LETO XVI IZOLA, AVGUST 1974 ST 7 »Naš glas« izdaja kolektiv kombinata konzervne industrije »Delamaris« Izola. List urejuje uredniški odbor skladno s predpisi. Odgovorna urednica Albina Škapin. Tiska Železniška tiskarna Ljubljana, 1974, v nakladi 1300 izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno. Ribiški praznik... Ribiški praznik postaja v Izoli že tradicionalen. Kako tudi ne, saj imamo v Delamarisu zaposle- En motor bodo vgradili na Knežak, ki je namenjen raziskovalnim namenom, pa že več kot eno na kopnem in gre na zabavo. Ribiči posebno pa še mlajša generacija le žalostno gleda na obalo, kjer se sliši godba. Zanje je v poletnih mesecih zabava samo na ladji. Prav zato so upravičeni do svojega praznika, kjer se lahko veselo zavrtijo ob zvokih raznovrstne muzike. V soboto, 31. avgusta bo ob 11. uri v menzi Argo svečana seja. Povabljeni bodo tudi vsi 20-letniki. Letos jih je kar 55, med njimi 32 žensk in 23 moških. Štiri najboljše ladje pa bodo dobile nagrado, tri za največji količinski ulov, ena pa za naj večjo realizacijo. Seveda bo za vse pripravljen majhen prigrizek. Sobotno popoldne in nedelja pa sta rezervirani za vse. Kot vsako leto bomo lahko poskusili okusen ribji brodet in ribe. Za dobro voljo in zabavo pa bodo poskrbeli ansambli z domačimi in malo manj domačimi melodijami. Z morja na ladjo, z ladje na kamion nato pa v hladilnico ali v predelavo. Najboljša je tista riba, ki konča svojo pot na »gredelah« in nato »dober tek« (glej sliko spodaj) Aktiv ' ' '________ na Ribi raih okoli 182 ribičev. Imamo 22 lovnih ladij in eno prevzemno ladjo. Plan ulova plave ribe se vsako leto povečuje. Zadnji dve leti so postavljeni plan kljub vsem težavam, ki jih imajo dosegli in tudi presegli. Kje so težave? Najprej: premajhne so hladilne kapacitete, proizvodnja ne more predelavah velikih količin ribe, prevzem ribe traja toliko časa, da morajo ribiči čakati na pomolu. S tem seveda nimajo dovolj časa za počitek. Njihovo delo pa še vedno nii dovolj cenjeno. Dolgo časa je vladalo mnenje, da za ribiče ni potrebna nobena šola. Šele sedaj so pričeli z izobraževanjem. V lanskem letu je precej mladih ribičev delalo izpite za kapitane in motoriste, ki so jih uspešno opravili. Nadomestiti bo potrebno starejše ribiče, ki odhajajo v pokoj, pa tudi bolezni so zaradi slabih delovnih pogojev prav pogoste. Seveda ne nazadnje tudi modernizacija ribiške flote. Potrebni sta bili dve leti, da so v skladišče prišli prvi trije motorji. leto leži v pristanišču brez motorja. In posadka brez dela. To je samo en del. Kje je še ostalo. Zjutraj kličejo kapitani ladij iz Pule, Vrsarja in Novi-grada, ki imajo na ladjah razna popravila motorja, do popravila mreže, naprav za iskanje ribe in ostalih manjših popravil, ki pa so vsa nujna, če hočejo ladje zvečer na ulov. V mehanični delavnici pa ljudi vedno primanjkuje. Tako mora en mehanik popraviti ladje, ki so izven Izole, ostali pa morajo poskrbeti za popravilo ladij v Izoli. Če je okvara večja pride ladja na popravilo v Izolo. Mehaniki se pritožujejo, da je njihovo delo premalo plačano giede na tempo dela in odgovornost. Tudi motorji so stari in zahtevajo nenehno popravilo. Sedaj se za naše ribištvo odpira možnost ulova ribe v Libiji ter v bodočnosti tudi sodelovanje s Poljsko. V Sloveniji smo edino ribiško podjetje. Zato se na ladjah radi ustavljajo ljudje, zvečer pa si vsak želi z njimi na morje. Seveda samo en večer, kvečjemu dva, potem pa ostane Aktivu mladih delavcev v TOZD Iris je sledil aktiv mladih delavcev v TOZD Riba. Aktiv mladih delavcev v TOZD Riba tvorijo mladinci — ribiči in mladinci jz delavnic vzdrževanja. Najbolj zanimivo v tem aktivu je, da imajo le eno mladinko. .IX.1974 Na zadnjem sestanku so mladi sprejeli sklep o ustanovitvi aktiva mladih delavcev v TOZD Riba in predlagali v predsedstvo: 1. Drago Žnidaršič 2. Jože Sodržnik 3. Jože Skočaj 4. Irena Kapelj 5. Branko Žele 6. Albert Juriševič 7. Loredano Glavič Člani predsedstva se do danes še niso sestali, čeprav je od njihovega imenovanja preteklo že precej časa. ... 31. VIII. 1974 in 1 Polletni obračun Naša organizacija združenega dela je poslovanje prvega polletja 1974, zaključila z ostankom dohodka din 1.265.863,-. Vzrok, da smo boljše poslovali v drugem polletju so predvsem povišane prodajne cene na domačem trgu in v izvozu. Realizacijo izvoza smo povečali tudi za odobreno dodatno izvozno premijo v znesku din 9.270.000,-. Premija je bila vkalkulirana tudi v prvem tromesečju vendar le polovični znesek. Primerjava dosežene realizacije s planom nam kaže, da smo plan skoraj dosegli, vendar so poslovni stroški višji od planiranih, zato je ostanek dohodka le 17 «/o planiranega. Po drugi strani ugotovimo, da pozitiven rezultat polletne bilance ne po- Elementi Realizacija DT Izvoz Prod. sveže ribe Prodaja mater. Interna realiz. Izredni dohodki Celotni dohodek Osn. in rež. mat. Amortizacija Izredni izdatki Poslovni stroški Dohodek Pogod. obvez. Zakon, obvez. Osebni dohodki Ostanek dohodka Izguba Zaradi stalnega pričakovanja povišanja osebnih dohodkov in nujnosti, da bi do tega prišlo, moramo napraviti tudi primerjavo izplačanih osebnih dohodkov s samoupravnim sporazumom. Skupna dovoljena sredstva za osebno in skupno porabo znašajo za prvo polletje 1974 21.523.712,-din. Izplačana sredstva za osebno in skupno porabo pa 24.059.702,-din. Preko sporazuma smo izplačali 2.535.990,- din. Na znesek, ki je prekoračen je treba plačati davek, ki bi bil dodatna obremenitev za naš dohodek. Povečanje osebnih dohodkov bi to prekoračitev še povečala, zato je nujno, da dosežemo čim višji faktor stimulacije. Na podlagi faktorja stimulacije doseženi znesek prištevamo k dovoljenim sredstvom za osebne dohodke. Faktor stimulacije se izračuna na podlagi štirih členov, ki so: 1. Razmerje med ostankom dohodka in doseženim dohodkom — izraža možnost delitve, 2. razmerje med ostankom dohodka in poslovnimi sredstvi — izraža rentabilnost gospodarjenja s posilovnimi sredstvi, meni uspeha za organizacijo, ker nismo mogli vkalkulirati planirane povišane amortizacije, ampak le predpisano višino. Pospešena amortizacija je zaradi velikih potreb po novih investicijah nujno potrebna, a je s takimi poslovnimi rezultati ne moremo doseči. V letu 1973 smo povišano amortizacijo vkalkulirali in polletje zato zaključili z izgubo. Ce organizacija ne dosega potrebnega dohodka za pokrivanje, zakonski predpisi ne dovoljujejo povišanje amortizacije zato smo jo morali ob zaključenem računu za leto 1973 preračunati na predpisano višino. V številkah izgleda polletni obračun in primerjava s planom in lanskim obračunom za isto obdobje takole: Dosežen do 20. 