KATOLIŠK CERKVEN LIST. Danica" izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za .'etert leta 1 pl. 20 kr. v tiskarnici sprejemanar^celo leto 3 gl. 60 kr.,za pol leta 1 gl. 80 kr., za '/4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ,Danica .lan popre'. Tečaj XLII. V Ljubi j a ii i, 18. prosenca 1889. List 3. Kedo sem? Kedo sem ? — povej, Ki dirjam naprej; Naprej in naprej brez nehanja, Naprej in naprej brez pehanja; Kedo li zastavi mi tir v Kedo mi ustavi moj dir? — Vertf prestrašno Se moje kolo! Ne dojde me tica po zraku. Sem kos celo solčnemu traku. Sem urniši. kakor je blisk. Bolj hiter ko zraka pritisk. Nobena me stvar Ne dojde nikdar; Elektriki se posmehujem. Se misel človeško spremljujem; Da. hiter sem, drag. celo zlat. — Gorje mu. kedor je moj tat! Sin zemlje, o čuj! Me rabi. spoštuj; Nikar me nikoli ne trati, Udkupi si z mano raj zlati. Do večnosti spremim te — čas — Da veš zdaj, čegav je ta glas! Radodav. Nektere iskrice za novo leto. Dve zelo zelo važni prašanji ste ostali preteklo leto ilerešei i i: verska š o 1 a. in k a t o 1 i š k i shod na Dunaju. Naša dolžnost je. pravi „Ver-einsblatt", za to skerbeti, da ti prašanji ostanete na dnevnem redu. Kakor koli n. pr. malovredni so bili v prešnjem stoletju mnogi deržavniki, pravi list ..die Kathol. Bewegung". vendar der- žava kakor taka je hotla biti kerščanska: s«*daj pa prostomišljaki na to tiščč. da bi bile deržave in njih postave brezverske. njih šole brc/verske, vse brezversko! Toda kdor koli >e znanuija z /namiljeni sv. križa, mu mora na tem biti. da bodo šolske postave in šole verske. Kes ne vem, kako bi kerščen človek mogel mirno spat', ako bi brez verstvu služil! V novem letu tedaj naj se poganja vse za versko šolo. kar koli je ker-ščenega. Ravno imenovani list pravi, da življenje narodov bi se dandanes skoro moglo primerjati s tistim odpadom, ki ga sv. Pavel zaznanimi je kot predhodnika Antikristovega (2. Tess. II., li). Grehi lil. stoletj a so se grozno nakopičili, in zato se je bati. da se je šiba namočila. Drugo potrebno je. da se mora katoliški duh poživljati. Naš narod je katolišk. pa v mar-sikterem oziru dremlje, mnogi eelo spijo. —-dostikrat vsled žganjepitja in gnanja po posvetnem veselji. Mnogim ni živeti, če ne norijo, ne plešejo in ne pijejo. Veliko pomagajo k huditvi naroda sv. misijoni; zato slama-liberalei tako pihajo zo|>er misijone. Tedaj le dosti ljudskih misijonov! To bo veliko pomagalo, da bo naš narod goreče se poganjal za vsako dobro reč. Tudi kaki katoliški shodi bi ne škodovali. Sramota je dalje, ako katoličan prebira sv. Cerkvi sovražne liste in časnike. — še veča sramota in smertiii greh je za tiste, kteri taka spotiki jivosti pišejo, zaklada jo. na svitlo dajejo in razširjajo! V novem letu tedaj se poholjšajmo tudi v tem. da nas ne zadene šiba. ki se ol»cta. Težko butaro si nakladajo na vest starši in oskerbniki. kteri ne skei V* v resnici za katoliško odgojo otrokom, ali ki jih celo v nekffCftjp* fm iv ' ^Ci o/ % ličke šole dajejo. Ubogi otročiči v tacih rokah! Bog bo njih duše tirjal od nemarnih staršev in oskerbnikov. Vsi stanovi naj se v novem letu s celim sercem oljernejo k Bogu! Cerkvene zapovedi, kakor božje, vežejo pod smertnim grehom. Kdor opusa sv. mašo ob nedeljah, ni v milosti božji. Kdor ne spolni saj o velikonočnem času svoje katoliške dolžnosti, ta ni več sin. ni več hči sv. Cerkve. Kdor post zaničuje, petka ne spoštuje, je gerši od torka, kteri