205
Žalostni  glasi  iz Šmartna pri Litii.
Pretečem četertik 23. dan  listopada gre 3 in pol
leta stara deklica nekiga kajžerja s svojim okoli 6 let starim brateam in s sosedovim fantikam enake starosti na njivo k pastirskimi! ognju. — Preblizo ognja stopivši deklici, se oblačilce užge — sačne na ves glas vpiti, in že vsa v plemena proti domu skakljaje mater na pomoč kliče; ali predin ji je pomoč došla, je bilo revšče že vse ogorelo. — Še tisto noč je ubogo dete v velicih bolečinah umerlo. — Oče in mati po njem žalujeta — pa je prepozno. Starši! starši! pazite boljši na svoje nedolžne otroke. —
Pri nas ni letaš otročje vsakdanje šole; vzrok je ta, ker noče nihče derv zastonj za šolo dajati. — Popred je kantonska gosposka skerbela, de so se dobile, zdaj pa je to skerb v nemar pustila.
Že skorej dve leti je učitelj Leopold Kančnik, iz svojiga za šolske derva založil, zdej nemore več, ker se sam v revnim stanu znajde,— torej nima šole.— Uka željni otroci hodijo opraševat, kdaj se bo šola začela? pa se jim nemore nič zagotovo povedati. Kdo je tega kriv ? ! —                                                       —š—
206