6. J2p Plan 1974 1974 1973 •/• plana-a cS 207.468.000 103.455.955 67.263.000 50 154 120.144.000 57.722.893 50.307.000 48 115 50.000.000 25.644.793 20.333.000 51 126 4.000.000 2.342.545 2.226.000 59 105 62.000.000 28.036.858 8.268.000 45 339 566.934 712.000 80 443.612.000 217.789.978 149.109.000 49 146 357.472.000 182.859.766 115.603.000 51 158 12.000.000 2.293.277 7.500.000 19 31 1.162.963 1.684.000 69 369.472.000 186.316.006 124.787.000 51 149 74.140.000 31.473.972 24.322.000 42 129 7.420.000 3.610.751 2.798.000 49 129 6.110.000 2.572.082 2.500.000 42 103 53.010.000 24.025.276 22.051.000 45 109 7.600.000 ' 1.265.863 17 3.027.000 Komisija je proučila problematiko osebnih dohodkov in prišla do naslednjih ugotovitev: 1. Poprečni osebni dohodek naše delovne organizacije v zadnjih mesecih znaša 2.100,- din, medtem ko znaša v živilski industriji SR Slovenije približno 2.350,- din, se pravi da je v Delamarisu za 12°/o manjši od poprečja živilcev SRS. 2. V posebno neugodnem položaju so kvalificirani delavci v proizvodnji in vzdrževanju ter delavci s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, medtem ko so osebni dohodki direktnih nekvalificiranih in priučenih delavcev v proizvodnji višji kot v drugih delovnih organizacijah obalnega področja pa tudi v okviru združenj v HP. 3. Neusklajenost med osebnimi dohodki kategorij navedenih v prejšnji točki, izhaja predvsem iz normalnega prekoračevanja normiranih in akordnih del. Komisija ugotavlja, da so osebni dohodki tudi v sami grupi nekvalificiranih del neusklajeni že v samih TOZD. Še večja razlika pa je med posameznimi TOZD. 4. Takšno stanje je potrebno odpraviti in uskladiti zgornjo in spodnjo mejo osebnega dohodka v OZD. Sporazumeti se je potrebno o tem kakšna naj bo poprečna zgornja meja prekoračitve delovnih norm in akordov v fazi dela. Da bi se stanje pozneje spet ne poslabšalo je potrebno ojačati službe, ki delajo na problematiki osebnih dohodkov. 5. Da se to stanje popravi ko: misija predlaga, da se osebni dohodek uredi po naslednjih načelih: — Najnižji osebni dohodek oziroma »štartna osnova« naj znaša 1.400,- din mesečno. — Delovni normativi in akordi naj bodo usklajeni v samih TOZD in med njimi. Dogovoriti se je potrebno za enotno poprečno zgornjo mejo prekoračitve v fazi dela, ki naj znaša približno 15 %>. Problematiki določanja in ugotavljanja ter sistematičnega spremljanja delovnih norm naj posamezne TOZD posvetijo večjo skrb. Glede zagotovitve poslovne uspešnosti same OZD je nujno uvesti stimulativno nagrajevanje vseh strokovnih služb, katerih delavca ne delajo na normo ali akord, ki pa s svojim delom lahko bistveno vplivajo na boljše poslovne rezultate. Zato je potrebno uvesti utsrezne kriterije, predvsem pa na uspehe proizvodnje, prodaje in višine dohodka. 6. Uskladitev in ureditev osebnih dohodkov v sedanji fazi je tako odgovorno družbeno dejanje, da bo uspelo le s podporo vseh članov kolektiva, predvsem pa družbeno-politifinih organizacij. 7. Ureditev OD je potrebno jemati kot eno najbolj nujnih in perečih vprašanj v delovni organizaciji. Zato bi morali TOZD in samoupravne skupnosti imenovati v komisije, ki bodo pripravljale osnutek novega pravilnika, čimbolj aktivne in vplivne člane, kateri bodo obveščali in predlagali mnenja iz svoje sredine. Silvano Kaligarič Zgoraj navedena stališča so obravnavali delovni ljudje na zborih po posameznih TOZD, kjer so bile dane pripombe, ki vam jih posredujemo. 3. Razmerje med doseženim dohodkom in vkalkulativnimi osebnimi dohodki — izraža produktivnost dela, 4. razmerje med osnovnimi sredstvi in sredstvi za KOD — izraža tehnično opremljenost. Za nas pomeni, da moramo doseči višji dohodek in ostanek dohodka, zmanjšati poslovna sredstva (obratna sredstva) ali pa na podlagi obstoječih doseči višjo rentabilnost in povečati produktivnost dela. V navedenih členih faktorja stimulacije imamo v Delamarisu možnost v znižanju kupcev in zalog, znižanju stroškov in poslovanja in povečanju produktivnosti dela. V današnjih pogojih gospodarjenja je za take ukrepe potrebno veliko napora, a brez tega bomo prišli v še večje težave, zato je nujno, da ukrepamo. Res je, da se morajo temu problemu posvetiti predvsem strokovni delavci v podjetju. Prav tako je res tudi to, da na te elemente lahko vpliva prav vsak član kolektiva na svojem delovnem mestu. Marija Kenda * Pripombe delovnih ljudi Ureditev OD-nujnost Stališča o tem kako reševati problematiko osebnih dohodkov je izdelala tročlanska komisija, ki je bila imenovana od druž-beno-političnih organizacij. Ta 9tališča so bila predložena in načelno sprejeta na družbenopolitičnem aktivu. Nato so o njih razpravljali po posameznih TOŽD in samoupravnih skupnostih. Glede samih ugotovitev dejanskega stanja in formulacije stališč naj navedemo naslednje: SAMOURAVNA SKUPNOST TRANSPORT 1. Mehaniki naj se stimulirajo kot vsi ostali delavci v podjetju. 2. Komisija za pravice iz dela naj reši lokalne vožnje tako, da postavi enotno tarifo. 3. Komisija naj pregleda pravilnik in naj vnese še ostala delovna mesta. SAMOUPRAVNA SKUPNOST VZDRŽEVANJE 1. Ce se nadure ne bodo več plačevale ampak se bodo koristili prosti dnevi je nepravilno, da se za eno naduro koristi samo eno prosto uro, saj je nadura plačana kot ena ura in pol. 2. Na vzdrževanju se bodo še vedno pojavljale nadure, ker je včasih potrebno napraviti nadure, da se prepreči večja gospodarska škoda. Ce se pokvari stroj je bolje, da se ga popravi tudi v nadurnem času, če ga ni mogoče v rednem delovnem času. Ravno tako je z letnim remontom, kjer mora biti delo čimprej opravljeno. TOZD PLOČEVINKA 1. Urediti je potrebno kontrolo nad preseganjem norme. 2. OD za čas dopustov naj bi se obračunavali glede na poprečje zadnjih treh mesecev ne pa kot lanskoletno poprečje. 3. Zaradi težkih pogojev dela v obratu bi morali delavci brezplačno dobivati čaj ali mleko. TOZD ARGO 1. Nadure so nepotrebne, ker če je delavec osem ur v službi in osem ur dela, ni potrebno, da pride še popoldne. Izjema je lahko le v primeru višje sile, ali če je delo nujno. 2. Režijski delavci bi morali biti kontrolirani. Kontrolirali naj bi jih delavci iz proizvodnje. Računski sektor naj vsak mesec kontrolira finančno stanje in nato sporoča delovnim ljudem. 