vestno spolnuje svoje veliko terše poste, k«»t so naši. Moški v glavnem mestu premalo hodijo h keršeanskemu nauku, ki se goreče razlaga po vsih farnih cerkvah. Tudi Nemcem je zdaj dana prilika, da se v veri bolje podučijo, ker vsako nedeljo čast. P. Loinger ima v uršu-linski cerkvi kratek, pa prav močno zanimiv kerščanski pouk v nemškem jeziku. — O učenih P. Klinkovstroinovih pridigah v stoljnici smo govorili že n družili prilikah. \ katoliški ..kazini" na Dunaju je govornik Stolni- vsim družlienikom serčno klical: da naj se pogumno v novem letu vojskujejo zoper laž in obrekovanje (ki se tolikrat >liši od tVamasoiiov zojier katoliško Cerkev in njeno duhovstvo . To naj velja tudi Slovencem. Božič v Rimu. < Kon*c.i \ na-ih eerkvah je mnogo raznoterih slik in kipov, ki predstavljajo svetnike Božje; to je dobro in prav. ako so svetniki dostojno izdelani in namesteiii. Ali premalo j«' po naših cerkvah slik in kipov predstavijajočih življenje Kristusovo in Device Marije, dogodi) in osebnega bivanja (iospmlovega na zeml ji. Mi nismo samo duhovi: toraj potreba nam je vidnih reči, ktere nam predstavljajo verske resnico in dogodbe spred oči. Ne da se dopovedati, koliko moč do duha našega imajo lope. vzvišene in svete predstave. veličastna oprava cerkve in slovesno zver-sevanje presv. služb«- Božje. * astitljive in dostojne so božične jaslice v slavni in vclekrasni rimski cerkvi ..Marija Tras-steveiv.- Ta bazilika je tako lepa in veličastna, da se zamore šteti med naj lepše cerkve v Bi mu. Razdeljena je s krasnimi marmornimi stebrovi v tri velelepe ladije. ob koncu teh ladij je povprečna ladija. v ktero se dospe po peterih marmornih stopnicah: iz te ladije j.- vhod v tri prezbiterije. \ se stene v povprečni ladiji in v prezbiterijah so okinčane z mozaičnimi podobami. V srednji glavni prezbiteriji, zgoraj v sredini, sedi Kristus, Kral j večne slave, na prestolu; poleg Njega ob desni sedi na prestolju brezmadežna njegova deviška Mati Marija, kronana Kral jica nebes, zemlje, angeljev in svetnikov. Na strani Kristusovi stojijo čveteri, na strani Marije D. trije sv. cerkveni učeniki. Malo nižje je presv. Jagnje Božje, vsako stran Njega po šest ovčic, znanienajočih 12 apostolov. Okolo na steni so čveteri ss. evangelisti, n 7 sv. preroki in simboli verskih resnic. Glavni oltar stoji prosto pod krasnim nebesom, kterega nosijo čveteri stebri iz porfirja. Pred glavnim oltarjem na evangeljski strani je odpertina z napisom: „Studenec izvirek olja." Ker je oni sv. večer, ko se je Jezus v betlehemski štalici rodil — mesto vode tukaj olje izviralo; znamenajoče, da novorojeno betlehemsko Dete — Sin Božji, pravi Bog-človek, je milost, mir in zdravilo do-nesel narodom na zemljo. Stropovi v srednji veliki ladiji in v poprečni so čudovito umetno in velekrasno rezbarsko delo, bogato pozlačeno. V dveh stranskih ladijah so oboki z malimi kupolami flaternal, po kterih dohaja svitloba od zgoraj v notranje svete prostore. Na stenah srednje adije so veleunme slike iz življenja bi. Device Marije in sv. rimskih mar-ternikov. V tej cerkvi se zamore iskreno moliti, Božjo Mater Devico Marijo častiti. — Nebeške milosti čudovito rosi jo v dušo. — Tudi tu se osobito slavno obhaja rojstvo Boga in Gospoda našega Jezusa Kristusa. V cerkveni lopi so vzidane plošče iz grobov v katakombah. V omenjenih treh bazilikah v Rimu se Božič obhaja osobito slavno, in te so: Marija Velika, Araceli in Marija Trestevere, ker v vseh