POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
■POSAMEZNA ŠTEVILKA 1 DINAR
Izhaja vsako drugo soboto.
Naročnina:
5 Din četrtletno, 10 Din polletno.
Uredništvo: Ljubljana, šelenburgova ulica 7/n. — Upravništvo:	Ljublja-
na, Prešernova ulica 54.
Štev. 4-
V Ljubljani, dne 29. septembra 193*
Leto V.
(Poxtv
vsetn rudarjem!
Narodna strokovna zveza, podružnica v Trbovljah, priredi v nedeljo 2. oktobra
iatfot
nacionaCnift tudatjev.
Ta dan se vrši ob 10. uri pred Rudarskim domom
vetike
javno potovanje
na katerem govorijo gg. minister dr. Kramer, Rudolf Juvan, Franjo Rupnik in drugi.
Rudarji iz vseh revirjev naj se zberejo na taboru in manifestirajo za svoje pravice.
Vsi do zadnjega in iz vseh krajev na prvi tabor nacionalnih rudarjev.
•Vece jugoslovanstvo
V	časopisju čitamo, da so v Beogradu dne 26. septembra na svečan način položili temeljni kamen za novo palačo ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje. Svečanosti so prisostvovali visoki državni funkcijonarji z zastopnikom kralja na čelu.
Delavci in nameščenci v tem dogodku vidijo predvsem jamstvo, da je za vedno pokopana namera, da bi se ministrstvo za socijalno politiko kot samostojno ministrstvo ukinilo in morda kot manj važen del priključilo kakemu drugemu ministrstvu. Temu jamstvu je dal svoj poudarek minister za socijalno politiko g. Pucelj, ko je rekel: »Prizadevali si bomo, da okrog te hiše združimo vse družabne sile in vse ljudske sloje v svrho skupnega in sporazumnega reševanja vseh problemov socialne politike. Skrbeli bomo za to, da našo socialno politiko postavimo na širšo osnovo... Prepričani smo, da bomo iz tega našega bodočega doma lahko pokazali večjo živahnost in več življenja ter da nam bo uspelo izpopolniti in povzdigniti našo socialno zakonodajo.«
V	teh ministrovih besedah leži upanje, da pride naša socialno - politična zakonodaja in administracija iz sedanjega mrtvila in nesistematičnosti ven v živo življenje in v večjo ter doslednejšo aktivnost. V ministrovih besedah leži kritika naše dosedanje socialno - politične zakonodaje. Ona ni bila taka, kakor so zahtevali in zahtevajo interesi delovnega ljudstva, katero pred zlorabami po kapitalu ni bilo tako zaščiteno, kakor bi bila to dolžnost države. — Bili so celo časi, ko so reakcijonarci zahtevali ukinitev posebnega ministrstva za socialno politiko, ker so pač dobro računali, da bi z ukinitvijo tega ministrstva državna socialnopolitična aktivnost še bolj na celi črti popustila, kakor je že itak popuščala.
Dobili smo novo politično jugoslovanstvo, katero je kralj proglasil z aktom od 6. januarja 1929. To novo jugoslovanstvo so vsi dobri in pravi prijatelji naroda in države iskreno
pozdravili, ker so v novi orijentaciji državne politike videli edino jamstvo, da pride državni voz iz blata medsebojnih sporov in nesporaz-umljenj na gladko cesto proti zdravemu razvoju. Novi orijentaciji se je brez oklevanja in z navdušenjem pridružilo tudi narodno delavstvo. Ono se je zavedalo, da neurejeno politično stanje v državi, brezobzirna in slepa strankarska borba največ škoduje socialno šibkim slojem, t. j. predvsem delavcem in nameščencem. V razburkanih valovih strankarskih prepirov love mastne ribe samo škodljivci ljudstva. Delavstvo je s svojim zadržanjem pri volitvah dne 8. novembra in tudi pri vseh poznejših manifestacijah za narodno in državno edinstvo, za novo jugoslovansko politično smer, storilo v polni meri svojo dolžnost, da pomaga utrditi načela, proglašena v vseh kraljevih manifestih od 6. januarja 1929 dalje. Delavstvo je sogradilo politično moč vsedržavne stranke in ni nikdar krenilo na politična stranpota, katera bi mogla ogroževati mir in red v državi in ovirati konsolidacijo državnega političnega življenja.
Toda z novo politično Jugoslavijo delavci in nameščenci ne morejo biti zadovoljni, ako se tej Jugoslaviji z vso odločnostjo in z vso doslednostjo ne pridruži tudi v socialnem pogledu pravičnejša, nova Jugoslavija. Politično nova Jugoslavija je sredstvo, socialno in gospodarsko nova Jugoslavija je pa cilj, katerega hoče narod doseči. Delavci in nameščenci morajo pričeti na politično novi Jugoslaviji. Izgubljati svoj interes in popuščati na svoji politični aktivnosti, ako ne morejo ugotavljati, da s politično novo Jugoslavijo raste tudi krepka socialno-politično nova Jugoslavija z novim duhom in z novo voljo dati delovnemu ljudstvu krepko pravno in materijalno zaščito.
Žal moramo ugotoviti, da prizadevanja za socialno-pravno zaščito delavcev in nameščencev niso posebno vidna in je le malo pozitivnih dejanj, katera naj pričajo o tem, da je na pohodu nova socialno pravičnejše urejena Jugoslavija. Državna zakonodaja se je ozirala na utrditev nove politične smeri, mislila je na kmete, izdala za obrtništvo in trgovstvo obrtni zakon in mnogo drugih važnih zakonov in na-redb, le delavci in nameščenci čakajo, kdaj se prične uveljavljati nova državna socialno-poli-tična smer. čakajo z nestrpnostjo, ker je ogroženo njih zavarovanje, ker za slučaj brezposelnosti niso preskrbljeni, ker ni regulirano njih delavno razmerje, ker stoje noč in dan pred redukcijami in znižanjem plač, ker pritiska draginja stanovanj in mnogo, mnogo drugih težav.	!
Delavci in nameščenci se ne morejo zadovoljevati z oduševljenjem za to, kar ima priti, ako pa pod silo razmer propadajo duševno in materijalno. Ne morejo tleskati zagotovilom, da bo politično novi Jugoslaviji sledila tudi socialno nova Jugoslavija. Jugoslavija mora biti istočasno v vsej svoji vsebini nova, ker v nasprotnem slučaju bi se moglo dogajati, da se ljudstvo politično zlorablja.
Nestrpno čakajo delavci in nameščenci, da besedam ministra za socialno politiko, katere je govoril ob priliki polaganja temeljnega kamena za novo poslopje ministrstva za socialno politiko, kaj skoro slede krepka dejanja. Delavci in nameščenci morajo in bodo vse žrtvo- j vali za novo socialno aktivno in pravično Ju-goslavijo.
(Delavcem
in delavicam
Gorenjstce !
Nevzdržne razmere, Id vladajo v Kranju, metropoli lepe Gorenjske, so dale pobudo Narodno strokovni zvezi, da se z vso odločnostjo zavzame tudi za delavstvo Kranja in okolice.
Narodna strokovna zveza, podružnice v Kranju in Stražišču, sklicujejo za nedeljo, dne 9. oktobra 1932 ob 9. uri dopoldne v Gledališki dx'orani Narodnega doma v Kranju javno zborovanje, na katerem bodo govorili zastopniki NSZ tov. Rudolf Juvan in dr. Joža Bohinjec ter narodna poslanca gg. dr. Stane Rape in Ivan Lončar.
Pozivamo vse delavstvo Kranja in okolice, naj se v velikem številu udeleži tega zborovanja in s tem pokaže svojo iskreno voljo, boriti se za boljšo bodočnost jugoslovenske-ga proletarijata. Vsi delavci in delavke Kranja in okolice, v nedeljo 9. oktobra na shod v Narodni dom.
‘Sabov
nacionalnih vudavjev v Srh ovij ah
'V revirjih TPD je vsak dan slabše. Ljudstvo je zbegano in si ne zna pomagati. Prihajajo pa še vsak dan črnejši glasovi o novih in velikih redukcijah. Vprašanje rudarjev iTPD ne sme ostati lokalno vprašanje, ono mora postati državno in narodno vprašanje. Vsi moramo reševati to vprašanje z vso skrbjo. Ne smemo pustiti' naše rudarje žive v grob.
Narodna strokovna zveza se zaveda velike odgovornosti, ki jo je prevzela v skrbi za rudarje. Ona je že storila vse potrebne korake, da se to pereče vprašanje reši v korist radarja, storila bo tudi v bodoče vse, da jim pomaga.
(Podružnica Narodne strokovne zveze sklicuje za dan 2. oktobra t. 1. tabor nacionalnih radarjev v Trbovljah. Na ta dan se bodo zbrali v Trbovljah člani N'SlZ jlz vseh revirjev, kjer bodo imeli -skupno sejo odborov podražtiic s sodelovanjem zastopnikov centrale. Dopoldne istega dne se bo vršilci veliko javno zborovanje, na katerem bodo govorili min. g. dr. Albert Kramer, preds. NSZ tov. Rudolf Juvan, odbornik NSIZ tov. Franjo Ruphik in -drugi. Nia zborovanju se bo govorilo o vseh aktualnih vprašanjih rudarja in se bodo pred trboveljskim rojakom, ministrom g. dr, Kramerjem iznesle vse upravičene želje in zahteve radarjev.
Popoldne : bo vršila ljudska veselica v korist brezposelnim rudarjem.
Podrobnosti o tej veliki prireditvi naših rudarjev bomo objavili potom lepakov in dnevnega časopisja. Naše rudarje pa že danes opozarjamo na to prireditev in jih vabimo, da se v največjem številu udeleže javnega .zborovanja, da talko manifestirajo za svoje pravice.
:V nedeljo 2. oktobra 'naj nihče ne ostane doma! Vsi z družinami in prijatelji' na tabor nacionalnih 'rudarjev v Trbovlje. Pokažite, da se zavedate resnosti položaja in da ste solidarni ter vsi kot en mož. Kdor ostane ta dan doma, škoduje sebi in družini.
Nedelja 2. oktobra mora biti rudarska nedelja.
Zagorje.
Odbor podružnice iNSZ v Zagorjah poziva vse članstvo1, da se polnoštevilno udeleži izleta, katerega priredi podružnica v nedeljo 2. oktobra v Trbovlje. Vsi člani se bodo 'zbrali zjutraj zgodaj na določenem prostoru in gredo potem preko hriba v Trbovlje na tabor nacionalnih rudarjev. Članstvo vabimo1, da vzamejo seboj tudi družine, ker bo izlet celodnevni Hrano je vzeti seboj. Podrobnosti izleta bodo pravočasno naznanjene. Informacije dobite pri posameznih odbornikih.