4. Norm irsko službo je potrebno poostrit. 5. Delavec, ki dela na normo se trudi, da doseže večjo normo, zato je več ljudi na bolniški. Tak primer so predvsem težaki. Ko so bile ustanovljene TOZD so bili delavci obveščeni, da se bo to urejalo znotraj vsake TOZD, tako' da bomo tudi boljše poslovali. Do sedaj se še ni nič spremenilo. Vedno se le veliko govori in malo naredi. Ce bomo dobro poslovali se bodo morali na koncu leta pokazati uspehi proizvodnje, prodaje in višine dohodka. TOZD IRIS 1. Delavce je potrebno grupirati na skupine glede na kvalifikacijo in težino dela in temu primerno določiti osnovo, ne pa vsem enako. , . 2. Potrebno je organizirati tečaje, na podlagi katerih bi delavci v proizvodnji dobili kvalifikacijo. Tečaje je potrebno čimprej organizirati. 3. Dodatek na službena leta je premajhen, čeprav imajo druga živilska podjetja enako. (Nadaljevanje na 3. strani) » Poslovni rezultati Poslovni rezultati prvega polletja so ugodnejši kot so bili v prvem tromesečju. Dosegli smo 217.789.000 din celotnega dohodka, 31.474.000 din dohodka ter 1.265.000 din ostanka dohodka (ipo odbitku pogodbenih in zakonskih obveznosti in osebnih dohodkov). Rezultat je toliko pomembnejši, ker smo v tako zelo kratkem času pokrili izgubo, ki jo je izkazal obračun za prvo tromesečje. Ves dobiček torej izvira iz poslovanja v maju in juniju, ko smo začeli izvažati po novih cenah. Seveda pa poslovanje še ni zadovoljivo. V izpolnjevanju letnega plana proizvodnje še vedno kasnimo. Globalni rezultati proizvodnje so ob polovici leta bili: a N o H Dosežena proizvodnja Doseganje letnega plana Indeks z ozirom na 1973 IRIS 4.179,2 40 108 ARGO 2.029,7 54 120 PLOČEVINKA 1.725,7 51 133 RIBA (ulov) 675,0 17 82 PRODAJA DT 4.100,4 45 119 Ti rezultati se tudi v juliju niso dosti spremenili, celo poslabšali so se: Q N O H N II 's* I os a kritje 14 13 22 13 Fiksni stroški 13.240 8.481 3.363 4.691 Ostanek dohodka 1.214 743 1.145 — 885 Samoupravna skupnost Vzdrževanje in Transport sta dosegla naslednje rezultate: Vzdrže- vanje Tran- sport Celotni dohodek 2.558 4.059 Direktni stroški 2.129 2.777 Doseženo kritje 428 1.282 °/o kritje 17 32 Fiksni stroški 390 784 Ostanek dohodka 38 498 Zvonko Grahek IRIS 4.739,2 45 105 ARGO 2.255 60 123 PLOČEVINKA 1.975,0 58 126 RIBA (ulov) 1.038,1 25 109 PRODAJA DT 4.711,5 52 112 TOZD-uspehi V decembru smo podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi štirih TOZD in treh sama upravnih skupnosti. Vse skupaj je bilo precej svečano. Tako smo zadostili ustavi, ostalo pa je še polno nerešenega. Potrebno je bilo, da smo slišali kritiko, ki je od zunaj padala po nas, da smo se spet spomnili, da moramo začeto delo tudi dokončati. Jasno je, da ne moremo po osmih mesecih iskati krivce med nami, vsi smo bili v enaki meri krivi, da samoupravljanje po TOZD ni steklo tako kot smo želeli. Statuti TOZD so bili izdelani in dani v obravnavo posameznim TOZD. Obležali so v predalih. V takih primerih je vsak izgovor dober, pa naj se nanaša na dopuste, bolovanje, probleme poslovanja... Koliko časa bi tako ostalo, če ne bi prišla kritika od zunaj. Ker pa je prišla si sedaj ne bi delali skrbi, kaj bi bilo, če je ne bi bilo, ampak je bil sklican sestanek, kjer so bili prisotni člani druž-beno-političnih organizacij, vodilni in nekateri vodstveni delavci. Na sestanku je predsednik občine Jože Bolje rekel, da je v naši tovarni velika anarhija, osebne nepoštenosti in da posamezniki živijo na račun Delamarisa, ki mora plačati dobro in slabo. Na njegove besede ni bilo pripomb. Torej se s tem strinjamo. In kaj bomo naredili. Počakali še nekaj časa, da bomo na prihodnjih sestankih .spet kje slišali podobne besede. Torej smo sprejeli sklep, da se morajo statuti po TOZD čimprej obravnavati, da mora zaživeti delavska kontrola, DS TOZD ter njihovi organi. Ti naj sedaj obravnavajo probleme po TOZD ne pa centralni organi, kot je "bilo doslej. Predlog razdelitve sredstev po TOZD je v glavnem pripravljen. Za dokončno izdelavo je bil zadolžen Tane Jelič. Če bodo statuti obravnavani in bo izvedena delitev sredstev bomo TOZD registrirali. Rok za registracijo je 31. 8. 1974, zadolžen pa je Marjan Piško. Koliko časa pa bo ootem preteklo preden bo samoupravljanje po TOZD, res samoupravljanje. Upajmo da bo kmalu, ker je nujno potrebno. Ostaja odprt le problem samoupravnih skupnosti Transport in Vzdrževanje. Zakaj? Ob podpisu samoupravnega sporazuma smo ustanovili tudi tri samoupravne skupnosti. Takrat je izgledalo, da je taka rešitev najboljša. Miro Petelin je v svoji diskusiji na sestanku re- kel, da smo že takoj od začetka nihali med številom TOZD. Prvotna zamisel je bila celo taka, da bi ustanovili dvanajst TOZD, nato osem na koncu pa so nastale le štiri. Je to zaradi tega, ker smo bili prej navajeni na obrate, in sedaj organiziramo kombinat na dele, ki so obstajali že pred združitvijo v podjetje Delamaris. Kakorkoli izgleda, da je okoli statusa teh dveh samoupravnih skupnosti nastal problem. Zato sta bila zadolžena Zvonko Grahek in Tomaž Pavletič, da do 10. 8. 1974 pripravita predlog organiziranja teh dveh samoupravnih skupnosti. Torej, ko bo izšel časopis bomo že delno vedeli za predlog. Zakaj je prišlo do osebnih zadolžitev? Predsednik CDS Franc Kranjc je v svojem govoru spregovoril o neizvršenih sklepih. Včasih je že kar nerodno sprejemati sklepe, ki se o njih sliši samo tisti dan in nikoli več. Več kot govorimo več je neizvršenih sklepov. Sprejemali smo ukrepe za izboljšanje poslovanja,, nekateri so izvršeni velika večina pa še vedno ne. Vendar so bili dani roki in: določeni oddelki in službe za izvrševanje. Torej je res, kar je rekel predsednik občine. Kdaj bo prišel čas, ko bomo sprejemali samo tiste sklepe, ki bodo potem tudi izvršeni. Člani CDS, člani DS po TOZD, člani delavske kontrole in člani komisij in odborov se morajo vsak v svojem TOZD boriti za čimprejšnje uveljavljanje samoupravljanja. Člani sindikalnih odborov pa jim bodo pri delu pomagali, saj je do reorganizirano-sti sindikata v veliki meri prišlo prav zaradi teh nalog. Na sestankih in v razgovorih radi poudarjamo osebno odgovornost, ki naj postane eden osnovnih čini tel jev za nadaljnje delo. Z neodgovornostjo lahko napravimo v tovarni veliko škodo, saj ne pomislimo, da ta sredstva niso samo naša, temveč last družbe. »Družba to pa smo