teh so zgodovinske reči od rojstva Kristusovega. Toda v vseh bazilikah in cerkvah Rima so lepe in mile jaslice, povsod se slavno in veličastno obhaja rojstvo Kralja nebeškega in Zveličarja našega. To pa tako, da pri nas nijeden si tega domisliti in za] >o past i ue more, ako ni sam vidil, slišal in čutil, vse opisati in dopovedati se ne da. Božična osmina se slovesno opravlja v jutro in zvečer. Sv. Janeza evang. dan je v Rimu zapovedani praznik; ta dan je velika slovesnost pri Materi vseh cerkev, v lateranski baziliki. Ta dan so odkrite glave ss. apostolov Petra in Pavla v shrambi nad glavnini papeževim oltarjem. Z veliko cerkveno slovesnostjo, z molitvami, pretresljivimi govori in zahvalo se sklene zadnji dan leta že zvečer v vsih cerkvah večnega mesta. Novo leto 1SSS s slavno petdesetletnico masništva. zlato mašo sv. očeta Leona sem vam že popisal. Molimo iskreno vsaki dan, zlasti sv. rožn. venec, za našega ljubega in slavnega sv. očeta in v njegov namen. V (lan razglašenja Gospodovega, praznik sv. treh Kraljev, je naj večja slovesnost v cerkvi sv. ap. Andreja „dele Val le." V veliki prezbi-teriji je oltar ves zakrit, na njem je betleliemska šlaliea, v nji Devica Marija z Božjim Detetom v naročju, zraven sv. Jožef; pred njimi pa sv. kralji s svojim spremstvom; vse v pravi velikosti in v pravi tkaninski obleki. Ti kipovi so umetniško delo. kakor bi bili živi. vse je v toliki pobožnosti, spoštovanju, sv. strahu, ljubezni, čas-titosti in veselju, da misliš, ravno sedaj se to godi v Betlehemu. Premnoge luči. sveče, razsvit-ljujejo oltar in to imenitno sv. predstavo, ter vse prostore velikanske cerkve; okna so zager-njena. Ta slavni praznik in vso osmino njegovo se tu slažba Božja opravlja v vseli različnih obredih cerkvenih in v različnih jezikih: latinsko, gerško, slavensko. armensko, sirsko, kaldejsko. — V vseli teli jezikih se niašujc po obredu do-tične cerkvene okrajine. Vsi ti različni obredi cerkveni so starodavni in od apostoljskili časov, večinoma vzhodnjih krajev. No. pa tudi domi-nikani in milanska cerkva imajo obred liturgični. različni od rimskega, pri nas navadnega. Vsi ti obredi so častitljivi, pomenljivi in poterjeni v sv. katoliški Cerkvi. Govori v tej cerkvi, sv. Andreja della Valle. so ta slavni praznik in vso osmino v vseh glavnih jezikih narodov na zemlji. Kavno to leto 1SMJS bili so narodi iz vseh pokrajin zemlje iz vseh jezikov zbrani pri ver-hovnem sedežu apostol j skem, pred namestnikom Kristusa Jezusa, pri zlati maši sv. ()četa Leona XIII. Zategadel bilo je toliko različnih narodov in jezikov v tej cerkvi pri slovesnostih razglašenja Gospodovega. Vsaki so v svojem jeziku slavili Boga Očeta vseli, hvalili očitno in glasno, in to: v govorih, molitvah, petju in pri sv. liturgiji nekervave najsvetejše daritve nove zaveze. Predragi verni Slovenci! slabotno sem vam opisal nekoliko prej in sedaj slavnosti zlate maše sv. Očeta in Božič v Rimu. Prosim, zapomnite si in kolikor je vsakemu moč, naj stori in vstanovi, kar je slišal lepega in dobrega, pri sebi v dom in cerkvo, da bode naše kerščansko in cerkveno življenje, praznovanje svetih godov, lepota, — slike, kipovi in predstave svete v hiši Božji vedno popolniši, lepši in vzvišenejši. Vse pa v večjo slavo Božjo in zveličanje duš! Ogled po Slovenskem in dopisi. lz Ljubljane, (f Jakob Mil a vee. j Pretekli petek zvečer smo pri sv. Krištofu materi zemlji izročili truplo preblagega mladeniča, mojstra Jak. M i 