "Samo zaradi predstavitve sem prišel z Bleda v Kranj in veliko sem si že ogledal. Za mene je vse novo, zato je toliko bolj zanimivo. Naša vojska je dobro opremljena, a tega prav veliko ne morejo uporabljati. Na posredovanja v tujino pa bo treba iti, saj smo se v to zavezali z vstopom v Nato." Marinka Fri-škovec, Kranj: Pred upokojitvijo sem bila v službi v vojski in sem si z veseljem prišla ogledat številne novosti. Pripeljala sem tudi vnučke, ki bodo morda nekoč postali vojaki. V zadnjih letih se je veliko spremenilo, predvsem oprema. Vojska naj kar gre v tujino na usposabljanje, če je to lažja pot. Kadar delujejo za mir, je tudi dobro, sicer pa ne. Matjaž Kle- v • v v • v mencic, Trzic: "Lep dan je potrebno izkoristiti, pripeljal pa sem tudi otroke. Spoznavamo opremo slovenske vojske, otrokom so še najbolj zanimivi helikopterji in tovornjaki. Slovenski vojaki naj gredo na tuje na izobraževanje, saj ne gre tudi pri nas izumljati tople vode. Ne podpiram pa, da bi šli v boj." Irina Nogra-šek, Kamnik: "Moj mož dela v vojski, zato sem si prišla ogledat njegovo iifl delo. Zanimivo je. Opažam tudi, da je tu zaposlenih veliko vojakinj. Koristno je, da se gredo usposabljat tudi v tujino. Tudi boj je za službo vojaka nekaj normalnega. To je življenje." 99 Boštjan Bogataj, foto: Polona Mlakar Baldasin