„Obrtnik"
izhaja 1. dan vsacega meseca in stoji za 4 mesece 60 kr., do konca leta 1883 1 gld. 20 kr.
OBRTIIK
„Der Gewerbsmannu erscheint am 1. jeden Monates und kostet flir 4 Monate 60 kr., bis Ende des Jahres 1883 1 fl. 20 kr.
Uredništvo: Gospodsko ulice St. 3.
(DER GEWERBSMANN.)
Kedaktion: Herrengasae Nr. 3.
Strolso’vaaoa.šlr list za, olortnil^e.
InMerHti se sprejemajo in stane dvestopna potit vrsta za enkrat 5 kr., večkrat ceneje. — Insentte vrerden angeuommon und kostet die z w e ispaltige Petitzeile 5 kr. — Mohrmalige Einschaltungen billiger.
Obrtnija in zadruge.
čeravno pozneje kot drugod, a začelo se je daniti tudi pri nas. Marsikeri ki se seda; uganja, trdil je do zadnjega časa, da z izpeljavo obrtne postave sč zadrugami ne bo ničesar. Sedaj ne pomaga več zanikavanje. Kar si je vsak pošten in soliden obrtnik želil, kar se je pa tudi vsak, komur je nerodnost v obrtiji bila v prid, ker se je pri tisti enako žabi v mlaki najbolje počutil — bal, to se je zgodilo. Obrtna postava postaja meso in kri! Čeravno bodo začetkoma silne zapreke, nadejati se je vendar, da ta postava spolni s časoma nade vseh. ki so jo pričakovali, dobro vedoč, kaj se od postave same tirjati sme.
Previdnim obrtnikom, kojisodouašali žrtvo dobri ideji, tudi predno jih je postava k temu silila, je dobro znano; da napak, koje so se v obrtne razmere vrinile v teku blizo 25 let, odkar smo imeli neomejeno obrtno prostost vsi e d te pa tudi vsled pomankanja samoupravnega nadzorstva ne bode mogoče odstraniti mahoma.
Ne bode jo zadruge niti predstojnika čigar moč bi segala tako daleč, da bi že zdaj deloma vže običajnim, deloma pa vsled prejšne postave si prisvojenem, torej neovrgljivim upeljavam v okom prišel.
Kar pa sedaj ne bode mogoče, to storil bode čas in ž njim značajni inteligentni obrtnik!
Odkar izhaja naš list, vedo obrtniki, da jim nikdar nismo delali nad in obljub, kojih spolniti ne more nobeden. Zategadelj pa previdnih obrtnikov tudi začasni neuspehi ne bodo oplašili. Obrtni stan dospel bode na boljše stališče, temu so porok denašnje socialne in vladne razmere. Nadvladanje in izsesavanje produktivnih stanov ni več pokrito, temveč že očitno brezvestno , in tako ne more ostati!
Enako upeljavi dokaza zmožnosti pritrgal se bode in se more pritrgati živec tistim parasitom, koji enako trtni uši, iz dobrega soka in žuljevih rok obrtnikov izsesajo naj boljše, ter v lahkem delu s p r e k u p o v a n j e m in prodajo izdelkov revnega mojstra in obupanega delavca bogatijo.
Ozrimo se v tako hvaljene industrialne kraje, kjer mesto zvonikov v zrak mole černi dimniki puhajoči noč in dan, delavnik in praznik nepretergano, in videli bodemo prepale obraze modernih sužnov iz kojih se rekrutira denašnji socializem.
Ni mogoče ugovarjati, da bi se delavcem pri obrtnikih ne godilo bolje ne le glede materialnega položaja, temveč tudi glede osobne prostosti, kakor delavcem po tovarnah židovskih in kristijanskih milionarjev.
Pri nas je še mogoče delavcu samemu pri varčnosti, če tudi skromno preživeti si družino; a v tovarnah dela ne le oče in mati, temveč tudi njih mladoletni otroci, in zaslužek vseh je premajhen jih nasititi.