mi, delavci in delavke«, mi je nekoč rekel eden od vprašanih delavcev. Pa vendar. Zgodilo se je tako tudi z našim počitniškim domom v Lepeni. Do določenega roka so se prijavili ljudje za letovanje. Prijavljeni delavci Milan Brljavec, Emil Mahne, Sergej Klobas in Jože Morata s svojimi družinami niso odšli v Lepeno. O tem tudi niso nobenega obvestili. Tako so napravili dvakrat škodo. Prvič so onemogočili letovanje drugim družinam, ki zaradi majhnih kapacitet doma niso mogle na letovanje, v domu pa so nastali stroški, saj je bil oskrbnik obveščen o njihovem prihodu (oziroma neprihodu). Že v tako majhni stvari se kaže nepravilni odnos in neodgovornost do naših — družbenih sredstev. Sejali smo Sestanki, razprave in sejali smo. Tisto koristno, nepremagljivo. Potem smo dejali: — Preidimo že končno od besed k dejanjem! — In o tem smo kasneje imeli posvet. (Nadaljevanje z 2. strani) 4. Kako urediti OD v Skladišču gotovih izdelkov, kjer včasih nimajo kaj delati. To se največkrat dogaja v popoldanski izmeni. 5. Najvišji OD je prevelik, ker se v sorazmerju z najnižjim OD preveč poveča. 6. Zakaj se ne uredi delovno mesto za Said inž. Budaira. 7. Predlaga se, da se kot najnižja osnova določi znesek 1.600,-diri. Zato so bile imenovane skupine delavk, ki bo skupaj s komisijo za pravice iz dela TOZD Iris, uskladila osebni dohodek. TOZD RIBA V celoti so bila sprejeta stališča in sklepi s sestanka poli- tičnega aktiva, ki je bil dne 31. 7. 1974 s tem, da se dodajo naslednje točke: 1. naj se režijske delavec poveže stimulativno s proizvodnjo 2. naj se uskladi cenik za ribiče 3. komisija za pravice iz dela v TOZD »RIBA« naj sestavi predlog pravilnika OD in cenik za ribiče skupaj z vodji oddelkov in ga po proučitvi odda v potrditev delavskemu svetu našega TOZD. V kolikor pa je potrebno naj le-ta imenuje strokovno komisijo, ki bi pri tem pomagala. Utrinki iz praznovanja Preteklo je že več kot mesec dni, odkar smo v obratu Argo praznovali »Dan borca«. Vendar smatram, da moramo o tem do- odločajo, kot jim je to zagotovljeno z ustavo, ampak sprašujejo le o stvareh, ki so zanje osebnega pomena, kot problem povišanja se morate zavedati in se boriti za cilje, za katere ste se tedaj skupaj s svojimi živimi in že umrlimi sotovariši,« je končal svoj pozdrav Livij Jakomin. Predsednik občinske skupščine Jože Bolje, ki pozna probleme, ki otežkujejo delo delovnih organizacij v občini Izola, pa je bil v svojem govoru zelo kratek, zato pa tembolj konkreten: »Več delati, boljše gospodariti, pravičneje deliti«, to naj postane parola vseh delovnih ljudi. (Nadaljevanje na 3. strani) Otvoritev svečanosti godku še kaj napisati, saj je precej članov kolektiva, ki so člani Zveze borcev. Malo svečanost ob tem prazniku je otvoril predsednik Zveze borcev Franc Lukežič, ki je pozdravil vse navzoče ter predal besedo glavnemu direktorju Bogdanu inž. Golobu. Glavni direktor je vsem navzočim spregovoril o nalogah, ki nas čakajo, da bomo dosegli zastavljene cilje. osebnih dohodkov, o stanovanjih, pri vseh drugih stvareh pa le dvigujejo roke. Prav zato bi želel tudi od vas članov Zveze borcev zagotovilo, da boste prispevali po svojih močeh pri razreševanju nalog.« Nato je spregovoril Livij Jakomin, član centralnega komiteja ZK, ki je najprej spregovoril o devetem kongresu ZK in o nalogah, ki jih kongres postavlja Naše delavke — borke Bilo je veselo »Naša tovarna preživlja težke čase z ostalimi tovarnami živilske industrije. Težko nam je dobiti surovine, težko začrtati določene cilje, ko pa se zahteve trga z dneva v dan spreminjajo. Prav zato bi potrebovali sposoben kader, ki pa zahteva za svoje delo tudi primerne osebne dohodke. Le-te pa težko zagotovimo, zato odhajajo v druga podjetja, kjer jim je zagotovljena boljša perspektiva, s tem pa večji osebni dohodek, stanovanje... Čeprav je preteklo že šest mesecev od formalne ustanovitve TOZD, v resnici še niso zaživele. Ljudje po posameznih TOZD ne pred nas. Morali bomo biti bolj dosledni pri uresničevanju svojih nalog in vztrajati, da se napisane besede prenesejo v stvarnost. Prav tako moramo spoštovati načela, ki so bila sprejeta na kongresu Zveze borcev, saj so oni tisti, ki so nosili na’svojih ramah težo narodnoosvobodilnega boja in vse grozote, ki so izvirale iz tega neenakega boja. »Srečen sem, ko vidim, da je vaša organizacija ena od tistih, ki niso pozabile ljudi-borcev, ampak se jih še vedno spominjajo. Lepo je človeku, ko se sreča vsaj enkrat na leto. Žal pa so vaše vrste vedno bolj redke. Tega Najbolj debel, najbolj suh in borcev od udeležencev proslave Zveze Srečanje starešin Zveza rezervnih vojaških starešin Jugoslavije vsako leto prireja srečanja rezervnih vojaških starešin. Letos je bilo to srečanje v SR Srbiji. Iz naše republike nas je bilo okrog 250 sta- sprejemih so nam izrekli iskrene besede dobrodošlice. V znak prijateljstva smo si med seboj izmenjali darila. Po končanih pozdravnih slovesnostih so nam domačini predvajali film, ki je Udeleženci obalnega področja rešin. Gostitelji rezervnih starešin iz naše republike je bila zveza rezervnih vojaških starešin občine Šabac. Gostitelji so nas dočakali v vasi Nikinci v Sremu, kjer so nam pripravili kosilo, nato pa smo si ogledali stalno razstavo vojaškega orožja in opreme. Od tod smo se odpeljali v mesto šabac. V mestu smo imeli več sprejemov, med drugimi nas je sprejel direktor kemične in živilske industrije »Zorka« in predsednik občinske skupščine. Na Ob dnevu borca 4. julija smo polagali vence pri spomenikih padlih borcev (Nadaljevanje z 4. strani) Vendar je to težko. Več delati znamo, boljše gospodariti je malo težje, pravičneje deliti, pa je prava težava. Na koncu je vse zbrane pozdravil tudi predsednik ZB Izola, ki je vsem navzočim čestital ob osvoboditvi Beograda v letu 1944. 