Loke.
Poziv vsemu članstvu. V nedeljo 2. ok-tdbra je naš dan. Naša posestrima v Trbovljah priredi tabor nacionalnih rudarjev in nas vabi na to iprireditev. Zato je sklenil podružnični odbor priredili skupen peš izlet v Trbovlje. Z ozirom na slabe čase ni misliti na izlet ipo železnici, zato jo mahnemo peš preko hriba. Podrobnosti o Metu bodo sporočene vsem članom 'pismeno in tudi potom dnevnih časopisov. Za vse člane velja obveznost 'pohiteti v Trbovlje, prav pa je, če vzamejo člani tudi družine seboj. Čiraveč nas bo, tem jaičja bo naišla manifestacija in naša beseda. Kdor ne zmore za hrano v gostilni, naj vzame nekaj jedi seboj. Izlet bo celodneven.
Huda lama
Odbor podružnice Huda jama je na svoji zadnji seji sklenil prirediti v nedeljo 2. oktobra zjutraj pdšizlet vsega članstva v Trbovlje. V Trbovljah se ta dan vrši veliko javno zborovanje, na katerem govori med drugimi tudi minister g. dr. Kramer. Odbor bo vsem članom dal pravočasno navodila raidi tega izleta, prošli pa jih iže danes naj se izleta udeležijo prav vsi. 2. oktobra moramo vsi rudarji, včlanjeni pri NISZ, biti zbrani v Trbovljah. Ta dan je naš dan in se mu moramo posvetiti. Vsi do zadnjega v Trbovlje.
Senovo.
Vabimo vse člane NSZ in druge rudarje, da se udeležijo rudarskega 'tabora, ki se bo vršil 2. oktobra it. 1. v Trbovljah. Na tam taboru bomo rudarji' spregovorili odločno besedo o našem stanju. Danes živimo v skrajno slabih 'časih in nam potreba narekuje, da strnemo svoje vrste in povemo odločno in jasno: da tako naprej ne mare in ne-sme. Naša manifestacija v Trbovljah mora biti veličastna. Nihče ne sme manjkati. Podrobnosti dobijo člani pri posameznih odbornikih. Vsi v Trbovlje. — Odbor.
StavhSnstci cfelcsees imajo clne&tto odpoved
Važna razsodba ljubljanskega obrtnega sodišča.
Te dni :se je vršila na obrtnem sodišču v Ljubljani razprava proti stavbni družbi '»Slo-grad«, katero je tožilo M delavcev, ki so bili odpuščeni brez odpovednega roka. Na sodišču so delavci trdili, da so bili nad dva meseca v službi in jih je vzlic temu tvrdka odpustila brez odpovedi, četudi' zakon o obr-tih tako odpoved ne priznava. Tvrdka se je
zagovarjala s tem, da so bili vsi delavci za časa stavke odpuščeni in po stavki na novo sprejeti v Službo ter je zato, nastalo novo službeno razmerje in je veljal mesec po stavki iza poskusno dobo. Delavci so navajali priče in doprinesli tudi dokaze, da o priliki ■stavke ni bil nihče odpuščen, tedaj tudi toži-teljj ne, ker je bil dosežen med. zastopniki delavstva in podjetja dogovor, da se radi stavke nihče ne bp preganjal, ne odpustil. Številno zaslišane priče niso mogle uveriti sodišča, da so bili delavci res za časa stavke odpuščeni in je zato obsodilo toženo tvrdko na plačilo mezde za 14 dnevno odpoved.
Ta prva razsodba ljubljanskega obrtnega sodišča je za naše stavbinsko delavstvo načelne važnosti. Narodna strokovna zveza, ki je delavstvo zas.opala v tej pravdi in jim dala pravne nasvete, je že svoj čas opozorila vse stavbinske delavce, da jim novi obrtni zakon priznava 14 dnevno odpoved. Tudi je opozorila na vse trike in načine, katerih se poslažujejo podjetja, da se izognejo zakonu. Taki triki, pa največkrat ne 'držijo in je zato prav, da se vsak stavbinski delavec, ki je brez odpovedi odpuščen ilz službe, pritoži in vloži tožbo.
Narodna strokovna zveza tedaj ponovno opozarja stavibmsfce 'delavce, da si ne pustijo kratiti pravic, M jim jih daje zakon, temveč da brezobzirno ženejo na 'sodišče vsakogar, ki bi jim prikrajševal že itak bore zaslužke. Vsi prizadeti naj se javijo v tajništvu Narodno strokovne izveze, kjer dobijo natančna navodila ih pravni nasvet, kako 'je vložiti tožbo.
Ta prva razsodba pa je delavstvu v veliko zadoščenje 'in mora biti tudi delodajalcem resen memento. Zakon se mora uveljaviti, pa četudi s pomočjo' sodišča.
Naj živi Pravica!
0€ooemo volitve v delav&He
Ko je potekla po zakonu predpisana funkcijska ddba delegatom Delavskih zbornic, smo bili narodni delavci prvi, ki smo zahtevali nove volitve. Marksisti so bili takrat tiho _ razumljivo, zakaj. Sedaj pa so naen-
krat zagnali vik in krik in zahtevajo volitve v Delavske zbornice. Pobirajo tudi podpise po | tovarnah, s katerimi naj delavci zahtevajo j volitve v Delavske zbornice. Vse prav! Mi j smo že neštetokrat postavili tako zahtevo in smo včasih dobili še katero pod nos bas od marksistov, češ, kaj je treba sedaj volitev. Razumljivo je, da ne ugovarjamo zahtevi marksistov po volitvah v Delavsko zbornico, pridružujemo se jim v celem Obsegu. Simptomatična pa je naglica, s katero sedaj marksisti. zahtevajo te volitve. Nekaj visi v zraku in to bi Mio treba parirati z novimi volitvami. Tu ne gre morda toliko za Dravsko banovino, kakor za druge kraje. Po vsej državi se namreč močne širi pokret nacijonal-nega delavstva. Razen v dravski banovini pa večina nacijonalnih organizacij ni registriranih pri delavskih zbornicah. Ker se neregistrirana organizacija ne more udeležiti volitev, menijo marksisti, da je sedaj zadnji čas, da izposlujejo razpis volitev, ki takoj izvršene mogoče le še ohranijo marksistom večino. Ako tako računajo marksisti, slabo računajo. Kajti še pred volitvami bo preskrbljeno, da bodo vse nacijonalne strokovne organizacije registrirane in naj je to marksistom prav ali ne. In še eno srčno željo goje marksisti: da bi volitve vodili sedanji upravni odbori delavskih zbornic in da bi si za vsako banovino napravili volilni red, ki bi jim trenotno najbolj prijal. Pa se ne bo ne eno ne drugo zgo-
dilo. Volitve bo moral voditi objektiven državni upravni aparat in za vso državo bo uveljavljen enoten volilni red. Kaj bi se svobodne strokovne organizacije bale svobodnih volitev. Delavstvo naj res svObodono voli svoje zastopnike v Delavske zbornice, ne pa da bi se s terorjem ustvarjale dosedanje večine marksistov.
•hCase stališče Še cefocmi socijalnoga zavarovanja
Na seji ljubljanskega ravnateljstva OUZD si je naša delegacija soglasno osvojila naslednje sporazumno stališče glede reforme socijalnega zavarovanja:
Zakon o zavarovanju delavcev sestoji iz dveh glavnih delov:
1.	iz določb, katere urejajo dajatve v zavarovalnih slučajih in
2.	iz določb, katere urejajo organizacijo zavarovanja.
Zakon je bil izdan 1. 1922, torej v času, ko politične prilike v državi niso dopuščale, da bi bil zakon vsesplošno preštudiran in da bi se v njem uvaževaie vse posebne prilike in razmere, v katerih živi naša država, naše zavarovano delavstvo in pa tudi naše gospodarstvo. Le malo je bilo oseb, katere so vsebino zakona poznale in ki so se morda zavedale, do kakšnih praktičnih uspehov bo pripeljal ta zakon. Velika večina odgovornih či-niteljev je bila o vsebini in o pomenu zakona v splošnem in v podrobnostih neinformirana.
Delavstvo svojega mišljenja k zakonu ni moglo dati, ker takrat še niso poslovale Delavske zbornice, delavske organizacije so svoje predloge k zakonu sicer predložile, ostali so pa neuvaževani. Le posamezniki iz delavskega pokreta so mogli v eni ali drugi obliki vplivati na vsebino zakona. Tudi gospodarske zbornice niso imele prilike, da bi k zakonu zavzele svoje avtoritativno stališče. Zakon torej ni izraz izkristaliziranih mnenj na širši podlagi.
Vemo, da do L 1922 nekateri deli države zavarovanja sploh niso poznali, 1. 1922 pa so bile pokrajine, katere so zavarovanje poznale in isto izvajale do tedaj že nad 30 let, postavljene v isto vrsto z novimi pokrajinami. Samoposebi je umevno, da to
izjednačenje ni moglo roditi dobrih posledic,
ker se nove pokrajine niso zadostno zavedale novih dolžnosti, katere imajo v pogledu zavarovanja. Odgovornost zanje je v vseh pogledih nosila skupnost.
Kako kvarno je Mio to popolno izjednačenje kaže današnja situacija. Vidimo velike razlike v odstotkih nevplačanih prispevkov, vidimo velike razlike v odstotkih dajatev, ne da bi Mia za to podana večja odgovornost prizadetih interesentov. Izjednačenje teh razlik gre na račun onih interesentov zavarovanja, kateri za razlike ne nosijo odgovornosti. Da je prišlo do današnje težke situacije v zavarovanju je na eni strani krivo pomanjkanje odgovornosti posameznih uradov za svoje poslovanje, na drugi strani pa dejstvo, da se ni strogo ločilo bolniško-zavarovalnega premoženja od drugih dohodkov. Tako bolniško zavarovanje ni prišlo v položaj, da M pravočasno spoznalo resnost položaja in da M živelo na svoj račun.
Tako moramo predvsem ugotoviti, da leži vzrok današnje težke situacije v delavskem zavarovanju v prvi vrsti v skrajno ekstremni centralizaciji zavarovanja, katera je za naše prilike absolutno neprimerna in jo nima v bolniškem zavarovanju niti ena država, vsaj
}
ne v taki obliki, kakršna je pri nas. Bolniško zavarovanje je kratkotrajno zavarovanje, v katerem morajo lokalni faktorji nositi polno odgovornost. Zato smo mišljenja, da mora organizacija zavarovanja po dosedaj pridobljenih izkušnjah sloneti na povsem drugih načelih, kakor pa sloni danes.