Od tam pa prihajajo oni izdelki, ki se občinstvu za „čudovito nizko ceno,“ „na pol zastonj,“ da celo „v dar“ po raznovrstnih inseratih ponujajo. Marsiktera bridka kapla solza tiči v onih izdelkih, in kupovalec ne vč, se tudi ne briga zato, koliko stiske, kolike bede treba, da se revež obupno podvrže takemu izsesavanju!
V velikih izdelovalnicah človeškega oblačila znaša plača za delavko (kajti ženske se rabijo ondod največ) na teden 1 gld. 80 kr. do 2 gld. Za moške ne presega 3 gld.; kaj pa še otroci! Brali smo že večkrat autentična poročila, da cela družina na teden komaj 5—6 gld. zasluži!
Zatorej tako čudovito nizke cene! A še čudoviteji je način izdelovanja onega blaga!
Kakor delavca tako pa tare ta neprimerna v Avstriji posebno vkoreninjena produkcija in konfektija malega obrtnika. Večina teh dela že davno posredno ali neposredno v roke kapitala.
Našim bralcem je gotovo znana (da vzamemo v izgled obrt, pri kateremu se kaj tacega naj težje misli) obrt dunajskih mesarjev. Enako znane so jim ogromne cene mesa na Dunaju. A kedo je bil temu kriv? Morebiti ogromna večina dunajskih mesarjev? Ne!
Denarni velikaši, prekupovalci, tirali so ceno živine neprimerno v visočino, ter utaknili vsled čudovite organizacije svoje v žep ogromne dohodke. Trebalo je tam, ker tudi mestni očetje niso bili več odvisni oni kliki, vladi sami poseči z mogočno roko v to gnjezdo, ter spraviti s tem prodajo in kupovanje na naravne tla.
Celo denarnemu mogotcu Rothschildu ni se zdelo malenkostno z poskušanjem vstanovljenja neke „parne pekarije" poseči za svoj dobiček v obrt tisočerih dunajskih pekov.
Kaj pa pri nas?
Zaloge opisanih firm širijo se dan za dnevom. Mešanica v tistih postaja čim dalje interesantneji. Celo na ime kake ženske za varstvo v „posebnih" slučajih prodaja se vse kar skupaj ne sliši, podira strokovnjakom v raznih obrtijah pod jedno firmo in z jednim patentom, zaslužek in obstanek!
Strokovnjak za dovoliti pa se more s tem, da sme popravljati skažene izdelke naših konfektionarjev, kaznilnic in enacih obrtniških podvzetji!
Naše zadruge čaka tedaj obilo dela. Le previdno neprestano delovanje zamore tukaj pomoči. Ker se sedaj zadruge že snujejo, naj podamo našim previdnim obrtnikom še nekoliko nasvetov:
Varovati se je treba presilnih naskokov v materialnih zadevah, kajti pre-nagljenje bi utegnilo škoditi, posebno pa naj se zadruge varujejo, da ne postanejo lestvica častilakomnih politikarjev, in s tem ognjišče s katerega bi še širila še hujša, da celo uničujoča razpertija mej obrtnike! V edinosti leži prospeh in moč obrtnega stanu, v nejedinosti je njegova poguba. Poguba pa bode gotova, če zadruge mesto zastopi obrtnih in strokovnih interesov, postanejo zaloga političnih fraz.
Politika izključila se je na obrtnih shodih na Dunaju s proglašenjem obrtnega vprašanja nepolitičnem. Politika razdvoji sodruge, ker jih stori nezaupne! Politika obrtniku posamezno, kakor tudi celemu stanu ne more koristiti! Celo kar zadene zastopstvo obrtnikov, bodisi v soseskinih ali pa v postavodajočih
zbornicah; treba sicer gledati, da se volijo možje, ki imajo pamet in bister um, a varovati se je politikarjev, kojim je obrt deveta briga.
Zgledov imamo na izber.
Politika pa, pred kojo svarimo, je tista, ki se češe kjer jo ne serbi. Prenapetost koja niti za se skerbeti ne more, pa hoče prenarejati vesoljni svet! Nevošljivost koja vsakemu drugemu kozarec vina opočita! Nedoslednost koja vsacega kedor ne trobi v njen rog za sovražnika in sleparja proglasi, koja se vedno pritožuje da so sedanji zastopniki samoulastni, pa je sama še slabeji, ker vsako drugo mnenje še z večjimi surovosti preganja.