4. julija smo si ogledali Beograd in Kalemagdan, kjer smo si z zanimanjem ogledali Vojni muzej. Po končanem ogledu mesta so nam priredili srečanje rgzervnih vojaških starešini iz vseh republik. Na srečanju so nas svečano pozdravili republiški družbenopolitični delavci, predstavniki JLA in predstavniki ZR VS Jugoslavije. Po dobro pripravljenem kulturno umetniškem programu je sledilo kosilo, kjer smo se še zadnjič pogovorili o našem delu. Mislim, da so taka srečanja zelo pomembna za naše bratstvo in enotnost. Na teh srečanjih se spomnimo tudi na tiste dneve, ki so bili odločilni za nas in v katerih so izgubili življenje najboljši sinovi naše domovine. Mnenja sem, da bi se takih srečanj moralo udeležiti čimveč mladih rezervnih vojaških starešin in tako spoznati bojišča, kjer so padale žrtve. Zahvaljujemo se vsem tistim, ki so organizirali to srečanje in gostiteljem v upanju, da ne bo zadnje. Vsem udeležencem bo to srečanje ostalo še dolgo v spo- Žarko Višnjič Vloga sindikata prikazoval 500-letno zgodovino mesta Šabac. Po ogledu filma smo odšli na večerjo, ki so jo pripravili brigadirji »šabac 74«. Naslednji dan smo odpotovali v Krupanj in Stolico. V teh mestih smo si ogledali zgodovinska znamenja, ki so simbol razvoja narodnoosvobodilne borbe v času 1941—1945 leta. V vasi Tržič smo si ogledali rojstno hišo Vuka Karadžiča. Na Avali, kjer smo si ogledali spomenik neznanemu junaku, nam je polkovnik JLA osvežil spomine ob V prejšnji številki »Naš glas« smo vam poročali o izvolitvi novih organov sidikata. Za predsednika je bil izvoljen Jože inž. Rojc, zaposlen v TOZD Pločevinka. Takole pravi o novih nalogah sindikata: »Z novo ustavo se družbena vloga sindikata bistveno povečuje. Skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in pod vodstvom Zveze komunistov postaja odločilen dejavnik v ures-ičevanju oblasti delavskega razreda nad razmerami, sredstvi in plodovi njihovega dela v družbeni reprodukciji. Uveljavljanje novega delegatskega sistema ter nove družbene naloge sindikatov ne bi mogli uresničiti brez korenitih sprememb v organiziranosti in delovanju isiindikatov. Da bi v naši osnovni organizaciji dosegli boljše delovanje in da bi lahko uresničili sprejete naloge 4. konference Zveze sindikatov Slovenije smo se dogovo- prazniku in želel še obilo takih lepih dogodkov. Tovariš Lukežič, ki je svečanost otvoril, je rekel tudi zadnjo besedo in povabil vse na skromno kosilo, ki ga je pripravila delovna organizacija za člane ZB. in povabljene. morajo pri pridobivanju in delitvi dohodka, pri sprejemanju samoupravnih sporazumov, pri urejanju različnih odnosov združenega dela. Osnovne organizacije sindikatov morajo pomagati pri izboljšanju delovnih razmer, razpravljati o zaščiti življenjskega standarda, o varstvu samoupravnih pravic, izobraževanja itd. V naših osnovnih organizacijah sindikatov moramo posvetiti večjo pozornost področju družbenopolitičnega izobraževanja sindikalnih vodstev. Naša naloga je, da sistematično usposabljamo sindikalne delavce in delegate za odgovorne in zaupane jim naloge. Kadrovska politika mora biti sestavni del programa dela vsake organizacije, kajti le tako bomo lahko usposabljali kadre, še posebej sedaj, ko hočemo uveljaviti neposredne samoupravne in delovne odnose v sami TOZD. Nič manjša naloga nas ne čaka na področju informiranja delavcev o vseh dogaja-janjih v TOZD in OZD ter o delu sindikatov na vseh ravneh. Naša naloga bo predvsem stalno proučevanje oblik informiranja, spremljanje uspešnosti in skrb, da bo to področje statutarno urejeno. Pred sindikalno organizacijo naše OZD je še mnogo drugih konkretnih nalog, katere bomo lahko uresničili le s podporo vsega članstva naših osnovnih organizacij.« PROIZVODNJA V JULIJU V TONAH IRIS ARGO PLOČEVINKA RIBOLOV Predsednik sindikata rili, da se organiziramo tako, da bo neposreden vpliv članov prisoten na vseh področjih dela v naši OZD. Zato smo na zborih delovnih ljudi izbrali sindikalne odbore za vsak TOZD in skupne službe. Tako imamo sedaj v Delamarisu pet osnovnih organizacij sindikata in pa sindikalo konferenco na nivoju OZD. Z novo organizacijo sindikata morajo os-ovne organizacije sindikatov v TOZD biti v središču vseh vprašanj in problemov, pospeševati morajo proizvodnjo, razvijati samoupravne odnose, sodelovati 560.0 225,5 163.0 363.0 IZ ZBORA DELOVNIH LJUDI Delavci, ki so bili na zboru delovnih ljudi se razhajajo. Živahno z rokami dokazujejo drug drugemu, kdo ima prav. Mimoidoči se ustavi, nekaj časa gleda pa pravi znancu :»Ja vedel sem, da je več ljudi v pevskem zboru, da pa je toliko dirigentov pa še nisem vedel. Le kako se razumejo, ko vsak po svoje mahajo.« Razlaga okrajšave OD — Od danes (do jutri). Bili smo na klepetu z... Nujno sem bil že večkrat poklican. Do sedaj sem se še vedno odzval. Se spomnite kakšnega hudega primera pri odvzemu krvi? Ne, do tega še ni prišlo, vsaj tako ne, da bi bil jaz seznanjen. Kako ocenjujete to humano akcijo, glede na precejšnjo pasivnost ostalih članov naše organizacije? Ne čudim se, ker je odziv na krvodajalske akcije tako majhen, saj naš sindikat in odbor RK zelo malo naredita. Zato bi morali biti bolj aktivni v teh stvareh, predvsem mislim tukaj na odbor RK. Redni krvodajalci smo največ delavci in še to največ iz delavnic vzdrževanja. Tako smo sedaj na dnu lestvice v Izoli, čeprav je Izola glede števila krvodajalcev druga v Sloveniji. Pa še nekaj. V imenu vseh krvodajalcev bi rad povedal, da se čutimo prizadeti, ker nas pre- malo cenijo. Ne verjamem, da naš sindikat nima toliko denarja, da bi nam enkrat na leto pripravil skromen sprejem, kjer bi se med seboj še bolj spoznali. V našem ožjem krogu nas je pet stalnih krvodajalcev. Vidim pa, da je premalo mladine. Prav mladina pa je tista, ki bo morala zapolniti vrste, ko mi ne bomo morali več dajati krvi. Vsako leto nas je manj, ker ljudje obolijo ali pa zaradi starosti ne morejo več na odvzem krvi. Na koncu še moja želja, da bi podjetje dobro poslovalo, da bi se delavci med seboj cenili, da nas bi cenili tudi naši nadrejeni. Šele takrat se nam ne bo potrebno po nepotrebnem za vsak akord prepirati. Naša želja, želja uredništva pa je, da bi tov. Ivan Bizjak še dolgo hodil na to humano akcijo. V imenu vseh, ki so prejeli njegovo kri in si tako morda rešili življenje, HVALA. Gotovo ga vsi poznate, saj je vedno dobre volje in nasmejan. Če si še tako slabe volje, te vedno ogovori in pripravi do smeha. Seveda ne pozabi vprašati, kdaj se bo mladina v naši tovarni odločila za krvodajalsko akcijo. Ivan Bizjak je že dolgoletni darovalec krvi. Pravi, da bo hodil ,dajat’ kri, dokler bo zdrav. Ve da je njegova kri dragocena, da pa je dragoceno tudi vsako življenje, ki ga reši s svojo krvjo. O svojem življenju pa takole pripoveduje: Rodil sem se 21. 5. 