Dajatve v bolniškem zavarovanju
dosegajo danes skoraj 80% dohodkov. To je odločno previsok odstotek, ker bi se isti moral gibati pod 70%, ako hočemo z dohodki kriti režijo, izvrševati odpise in dotirati potrebne rezervne fonde. Tako visokega odstotka dajatev ne dosega nobena druga država. Odstotki dajatev so pri posameznih uradih zelo različni, tako da uradi z dobrim gospodarstvom delajo za urade s slabim gospodarstvom. Tako n. pr. je znašal v 1. 1930 najvišji odstotek hranarine 48.34%, najmanjši 16.70%, pri podporah za dečjo opremo pri rodbinskih članih (svojcih) je znašal najvišji odstotek 11.79%, najmanjši 3.01, pri stroških za zdravljenje članov v bolnicah je znašal najvišji odstotek 14.96%, najmanjši 4.74%, pri izdatkih za zdravila je znašal najvišji odstotek 14.16%, najmanjši 4.05%, najvišji odstotek upravnih stroškov je znašal 26.03, najnižji pa 7.31%, pri zobnih dajatvah najvišji 7.76%, najnižji 0.60%.
Vidimo,
da je centralistični sistem odpovedal
tudi v pogledu izjednačevanja dajatev na celotnem državnem ozemlju. Te velike razlike nujno zahtevajo decentralizacijo zavarovanja, tako da za svoje izdatke vsakdo sam nosi odgovornost in da tudi sam dobiva kritja za svoje izdatke. Šele na ta način bo prišla v zavarovanja potrebna štednja in ekonomizacija.
Ako pregledujemo statistične podatke, vidimo, da pretežna večina bolovanj odpade na kratkotrajna bolovanja. Relativno največ bolovanj je trajalo komaj 6 dni. To dokazuje, da odpade relativno največ dajatev za brez-pomembna obolenja, od katerih jih je gotovo mnogo, ki so vsaj subjektivno resna, zelo mnogo je pa neresnih obolenj, katera imajo svoj izvor v simulaciji ali v agravaciji. Zaradi velikega števila kratkotrajnih obolenj je naravno, da je povprečna doba enega bolovanja v 1. 1930 pri ljubljanskem uradu znašala komaj 24.34 dni. Ta pojav samo dokazuje, da zakon nima zadostno klavzul, katere naj bi onemogočevale zlorabe. Podobno je s porodniškimi dajatvami, katere po kvantiteti in kvaliteti presegajo podobne dajatve v drugih državah, samo da so bile v našem zakonu zlorabam na široko odprta vrata. Ako bi se porodniške dajatve solidno uredile neposredno po uveljavljanju zakona, bi bila kriza zavarovanja danes znatno manjša. Vse porodniške podpore so pri posameznih uradih dosegale 15% dohodkov, mesto da bi dosegale le 5—7%. Podpore za svojce niso urejene in so razne zlorabe mogoče. Saj vidimo, da so nekateri uradi samo za zdravila svojcem izdali 3.63% od dohodkov, skoraj toliko, kakor smejo znašati skupni apotekarski stroški za člane in svojce.
Mi nočemo, da se zavarovalne dajatve poslabšujejo, toda iste morajo biti urejene tako, da služijo svrham in potrebam zavarovanja, ne pa v druge svrhe. Ni nobenega vzroka, da so meritorna določila našega zakona, katera urejajo dajatve, liberalnejša in površnejša, kakor so ta določila v drugih socialno naprednih državah.
Z navajanjem teh dajatev hočemo reči, da so poleg organiizatomih določb zakona sedanje težko stanje v zavarovanju povzročile tudi slabe one materijalne določbe zakona, ki urejajo dajatve.
Zdravnikom je bilo do leta 1930 v vsej državi izplačano na prejemkih Din 197 milijonov, na dravsko banovino pa odpade Din 33,500.000. To je zelo velika vsota. Kljub temu pa so upravičene pritožbe proti zdravniški službi v delavskem zavarovanju na dnevnem redu. Temeljite remedure so potrebne tudi v organizaciji zdravniške službe.
Apotekarski stroški so v 1. 1930 dosegli nad 12% vseh dohodkov, dočim znaša normalni odstotek, katerega nam kaže praksa drugod le 7% do največ 9%.
Pri teh pojavih mora zavarovanje biti pasivno in neposredno pred katastrofo.
Pri ogromnih letnih izdatkih skoraj 2 milijard Din
v bolniško-zava.rovalni panogi, bi se moralo in moglo zavarovanje izvajati v večjo zadovoljnost interesentov in pri skoraj istotolikih dohodkih tudi z zadovoljivejšim finančnim uspehom tudi ako uvažujemo neredno plačevanje prispevkov.
Izkušnje 10 let so tudi pokazale, da ustva-ritelji zakona niso v nikaki meri upoštevali potrebe in težnje mnogo tisočev zasebnih nameščencev, ki nujno izvirajo iz njihovih posebnih življenskih prilik. Navedeni zakon je v pogledu zavarovanja privatne nameščence popolnoma izenačil z delavci ter s tem pro-vzročil v teku let v njihovih vrstah veliko nezadovoljstvo, ki se izraža v čedalje glasnejši zahtevi, da se njih zavarovanje po vzgledu drugih kulturnih držav popolnoma loči od delavskega ter uredi tako, da bo odgovarjalo njihovemu življenskemu standartu. Pred uveljavljenjem zakona o zavarovanju delavcev so n. pr. elani Trg. boln. in podp. društva uživali v primeru bolezni vso potrebno oskrbo in zdravniško nego v sanatoriju »Leoninum«, imeli dokaj svobodno izbiro med zdravniki in druge ugodnosti; vse te dajatve pa so bile ukinjene z dnem, ko je postala tudi bolniška blagajna Trg. boln. in podp. društva krajevni organ SUZORja. V bistvu je torej pomenil zakon o zavarovanju delavcev za nameščence v pogledu bolezenskih dajatev assimi-milatio in peius. Zato je umevno, da je prišla iz njih vrst glasna želja, da jim društvo na podlagi plačevanja posebnega prispevka dopolni dajatve po zakonu o zavarovanju delavcev. Tej težnji je društvo uspešno zadostilo z uvedbo tako zvanega višjega zavarovanja, ki omogoča danes svojim članom in svojcem za razmeroma nizko mesečno premijo 20 Din bolniško nego v n. razredu javnih bolnic, odnosno po potrebi v privatnih sanatorijih ter plačuje tudi znatne zneske k operacijskim stroškom po privatnih zdravnikih. Z izvajanjem tega nadomestnega zavarovanja pa so nastale za društvo znatne tež-koče, ki jih osvetljuje sledeči moment: Po pravilniku Bolniške blagajne bi moralo društvo iz naslova višjega zavarovanja prispevati k letnim upravnim stroškom Bolniške blagajne eno četrtino in to kljub temu, da ima itak popolnoma ločene upravne stroške, ako ne uvažujemo skupnih uradnih prostorov. Za leto 1930. znašajo n. pr. dejanski upravni stroški višjega zavarovanja 10.71% od predpisa, Bolniški blagajni pa bi moralo na račun njenih upravnih stroškov prispevati 17.16% od predpisanih prispevkov, tako da bi znašali celokupni upravni stroški višjega zavarovanja nič manj kot 27.87%! Navedena dejstva jasno izpričujejo, da danes ne moremo več govoriti o možnosti popolnega enotnega zavarovanja za delavce in nameščence in da bo treba pri redakciji novega zakona z vso resnostjo in smotrenostjo misliti tudi na posebne življenske prilike in mentaliteto onih 30.000 zasebnih nameščencev (ne vštev-ši one, ki so trenutno zavarovani še pri posameznih okrožnih uradih), kateri so včlanjeni pri privatno društvenih blagajnah Trg.
boln. in podp. društva »Merkurja« ter Trgovačke Omladine.
Toda ne samo bolniško, temveč tudi
nezgodno zavarovanje
se mora za privatne nameščence urediti na poseben način, za kar služi kot najboljši argument sledeče dejstvo: Bolniška blagajna Trg. boln. podp. društva je v razdobju let 1922 do 1931 pri povprečnem številu 4.480 zavarovancev pobrala na račun nezgodnega
zavarovanja za SUZOR do Din 1,600.000______,
na rentah pa je Osrednji urad v istem razdobju izplačal 12 ponesrečencem Bolniške blagajne Din 124.718.19. Ni nam sicer znano kapitalno kritje teh rent, toda zneska vplačil gotovo ne dosega. Te številke pač ne potrebujejo komentarja ter najbolje dokazujejo potrebo preureditve nezgodnega zavarovanja zasebnih nameščencev tako, da bodo zbrani nezgodni prispevki vršili svojo socijalno funkcijo v blagor onih, M so jim v prvi vrsti namenjeni.
Iz navedenih razlogov je jasno, da samo sprememba statuta -SUZORja, ki tvori le dopolnitev k obstoječemu zakonu o zavarovanju delavcev, ne more (prinesti/ prepotrebne in pereče zadovoljive reforme celokupnega soci jalnega zavarovanja, temveč se more ta izvršiti uspešno edinole z novim zakonom o so-cijalnem zavarovanju.
V tem zakonu pa se mora bolniško in nezgodno zavarovanje zasebnih nameščencev urediti na poseben način, tako, da bo zadoščeno posebnim /potrebam zasebnih nameščencev.
Mnenja smo, da je tudi
administracija preveč težka,
nepraktična in se izgublja v nepotrebnem, prestrogem birokratizmu. To ima za posledico, da so osebni režijski stroški previsoki, dasi pri dejstvu, da povprečni mesečni prejemki za enega uradnika ne dosegajo niti Din 2000—, ne moremo trditi, da bi bile plače previsoke. Da se dotaknemo samo nekaterih važnejših administrativnih poslov. Predpis prispevkov tvori eno glavnih postavk v poslih administracije in bi bilo prav, ako bi se ti posli vršili ekonomično. Tako n. pr. ne moremo videti nobene ovire za to, da bi se predpis vršil vsak mesec za enak znesek za enako število delovnih dni in ne, da se danes predpis vrši za vsak mesec za drugačno število delovnih dni. Razdelitev predpisa na bolniško in nezgodno panogo s pomočjo sestavljanja postopkov opasnosti, zahteva mnogo časa in zadržuje zaključevanje knjig. Mogel bi se dobiti drug praktičnejši način razdelitve predpisa, kakor je razdelitev vplačil urejena s pomočjo uporabe koeficijentov; toda pri ostalih uradih se vsako posamezno vplačilo sproti porazdeljuje na razne naslove, kar je seveda skrajno zamudno in zahteva veliko delovnih sil. Poenostavitev teh manipulacij bi pomenila znatno prištednjo na režiji. Podobna je stvar z uvrščanjem obratov, ko mora urad zbrati vse potrebne podatke, on tudi provizorno uvršča obrate, končnoveljavna uvrstitev pa je pridržana SUZORju. Pri teh poslih nastane velika medsebojna korenspondenca, razna zaznamovanja in prezaznamovanja, sestavljanje izkazov itd.