Tako politika ni uspešna nobeni stranki, najmanj pa obrtnikom. Pred to Vas svarimo! Spoznali jo bote lahko, vsaj je glasna! Dobra sreča rokodelca pa naj varuje obrtni stan pred bridkejšemi izkušnjami, kakor jih je imel dozdaj.
Kako se zadruge ne smejo ustanovljati.
Odprto pismo. *)
(K osnovi krojaSke zadruge.)
Prvi in glavni namen zadrug je: Varstvo in pospeševanje vzajemnosti mej vsemi udi, ter uzderžanje in povikšanje stanovske časti.
Na temu stališču stoječ, sklical sem bil na lastne stroške s prijaznim vabilom dne 10. novembra v gostilnico k Maliču vse tukajšne gospode krojaške mojstre brez kake izjeme v popolnoma prosti razgovor, zaradi ustanovitve zadruge. Od kacih 40 povabljenih udeležilo se jih je tega razgovara 22. Predsedoval sem na željo zbranih jaz. Na vprašanje, če so navzoči zadovoljni, da se v zadrugo sprejme
tudi podobni obrt rokovičarjev in krznarjev, ugovarjal je temu le gospod C...........
a na posled se je jednoglasno sklenilo sprejeti te obrti v krojaško zadrugo, ter jima prepustilo izbrati si pri osnovalnem zboru po jednega odbornika.
Enako se je, kar se že samo po sebi razumi, sprejel tudi obrt krojačev za ženske v zadrugo, brez da bi se o te stvari, katera drugače niti mogoče ni razgovarjalo, že s tem, da se je dal temu obrtu tudi jeden zastopnik.
Na moje vprašanje, če se hočejo kandidati za zbor že danes postaviti, ali pa če hočemo pozneje v ta namen še jedeukrat zborovati, sklenilo se je brez jednega ugovora, da se kandidate precej nasvetuje. Po daljšem razgovoru o kandidaturi za predstojnika, predlagal sem jaz, naj to volitev poskusimo z listki, na katere naj vsakdo brez kake agitacije po svojim lastnem mnenju zapiše ime. Ta predlog se je brez ugovora sprejel. Poskuševalna volitev se je vršila in od 21 oddanih glasov dobil sem jih 13 jaz; 8 pa g. Eder. Na to predlagali so so odborniki, imenovani so bili za namestnika g. Eder, za odbornike: g. Benda, Reichman, Streker, Šumi, Končar, Šark. Izmejtehje edino g. Šark odločno izpovedal, da on ne preuzame nobenega mesta. Na to seje glasovalo za vsacega posebej, izvzemši g. Sarka; kateri tega ni hotel, in priterdili so se vsi imenovani brez ugovora, za kandidate v odbor.
*) G. naročniki mi bodo gotovo radi oprostili, da mej vsem časom, kar izdavani ta list, porabim jedenkrat nekoliko prostora zase. Znano jim je, da ga v naših krogih ni, ki bi bil zavratno tako surovo in strastno napadan, kakor jaz. Popravkov „Ljud. Glasu,4 kojemu je moje perilo donašalo, če ne več, pa vsaj kako „kratko,4 nisem pošiljal. Laži bile so že tolike, da jih nihče ne more verjeti, posebno pa, ker „konjsko kopito, ni bilo dovelj pokrito. Zgube pa z onemi javnemi napadi nisem imel nobene, najbrže pa so nameravale imeti dobiček s tem; ono ničvredne kreature, ki so imele bojazen k lažem pristaviti svoje ime, boječi se, da bi jih utegnil nekdo za jezik loviti.
Naj na tem mestu izražam še „Lj. Gl.4 svojo kolegialno zahvalo zato, da me je po njegovi lastni izjavi celo leto zastonj pral.