1929 na Kalu nad Hudajužino, v srednji kmečki družini. V družini nas je bilo pet otrok. Že od rane mladosti smo morali trdo delati, da smo se preživljali, kajti pod ItaUjo je bilo za nas Slovence težko življenje. Mater sem izgubil, ko mi je bilo komaj sedem let. Mlajša brata in sestra sta odšla iskat kruh od doma, jaz pa sem kot najstarejši sin ostal doma in pomagal očetu. Doma sta ostala še mlajši brat in sestra. Leta 1950 sem šel v vojsko v Koprivnico. Po odsluženju vojaškega roka sem ostal doma samo še eno leto. Odšel sem delat v Kranjsko goro na oirkularko, Ivan Bizjak kjer sem se ponesrečil in izgubil dva prsta. Od tam sem prišel v Izolo, kjer sem se zaposlil kot pomožni pleskar. Moja želja pa je bila večja. Hotel sem si pridobiti kvalifikacijo, kar mi je tudi uspelo. V Delamarisu sem zaposlen od 1. 10. 1958, kot soboslikar-pleskar. Kdaj ste prvič daroval kri? Prvikrat sem daroval kri pri vojakih, potem pa v Izoli, ko je prišla potujoča transfuzijska postaja iz Ljubljane. Redni krvodajalec pa šeni postal, ko je bila ustanovljena transfuzijska postaja v Izoli. Kdo vas je prvi opomnil na to humano akcijo? K tej akciji ime je najbolj pritegnila iin me nanjo tudi opozorila dr. Božena Bog, pa tudi ostalo osebje, ki je zaposleno na transfuzijski postaji. Dr. Bog je zelo prijazna in natančna pri pregledih, tako da vsakega krvodajalca dobro pozna. Ali se spomnite primera, ko ste morali nujno na odvzem krvi, ker so potrebovali vašo krvno skupino? Statut V aprilu letošnjega leta je bil izdelan osnutek Statuta Zveze socialistične mladine Jugoslavije in Statut Zveze socialistične mladine Slovenije ter resolucija o nadaljnji vlogi in akciji ZSMS v izgradnji samoupravne socialistične države. Zveza socialistične mladine Jugoslavije je vznikla iz revolucionarnega mladinskega gibanja, ki se je pod idejnopolitičnim vodstvom Komunistične partije Jugoslavije in Zveze komunistične mladine Jugoslavije razvijalo kot sestavni del boja delavskega razreda Jugoslavije proti kapitalističnemu redu, razrednemu izkoriščanju in fašističnemu zasuž-njevanju za vzpostavitev socialistične skupnosti svobodnih ljudi. Ta zveza nadaljuje in razvija borbeno in revolucionarno tradicijo Zveze komunistične mladine Jugoslavije in Združene zveze antifašistične mladine Jugoslavije, ki je nastajala v boju za svobodo in socializem za bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije. Danes nam revolucija, ki jo bomo obravnavali na kongresu ZSMS postavlja konkretne naloge. Zavezati se moramo, da se bomo v svojih nadaljnjih prizadevanjih borili za izboljšanje družbeno-ekonomskega, samoupravnega, idejnopolitičnega in socialističnega položaja delavcev in ostalih delovnih ljudi, še posebno mladih delavcev in celotne mlade generacije. Boriti se moramo za takšen razvoj proizvajalnih sil in proizvodnih odnosov, s katerimi bomo v celoti uveljavili interese delavcev in delovnih ljudi v združenem delu ter povečali družbeno produktivnost dela. Za uveljavljanje novih samoupravnih odnosov, ki temeljijo na delegatskih odnosih je izredno pomembno organiziranje ljudi v ZSMS TOZD. Spoštovati bo potrebno načela samoupravnosti ter težiti za boljšim ekonomskim in socialnim položajem delavcev. Potrebno je pritegniti mlade in ženske, saj vemo, da so bili v dosedanji stopnji razvoja odrinjeni od samoupravnega in političnega odločanja. Za zagotovitev enakopravnosti delavskega odločanja in omogočanja delavske kontrole je bistvenega pomena sistem informiranja in komuniciranja. Vse prevečkrat smo bili priča manipuliranju z delavcem ravno zaradi nedograjenosti samega sistema informiranja. Zato se bomo v ZSMS zavzemali, da delavci dobijo točne, kvalitetne, lahko razumljive in predvsem pravočasne informacije. Le-to nam lahko zagotovi uspešno samoupravljanje in onemogoči vsako možnost manipulacije z delavskim razredom. To je le del nalog, ki nam jih resolucija postavlja pred nas. Dokončna stališča bodo oblikovana na 9. kongresu ZSMS v mesecu oktobru. Pred mladinske aktive bodo postavljene naloge. Kako jih bodo izvrševali. Bomo sposobni nadoknaditi tisto, kar smo že zamudili in nekje še danes zamujamo. z Libijo Naša štiričlanska delegacija, ki je bila v Libiji, zaradi sodelovanja v ribištvu, hladilničar-stvu in v predelavi rib se je pogovarjala tudi o možnosti vključitve naših ladij s posadka- mi ali samo strokovnjakov v raziskave ribolova v zahodnih libijskih vodah. Te raziskave naj bi se vršile z najetimi ali njihovimi ladjami v vzhodnih libijskih vodah. Nadalje bi lahko prišlo tudi do sodelovanja na področju predelave rib in hladilni-čarstva. V razgovorih se je pokazala tudi možnost za ustanovitev mešane jugoslovansko-libij-ske družbe za ulov rib. Stališče naše delegacije je bilo jasno in nedvoumno izraženo v pismu, katerega so osebno izročili generalnemu direktorju za ribištvo. V njem je bilo rečeno, da naše ribiške ladje niso sposobne za ribolov v vzhodnih libijskih vodah. Proti ustrezni odškodnini pa smo pripravljeni vršiti ribolov v zahodnih libijskih vodah, medtem ko naj se v vzhodnih vodah vrši ribolov z njihovimi večjimi chartiranimi ladjami. Če bi prišlo do ustanovitve mešane jugoslovansko-li-bijske družbe bi mi sodelovali le s kadri in tehnologijo. Naša delegacija je obiskala tudi njihova podjetja za predelavo ribe in ugotovila, da je njihov način ribolova zaostal, tehnologija pa prilično dobro razvita. Gradijo pa nove tovarne za predelavo ribe. Ribištvo je v nekaterih krajih tako slabo razvito, da še vedno lovijo z manjšimi čolni. Zaključki, ki so bili sprejeti, so plod ugotovitev, da obstajajo vse možnosti, da se ustanovi mešano jugoslovansko-libijsko ribolovno podjetje za ulov ribe v libijskih vodah. Pretežni del sredstev naj bi pri tem prispevala Libija, kadre, organizacijo in tehnologijo pa daje ob ustanovitvi v celoti Delamaris. Vendar naj se tako mešano podjetje ne ustanovi, dokler se ne ugotovi s preizkusnim ribolovom v eni sezoni, kakšni so rezultati lova. Čeprav smo bili mi pripravljeni dati le kadre in pomagati z organizacijo in tehnologijo, vztrajajo Libijci, da moramo tudi mi prispevati delež (v začetku polovico), ker bomo tako bolj zainteresirani za dobro poslovanje družbe. Čeprav bi naj bil naš delež v začetku polovičen, naj bi sčasoma postajal vse manjši. Če bi hoteli uresničiti prvo fazo družbe bi morali imeti dve ribiški ladji, ki bi bile sposobne za vse vrste ribolova. Te ladje naj bi pozneje predstavljale delež v kasnejšem mešanem podjetju. In še ena pozitivna stran. To bi bile prve ladje, ki bi bile zgrajene po 15 letih, naši ribiči bi napravili prvi korak k cvcn-tuelnemu prodoru v Atlantik. V kolikor bi se pokazal poskusni ribolov kot