Porazdelitev upravnih in ambulatorijskih stroškov na bolniško in nezgodno panogo se vrši
na škodo bolniškega zavarovanja
po nekem ključu, kateri uradom ni znan. Ljubljanski urad je za 1. 1930. prejel na refundaciji od nezgodno-zavarovalne panoge na račun uprav, stroškov Din 589.480.52 napram celokupnim upravnim stroškom Din 7 milijonov 471.061.05, tako znaša refundacija 7.89% upravnih stroškov, dočim predstavlja nezgodno zavarovalni predpis 18.86% celotnega
Rudarji! 2. oktobra pridite vsi na nacionalni tabor v Trbovlje!

predpisa. Na drugi strani pa je urad plačal SUZORju za izvrševanje nadzorstva in poslov v bolniško-zavarovalni panogi Din 649.183.68, torej več, kakor znaša refundacija od strani nezgodno-zavarovalne panoge. Na prvi pogled pa je jasno, da so posli urada, katere ta izvršuje za nezgodno-zavarovalno panogo znatno večji od poslov, katere izvršuje SUZOR za bolniško panogo. Posli urada za nezgodno zavarovanje so konstruktivni, dočim so posli (zdravniška služba, zbiranje gradiva za uvrščanje in rente, predpis prispevkov, pobiranje istih itd.) SUZOR ja za bolniško panogo le nadzorovalnega značaja. Mnenja smo, da bi morala nezgodno - zavarovalna panoga na upravnih stroških urada participirati najmanj z zneskom Din 1,000.000.— Na ambulatorij-sMh vzdrževalnih stroških od Din 1,445.188.10 participira nezgodno - zavarovalna panoga z zneskom Din 304.752.10 ali 21.08%, na celotnem rednem odpisu inventarja od Din 251 tisoč 325.47 z zneskom Din 57.294.02 ali 22.80 odstotkov.
Kdor pozna obseg nezgodnega zavarovanja, ve, da so ti. odstotki znatno prenizki.
Da se nahaja
bolniško-zavarovalna panoga v težki finančni situaciji,
leži delni vzrok tudi v previsokih najemninah, katere mora plačevati urad za poslopja, v katerih se vrši administracija in ambula-torijska služba. Za poslopja v Ljubljani znaša najemnina Din 1,079.323____, t. j. 7 % od
zneska Din 15,000.000.—, kolikor znaša svo-ječasna stavbena vrednost zgradbe. Torej bolniško zavarovanje mora nositi posledice svoječasne inflacije. Za osnovo najemnin bi morala služiti prometna vrednost zgradbe in pa solidne nižje obresti, katere naj donaša v zgradbe investirani kapital. Te obresti ne bi smele presegati 4%. Ni v redu, ako mora boMško-zavarovalna panoga za izposojeni kapital od sorodne socialno-zavarovalne stroke plačevati iste obresti, kakor jih plačujejo denarni zavodi za vloge iz te panoge zavarovanja.
Ekonomičnejša ureditev administracije, pravičnejša ureditev refundacij in najemnin, bi mogla znatno olajšati stanje v bolniškem zavarovanju.
Dobro se zavedamo, da
pomanjkanje starostnega in invalidnega zavarovanja
finančno slabo vpliva na bolniško-zavaroval-no panogo. Invalidi in stari zavarovanci se do skrajnosti oklepajo bolniško-zavarovalne panoge, ker radi pomanjkanja drugačne oskrbe ostajajo do poznih let in do izčrpanja vseh sil v delu in seveda pogosto bolujejo, tako da normalno izčrpajo vso podporno dobo skoraj vsako leto. Ni dvoma, da je uvedba starostnega in invalidnega zavarovanja nujno potrebna. Nikogar ni, kateri te potrebe ne bi uvidel; znano je, da so mnoga podjetja uvedbo teh panog zavarovanja že pogosto zahtevala, mnoge občine so z raznimi peticijami podčrtavale potrebo teh vrst zavarovanja.
Zavedamo se, da je uvedba starostnega in invalidnega zavarovanja ozko zvezana z novimi bremeni, ker je jasno, da pocenitev in poenostavitev sedanjih panog zavarovanja ne more iti tako daleč, da bi se iz teh prihrankov krili še stroški invalidnega in starostnega zavarovanja. Če priznavamo potrebo tega zavarovanja, moramo logično pristati na nova bremena. Ni sicer stvar ravnateljstva urada, da o tem odločuje, ker so za to pokli-
cane pristojne stanovske zbornice, vendar pa kot zastopniki interesentov lahko rečemo, da naša javnost pristaja tudi na zmerno in zdravo zvišanje bremen, ako je podano jamstvo, da bodo nova bremena koristila interesentom delodajalcev in delojemalcev na ozemlju, iz katerega ta bremena izvirajo v obliki zdravih investicij. Vemo, da bi nabrane kapitalije mogle dvigniti gospodarsko delavnost in pa zadoščati mnogim velikim socialnim in zdravstvenim potrebam banovine. Če bi v starostnem in invalidnem zavarovanju obveljala 3% premija, odpade na delodajalce 1.5%, na delojemalce pa 1.5%, kar je z ozirom na važnost tega zavarovanja zanesljivo, zlasti, ako smo mišljenja, da so gotove piištednje v bolniškem in nezgodnem zavarovanju potrebne in tudi mogoče.
Z ozirom na te iznešene ugotovitve moramo v prvi vrsti vztrajati na novefizaciji sedaj veljavnega zakona.
Ta zakon mora osvojiti naslednja glavna načela:
I. V organizatomem pogledu.
Zavarovalni posli vseh panog zavarovanja delavcev imajo biti centralizirani pri posebnih uradih za zavarovanje delavcev, kateri naj se ustanove za vsako banovino, odnosno en urad za več banovin. Ti uradi imajo biti nosilci zavarovanja za vse panoge zavarovanja delavstva. Priznati je enotno članstvo z enotnimi minimalnimi dajatvami. Vztrajati moramo na ločeni ureditvi pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev, na paralelnem poslovanju zavarovanja rudarjev in železničarjev ter na ločeni ureditvi bolniškega in nezgodnega zavarovanja privatnih nameščencev po lastnih nosilcih zavarovanja.
Razumljivo je, da mora biti teritorijalna pristojnost nosilcev zavarovanja taka, dia na enem teritoriju ni križanih pristojnosti dveh nosilcev zavarovanja zasebnih nameščencev, kakor je to danes slučaj v dravski banovini, kjer bolniško zavarovanje izvaja tako trgovsko bolniško in podporno društvo, kakor zagrebški »Merkur«.
Varovati je načelo avtonomije ali samouprave na osnovi paritetnega zastopstva, z volitvami preko stanovskih zbornic.
V interesu stvari bo, ako so vsi nosilci zavarovanja na ozemlju posamezne banovine ali več banovin tesnejše medsebojno povezani, da morejo uspešnejše ščititi interese zavarovanja in omogočevati razvoj zavarovanja ter skupno ustvarjati neko delovno skupnost zlasti na polju preventivnega zavarova-
Rudarji, stopite v vrste
NSZ
Rudarji! 2. oktobra pridite vsi na nacionalni tabor v Trbovlje!
nja. Zato smo mišljenja, da M moral na ozemlju vsake banovine poslovati poseben zavarovalni svet, v katerem bi bili zastopniki nosilcev zavarovanja ter stanovskih zbornic, po potrebi tudi zastopniki zdravstvene službe v banovini. Ta zavarovalni svet naj bi reprezentiral predvsem tudi skupno in enotno finančno investicijsko politiko. Zavarovalni svet posluje v okvirju zakonitih določil na podlagi soglasno od vseh pristojnih nosilcev zav. sprejetega statuta.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev se mora v sedanji sestavi razpustiti. Ustanovi naj se centralni zavarovalni urad, Iti naj bi opravljal vrhovno nadzorovalno in stat. službo za vse vrste socialnega zavarovanja v državi. Urad bi čuval nad pravilnim izvajanjem zakona. Le v načelno važnih stvareh socialnega zavarovanja bi urad fungiral kot zadnja administrativna instanca. V kolikor ne bi bila izvedljiva ustvaritev rezervnih fondov, kateri naj krijejo potrebe zavarovanja po posameznih banovinah skupno za vse nosilce zavarovanja, bi centralni urad zbiral in upravljal tudi skupne rezervne fonde. Vzdrževanje urada bi nosili vsi nosilci zavarovanja v državi na osnovi odobrenega proračuna. Urad naj bi slonel na načelu samouprave interesentov. Odvisno pragmatično urad-ništvo SUZOR-ja se porazdeli na posamezne nosilce zavarovanja.
H. V meritornem pogledu.
Ni treba, da novela zakona dajatve kvantitativno ali kvalitativno poslabša. Toda zakonita ureditev zavarovalnih dajatev mora biti taka, da so izključene vse zlorabe. Zato mora iz zakona izpasti vse, kar zlorabe danes omogoča. Predvsem je urediti solidne karenčne roke, tako za zavarovane člane, kakor tudi za svojce. Mislimo, da z ostrejšimi klavzulami v zakonu ščitimo samo koristi zavarovanja.
V zakonu imajo odpasti tudi vse nepotrebne ostrosti napram delodajalcem in je izvrševanje dolžnosti iz naslova zavarovanja poenostaviti in olajšati. Zakon mora biti v svojih določbah tak, da administracije preveč ne komplicira. Zavedamo se, da administracija zavarovanja ne more biti v vseh delih države enotna in izvajana po istih vidikih. Zato je prav, ako je zakon v tem oziru elastičen in okviren, da tako prepušča posameznim pokrajinam možnost, da posamezne administrativne podrobnosti urede po svojih prilikah in potrebah.
Do izdaje novega zakona smo še mišljenja:
III. Kakor nam sicer široko anketiranje ni všeč, ker ista ureditev perečih vprašanj samo zavlačuje, vendar pa mislimo, da je anketa o vprašanju olajšanja in poenostavljenja administracije nujno potrebna. Ta anketa naj se zedini tudi o vseh vprašanjih, katerih smo se v teh izvajanjih dotaknili in katera bi po našem mišljenju mogla prispevati k delni sanaciji delavskega zavarovanja.
(Pofcret narodnega
POZIV VSEM ČLANOM NSZ!
Da se 'Oddolžimo- spornimi dragega nam ■pokojnika, ustanovitelja in predsednika po-■dnužniee iN|9Z na Viču, smo sklenili izbirati ■prispevke iza postavitev nagrobnega spomenika. Prosimo zato vse člane, da po svojih močeh prispevajo za ta spomenik. Ni treba ■velikih vsot, manjše vsote in od vseh naših tovarišev so mam ljubše. Podružnice naj izdajo nabiralne pole in zbirajo v ta namen. Darujte po dinarju, če ne morete več. Pokažimo pa s tem, da svojih tovarišev ne pozabimo, posebno ne takih, ki so dali vse za delavstvo in narod.
Nabrani prispevki naj se pošljejo po položnici našemu blagajniku z navedbo, da je to za spomenik Zmagoslavu Felicijanu.
BEDNI ČLANSKI SESTANKI LJUBLJANSKIH ČLANOV NSZ
Ljubljanski člani NSZ se shajajo vsak torek od 19. ure naprej v predavalnici Delavske zbornice. Tamkaj dobijo vse potrebne informacije in plačajo lahko tudi članarino. V oktobru prične prosvetni odsek z rednimi predavanji, na kar že sedaj opozarjamo ljubljansko članstvo. Naj ne bo člana, ki se ne bi vsaj enkrat na teden zglasil v predavalnici. Odbori vseh ljubljanskih društev in podružnic NSZ pozivajo svoje članstvo na te redne sestanke. Vsak torek ob 19. uri bodimo vsi v predavalnici. Izjeme veljajo le za člane, ki so ta čas v •službi.
AKCIJA ZA PBIDOBIVANJE NOVIH ČLANOV
Po sklepu llzviiševalnega odbora je tajništvo razposlalo vsem IbivIŠiim članom in podružnicam pozive, da se izvrši najširša propaganda iza pridobivanje novih članov. Vsi stari člani iso bili vabljeni k ponovnemu vstopu v organizacijo, podružnice pa, da poskrbe za dotok novega članstva. Okrožnice so imele doslej le delni uspeh. Prijavilo se je nekaj starih 'članov in le nekatere podružnice so storile svojo dolžnost, vendar ne v oni meri, kakor smo pričakovali. Zato poživljamo tudi tem potom Vse one, ki še niso odgovorili na naše dopise, da to čimprej store. Izpolnijo naj priiglasnioo in odpošljejo tajništvu. Podružnice pa naj1 sporočijo odgovore v smislu poslanih jim okrdžlnic.
OBBTNO NADALJEVALNE ŠOLE IN NEDELJSKI POUK
Narodno strokovna zveza se je že pred deti z vso odločnostjo zavzela za Odpravo nedeljskega pouka na obrtno nadaljevalnih šolah in dokazala nujno potrebo, da se pouk vrši ob delavnikih. Boiba za odpravo nedeljskega pouka je bila deloma uspešna in se je v Ljubljani ddjpraVll nedeljski pouk, medtem ko se v drugih krajih še vriši. Če je pristojna Oblast uvidela potrebo ukinitve nedeljskega pouka na obrtno nadaljevalnih š j--ialh v Ljubljani, bi morala ito uvideti tudi za .'Maribor, Celje in druge kraje. Novi obrtni
izakon naravnost predvideva v svojem § 298 al. 2., da se ima pouk vršiti med delovnim časom. Nedelje morajo biti za vsakogar proste, najbolj pa iza vajence. Ker spada določitev trajanja, dinevov in časa pouka v kompetenco' bana, apeliramo na bana draivske banovine g. dir. Marušiča, da ugodi upravičeni1 zahtevi vajencev in strokovnih organizacij ter predvsem prizadetih staršev in ukine povsod nedeljski pouk ter uvede tudi iza te šole samo izvennedeljski pouk v smislu § 298 o. z.
Vajencem naj se da 'možnost, da se vsaj enkrat pošteno oddahnejo in obiščejo svojce ter .zadostijo 'drugim svojim potrebam, ne pa, da se jih v nedeljskem prostem času sili v šole. Kar velja za Ljubljano, mora veljati tudi za Maribor, Celje in druge kraje.
Nedeljski pouk na obrtnih nadaljevalnih šolalh naj se brezpogojno in takoj ukine v vseh krajih.
TAMBURAŠKI IN DRAMSKI ODSEK V LJUBLJANI VABITA.
Prve dni oktobra pričnejo redne vaje tarriburalškega in dramskega odseka NSZ v Ljubljani. Oba odseka vabita člane ljubljanskih društev in njihove svojce, ki žele sodelovati v teh odsekih, da :se prijavijo. Prijave .sprejema tajništvo NSIZ vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 19. ure v društvenih prostorih v Delavski zbornici, vogalni vhod, II. nadstropje. Kdor ima veselje do glasbe ali igranja, naj se javi. Prvi sestanek odsekov bomo pravočasno javili.
JAVEN SHOD NACIONALNIH RUDARJEV V ZAGORJU.
'Zagorska podružnica NSZ je priredila v soboto 20. avgusta javen shod v rudniški restavraciji. Ob napovedani uri se je zbralo okrog 200 rudarjev v prostrano gostilniško sobo, ki je bila polna zborovalcev in so morali nekateri stati še pred restavracijo ob odprtih Oknih.
Zborovanje je otvor.il in vodil tov. Sedlar, ki je pozdravil navzoče in dal besedo tajniku tov. Kravosu. Govornik je v nadenour-nem govoru orisal položaj v državi in se dotaknil specijelno vseh delavskih vprašanj, posebno se je bavil z rudarskim vprašanjem. Predoeil je rudarjem pot, ki edina vodi delavstvo v lepše čase. Ta pot je strokovna organizacija. Le potom nje sme upati delavec na res lepišo im boljšo bodočnost. Govornik je obrazložil izbranim rudarjem tudi določbe niovega pravilnika bratovskih skladbic in pojasnil, v koliko je novi pravilnik boljši ali slabši od starega. Govornik je žel za svoja stvarna izvajanja priznanje celega zbora. Med .zborovalci je bila tudi večja skupina marksistov, ki je iz vso pazljivostjo sledila izvajanjem našega govornika in mu ob koncu aplavdirala.
K besedi se je oglasil tudi stari markistič-ni voditelj g. čohal, ki se je pridružil izvajanjem predgovornika, vendar mu žilica ni
delavstva
dala miru in se je obregnili tudi ob NSZ z ozirom na zadnje skupščinske volitve. Dobil je takoj zaslužen odgovor ter se mu je dokazalo, da njegova izvajanja ne držijo in da je nehote blatil le svoje najožje pristalše.
Shod, ki je trajal nad dve uri, je zaključil tov. Sedlar z željo, da se rudarji večkrat snidejo na takih zborovanjih, ki so za vse podučna in koristna.
LEPO ZBOROVANJE ČLANSTVA MARIBORSKE PODRUŽNICE.
'Mariborska podružnica je sklicala za nedeljo 11. t. m. dopoldne v društvenih prostorih zborovanje članstva. Še pred napovedano uro so bil lokali natrpano polni in je moralo mnogo članov biti pred lokali. Zborovanje je otvoril tov. Silič, ki je pozdravil vse navzoče, posebno pa strokovnega tajnika tov. Kravdsa iz Ljubljane. Po pozdravu tov. Siliča je orisal tov. Kravos položaj delavstva v državi in podčrtal veliko delo, ki so ga vršile im. ga vršijo strokovne organizacije. Posamezne is voj e trditve je govornik ilustriral s tehtnimi dokazili im resničnimi zgodbami ter s slikami' iz življenja in je vse prepričal, da je treba storiti vse, da se čimprej povrne v strokovne organizacije vse, kar jih je tekom zadnjih let zapustilo. Zib rani zborovalci so z vidnim zadovoljstvom vzeli na znanje obširno poročilo svojega centralnega tajnika, katerega so ob zaključku govora prisrčno' aklamirali.
Tov. iBajt je naslovil na članstvo par iskrenih besed in jih pozval, naj si besede tajnika zapišejo v srce in pokažejo, da so jih docela razumeli. Tak dokaz dajo- lahko samo na ta način, da vsak prliidtolbi čim več novih članov. Po zaključenem propagandnem tednu se boi videlo, Ijddo je zmagovalec in kdo je z vso ljubeznijo šel na delo. Besede tov. Bajta so bile sprejete z navdušenjem.
Tov. Silič je nato zaključil lepo' uspelo zborovanje ,z 'željo, da bi se večkrat priredila taka članska zborovanja. Pozval je še članstvo, naj se udeleži popoldanske sokolske proslave v Pobrežju in javnega shoda narodnega delavstva, ki se bo vršil 25. septembra v dvorani Uniona.
Z VELIKIM USPEHOM KRONANO DELO.
Pred leti Si je delavstvo tkalnice v Št. Pavlu ustanovilo Narodno strokovno zvezo in istočasno z njo tudi svoje podporno' društvo. To društvo je zbiralo prispevke za podpiranje članov v iraznih slučajih, ko je delavec navezan sam nase. Društvo si je ustanovilo tudi svojo zadružno gostilno in puščalo tako dobiček v društvene svrhe. Ti koraki in sklepi delavstva so imeli neverjetno' lepe uspehe. (V pičlih 10 letih delovanja podpornega društva se je zbralo nad 100.000 Din za zgradbo društvenega doma. Ta vsota, četudi precejšnja, pa ne bi zadostovala za reprezentativen dom in je delavstvo zato sklenilo postaviti s Sokoli skupen dom. Delavsko podporno društvo in šentpavelski Sokol
sta ustanovila poseben odbor, ki je prevzel nalogo zgraditi dostojen dom delavcem in Sokolom v St. Pavlu. Pri akciji je sodelovalo delavstvo z Sokol pa z % kapitala. In dolgoletne sanje so postale resnica. Postavil se je krasen in vzoren dom na zadružni podlagi. Zato se tudi novi dom imenuje Zadružni dom.
V nedeljo 14. avgusta se je vršila svečana otvoritev doma. Svečanosti se je udeležilo izredno lepo število gostov, posebno dobro so bili zastopanj Trboveljčani, ki so prihiteli iz avtobusi na to redko proslavo v Št. Pavel.
Popoldne ob pol 2. uri je bil sprejem gostov v Dolenji vasi. Po sprejemu se je vila dolga povorka Sokolov in delavstva proti novemu domu. Na čelu sprevoda je šla rudarska godba iz Trbovelj im 'številni sokolski prapori. Istočasno z otvoritvijo Zadružnega doma se je namreč vršil tudi okrožni izlet Sokola savinjskega okrožja.
Točno ob 2. uri popoldne se je napolnila svečano okrašena nova dvorana Zadružnega doma. iN;a odru so se zbrali odlični zastopniki oblasti in društev, med njimi tudi zastopnik Delavske zbornice tov. Juvan in zastopnik NSZ tov. Kravos. Svečanost je oivoril podpredsednik Zadružnega doma g. dr. Tajn-šek, ki je pozdravil Vse goste in orisal veliko delo za zgradbo doma.
Zastopnik bana g. sreski načelnuc Hubad je čestital obema društvoma k lepi prireditvi in izrazil svoje zadovoljstvo, da je nacionalno delavstvo skupino s Sokolom zgradilo prelepo stavbo. Izreka svoje priznanje nacionalnemu delavstvu. Predsednik Zadružnega doma, tov. Franjo Derča, ki je nositelj ideje za zgradbo doma in eden najboljših naših orga-nizatorjev v Savinjski dolini ter ima tudi največ zaslug, da ima št. Pavel tako krasen Zadružni 'dom, se je v iskranih besedah zahvalil vsem darovalcem, ki so pripomogli, da se je dom zgradil. Zastopnik Delavske zbornice tov. Juvan je izrekel nekoliko prisilčnih besed in čestital v imenu Delavske zbornice k lepemu uspehu delavstva iz Št. Pavla. Zastopnik Nar. strok, zv. tov. Kravois je čestital v imenu NSZ in izrekel svoje posebno zadovoljstvo, da so narodno zavedni delavci in Sokoli složno dUsegli največji uspeh in si postavili lasten dom, kjer bodo našli zatočišče i delavci i Sokol. NSZ že od nekdaj uveljavlja načelo, da bodi Vsak član NSZ tudi Sokol. Pa tudi Sokol je že dal dovolj dokazov, da hoče z vso svojo moralno silo podpirati NiSZ. Tako skupno delo rodi lahko najlepše sadove. V Št. Pavlu bi ne eno, ne drugo društvo ne moglo v tako kratkem času postaviti doma, združene moči pa so pomagale, da imata obe društvi res vzoren in krasen dom. Sledili so še pozdravi ostalih društev in korporacij, makar se je vršilo razgledovanje doma. Dom je prav lepo urejen. Ima v pritličju dovolj veliko dvorano, ki bo služila Sokolu za telovadnico in društvu za prireditveno dvorano. Dalije so v pritličju društveni prostori za obe društvi, prostori za zadružno gostilno im delavsko kuhinjo, posebna sejna dvoranica in nekaj manjših prostorov. V I. nadstropju je stanovanje hišnika
im nekaj sob za prenočišča. Zgradba je prav solidno zgrajena in stane nekaj nad 180.000 dinarjev.
Po svečanosti otvoritve doma se ge vršil na obsežnem vrtu novega doma prav posrečen nastop savinjskega sokolskega okrožja. Vsi nastopi posameznih odsekov so bili izvedeni prav precizno in v splošno zadovoljstvo občinstva.
Telovadni nastop se je zaključil s tekmo v odbojki, pri kateri so odnesli brasiovčani nad šentpetrlčani sigurno in zasluženo zmago.
Po odigrani tekmi se je razvila na vrtu prisrčna in ras domača zabava ob zvokih trboveljske rudarske godbe, ki je prav pridno svirala in zasluži vso pohvalo.
-Našim vrlim Št. Pavelčamom moremo samo iskreno1 čestitati na lepi pridobitvi. Želimo le, da bi v novem domu naše delo našlo nov polet in da bi lepa dvorana večkrat vabila delavstvo k mašim predavanjem. Tudi delo NSZ naj bi poživel noVi dom.
TABOR NACIJONALNIH KOVINARJEV NA JESENICAH.
Naši vrli kovinarji na Jesenicah so imeli 7. avgusta t. 1. prav svojevrstno prireditev. Priredili so tabor nacionalnih kovinarjev. Dopoldne se je vršil v prostorih Sokolskega doma velik zbor vseh naših kovinarjev, ki so se res častno udeležili manifestativnega zborovanja. Zborovanje je vodil podružnični predsednik tov. Kralj. Govorila sta pa na njem poleg drugih še tov. Juvan in Rupnik. Oba govornika sta poročala o različnih delavskih vprašanjih, s posebnim ozirom na položaj kovinarjev. Za svoja izvajanja sta žela govornika obilo priznanja. Zborovanje je poteklo v najlepšem redu in so tako pokazali kovinarji moč discipline. — Popoldne se je vršil promenadni koncert sokolske godbe, nato pa ljudska veselica, ki je v vsakem oziru prav lepo potekla. Obisk na veselici sicer ni bil rekorden, pa je razumljivo. Nekateri so še vedno mnenja, da ne more delavstvo prirediti prav nič lepega in se takih veselic radi svoje velike pozicije raje ne udeleže. Delavci pa si vse take gospode in gospodiče zapomnijo, ko pride čas za to. Podružnica je s svojim taborom izredno zadovoljna in izreka svojo zahvalo vsem, ki so ji pomagali pri tej prireditvi. — Med tem smo imeli na Jesenicah še en članski sestanek, katerega se je udeležil tov. Kravos. Na njem smo razpravljali samo o aktualnih vprašanjih naše podružnice. — Tudi naš podpredsednik tov. dr. Bohinjec nas je po dolgem času obiskal in nas razveselil s svojim obiskom. Udeležil se je seje našega odbora in izvršil potem intervencijo v tovarni. Takih obiskov si želimo večkrat.
NAŠI JESENIŠKI KOVINARJI ZBORUJEJO
Medtem ko se je zbralo mariborsko delavstvo na svojem shodu, je tudi jeseniško delavstvo zborovalo v Sokolskem domu na Savi. Ob določeni uri je bila godbena dvorana polna zavednih članov NSZ, ki so prisrčno pozdravili navzočega narodnega poslanca g. Gajška in tov. Kravosa.
Shod je otvoril podružnični predsednik tov. Kralj, dočim sta tov. Kravos in narodni poslanec g. Gajšek poročala o položaju v državi s posebnim ozirom na delavske prilike,
dotaknila pa sta se tudi drugih vprašanj, ki zanimajo delavstvo. Na poziv delavstva je tajnik tov. Kravos pojasnil vzrok, zakaj marksisti kar naenkrat in z vso vnemo zahtevajo volitve v Delavske zbornice. Posebno je delavstvo razburilo poročilo kako se razmetuje denar v Delavskih zbornicah. Tako je govornik omenil slučaj, da je eden izmed marksističnih voditeljev dobil od beogradske zbornice za pot v Ženevo rtič manj kot 27.000 dinarjev. Govornik je podčrtal, da je mogoče tako gospodarstvo samo tam, kjer ni nobene kontrole. V ljubljanski Delavski zbornici kaj takega ne bi bilo mogoče. Marksisti v drugih pokrajinah pa so se znali znebiti vsake kontrole in to jih sedaj prav pošteno tepe. Svoj govor je zaključil tajnik Kravos s tem, da se ima izvršiti v Delavskih zbornicah uradna revizija in potem razpisati vobtve, katere pa ne smejo voditi sedanje uprave, v katere delavstvo nima zaupanja, pač pa jih morajo voditi državni organi. Poslanec g. Gajšek je pozval delavstvo Jesenic, naj se še tesneje oklene svoje organizacije, ki je že mnogokrat pokazala, da hodi edino pravo pot. Oba govornika sta prejela za svoja izvajanja burne aplavze.
Govorili so še tov. Markovič, Lavsegar in Kralj, nakar je predsednik podružnice zaključil lepo uspelo Zborovanje in izrazil svoje zadovoljstvo, da se naseli v Kranjski gori narodni poslanec g. Gajšek, ki je obljubil vso svojo podporo nacionalnemu delavstvu.
SIJAJNA MANIFESTACIJA NACIONALNEGA DELAVSTVA V MARIBORU
Narodno strokovna zveza v Mariboru je na zmagovitem pohodu. V zadnjem času je prodrla v vse obrate Maribora. Celo tam je osvojila delavstvo, kjer so imeli marksisti svojo absolutno domeno. Delavstvo Maribora je uvidelo, da se z praznim frazarenjem in večnimi obljubami nikamor ne pride. Sito pa je tudi postalo nekaterih odličnih »sodru-gov«, ki so vse prej kot sodrugi in plavajo nekje v višjih sferah ter se družijo z delavci le, kadar gre za njihove lastne interese. Marksisti so, videč da izgubljajo postojanko za postojanko, sklicali prejšnji teden tkzv. »strokovni teden«. Priredili so zborovanja v vseh mariborsikh okrajih in povsod doživeli veliko razočaranje. Po 10, kvečjemu 15 so-drugov se je zbralo na teh sestankih. Te so rotili voditelji, naj sigurno pridejo na zadnje in glavno zborovanje, M se bo vršilo v nedeljo po strokovnem tednu. In napočila je rdeča nedelja. In bi moral biti ves Maribor pokonci. Na tisoče in tisoče delavcev bi se moralo udeležiti glavnega zborovanja, a je štel shod komaj 400 udeležencev. Rdeči teden ni imel sreče, naperjen pa je bil izključno le proti pokretu nacionalnega delavstva, ki je v obmejnem Mariboru pokazal v zadnjem času izredno lep napredek.
Narodna strokovna zveza, podružnica v Mariboru, je odgovorila na marksistični rdeči teden s tem, da je sklicala v nedeljo 25. septembra na verandi pivovarne Union javen delavski shod. In ta shod je bil naravnost sijajen odgovor na vse napade in omalovaževanja marksistov napram nacionalnemu pokretu, kajti veliko nad 1000 ljudi je prisostvovalo shodu NSZ. Vsa ta množica je bila na-
Delavci, širite „Del®44!
vdušena za naš pokret in obsojala početje marksistov, ki s svojo brezglavo politiko podpirajo le stremljenja nacijonalnih Nemcev v obmejnem Mariboru.