1 a v c a. lTpam. da mi bodo vsi čitatelji „Zgod. Danice", kteri so ga v življenji poznali, priterdili, da tak pač zasluži, naj se mu ohrani vsaj kratek spominček v tem cerkvenem listu. Pogreb ta ni imel posebne šumne slavnosti; a vendar je bil dostojen, ganljiv, štiri družbe so ranjcega spremljale s svojimi zastavami: katol. družba rokodelskih pomočnikov, katoliška družba. Šišenska čitalnica, in sokol; mnogo duhovnov in v««liko svetnih prijateljev pokojnikovih se je pogreba vdeležilo. čeravno je bilo vreme nevgodno Pevei so mu zajeli ganljivo žalostinko pred novo hišo rokodelskih pomočnikov. kjer mu je bilo poslednje stanovanje, in na grobu. Vse to svedoči, kako priljubljen j« bil pokojnik pri občinstvu. Naj vsaj na nektere verline ranjcega opozorim. Že od mladih dni je bil jako pobožnega serca. Iz Planine, njegovega rojstnega kraja, izvedel sem, kako je bil mali deček čislan in priljubljen pri duhovnih in v grajščini, kamor je spremljal domačega gospoda, da mu je pri sv. maši stn-gel. To sveto opravilo mu je bilo še pozneje kot mojstru priljubljeno in pri mnogih prilikah ga je kaj spodbudno opravljal. Ranjki šentviški župnik gosp. Anton Potočnik, takrat župnik v Planini, je t a k < »j spoznal nadarjenost in dobro serce pridnega Jak« a in močno je nagovarjal stariš»\ naj ga daj., v Ljubljano v šolo. Oče je bil zadovoljen s tem. mati pa je branila, nekaj menda zato, ker se je <«1 dobrega «»troka težko ličila, še bolj pa zato. ker dobri ženici ni šlo v glavo, kako bi mogel sin ubožnih starišev _na duhovsko študirati." Blagi pokojnik je večkrat obžaloval, da se ni bila spolnila želja plemenitega mu prijatelja, g župnika Potočnika. Pa je tudi prav. saj v svetnem stanu en ko potrebujemo izgledno katoliškega življenja. In izgledno je bilo življenje pokojnega mojstra Jakoba; ostal je hvale vreden znača j do zadnjega: bil je ves čas nehlinjeno pobožen. Slišal je sie«r včkrat kako grenko zabavljico zarad tega od lahkomiselnih posvetnjak« »v; a značajni mladeneč se za ni zmenil, marveč odgovarjal je na tako zbadanje mirn«> s tem, dajo dalje zvest«« spolnoval kerščanske dolžn«»sti: pogostokrat svete zakramente sprejemal, vsaki dan. če je bilo le moč. šel k sveti maši. ob nedeljah in praznikih bil navadno pri več ss inaš.-h in pridigah in še pri kerščanskem nauku, če le ni bilo posebnih zaderžkov; rad se j«- vdeleževal še drugih pobožnosti. in mnogokrat si ga videl tudi zvečer po trudapolnem delu pred svetim Rešnjim Teles«.m pobožno moliti: bil je ud ^katoliške družbe" in proti zadnjemu tudi ^Vincencijev brat" itd. Druga lepa lastnost pokojnikova je bila ta. zadnji slovesnosti v proslavo štiridesetletnega vladanja našega pn svitlega cesarja (s. decembra) moči že t -1 Iv • • omagale, da ni mogel več ..na oder", videti j«- bil med občinstvom kak« r ptiea. kteri so peruti pristrižene. Vdeleževal se je tudi pri druzih društvih t> r si je s svojo dobroserčnostjo pridobil splošno spoštovanje, in celo nasprotniki mu ga niso mogli odrekati. Odlikoval seje o|> enem po svoji vnemi v slovenskem domoljubji in ravno ob neki taki svečanosti si je vsled slabega vremena nakopal kal bolezni, ki mu je slednjič u gasila v naj lepši dobi nadebudno življenje. Ce bi mu že hotel očitati kako slabost, očitati bi mu moral pred vsem to. da je bil ..predober" (se na druzih zvestobo preveč zanesel), in zlasti to je bilo pol. g dolge bolezni vzrok, da mu gmotno stanje v zadnjem času ni bilo p< voljno. K« r je