Na to sem jaz rekel: „Te poskušnje volitve nikogar ne vežejo, in ne le v svojemu temveč gotovo tudi v imenu svojih sodrugov izjavim, da bode slehernemu izmej nas, ker se nobeden, najmanj pa jaz temu mestu ne usilujem, popolnoma prav, če se gospodje spremislijo o komu ter kakega druzega izvolijo. A zgoditi se mora to v prijaznosti in prepuščati se mora slehernemu prosta volja, ker le na ta način mogoče bode ustreči vsim.“
Potem razgovarjalo se je o strokovnih zadevah, le g. Železnikar všel je čez mejo, dokazoval nam dobrote in prednosti francozke republike ter pravil, da smo mi še veliko zadej za Francozi,	da	tičimo	še	o otročjih črevljičkah i. t. d.	Ker le
ni nehal, mogel sem zavrniti,	na	kar se	je	mož potuhnil, — in sem po	daljšej
prijazni debati sejo zaključil.
To je v kratkem popolnoma objektivni obraz tega zbora.
Sedaj pa obrnimo stran.
Vsled danega mi pooblastila razložil sem mag. komisarju g. Tomcu naše sklepe, in ta je za v nedeljo 18. t. m. sklical osnovalni zbor za krojaško zadrugo ter k njemu povabil krojače za moške in ženske, ter rokovičarja in krznarje, oziroma ker krznarji tudi klobuke prodajajo, še ostale dva ali tri klobučarje.
Kako se je ta zborovanje vršil, iz lastnega vira ne vem, ker se ga po bolezni zaderžau nisem mogel udeležiti. Po raznih poročilih pa se pri temu zboru stanovska čast ni posebno povzdigovala. Psovk, surovosti in osebnega raz-žaljenja bilo je neki na izber.	Vsi	sklepi	ne	le glede osob, temveč tudi	princi pialni, kakor je sprejem	podobnih	obrt, postavili so se na glavo.	Izmej
postavljenih kaudidatov volila sta se le g. Benda in Reichmann. Na vse druge nametalo se je zlovoljnih laži in psovk, toliko kakor bi na svetu ne bilo večjih miši in špeihellekarjev (te laskave izraze rabil je g. Železnikar pri prvem zborovanju, rekoč da tacih ne smemo voliti). Enako izbacnile so se obrtije krojačev za ženske, rokovičarji in krznarji ter praznovala se je pozneje ta sijajna zmaga nad sodrugi, koji imajo biti udje pri zadrugi pri polnemu litru.
Kako je kaj tacega mogoče, vpraša me marsikdo, ki na doslednost in moško besedo še kaj drži?
Tudi to hočem povedati.
Par dni po prvem razgovoru dobil sem brezimno pismo, podpisano „več krojačev,“ pisano pa v Stilu francoskih komunardov, v katerem se žugajoč mi z na-penjanjam vseh strun, od mene tirja, naj prostovoljno odstopim od kandidature (katere nisem iskal. Op.), kajti spravili se bodo na dan vsi moji „vmazani grehi,“ in nikakor se ne sme zgoditi, da bi tak „brezznačajiu figurant“ postal načelnik „poštenega društva!1'
Temu brezimnemu pismu (strahopezljivost zrastla je menda tudi na tujih tleh?) sledila je osobna agitacija. Pisatelj oraenjeniga pisma letal je celi teden kakor besen od jednega krojača do druzega, našteval mu moje „vmazane grehe," lagal, protil, zavijal, žugal, prosil i. t. d. in resultat njegovega truda bil je sijajen. Izvoljen je v odbor „furor Parisien;" in sedaj bode napočila rudeča zarja francoskih dobrot tudi nam ljubljanskim krojačem!
Kar pa mene zadene: Akoravno bi bil pripravljen svojo moči posvetiti tudi zadevam lastnega stroka; mi vendar večje Ij ubave ne bi mogel skazati nihče, ko oni, ki me volili niso. Hvala jim lepa!
Ljubljana meseca novembra 1883.
Matija Kunc.
Aiiszug aus der Gewerbe-Ordnung. Siebentes Hauptstiick.
Genossenscha ften.
KchiedNKerichUicHcr ViinscIiiisn.