nerentabilen, kar pa je skoraj izključeno, lahko ladje usmerimo na ribolov v Jadran ali Atlantik. Tako bi bila rentabilnost te naložbe vsekakor izredno koristna in zanimiva. Naši ribiči bi tako lahko prodrli v tuja rib bogatejša morja. KAJ JE SOLIDARNOST Pred leti so me kolegi izvlekli iz jarka in me vrgli v jarek. POZOR HUD PES Prodam psa. 36 vse. Zelo rad ima otroke. Šesta seja CDS Imenovanje pomočnika glavnega direktorja in direktorjev sektorjev. Člani CDS so potrdili kandidature za pomočnika glavnega direktorja in direktorjev sektorjev. Njihova odločitev ni bila težka, saj je bila na vsako razpisano delovno mesto le po ena prijava. Prijavili so se člani naše delovne skupnosti. Pred zasedanjem CDS je kadrovska komisija pri ZK, dala svojo oceno o sposobnostih in napakah prijavljenih. Na sestanku CDS je bila le pripomba, zakaj nismo zahtevali v našem razpisu, kakšno vrsto šole mora imeti (strojni inženir, ekonomist...). V našem razpisu pa je bilo navedeno le to, da mora imeti prakso v stroki in dokončano višjo šolo, za TOZD Riba pa srednjo šolo. Imenovani so bila naslednji tovariši: 1. za pomočnika glavnega direktorja Marjan Piško, rojen 18. 6. 1931, dipl. politolog, na delovnem mestu v.d. vodja splošnega sektorja. 2. Za direktorja prodajnega sektorja Boris Grebenc, rojen 27. 11. 1921, priznana višja strokovna izobrazba, komercialni direktor v našem podjetju. 3. Za direktorja finančnega sektorja Tane Jelič, rojen 28. 2. 1935, ekonomist, vodja finančnega sektorja v našem podjetju. 4. Za direktorja ekonomsko-organizacijskega sektorja Tomaž Pavletič, rojen 9. 8. 1932, dipl. ekonomist, poslovni sekretar v podjetju. 5. Za direktorja tehnično-raz-vojnega sektorja Zvonko Grahek, rojen 11. 9. 1924, dipl. pravnik, vodja biroja za ekonomiko in organizacijo v podjetju. Nobene prijave ni bilo za razpisano delovno mesto direktorja splošnega sektorja, zato se razpis ponovi. Vsem navedenim tovarišem je predsednik CDS čestital. Njegovi čestitki se je pridružil predsednik sindikata, ki je poudaril, da so člani CDS potrdili kandidaturo z zaupanjem, da je bila izbira pravilna. V kolikor se ugotovi, da so se v svoji odločitvi prevarali lahko od posameznika zahtevajo obrazložitev o njegovem delu, ali celo njegovo razrešitev. Verifikacija samoupravnih sporazumov obravnavanih na zborih delovnih ljudi. Člani CDS so verificirali samoupravne sporazme, ki so bili predhodno obravnavani na zborih delovni ljudi. Tak pristop zahteva naš samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela. Predlog odbora za splošni ljudski odpor za nabavo radioposta-je. Nabavili bomo matično radio-postajo z dodatnimi elementi, ne glede na situacijo v podjetju, ker je tp naša dolžnost, kateri se ne moremo izogniti, pa čeprav bi bili še v tako slabem finančnem položaju. JULIJU V mesecu juliju je bilo sprejetih na delo 15 delavcev, od tega 6 žena, in sicer: 1. Mikolič Marija, 42 let, TOZD Pločevinka — NK 2. Just Gordana, 26 let, TOZD Riba — KV 3. Kadirič Hasan, 21 let, TOZD Argo — PK 4. Babič Danijela, 16 let, TOZD Iris — NK 5. Kleva Bruno, 19 let, TOZD Iris — KV 6. Prodan Eda, 20 let, Samoupravna skup. skupnih služb — SSI (pripravnica) 7. Volk Vesna, 19 let, samoupravna skup. skupnih služb — SSI (pripravnica) 8. Lazič Živko, 18 let, TOZD Iris — NK 9. Kavčič Irena, 17 let, TOZD Iris — NK 10. Maričič Juko, 27 let, TOZD Argo — NK 11. Zorič Ante, 27 let, Samoupravna skup. skupnih služb (Komercialni sektor) — VK 12. Kuk Vidko, 23 let. Samoupravna skup. Transport — KV 13. Gagič Milorad, 20 let, TOZD Iris — NK 14. Vukovič Sead, 19 let TOZD Iris — NK_ 15. Grubišič Joakim, 37 let, TOZD Riba — KV RAZREŠENI 1. Skrt Anton, 41 let, TOZD Riba NK (sporazumno) 2. Bregovič Antonija, 33 let, TOZD Pločevinka — NK (potek sporazuma) 3. Chelleri Vasilija, 53 let, TOZD Pločevinka — PK (upokojena) 4. Markežič Marija, 30 let, TOZD Iris — NK (sporazumno) 5. Zukanovič Sajima, 19 let, TOZD Iris — KV (sporazumno) 6. Radujiko Jožica, 24 let, Samoupravna skup. skupnih služb — VSI (sporazumno) 7. Perkovič Anton, 45 let, TOZD Riba — KV (smrt) 8. Alessio Renato, 22 let, TOZD Iris, SSI (sporazumno) 9. Veškovo Bruno, 26 let, Samoupravna skup. Vzdrževanje — KV (sporazumno) 10. Loganes Slava, 51 let, TOZD Iris — KV (upokojena) 11. Mezgec Vera, 28 det, TOZD Iris — NK (sporazumno) LIMONADA LIMONADA ra ca •. č ' m. 1 12. šalkovič Stjepan, 22 let, TOZD Iris — NK (samovoljno) V mesecu juniju so se v našem kombinatu zgodile naslednje ne-sreče pri delu: 1. HRVATIČ Rajko, zaposlen v TOZD Iris si je pri razpakira-nju skuš iz kartonov poškodoval desno roko. 2. PRODANOVIČ Vera, zaposlena v TOZD Argo, se je ponesrečila, ko je odhajala iz službe domov. Pri prečkanju ceste jo je zadel osebni avtomobil ter ji poškodoval ramo. 3. ANTONIJEVIč Radovanka, zaposlena v TOZD Iris, se je pri zavijanju doz na stroju zbodla v prst na roki. 4. POLES Marija, zaposlena v samoupravni skupnosti Skupne službe, si je pri pospravljanju plastične embalaže poškodovala desno nogo. 5. POVH Rado, zaposlen v samoupravni skupnosti Transport se je poškodoval na redni poti na delo. Napadel ga jepesovčjak in mu poškodoval prsni koš ter stegno. 6. MUŽENIČ Jordan, zaposlen v samoupravni skupnosti Vzdrževanje, se mu je pri popravljanju stroja za pranje doz utrgal vijak in je z glavo udaril v rob pločevine ter se porezal po obrazu. 7. JAZBINšEK Perpetua, zaposlena v TOZD Iris, si je pri strojnem zapiranju doz poškodovala palec roke. 8. SOKOLIč Roman, zaposlen v TOZD Argo, mu je pri nakladanju sodov paradižnikovega koncentrata na palete spodrsnilo ter se udaril v desno roko. 9. PERIČ Ivan, zaposlen v TOZD Riba, se je zbodel v neznani predmet (verjetno strupena riba), ko je vlekel s power bloc-kom mrežo. 10. BUTKOVIč Ivan, zaposlen v TOZD Riba, se je ponesrečil z osebnim avtomobilom, ko se ie vračal iz službe. 