pa konec življenja pri slehernem človeku naj v a/.niša reč. naj še o njegovi lepi in spodbudni smerti zapišem nekaj verstic. Dolehal je dolgo časa, a dolgo časa tudi kljuboval svoji bolezni, vedno pri-čakovaje. da se mu na bolje oberne; vendar slednjič ga zmaga in na posteljo položi, ter ga muči še dobre tri tedne. Tudi v bolezni je bil šaljiv in vesel, ter silno poterpežljiv. Komaj je že dihal, in če si ga vprašal: ..Kako je V" je odgovoril: ..dobro", ali pa: ..obrača se na boljše" itd. Proti koncu, seveda, postal je resnobniši. a vendar ves čas ves udan v voljo Božjo. Z veliko pobožnostjo je prejel svete zakramente za umirajoče in pisatelju teh verstic je še jtotlej omenil, kako zelo so ga v serce ginile lepe ceremonije sv. poslednjega olja. Tudi je rekel o drugi priliki: „oh kako sem vesel, da sem poprej veliko in o lil. zdaj v bolezni ne morem!" - • Bil je do zadnjega pri popolni zavesti in kratko pred smertjo je še zdihnil: _0 Gospod, sprejmi mojo dušo!" in sam je še poprosil, naj mu luč prižgo. Bodi toraj blagi pokojnik posebno priporočen v molitev in v posnemanje! Imenik okrajiite Sv. Kri/a čast. oo. Frančiškanov za 1. lNSti kaže. da je v 12 samostanih: 75 mašnikov, 28 klerikov, 34 laikov, 24 bbr. tercijarjev, skupaj 161 oseb. Naj stareja v redu sta Višnjegorca čč. pp.: K rizolog Greznik v Brežicah in Gil-bert lira vel j v Karlovcu. Tretji pa sedanji provin-cijal prečast. P. K v s ta h i j Oziinek. Šentvičan. roj. 1817. Patrona vsega serafskega reda je presv. Marija brezmadežnega spočetja; patronstvo tukajšnje okra-jine pa najdenje S. Križa. Zavetnik manjših bratov S. 0. Frančiška je kardinal Janez Simeoni; vesoljni prednik vsega reda je prečastitljivi P. Bernardin Por tu-M a vriski; tukajšne okrajine pa prečast. P. K vs ta hi j O zime k. drugič izvoljen 7. jul. 1881». Kustos in prokurator (»krajine: Prečastiti P. Tadej Gregor i č. Definitorji preč. PP.: Rudolf Dolinšek. Placid Fabijani. Viktor Jeran-č i č. K r i z o 1 o g Greznik. Ljubljanski samostan. B. M. D. oznanjenje, opravlja faro. ter s 3 podružnicami šteje čez 1)300 duš. Du-hovniji na čelu je prečast. P. Kalist Medic, stalni definitor, škofijski svetnik itd. V Ljubljani je sedež provincijalov. Vsili patrov z bogoslovci IV. leta vred je v Ljubljani 14 in 8 redovnih bratov. Iz Amerike. (Sleepy Eye Bro\vn Co. Minn. 27. dec. 1888. Novi boj med sv. Mihaelom in I i uci fe rj e m.) Velečastiti gospod! Pri odhodu iz Ljubljane ste me vprašali, ako bom kaj pisal kedaj, in sem Vam tudi obljubil. Pa vsakdanje novice berete v amerikanskih časnikih in kaj posebnega nisem imel za Vašo cenjeno „Zgodnjo Danico." Sedaj pa imam nekaj, in vem, da pravi verniki Vašo „Zgodnjo Danico" radi berejo, in posebno še kaj novega iz Amerike; torej ako Vas bo volja sledečo dogodbico natisniti, me bo jako veselilo.*) Sedem milj od malega mestica Sleepy Eye. v Minnessoti. naselilo se je vsakterega ljudstva: kato-ličanje. luteranci, metodisti, baptisti, prostozidarji, in kdo ve. kaj vse. Kraju so pred tremi leti dali imč Morgan. Naš gospod misijonar Janez Tori so obiskali tudi tamkaj katoličane, in v mali leseni hišici so darovali sv. mašo, potem so začeli misliti, kako bi se postavila hiša Božja, ko je ljudstvo katoliško verno, pa revno; in ko so potem prevideli, cla ljudstvo ne more začeti, začeli so sami. Ko so dobili primeren prostor od poštene katoliške družine brezplačno, so oznanili, da bojo začeli koj zidati katoliško cerkev. To