§. 122. Zur Austragung der im (§. 114, lit. c) bezeickneten Streitigkeiten wird ein schiedsgerichtlicher Ausschuss gebildet.
Die Competenz dieses Ausschusses wird dadurch begriindet, dass beide Streit-theile sich demselben schriftlich unterwerfen. Wird der Ausschuss ohne solche vorherige Unterrverfung von einer Partei angerufen, so wird dessen Zustandigkeit dadurch begriindet, dass die Gegenpartei in Folge der an sie ergangenen Vorladung vor dem Ausschusse erscheint, uud dessen Zustandigkeit anerkennt.
Die Anzahl der Mitglieder des schiedsgerichtlichen Ausschusses, die naheren Bestimmungen iiber die Wahl derselben, rtber die Dauer und die Keihenfolge ihrer Fuuction, iiber die Wahl des Obmannes und seines Stellvertreters und iiber die Dauer der Function dieser letzteren wird durch ein besonderes Statut geregelt, welches von der politischen Landesbehorde zu genehmigen ist.
Fiir die Statuten sind folgende Grundsiitze massgebend:
1.	Der schiedsgerichtliche Ausschuss hat aus einer gleichen Anzahl von Mitgliedern aus dem Stande der Gewerbsinhaber und der Gehilfen zu besteheu. Die Zahl der Mitglieder muss zur ordnungsmassigen Besetzung des Schiedsgerichtes nach der Vorschrift des §. 123 ausroichend sein.
2.	Der jeweilige Obmanu des schiedsgerichtlichen Ausschusses und dessen Stellvertreter werđen von den Mitgliedern des Ausschusses aus ihrer Mitte gervahlt. Diese beiden Functionare konnen sowohl dem Stande der Gewerbsinhaber, als auch jenem der Gehilfen angehoren. Dieselben sind durch die Gesammtheit der Mitglieder des Ausschusses mit absoluter Stimmenmehrheit zu wahlen. Wird biunen der im Statute zu bestimmenden Frist diese Mehrheit nicht erzielt, so haben beide Functionare fiir die im Statute vorgesehene Functionsđauer abwechselnd dem Stande der Gewerbsinhaber und jenem der Gehilfen anzugehoren. Dabei ist festzuhalteu, dass der Obmanu und dessen Stellvertreter aus dem Stande der Gewerbsinhaber von den Aussckussmitgliedcrn aus dem Stande der Gehilfen, und der Obmanu, sowie dessen Stellvertreter aus dem Stande der Gehilfen von den Ausschussmisgliedern aus dem Stande der Gewerbsinhaber gewiihlt werden.
§. 123. Die Austragung der in den §§. 114 und 122 bezeichneten Streitigkeiten durch den schiedsrichterlichen Ausschuss kann entweder im Wege eines Vergleiches oder durch Erkenntniss (Eutscheidung) erfolgen.
Zur rechtswirksamen Abschliessung eines Vergleiches ist ausser dem Obmanne oder dessen Stellvertreter noch die Gegenwart von zwei nach dem vorhergehendeu Paragraph zur Wirksamkeit berufenen Schiedsrichtern, von denen einer den Ge-rverbsinhabern, der andere den Gehilfen angehort, erforderlich.
Die abgeschlossenen Vergleiche sind in ein Protokoli einzutragen, das von beiden Streittheilen zu uuterschreiben und wovon auf Verlangen derselben eine schriftliche Ausfertigung zu erfolgen ist.
Die Erkenntnisse (Entscheidungen) des schiedsgerichtlichen Ausschusses sind in der Anwesenh, it des Obmannes und von vier nach §. 122 zur Function berufenen Schiedsrichtern, wovon je zwei der Classe der Gewerbsinhaber und der Gehilfen anzugehoren haben, nach Klarstellung der Sachlage und Prufung aller erforderlichen Beweismittel zu fallen. Die Entscheidungen erfolgen durch Stimmenmehrheit; bei Stimmengleickheit wird jene Ansicht zum Beschlusse erhoben, vvelcker der Ob-maun beitritt.