11. DURDEVIč Srečko, zaposlen v TOZD Riba si je poškodoval roko pri uravnavanju tehtnice. V mesecu juniju se je skupaj pripetilo torej 11 nesreč, od tega na delovnem mestu, ostale 3 pa na redni poti na delo oziroma je bilo 8 nesreč, ki so se zgodile iz dela. V mesecu juliju so se v našem Kombinatu zgodile naslednje nesreče pri delu: 1. PRODAN Dušan, zaposlen v TOZD Iris si je imed zapiranjem na stroju stisnil prst leve roke. 2. ČEHOVIN Emil, zaposlen v TOZD Riba se je pri vlačenju sank za izvlačevanje ladij udaril v levo nogo. 3. IPSA Aldo, zaposlen v TOZD Riba se je pri rezanju reber za palubo čolna z mizarskim dletom urezal v levo roko. 4. BOŽIČ Bruno, zaposlen v TOZD Argo si je pri cepljenju starih zabojev za kurjavo parnih kotlov poškodoval levo oko. 5. GRBEC Ernesta, zaposlena v TOZD Iris se je med vlaganjem Nesreče pri delu predjedi v doze urezala v levo roko. 6. ŠVERKO Marija, zaposlena v TOZD Riba je na delovnem mestu nerodno stopila in si poškodovala desno nogo. 7. RASPOLIč Marija, zaposlena v TOZD Argo ji je pri pobiranju kožarčkov luska lesa šla pod noht na sredincu leve roke. 8. GRBIN Ivan, zaposlen v TOZD Riba se je na palubi spodrsnil in se udaril v obe roki. 9. CVETKO Josip, zaposlen v TOZD Iris ga je med prebijanjem betonskega kanala opeklo po trebuhu in obeh rokah. 10. KALC Ana, zaposlena v TOZD Argo si je pri hoji po stopnicah zvila levo nogo. 11. PEČAR Jože, zaposlen v TOZD Riba se je udaril v zaščitni pokrov motorja, in sicer v mezinec leve roke. 12. HRVATIN Emil, zaposlen v TOZD Iris se je pri varenju z elektro aparatom opekel po desni roki. 13. ZLATIC Aldo, zaposlen v Samoupravni uskupnosti Transport se mu je pri zapiranju stranice na prikolici nekoliko spodrsnilo in pri tem se je udaril v desno strani reber. 14. PRUTKI Siniša, zaposlen v TOZD Iris, mu je pri demontaži ohišja vozička glavni del z vilicami zdrsnil na nastavnik in pritisnil prste desne roke. 15. FABJANČIČ Anton, zaposlen v Samoupravni skupnosti Vzdrževanje je ugotavljal okvare na motorju kompresorja. Pri tem je prišlo do kratkega stika na preizkusni lampi in ga tako opeklo po obrazu. 16. SINOŽIČ Ana, zaposlena v TOZD Argo se je pri pomivanju krožnikov zbodla s koščki porcelana v tretji prst desne roke. V mesecu juliju se je skupaj pripetilo torej 16 nesreč. Podatke zbrala: Leja Sila ŠALA MESECA Pri uri slovenščine v eni izmed gostinskih šol je profesor dvignil dijaka in ga vprašal, kdo da je napisal »Sonetni venec«. — Jaz ga nisem je odvrnil dijak. Profesor je poklical drugega slušatelja in mu postavil isto vprašanje. — Jaz, ga tudi nisem! je odvrnil vprašani. Razjarjeni profesor je oba pognal na hodnik, da si bosta zapomnila, da je »Sonetni venec« napisal dr. France Prešeren. V odmoru je profesor, ki n. mogel potlačiti jeze, odšel do irav natelja. »Pomislite«, je dejal ves zagnan, »vprašal sem dva dijaka, kdo je napisal »Sonetni venec«, in oba sta mi odgovorila, da ga onadva nista. Saj to je ne-naslišano.« »Kje neki,« ga je pomiril ravnatelj, »morda ga pa res nista onadva napisala!« Janez Molk 0 KULTURI KIPARSKI TABOR »OD GUPCA DO LACKA« (Nadaljevanje in konec) Ostali udeleženci letošnjega kiparskega tabora so bili še France Tavčar, po poklicu pleskar iz Poljan nad Škofjo Loko, Ludvik Lipič, elektrotehnik iz Ljubljane, Edvin Puntar, mizar iz Unca pri Rakeku, kot gosta iz tujine pa sta bila akad. kipar Luis Frometa iz Kube in Tomas Murna iz Španije. Španskega kiparja nisem spoznal, ker se ni mogel pravočasno udeležiti tabora. S simpatičnim temnopoltim Kubancem smo že prvi dan vzpostavili prijateljske odnose. Povedal nam je, da Kubanci poznajo Jugoslavijo in čeprav nas loči na tisoče kilometrov smo si vendar zelo blizu, saj smo se oboji morali z orožjem v rokah boriti za svojo domovino. Luis Frometa je izdelal čez dva metra visoko skulpturo, ki predstavlja pesti, ki stiskajo puške in je istočasno simbol njihove revolucije proti ameriškemu imperializmu. Ko smo vprašali Frometa ali tudi pri njih obstajajo likovniki — amaterji, nam je dejal da ne, pač pa temnopolti domačini na veliko izdelujejo znane črnske maske, ki simbolizirajo različna afriška plemena. Omenim naj še, da je bil prof. Frometa najprej direktor muzeja v Havani, sedaj pa je profesor na likovni akademiji v Santiagu de Cuba in bo verjetno postal kulturni ataše v Jugoslaviji. Rad bi napisal še nekaj besed o samem kraju, na katerega smo se vsi udeleženci kiparskega tabora že močno navezali. Videm ob Ščavnici (prej Sv. Jurij ob Ščavnici) leži na obronkih Slovenskih goric, tam kjer se že začenja Prlekija. To je približno 6 km južno od Radencev. Do Vidma vas pripelje nova asfaltirana cesta. Ker se idilične lepote Slovenskih goric in: Prlekije ne da z nekaj besedami opi-sati( to je treba videti in doživljati), bom na kratko napisal, s čem nas je ta majna vas presenetila, ko smo pred tremi leti prvič stopili vanjo. imajo, ki služi za gledališke in kino predstave. V vasi je še dokaj dobro opremljeno ključavničarstvo, kovač in benzinska črpalka, ki so jo postavili predvsem zaradi številnih traktorjev. Kar se kmetijstva tiče, je najbolj razvito vinogradništvo, sledi poljedeljstvo in živinoreja. Kmetje so kar dobro mehanizirani. Zdaj ko vidijo mladi, da ima tudi kmetijstvo boljšo perspektivo, se vse manj odločajo za odhod na delo v industrijska središča in v inozemstvo. O tamkajšnjih ljudeh bi moral veliko napisati, da bi lahko tisti, ki jih še ne pozna dobil pravo sliko o njih. Na kratko naj povem le to, da so to po duši, srcu in umu veliki in plemeniti ljudje, ki ti bodisi z besedo, bodisi z dejanji odkrivajo vedno nekaj novega, med njimi spoznavaš vedno nove in nove življenjske resnice. V tamkajšnjem okolju, kjer doseže človek popolno duševno sprostitev, je resnično lepo ustvarjati. Zato si želim, če mi bo le dano, da bi se še v bodoče udeleževal kiparskega tabora. Delo na polju Detajl Najprej smo zagledali »Dom Matije Gubca«, ki nosi letnico 1939 in ga je zgradilo tamkajšnje Društvo kmečkih fantov in deklet. V domu je sedaj stalna razstava del kiparskega tabora, ki ne sodijo na odprt prostor, nato so tu še dela videmskih šolarjev iz področnih šol, ki obravnavajo kmečke upore in pa nekaj značilnega orožja in kmečkega orodja, ki je rabilo v času kmečkih uporov. V Vidmu sta dve osnovni šoli (stara in nova), ki sta polni učencev. Važna ustanova je Zavod za elektrifikacijo podeželja. Zavod ima svoj dom v katerem je velika učilnica in 40 postelj. Tukaj se namreč vršijo različni tečaji (šiviljski, gospodinjski in drugi), ki jih obiskujejo domačini iz Vidma in okolice. Poleg elektrifikacije ima Zavod še naslednje zasluge: — že pred leti so v Vidmu zgradili javno pralnico in kopalnico, ki še danes funkcionirata, _— zgradili so električno sušilnico sadja, kjer lahko vsak posameznik suši svoje sadje, — posebna zanimivost je skupna hladilnica, v kateri je približno 100 celic vsebine 250 litrov s skupnim agregatom, kjer shranjujejo kmetje meso in druge pridelke. Tudi veliko dvorano z odrom