pa prostomavtarjem ni šlo v glavo. Eden, pravi sovražnik naše sv. vere. je rekel: to pa že ne bo šlo, in precej se je naročil na časnik z imenom „Lucifera, in dajal ga je vsim brati, kdor je hotel, brezplačno. Gospod župnik, ko so to zvedeli, so rekli: rDobro, on se je naročil na Luciferja.jaz bom pa cerkvico posvetil svetemu Mihaelu; ko je sv. Mihael Luciferja zmagal v nebesih, bo ga gotovo tudi na zemlji!" *> Prav lepa hvala in prosim večkrat kaj. Serčno pozdravljeni! Vr. In lej! c rkvica ni bila še do verha zidana, že je imel prostornavtar zgubo. ker eden njegovih naj bolj zagrizenih pristašev se mu je izneveril in prosil gosp. župnika, da naj ga sprejmo zopet v sv. Cerkev z družino vred; bil je namreč odpaden katoličan, in rekel je, da mu vest ne da miru. Gosp. župnik mu obljubijo, da bodo sprejeli njega in dmžinico zopet v katoliško Cerkev tisti dan, ko se bo opravljala perva sveta maša v novi cerkvici, ako bo pričo vse zbrane občine v cerkvi spoznal svojo zmoto in prosil odpuščanja, kar je mož z veseljem obljubil. Kmalo potem udari konj moža tako nevarno na persi. da se je bilo naj hujšega bati, in mož je prosil katoliškega duhovna, da se z Bogom spni vi. Ko so prišli naš gospod župnik s svetimi zakramenti k njemu, obljubil je. da hoče biti verni katoličan, in v pričo dveh kerščanskih mož je preklical svojo zmoto. Ko je bilo vse doveršeno, prejel je svete za-zakramente; potem pa je v veselje vsih kmalo ozdravel in zdaj je priden in vnet katoličan z družino. Tako je mož še poprej spolnil svoje želje kot se je mislilo. Tisti pa, ki se je naročil na časnik Lucifer in ga dajal brati ljudstvu ter osramotil naše duhovne, prišel je v gostilno, tukaj imenovano „Sallon.u in začel po svoji navadi gerditi našo sv. vero in duhov-stvo, — in ko je začel še čez našega gosp. župnika nekaj čeljustati. primejo ga prav pošteni možje in bacnejo na ulice. — in ko bi bil mož počasi premikal noge. mogoče, bil bi dobil še kaj druzega. V tem kraju možje dostikrat sami sodijo in pa zlasti še, ako se kaj reče čez naše dušne pastirje. Tako vidite, je Lucifer propadel, cerkvica pa je dodelana in posvečena sv. Mihaelu. J. J. M. Don Bosko pomaga! l)Bollettinoc v Torinu za mesec januvarij je prinesel naznanilo, ki mora razveseliti slehernega, kdor je že kaj slišal o velikem Don-Bosku. Naslednik Don-Boskov preč. g. Mihael Rua pravi, da dan na dan dobiva pisma, v kterih se mu naznanjajo milosti, ki jih ljudje prejemajo na priprošnjo pokojnega Don-Boska. Že več stotin ima tacih sporočil. Naprošen, razglasil je naslednjo dogodbo, ki pa pripominja, da se ne išče veča verjetnost krit človeška, t. j. osebe, ki je pomilostena. in g. župnika, ki je to naznanil. Povedano bodi tukaj ob kratkem. Mlada žena je že polpeto leto imela neko hudo nadlogo, da je bila primorana občinstva se ogibati in da tudi težjih domačih del ni mogla opravljati. Umetnost ni imela zoper to pomočkov in zdravniki so poslednjič obupali ter zagotavljali, da bolezen je neozdravljiva, smertna. Uboga žena je iskala pomoči na dveh božjih potih: toda Marija D. je hotla na po- skušnjo djati zaupanje pobožne žen«* in razodeti svetost svojega častivca Don-Boska in je odlašala milost skazati. Preteklo je štiri dni. ko s.. jeli opravljati !»dnev-nico k Mariji Pomočnici (ktera j.- že o Boskovem življenji toliko milost skazovala) in pa k Don-Bosku. kar se bolni jame nepričakovano zelo boljšati, in bolj-šanje je vedno napredvalo brez zdravil. Štiri mesce je bilo od tega (pismo je od 1«.». novembra 1*88). in neprestano se j.