Das Verfahren des scluedsgerichtlichen Ausschusses wird durch das im §. 122 ei'wahnte Statut geregelt. Darin kanu auch bestimint werden, ob und iu welcher H5he den fungirenden Gehilfen Prasenzgelder aus dem Vermbgen der Genossen-scbaft gewahrt \verden.
Die Vergleiche und Entscheidungen des scbiedsgerichtlichen Ausschusses sind im Verwaltungswege voll/iehbar.
Gegen die Entscheidungen des Ausschusses steht jedem Streittheile die Au-fechtung durch Ueberreichung einer Klage bei dem ordentlichen Kichter innerhalb der Frist von acht Tagen vom Tage der Kundmachung der Entscheidung zu, und bat innerhalb dieser Frist die den Kechtsweg betretende Partei auch die Ueberreichung der Klage vor dem Ausschusse auszuweisen.
Durch die Anfechtung der Entscheidung wird aber die vorlaufige Vollziehung derselben nicht aufgehalten.
§. 124. In den Wirkungskreis des scbiedsgerichtlichen Ausschusses gehort die Austragung von Streitigkeiten aus dem Arbeits-, Lehr- und Lohnverhaltuisse.
l>lNcipIiuurKcwalt.
§. 125. Der Genossenschaftsvorstehung wird das Kecht eingeraumt, iiber die Mitglieder und Angehorigen der Genossenschaft bei Verletzung der Genossenschafts-vorschriften angemessene Ordnungsstrafen, als: Vemeise und Geldstrafen bis zehn Gulden, zu verhiiugen.
Die Falle, in welchen solche Ordnungsstrafen verhangt werden konnen, werden in den Statuten aufgefuhrt.
Ktatuten.
§. 126. Innerhalb der principiellen Bestimmungen dieses Abschnittes sind fur jede Genossenschaft specielle Statuten zu entwerfen und der politischen Lan-desstelle zur Genehmigung vorzulegen.
Die Statuten haben insbesondere zu enthalten die niiheren Bestimmungen iiber:
a)	den Namen, Sitz, Zweck und Umfang der Genossenschaft und die Evidenz-haltung ihrer Mitglieder und Angehorigen;
b)	die Bechte und Pliichten der Mitglieder;
c)	die Genossenschaftsversammlung und die derselben vorbehaltenen Angele-genheiten;
d)	den Wirkungskrois der Genossenschaftsvorstehung und eventuell des Vorstehers;
e)	die Zusammensetzung der Vorstehung, dann die Berathung und die Geschiifts-behandlung in der Vorstehung;
f)	die Erfordernisse fur die Giltigkeit der Beschlussfassungen in der Genossenschaftsversammlung und in der Genossenschaftsvorstehung;
g)	die Art der Bemessung und der Einhebung der Umlagen;
h)	die H8he der allenfalls festgesetzten Incorporationsgebiihr fur neu eintretende Mitglieder;
i)	die Verwaltung des Genossenschaftsvermogens;
k)	die Einrichtung der im §. 114, c) vorgesehenen scbiedsgerichtlichen Institution zur Austragung von Streitigkeiten zrvischen den Genossenschaftsmitgliedern;
l)	die naheren Bestimmungen iiber die Verhiingung der Ordnungsstrafen (§. 125). Den Statuten ist das Statut fiir den scbiedsgerichtlichen Ausschuss (§. 122)
und das Statut der Gehilfenversammlung (§§. 120 und 120, aj, sowie das Statut der Krankencasse (§. 121, b) als integrirender Bestandtheil desselben anzureihen. Als Bestimmungen fiir die Genossenschaftsstatuten wurde festgesetzt: 1) Die Abnahme
von Aufnahmsgebuhren ist gestattet, doch miissen sie miissig, und diirfen nich bober sein,
als die gegemviirtig bestehenden. 2) Fiir die Aufnahme von Lehrlingen ist kein Minimalalter zu bestimmen. 3) Dio Lehrzeugnisse konnen von dem Genossenschaftsvorstande vidirt worden; ferner kanu darin angegebon werden, inwiefern der Lehrling der Pflicht des Schulbesucbes nachgekommen ist, doch kanu die Unterlassung des Schulbesucbes woder die Ausstellung des Lehrzeugnisses noch die Auflosung des Lehrverhaltnisses hindern. (Min. Eri. v. 10. August 1860, Z. 2965.)
llraufsiclitigung.