Na shodu, kateremu je predsedoval tov. Anton B a j t in govorili tov. Rudolf Juvan, Rudolf Tumpe j in Anton Bajt, ki so razpravljali o vseh tekočih in važnih vprašanjih delavstva, je tisočglava množica manifestirala svoj iskren nacionalizem in dala duška svojemu ogorčenju proti zapostavljanju narodnega delavstva in favoriziranju tujskih priganjačev. O shodu so obširno poročali dnevni listi.
TRAGIČNA SMRT TOVARIŠA ZMAGOSLAVA FELICIJANA.
Skoro ineveirjetoio se nam ije izidelo, ko smo dobili prvo vest, da našega dragega Zmagoslava ni več medi živimi. Nismo mogli verjeti, da je ,na tragičen način končal svoje mlado življenje daleč od nas vseh, daleč od svojih dragih. Žal pa, vest je bila preresnična.
V Gračaimci pri Odboju je pustil svoje mlado življenje naš Zmagoslav, ustanovitelj in dolgoletni predsednik naše podružnice na Viču. Kot vnet športnik 'se je še na dan tragične smrti udeležil tekme športnega društva »Bosanac« na reki Gračanici, kjer se je po tekmi hotel še dkofpaiti, a ga je reka vzela k sebi in mu ugasnila mlado življenje.
'Pokojni Zmagoslav Felicijan je bil rojen 1006. leta v Gornjem gradit. Z družino se je preselil v rani mladosti na Vič, kjer se je udejstvoval v vseh nacionalnih društvih. Vnet organizator iza vse, kar je dobrega, se je lotil tudi dela organiziranja narodnega delavstva in posrečilo se mu je ustanoviti podružnico MSZ, katero- je uspešno in dobro vodil. V okviru podružnice je ustanovil tudi tamburaški 'in dramatični, odsek in sta oba uspešno delovala. Tudi sam se je v obeh odsekih aktivno udejstvoval. In ravno delo v ■tej organizaciji mu je prineslo nesrečo. Takratne razdrapane politične razmere, ki so posegale tudi v privatno življenje posameznikov, so -strle Zmagoslava. Njegovi uradni predstojniki niso radi videli, da se ta mladi mož udejstvuje v nacionalni delavski organizaciji in is-o mu večkrat žugali, da bo odpuščen iz državne službe — bil je pri finančni kontroli. To grožnjo so tudi izpolnili in ga premestili v Rogaševce.
Tam je bil dobrodošel. Poživel je vse delo v narodnih društvih in tudi ustanovil nova društva. Rogaševci ga imajo v najlepšem .spominu. Njegovo delo- ni želo priznanja, vsaj -pri zakletih njegovih političnih nasprotnikih ne, in zato je moral še detj od ožje domovine, moral je v Bosno. Toda mladega idealista tudi to ni strlo-. Svojo ljubezen do naroda in narodnih društev je pričel uveljavljati v Gračanici, kamor je bil prestavljen. Kakor je bil doma in v R-ogalševcih agilen, tako je tudi tukaj dal vse svoje sile narodu v -korist.
Njegov pogreb je bil živa priča priljubljenosti mladega idealista. Številni nagrobni
govori so ga pokazali v najlepši luči in ni ga bilo skoro suhega očesa, ko so se številni njegovi prijatelji poslavljali od njega. Vsa Gračanica brez -razlike na narodnost in vero je bila ob grobu. Cvetje in solze so zalile njegov grob in bratje Bosanci so pokazali, kako iznajo ljubiti onega, ki postalne njihov.
Narodna strokovna zveza Ižaluje za svojim 'zvestim tovarišem in sodelavcem. Žaluje tem bolj, ker je 'Zmago vselej delal načrte o povratku v ožjo- domovino in požMj-enju ■dela pri podružnici na Viču, ki po .njegovem i odhodu ni mogla več uspešno delati. Njegovi načrti se niso- 'izpolnili. Ni se nam vrnil in ne -bo delal vele med nami.
Dragi Zmagoslav! Zelo nam je bilo hudo, da se nismo mogli posloviti od Tebe na Tvojem grobu. Tudi nam je žal, da Ti Pismo mogli dati na grob cvetja. Po Svojih skromnih močeh pa se Te bomo spomnili s tem, da bomo s Tvojimi roditelji in prijatelji postavili na Tvoj grob spomenik, ki naj priča o naši hvaležnosti.
Za Vse Tvoje delo v naših vrstah, za vso Tvojo pomoč nacionalnemu delavstvu pa Ti bodi izrečena velika hvala. Počivaj mimo v bratski bosanski izemlji -in slava Ti!
Slava spominu tovariša Zmagoslava Felicijana!
USLUŽBENCI LJUBLJANSKEGA TRAMVAJA EV MARKSISTI
Uslužbenci električne cestne železnice imajo dve organizaciji. Večji del je organiziran pri Narodno strokovni izvezi, peščica pa pri marksistični Strokovni komisiji. In se je zahotelo tej komisiji, -da bi pritegnila na svoja deviška prsa prav vse uslužbence ECŽ, češ, da je le Ib-olie, če so vsi pod eno streho. Naši člani pa so tudi bili za enotno fronto, samo s to razliko, da bi se manjšina uklonila večini in prišla pod njeno streho. J-o-j, to pa ne. Da bi- Narodna st-rokovna zveza prevzela praV vse tramvajce, nak, tega pa ne. In so šli- gospodje marksisti in prav prijazno povabili tudi naše člane na Skupen sestanek. Nasvetovali smo našim članom, da se odzovejo prijaznemu vabilu in so šli k (Strokovni komisiji. Tam se -jim je v sladkih besedah razložil namen, ustanoviti enotno organizacijo ljubljanskih uslužbencev ECŽ, prej pa -morajo- seveda obe -Obstoječi, likvidirati in zaipustiti NSZ in Strokovno komisijo. Da pa ljubljanski tramvarjerji ne ostanejo sami, bo nova -organizacija pristopila k enaki organ"-
Delavci, stopite v vrste
NSZ
Rudarji širite „Del®44!

zaci ji v Beogradu, ki, da je močna in mogočna in da bo že pokazala ljubljanskim gospodom. Nak, to pa našim ni šlo v glavo. Beograjsko 'društvo tamkajšnje električne železnice je marksistično in bi tako tudi ljubljanski prišli pod marksistično upravo. In so naši m-o-žat-o -odbili vsako talko, novo grupacijo. Marksisti so- poskusili vse in naposled iSkleni-ii, da naj vsak -odbor ima svojo -sejo in reši vprašanje izdružitve v eno organizacijo. Naši so imeli sejo in so na njej možato sklenili, z marksisti nikoli in nikamor. Prej so nas zmerjali z vsemi mogočimi naslovi in za njih sploh nismo bili -ljudje, sedaj -pa nas prijazno vabijo, da iprist-Opimo k njim in zatajimo svoj nacionalni program. Nikoli ne! U-n tako so marksisti videli, da je naš člaovek prepame--ten in prepošten in da -se ne da zapeljati kar -tako. Slišimo, da hočejo sedaj nekateri marksistični petelini- pri EOŽ izdati poziv na uslužbence iti prirediti nekak plebiscit, da se dožens, kdo je za enotno fronto in kdo proti njej. Mi že v naprej rečemo, da smo proti enotni fronti, ki bi nas prodala marksizmu. Znali pa bomo z vso ostrostjo nastopiti proti -onim, ki bi svoje položaje izrabljali proti našim članom v islužbi. Ne bo ostalo' pri grožnji, dejanja bodo pokazala, da znamo ščititi svoje člane -in svojo organizacijo.
TAKO SE S STARIMI RUDARJI NE SME RAVNATI!
V -zadnjem času prejemamo -dnevno pri-tožbe starih rudarjev iz Hrastnika, da se jih na stara leta meče iz dela in jemlje tako možnost zaslužka. Naš tajnik se je zaradi teh pritožb podal v Hrastnik in na licu mesta ugotovil sledeče: TRD se rada iznebi vseh starih rudarjev, ki .seveda ne morejo več delati tako, kot so v mladih letih. Ti rudarji pa še nimajo predpisanih let za pokoj in tudi niso toliko bolni, -da bi .se jih upokojilo. Nekateri so poskusili, če bi bili -lahko upokojeni. Zdravniška komisija pa jim ni mogla priznati več kot 10 do 20 odst. delanezmožnosti, zakon pa zahteva celih 65 odst. Ro takem zdravniškem izvidu je razumljivo, da o kaki upokojitvi ne more biti govora. Rudnik pa se jih tudi brani, češ, da so za delo prestari. Nastaja prav -resno vprašanje, kaj s temi rudarji. Žive ja ne bomo poslali v grob in z njimi njihove -družine. 'Če so bili dobri 30 do 40 let za rudnik, je dolžnost rudnika, da take može že iiz spoštovanja ,in priznanja obdrži na delu in jih določi -za lažje delo. Narodna strokovna zveza je podvzela potrebne korake v zaščito teh ljudi, vendar se nam zdi potrebno, da tudi s tega mesta javno apeliramo na TRD, naj ne dela tako s starimi in zaslužnimi rudarji. Niso sami krivi, če leta pritisnejo na nje, nihče ne ostane večno mlad. Naj se gospodje pri- TRD vsaj malo vmisl-ijo v položaj takega reveža, ki po 20 do- 30 letih vestnega in pridnega službovanja mora na cesto brez vsega. Tu mora včasi govoriti tudi srce, ne .zgolj -številke bilance. Apeliramo tudi na pristojna oblastva, naj nam pomotre-jo, da rešimo te stare ljudi pogina.
»
KRIŽI IN TEŽAVE TOBAČNEGA DELAVSTVA.
Prejeli smo: V tobačni tovarni sem morda edini, !ki sem spri vas organiziran. Toda zaradi tega tipam, da mi dovolite vseeno nekaj (prostora v našem glasilu, da povem, kar mi leži na srcu. Pri nas je iz dneva v dan slabše. Že dolgo čakamo na rešitev pokojninskega vprašanja, pa ga le ,ni. Imamo pri nas delavce in delavke, ki delajo že od 30 do 40 let, pa iše morajo delati, ker ni urejena pokojnina. Talki ljudje se bodo do' izčrpanosti izgarali in (bodo potem odslovljeni, ne da bi debili, kar jim po izafcotnu pripada. Zato gledamo Vsi s strahom v bodočnost. Zakon o uradnikih, prav za prav o> državnih nameščencih, se pri nas delno izvaja. Določbe, ki gredo v našo škodo, se dosledno izvajajo, druge ne. Tako se nam od plače odtrga 10 odst. kot vsem ostalim državnim nameščencem, ne uvrsti se pa nas v I. draginjski razred in se nam tudi doklade ne priznajo kot ostalim v državni službi. Vzlic vsemu pa se nas sili k večji produkciji in morajo tako v oddelku za cigare odslej napraviti po 42 cigar več na dan. Takih Vprašanj je mnogo, a ostajajo vsa nerešena, četudi imamo v tovarni dve organizaciji, ki bijeta boj med seboj, kdo bo pridobil več delavstva. Obe organizaciji pa doslej nista mogli ptikalzati nobenih uspehov, kar je tudi razumljivo.