« čutila zdrava in brez pritežnosti je opravljala težke hišne ..pravila. Vedno pa med nezmernim veseljem in iz |Milnega serca ponavlja zahvalo: —1)..n Bosko mi je pridobil milost od Matere Božje: zdravniki so gov«.rili, da sem neozdravljiva: vsa poterjena zdravila niso pomagala: kolika britkost za mene!____ nisem še eunjie svojih otrok več mogla prati, ne devati jih v postelj..: res. res, Don Bosko mi je pridobil milost! oh ne — ne bom ga pozabila vse svoje žive dni — tolikega dobrotnika!... Zame je Don Bosko svetnik'... Poslal in poterdil je resnic«, župnik D. Luigi Brocca v .Pessina Creinonese." Soprog in soproga sta: „Miglioli Andrea" in .Minuti Clementina.- Razgled po svetu Na Laškem vse želi miru med deržavo in sv. Očetom. Celo nekdanji garibaldovski stotnik Faz/ari je vtem pomenu pisal sv.Očetu in kralju llumbertu. Sv. Oče so ob koncu svojega jubileja pisali mnogim škofom posebej ter s«, se jim zahvalili za njih serčna voščila. Mladolaško. Kako obrača denar vlada, ki katoliško Cerkev pleni, kaže med drugim poslanec in general Mattei. Leta j.- pri orožni predlogi v zbornici glasoval nasproti, \zrok pa je ta. ker ne zaupa sedanji vpravi. akoravno je sam vojak. Razglasil je med drugim tole: Ko je n. pr. ministerstvo pred nekaj časom določilo premeniti častniško uniform.., se je mcsec dni poprej to naznanilo dvema založnikoma in so se skrivno poslali njima tudi obrazci, ter sta s tim bila k<>s sama prevzeti to izdatno naročilo v kvar deržavi in drugim prosivcem. General je sumil, da je sedaj tudi za puške zahtevana svota gotovo tudi v zvezi s kako „inračno dogodbo, kakor se je to že večkrai zgodil«, v vojnem ministerstvu." In zbornica je dovolila za n«>ve puške silno svoto 40 milijonov lir. t.t I.«. Italija sedaj imela več pušk kot vojakov! Z Matthei-em s«, bili edinih misel tudi drugi poslanci iz vojaštva, ki s«, t«.rej pred glasovanjem zapustili zbornico. Torin. (Odhod misijonarjev.! Apostoljski namestnik Mons. Ivan Cagliero, ki je bil prišel iz Patagonije v Torin. je 7. pr« .senca v.-rnii v svoj misijon. Vzel je seboj 50 misijonskih tovaršev in delavcev. V cerkvi Marije D. Pomočnice je bilo navadno veliko poslovljenje tisti dan. — Preteklo leto. pripoveduje Don Mih. Kua. so poslali od ondod v Amerik«» r,o misijonskih ljudi' in posebej 20 redovnic Marije D. pom«»čnice - vse to v časni in večni prid ondotnih zapuščenih patagonskih in druzih divjakov. K«.lik" pa s«> po Evropi dobrega storili lioskovi Sa-lezijanci. za popisovanje tega bilo bi treba velik« • časa in papirja. V Varšavi je Msr. nadškof Popiel c*bhajal sv«»jo škofovsko 25letnico. Vsi poljski škofje in mnogi duhovni so mu prišli čestitat. Vsim varšavskim in poljskim listom, pravijo, pa je ruska cenzura ostr«> prepovedala. le verstic-o pisati o tem jubileju. E«len ri«-in-ških listov pravi k temu: „Echt russisch!" - Prusaki in Tiszovci v nekterem oziru ne delaj«« bolje. Se ve. da bi bilo svetovati ruskim l»rat«»m. naj ne smešijo sami sebe s takim neumnim fanatizmom. Angleško. Kak«»r piše časnik >Tablet." po njegovem mnenji v Italiji tako hudo kipi. «la se t.. razširja p«» Evropi, t«« je. gibanje v pri«l papežu. O tem je govoril sloveči angleški deržavnik Gladstone. ki to gibanje «lol»ro umeva. umeva nagibe narodov ter je priterdil «-nemu. kar bo SKoraj očitno mnenje vsega sveta. Priznal j»- namreč Gladstone naravnost, da stanje pap»ževo