§. 127. Die Genossenschaften stehen unter der Aufsicht der Behorde, welcher die Befugniss zusteht, iiber Beschwerden gegen Beschliisse der Versammlungea oder der Vorstehnng nach Einvernehiming beider Theile die Entscheidung zu treffen, und welche zur Ueberwachung eines gesetzmassigen Vorganges bei den Genossen-sehaften eigene Commissare bestellt.
Die Streitigkeiten iiber innere Genossenschaftsangelegenheiten gehoren aus-schliesslich aui' den Yerwaltungsweg.
Die von der Genossenschaftsversammlung ordnungsmiissig gefassteu Beschliisse, welche solche Genossenschaftsangelegenheiten betreffen, zu deren Besorgung die Genossenschaft nach dem Gesetze verpflichtet ist, sind iiber Ansuchen der Vorstehnng von der Gewerbsbehorde im Verwaltungswege durchzufuhren.
VcrnUVgeu der gewerl>liehcu Oorporationcii.
§. 128. Besitzt eine dermalen hestehende gewerbliche Corporation ein Ver-mCgen, und wird dieselbe zu einer Genossenschaft im Sinne dieses Gesetzes um-gestaltet, so geht das Vermogen in das Eigenthum der neuen Genossenschaft iiber.
Wird eine gewerbliche Corporation mit anderen Gewerben zu einer Genossenschaft vereinigt, so bleibt der Ersteren das Eigenthum und die abgesonderte Ver-waltung des Vermogens gewahrt.
Lost sich eine geiverbliche Corporation auf, ohne in eine neue Genossenschaft iiberzugehen, so wird das Vermogen der Gemeinde zugewiesen, in welcher die gewerbliche Corporation ihren Sitz hatte.
Die Gemeinde bat ein solehes Vermogen fiir gemeinniitzige gewerbliche Zwecke, insbesondere zur Grtindung und Erhaltung gewerl)licher Unterrichtsanstalten zu widmen und iiber die Art der Venvendung die Genehmigung der politischen Landesstelle einzuholen.
§. 129. In allen Fitllen sind folgende Grunds&tze zu beohachten:
a)	Kechte dritter Personen bleiben durch die AutiOsung oder Umgestaltung einer gewerblichen Corporation unberiihrt; es sind daher vor Ailem die eventuellen Schulden der Corporation zu bezahlen und die sonstigen Verpiiichtungen derselben zu erfiillen;
b)	es ist dafiir Sorge zu tragen, dass die Stiftungen und Widmungen der Corporation ihrer Bestimmung nicht entzogen werden.
§. 130. Ebenso bleiben die aus privatrechtlichen Titeln oder aus Stiftungen auf dem Vermogen der Corporation ruhenden Lasten, sowie die Auspruche der friiheren Mitglieder und Angehorigen der Corporation auf jene Vortheile, auf welche sie beiin Forthestande der Corporation aus deren Vermogen Anspruch hatten, aufrecbt.
Razne stvari.
Stališče obrtnikov po velicih mestah, kamor se steka in zbira kapital, je Se veliko težavneji kakor pri nas. Obrtnik nima ondod nobene samostojnosti več. To resnico kažejo nam jasno škandalozni dogodki o priliki volitev za dunajsko kupčijsko in obrtno zbornico, koje so sedaj razpisane. Stvar je zanimiva tndi za nas; naj si tedaj te okoliščine predočimo.
(54___
Da je volilno gibanje letos živabneje posebno v obrtniških krogih, kakor prejšna leta, je vsled zavednosti vsaj nekega dela obrtnikov razumljivo. Pritisk in agitacija obrtnikom nasprotnih strank, kapitalistov in velikih industrielcev, kateri so večinoma krščeni in nekrščeni Židi, koji so do sedaj v zbornicah gospodovali, veliko politiko kuhali, ter obrtnike uničevali, je pa tako intenzivna kakor še nikdar.