Imamo klerikalno organizacijo, ki je delavstvu doslej več škodovala kot koristila. Pri volitvah je šel po vsej tovarni glas, nobeden na volišče. Pozivali so nas tako* pripadniki ene kot drage organizacije in res nas je šlo malo na volišče. Po volitvah pa so šli ti junaki korajžno na delo, da se naše stanje Zboljša. Razumljivo je, da niso bili nikjer preveč prijalzno sprejeti. Povsod se jih je nekoliko1 bob po strani gledale, češ, kakor ti meni, tako jaz tebi. In ker ni bilo uspehov, eden drugemu očita, da je kritv. Eden kot drugi vabi delavstvo v Svoje vrste, ,češ, mi smo bolj vpoštevani kot oni drugi, pridi- k nam in bo dobro. Pa le noče biti dobro. Prav glasni so nekateri klerikalni petelini in zabavljajo čez današnji režim, češ, da je vsega kriv. (Vprašam pa gospode od črne organizacije, zakaj se ni naše stanje zboljšalo, ko je bil Korošec, ki ga še danes tako slavijo, na vladi. Zakaj takrat nismo: dosegli ureditve malšega položaja. Dalje naj jih ponižno Vprašam, kako morejo pričakovati od onih, katere na vsakem koraku blatijo in so jim pri volitvah odrekli svoj glas, pomoči. Kje je tu logika?
Tudi marksisti, ki se Vsiljujejo delavcem v tobačni tovarni, maj vedo-, da jim ne bomo nasedli. Doslej Iše niso pokazali nikjer uspehe, pač pa neuspehe. Delavce .sumo šuntajo, kakor so jih pri zadnjih volitvah, potem pa moledujejo okrog onih, katere so malo prej blatili -in smešili Jaz nisem za klečeplaztvo, vendar mislim, da taka politika ni dobra. Komur ti ne zaupaš, ne smeš pričakovati, da te bo on božal, ne. In tako* je pri nas. Dokler se bo naše delavstvo oklepalo teh dveh organizacij, ne bo dobro.
Jaz sam sem v Narodno strokovni zvezi, ki je v zadnjem času pokazala že več uspe-
hov in ki edina bi lahko rešila tudi naš položaj. Zato bi bilo prav, če po vseh poizkusih, poskusimo tudi z njo. Nas je veliko, ki smo naprednega mišljenja. Storimo svojo 'dolžnost in pristopimo k Narodno strokovni zveži ter ji prepustimo skrb za nas, morda bomo pa le prišli iz mrtve točke. Vabim vse one svoje tovariše, ki delijo moje mišljenje, da ,se zglasijo v tajništvu Narodno strokovne zveze in se tam vpišejo. Ko- nas bo nekaj vpisanih, bom sklical potom tajništva sestanek, da se pogovorimo o naši taktiki in boibi.
Monopolski delavec.
TAKO SE Z DELAVCI NE POSTOPA
Še vsem je v živem spominu divja stavka na Ljubljanici. Delavci so se takrat uprli ter niso hoteli delati več za ,3 dinarje na uro. S posredovanjem Delavske zbornice, Narodne strokovne zveze in še ene strokovne organizacije se je uma mezda delavcem zvišala na 3.50 Din. Toda tudi ta urna mezda za delo na Ljubljanici je sramotno nizka, vendar so delavci to mezdo sprejeli.
Podjetje pa je te dni nabilo na desko naslednji razglas:
Razglas.
Tvrdka Slograd odpoveduje z današnjim dnem kolektivno pogodbo, sklenjeno z zastopniki delavstva dne 4. julija 1932 ter izjavlja, da bo od ponedeljka 12. t. m. plačevala delavce po sposobnosti in pridnosti, najmanjša mezda bo znašala Din 3.— na uro.
Istočasno sporočamo vsemu delavstvu, zaposlenemu pri regulaciji Ljubljanice, da smo se danes obrnili na Delavsko zbornico v Ljubljani z željo, da se skliče čimprej sestanek vseh, ki so podpisali pogodbo od 4. julija 1932 v svrho določitve novega sporazuma. K temu sestanku bodo klicani tudi zastopniki zaposlenega delavstva.
Slograd. Ing. Pirkmajer.
Razumljivo je, da je ta razglas znova razburil vse delavstvo. Podjetje venomer trdi, da ne zmore stroškov in da dela v izgubo. Delavstva to ne briga, posebno ne, ker je podjetje konkurenčnim potom prevzelo delo in delavstva ne briga, če dela podjetje v izgubo. Nastaja vprašanje, če podjetje ni znalo kalkulirati pri prevzemu dela. Zakaj pa je šlo za 600.000 dinarjev izpod ponudb drugih konkurentov, če je vedelo, da ne bo moglo kriti stroškov. Naj mar sedaj nosi riziko take konkurence ravno delavec, ki je itak mizerno in naravnost škandalozno plačan? Ne! Delavec ne sme biti oni, ki bo nosil izgubo, ki je nastala po krivdi podjetnika. — Delavci nas prepričujejo, da tiči v ozadju znižanje mezd še nekaj drugega. Podjetje Slograd je bilo te dni dvakrat obsojeno na naknadno plačilo mezde delavcem, enkrat radi čakanja, drugič radi odpovednega roka. Delavci so sedaj prepričani, da hoče podjetje zvaliti ta doplačila na njih ramena in jim je zato odtrgalo onih 50 par, za katere je šlo delavstvo v stavko.
Odločno in z vso resnostjo opozarjamo podjetje »Slograd, da take igre z delavstvom ne bomo dopustili. Tudi oblast opozarjamo na ta kričeč slučaj. Podjetje naj samo nosi riziko, če ni znalo pri konkurenčnem prevzemu dela pravilno kalkulirati. Če pa je šlo podjetje zgolj iz konkurenčnih motivov tako nizko s svojo ponudbo, da danes ne zmore izdatkov, naj krije izgubo iz rezerv, ne pa iz delavskih zaslužkov.
Izdajatelj: Dr. Josip Bohinjec. Urejuje Ivan Tavčar. Za Narodno tiskamo odgovoren: F. Jezeršek.
PRITOŽBA RADI VOLITEV V VEVČAH ZAVRNJENA.
Nekateri mislijo, da jim je vse dovoljeno.. Kršijo zakon in potem iščejo pravice ter zahtevajo, da se jim to kršenje še oblastveno potrdi. V vevški papirnici so se vršile volitve obratnih zaupnikov. Na čelo kandidatne liste so klerikalci postavili enega izmed delavcev, ki ni bil več v tovarni. Po izvršenih volitvah pa se je naša organizacija pritožila proti listi, ki ne odgovarja zakonskim predpisom. Banska uprava je naši pritožbi ugodila in razveljavila klerikalno listo ter so tako bili izvoljeni samo naši obratni zaupniki. Klerikalcem to ni bilo po godu in so se pritožili na ministra za socijalno politiko. Te dni pa so prejeli rešitev ministrstva, da je njihova pritožba zavrnjena in se odlok banske uprave v celoti potrdi. Proti zakonu se ni treba boriti. Z glavo se ne predre zidu, to si naj zapomnijo tudi klerikalci s svojo JSZ.
MARKSISTIČNA CVETKA
Narodna strokovna zveza je razposlala, pred časom na mnoge naslove vabilo za pristop. Eno takih vabil je prišlo v roke tajniku Zveze rudarjev Jugoslavije g. Juriju Arhu iz Zagorja, ki je uporabil našo priglasnico, jo izpolnil in nam jo poslal. Ker je ta priglasnica. vemo ogledalo kulturnega nivoja tega gospoda, jo priobčujemo v celoti in brez nadaljnjega komentarja. Priglasnica glasi:
Razred: vse	Podružnica: Mars
Ime in priimek: Jurij Arh.
Poklic: tajnik, delodajalec: Zveza rudarjev.. Stanovanje (kraj): Krhlč, ulica: Kurja vas.
štev.: 156.
Rojen dne 37/19, leta: 1987 na luni.
priglaša svoj pristop k NSZ.
Plačal je vpisnino: Din 0000000 v srebrni valuti.
V Krhlču, dne 24. IV. 1887.
Podpis člana:	Zaupnik:
J. Arh	Prismoda
MARIBORSKI RDEČI TEDEN
Mariborskim sodrugom prede prav trda. Kar čez noč so ostali sami generali brez vojske. Sedaj kličejo vojsko skupaj in so zato vprizorili strokovni teden. Ves teden so se vršila zborovanja in so vabili na ta zborovanja prav vse delavstvo. Odziv pa ni bil tak kot so si ga želeli sodrugi. Vsa rdečkarska armada šteje nekaj Nemcev in nemčurjev. To pa je tudi vse, kar imajo v Marburgu. Heil und Sieg!
DEJANJA IN NAUKI
Naši ljubi prijateljčki pri Jugoslovanski strokovni zvezi so nam hoteli dati lekcijo. Postavili so se v pozo učitelja, ki uči, da je to in to greh, sam pa tak greh dela. In tako* so nam gospodje pri Jugoslovanski strokovni zvezi potem, ko so napravili sami greh,, resno svetovali, naj tak greh ne delamo. In veste zakaj je šlo. Delavci tovarne v Gračnici šobili -svojčas kompaktno organizirani pri NSZ, pa se je našel petelinček, iti mu ni bilo všeč,, da so vsi pri NSZ in je pričel delati štimungo za pristop k JSZ. Posrečilo se mu je s zvijačo privabiti delavce v klerikalno organizacijo. NSZ je v zadnjem času razposlala vabila za pristop v organizacijo in taka vabila so dobili tudi delavci v Gračnici. Pa se ti' oglasijo gospodje iz štaba JSZ in nam svetujejo, naj ne razbijamo njihove organizacije. O ta naivnost! Sami razbijajo organizacijo NSZ in potem vpijejo v svet, naj se njih organizacije ne razbija. Rekli smo že in ponavljamo: kdor nas pusti v miru, bo užival mir, kdor pa nas napada, bo napaden. In vrnili bomo milo za drago.