je sedaj tako. da «• t«'m nikakor ne more razsojevati en sam narod, da to ni kaka zgoli notranja politika. Gladstone govori nekako «» mednarodnem sodišču, ki je potrebno, da se zagotovi papeževa varnost. Gladstone se t«» dobo nahaja na Laškem in Crispievci se boje. da utegne priti celo v Rim in pomeniti se s papežem zastran Irskega. Zato laški liberalni časniki gr«»zn«> pihajo Berž ko je laška vlada to slišala, j«- angleški vladi in Gladstonu samemu pisala, da naj ne h- -«li v Rim. ('rispieva .Rif«>rmau sama pravi, da je zato zojkt svobodo Irsk« ga. k«-r paj»eža sovraži, češ: rmi smo unionisti. zato smo protipapeževei." Tedaj ker so Cerkev oplenili. zato tudi katol. Ircem privoščijo zatiranje!... Ta fanatizem pač Gladst«ma mora še poterjevati v njegovih mislih. L Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. (Dobri nameni za mesec prosinec (januvarij.) a i Glavni namen: Pn hi & I »ožje /trarice li3 strani. Tu velja opomba o prešnji brošuri. Ta mož. ki se je pred 3 1 leti spreobernil, nadaljuje popravljati in preklieevati. kar je poprej kot grozovit framason hudega delal sv. Cerkvi. Knjiga ima 12 oddelkov; pervi je: „Meine Kindheit": sedmi: „Krieg gegen Gott"; deveti: _Die Propaganda im Dienste des Bosen: dvanajsti .Meine Mekehrung"... Op. Za framason e. brezbožni ke in za terpečo Cerkev je posebno dobro moliti. Poznamo človeka, ki vsak dan že več l«'t moli na tnamen s pristavkoin: J) Jezus, za volj svojih britkost na Oljski gori se usmili frarnasonov, brezbožnikov in terpeče svoje sv. Cerkve!" t Pri sv. Duhu je 15. t. rn. ob loih dopoldne za kozami uinerl ondotni administrator č. g. Jož. Merjasec Rojenj«' bil 22. sušca 1*49 v Smledniku, posvečen 27. jul l>7.i. — Ta je zdaj v malo dneh že četerti . — sejmov, podobe in popis nekaj znamenitih mož. pouk o raznih rečeh, gospodarske skušnj«- in še inmogo druzega. Ob kratkem: brez „Pratike" se ne more biti pri hiši. Zima pred šest sto leti. Na Bavarskem je bila leta 12*8/8!» tako gorka zima. da niso imeli kar nič snega, n Božiču je drevjo cvetlo in v mescu svečanu so zobali zrele jagode. V malem travnu pa je padi., veliko snega in nastopil je tolik mraz, da je drevje pokalo. K.-r pa je bilo še zgodaj, je vse spet pognalo in bilo je tisto leto vse tako ceno. da je v M< »na ko vem pohnemik režf veljal 15 vinarjev, ovsa 8 vinarjev. 1 k..k«.š 1 vinar, in 12 jajc 1 vinar. Dninar je na dan zaslužil ob svojem po 5 vinarjev, s hrano pa po 3 vinarje. Bokal piva je stal 1 vinar. — Takrat je imel denar ceno, blago nič; zdaj pa ima blago c«'-no, denar nič! V ljudsko kuhinjo je bilo za pretekli mesec plačati od 113 dijakov 154 gld. 69 kr; tudi še drugi troški so precej pobrali. Pariz. Nekteri listi, med njimi na pervem mestu »Osservatore Romano", se poganjajo za to. da naj bi se v dobi katoliškega shoda v Parizu obhajal ondi tudi občni shod katoličanov, na kterem bi se obravnavale osnove za obnovo svetne vlade sv. Stola. Antonom prijateljem. Isim. katerim si pntron, Sprosi srečo, sr. Anton; In ko rdrtri smertni zvon, Spretni rse pred Božji tron f Dobrotni daroTi. Za dijaško mizo. Č. g. župnik Fr. Hoenigman 2 gld. _v spomin perve plače župniške." — Prečast. g. dekan Tom. Kajdiž 5 gld. — Poseben dobrotnik z Gorenjskega 51 gld. — «»čnja. Vikt. Meleer 1 gld. — V. r. grofinja Auerspergova s kontesama 3 gld. — Čast. g. župnik Ant. Jamnik 10 gld. M. P. 3o kr. — Č. g. župnik Kr. Voliine 2 gld. — G. K. P. 15 gld. — Neimenovan 2 gld. — C.