Volilni listki poskušajo se obrtnikom iz rok izviti z raznimi židovski prebrisanosti čast delajočimi spredstvi. Laž in goljufija je glavni pripomoček (seveda le pri nezavednih ali pa odvisnih obrtnikih), kjer pa to ne pomaga se listki kupujejo, in veliko dunajskih obrtnikov pr o dalo je te po 20 in 25 kraj cerje v. Obupna nam bodočnost!
Nek žid Offenheim, volilni agent, se v pismu na kandidata Wimerja hvali, da ima že 30C0 listkov, ter ga vabi v sleparsko kompanijo.
Odbor dunajskih obrtnih zadrug imel je sejo, pri kateri je g. Loblich vse te velikanske sleparije z volilnemi listki odkril, ter se je sklenilo, če bi nasprotniki s temi volitvami zmagali, napraviti na ministerstvo peticijo, da jih ovrže! Mi temu le pristavimo, da je slabo znamenje zavednosti mej dunajskimi obrtniki, če se za volilne listke pustijo opehariti, ali pa če jih po 20 kr. prodajajo. Vidimo pa, da kapitalizem ni obrtnika le obožal, temveč ga tudi demoraliziral, in to slednje je naj bolj žalostno!
Odbor kranjskega obrtnega društva imel je 28. novembra sejo v pisarni kupč. in. obrt. zbornice. Dogovorilo se je s tajnikom zbornice ces. svet. g. Murnikom o zadružnih skupinah. Fripoznalo se je, da bodo zadruge svojim nalogam najložje ustrezale, če bodo rajši večji, nego manjši.
Tudi mi smo zato, da se podobne obrti kolikor moč vkupaj spravijo, kajti „neka izdana parola,“ da bi utegnil krznar imeti morebiti klobučarjem nasprotne interese, je vsaj prismojena. Označuje pa duševne sile nekaterih „radiveljakov, koji bi še te, sedaj že obstoječe obrtnike radi spravili v prepir. Ce bi imele sedanje zadruge namen, da bi jedna zadruga drugi nagajala, potem jih pač ni treba. Delokrog jim je tudi zunaj tega dosti obširen; a nekaterim, ki vsega dosti vedo, le ni znan.
V	preteklem mesecu osnovale so se zadruge za: peke, krojače in mesarje, a tudi več drugih obrtij imelo je že razgovore.
Zanimivo. Ker smo zaradi pičlega prostora danes vse podrobnosti izpustili, naj vsaj to omenimo, da jo na Kranjskem ni jedne čitalnice, ter niti jednega slovenskega in ne nemškega bralnega društva n e izvzemši Ljubljane, da bi bil na „Obrtnika11 naročen. In vendar donašajo obrtniki tem društvam mnogo novcev. Mnogo res nismo pričakovali; a vsaj jedno belo vrano bi bili radi zapazili. „Ljudski glas,11 ki si našel več podpore pri enacih korporacijah, mi ti tega ne zavidamo. Nikar nam pa tudi ti ne zavidaj naročnikov, kojih nimamo!
V	denašnji št. „Obrtnika" končamo nemški ponatis postave o vpeljavi zadrug. Končamo pa z njo tudi naš letnik. Če bode „Obrtnik11 po novem letu še izhajal, tega odločno še ne moremo povedati, kajti stvar odvisi od več okoliščin. Naj pa že bode kakor hoče, naloženo si nalogo, kakor tudi dolžnost nasproti svojim naročnikom smo spolnili.
-----'AAA/SLA/Vv-
Obrtnikom in zadrugom,
koje se hočejo seznaniti z raznovrstnemi ohrtnemi kakor tudi obrtno-političnerai vprašanji, z novemi ohrtnemi postavami in vsakršenimi lokalnemi obrtniškemi zadevami, priporočamo
„Obrtnika** letnik 1883.
kojega se dobi brošuranega za znižano ceno 80 kr., po pošti 85 kr., pri vredništvu, kakor tudi v tiskarni Klein in Kovača v Ljubljani.
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik Matija Kunc. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani.