j , 8t. 16. Maribor, dn^ 17. aprila 1913 l edaj XLV. Ust ljudstvu ¥ pouk in nabavo. SiSrnJa vsak četrtek in velja s poštnino vred ln v Maribor« ■ pošiljanjem na dom za celo leto 1 K, pol leta 2 K in za Četrt leta I Naročnina » Nemčijo 5 K, za drage izrenav«trEif% $*4el« 6 Ki Kdor hodi sam ponj, plača na leto sama 8 Kt Naročnina se poSilja na: Bpravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopožllja do odpovedi, — Udje „K»č<& grJkmraega društva" dobivajo Ost bre» posebne iarožnines m ¡Easamezni listi stanejo 10 vin, f— Uredništvo: Koroška cesta Stav« 6, — Kokopisi so ne vračajo, IJpravniStvo: Koroten' cesta Ste v. 5, vsprejema naročnino, lnserate in reklamacije« iSs laserate se plačnje od enostopne petltvrste ** snkrai 301 bib* m dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeru popust, Inserati se sprejemal, da srede zjutraj <-> S» zaprte reklamacije so poštnine proste, Današnja Številka obsega 12 atrani. Sv. Oče in Slovenci. Sv. O&e so bolni. Poročila pravijo, da je bolezen nevarna. Vsak katoličan zaradi tega z resno skrbjo in srčnim sočutjem zasleduje vesti, ki prihajajo iz Vatikana o visokem bolniku. Mi Slovenci tem bolj, ker je pretekli teden odpotovalo nad 600 naših ljudi v Rim, da se poklonijo sv. iOčetu in si ogledajo večno mesto. Bolezen bo sicer osebno poklonitev preprečila, toda sv. Očeta bo navzočnost udanih mu slovenskih romarjev ravno tako vzradostila, kalkor d&, bi bili osebno pri njem. Ko se je toliko Slavenceiv napotilo v Rim z namenom, da izrazi sv. Očetu v obličje svojo udanost in ljubezen, spodobi se tudi za nas, ki smo ostali doma, da se vsaj v duhu pomudimo par trenotkov ob strani sedanjega vidnega poglavarja sv. katoliške cerkve, PijaX. Nasprotniki katoliške cerkve so po smrti velikega papeža LeonaXIII. gojili trdno prepričanje, da bo papeštvo kmalu izgubilo na ugledu, da se bodo razrahljale vezi katoličanov s sv. stolico in da bo upliv papeža vidno ginil. Danes uvidijo, da so bile njihove nade zidane na pesek. S krepko roko je papež Pij X. poprijel za krmilo Petrovega čolniča ter gia modro in varno vodil skozi vse nevarnosti novodobnega življenja. Posebno občudujemo danes njegovo brzo odločnost, s katero je zatrl krive nauke takozvianega modernizma, ki je hOtel sprijazniti vero z nevero, proglasiti versko mlačnost kot Čednost in utajiti nezmotljivost sv. Očeta v verskih rečeh. Za svoje geslo si je izbral sedanji sv. Oče besede: Vse prenoviti v Kristusa! In po tem zgledu se je tudi zvesto ravnal. Odvrnil je od nas novodobno krivoverstvo, oživil z marsikaterimi odredbami cerkveno življenje, opozarjal posebno na važnost mladinske vzgoje ter neprestano Klical svoje vernike, da obračajo vso pozornost na velik pomen katoliškega tiska ¡za ohranitev globotega verskega življenja. Ti si Peter (skala), in na to skalo bom zidal svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Ta obljuba UČenikova se izpolnjuje od apostola Petra sem na vsakem papežiu vsen časov. Marsikatera mogočna roka je stegnila svoje roke po tej skali, marsikatera pamet je premišljevala, kako zadati Petrovi cerkvi smrtni udarec. V 16. stoletju, ko je vstal redovnik Luter proti katoliški cerkvi, so postopali ž njo kakpr z razvalino, ki sie še komaj drži po koncu. Danes sovsled Lutrovega nastopa nastale cerkve razcepljene in razjedene, trohle veje, a katoliška cerkev je enotnejša in trdnejša kakor kedaj poprej. Ko je veliki francoski vojskovodja in cesar Napoleon imel Pija VI. vjetega na Francoskem, pisal je proti-verski list v Parizu, da je Pij VI. zadnji papež rimskokatoliške cerkve. Mogočni cesar je umrl, prognan na samotni otok, papeži pa še nadalje vladajo božjo ustanovo. Peklenska vrata je ne bodo premagala. Kot otroci udani svoji materi, sv, katoliški cerkvi, izražamo kakor naši slovenski romarji tako tudi mi doma, svojo globoko udanost in trdno zvestobo vidnemu poglavarju Kristusove cerkve, sv. Očetu! Na Balkanu. Položaj na Balkanu lahko s kratkimi stavki o-pišemo tako-le: Bolgarska, Srbska in Grška želijo, da se kar najhitreje sklene mir s Turčijo, kar se bo menda zgodilo že ta teden. Črna gora mora opustiti obleganje S kadra, ker je nobena velesila, tudi Rusija, pri tem ne podpira. Med balkanskimi zavezniki postajajo nesoglasja zaradi mej veuuo ostrejša. Srbi in Grki bi radi obdržali kraje,, ki jim po besedilu in smislu zvezne pogodbe niti ne gredo, ampajk bi morali pripasti Bolgarom. Velesile so se takoj oprijele tega nesoglasja med Jugoslovani in Av str »-Ogrska se je odločno postavila na stran Bolgarov, Rusija se nagiba bolj na srbsko stran, Nemčija podpira Grško. Med Rumunijo in Bolgarijo se je spor poravnal tako, da dobi Rumunija mesto Siliš!..z majhno okolico, a Bolgarija bo zato v Makedoniji dobila več ozemlja ali od Turške ali od Srbske, oziroma Bolgarske. Južne meje Albanije so baje že med velesilami dogovorjene in tudi Grška je v obče s temi mejami zadovoljna. I-talija je pri razreševanju skadrskega vprašanja bod la ob strani Rusije in po ob strani svoje zaveznice Avstrije. Opazuje se, da se Italija zadnji čas vedno bolj približuje Rusiji, tako, da bo kmalu imela Avstrija zja, hrbtom in pred obličjem, kakor se obrne, svojega sovražnika, Italija pač gleda v bodočnost, kajti zaradi Albanije si bomo gotovo danes ali jutri resno v laseh. Mir, kje je ntir? Po junaškem zavzetju Odri.na so hoteli Bolgari predreti turške čete pri CataldČi ter korakati v Carigrad, a Rusija se je temu odločno ustavljala. Ruski car je bolgarskega odposlanca v "tej zadevi, dr. Da-neva, zelo nemilostno sprejel, tako, da je dr, Danev opustil vsako nadaljno posredovanje ip se takoj vrnil v Sofijo, Rusija tudi ne dopusti, da bi se Bolgarija razprostirala preveč proti Carigradu, tako, da je Bolgarija prisiljena, sprejeti od Turkov ponujano mejo Enos—Midiah, Sedaj ne preostane Bolgariji nič drugega, ne$o da hitro sklene mir, kajti vsak dan, ko i. ma še svojo armado v orožju, je za njo izgubljen denar. Srbija pa si itak nima nič več pribojevati. Grška je z dobljenim zadovoljna, tudi glede Egejskih o-tokov se je v glavnem že z velesilami sporazumela. Črna gora je doigrala svojo bojno ulogo pred Skad-rom, zato je očividno, da je mir že blizu. Pravi se, da bo še ta teden sklenjen. Pravzaprav je zaradi miru že v-se sporazumljeno, le Rusija Še stvar zavlačuje in Še ne da svojega odobreinja k dbgovorom. Pri CataldČi se je sklenilo dvodnevno premirje, da pokopljejo mrliče. Zadnji boji-, ko so Bolgari še u-pali, da bodo smeli v Carigrad,, ¿n. bili baje jako krvavi. Na polotoku Galipoli pa zadnji Čas ni bilo nobenih spopadov. Car Ferdinand je obiskal s prestolona^ slednikom čete na galipolskem polotoku ter jih navdušeno nagovoril. Govor je kazal, da car ne računa več z nadaljevanjem vojske. Nesoglasja med Jugoslovani. V srbski skupščini je naznanil finančni minister, da Srbija ne bo demobilizirala (.razorožila), pred-no ne bo rešeno vprašanje zaradi razdelitve osvojenega ozemlja med zavezniki, V Bolgariji pa je na nekem zborovanju naznanil dr, Danev, da bo Bolgarija zahtevala od zaveznikov vso zemljo, ki ji gre glasom pogodbe, Pogodba med Bolgarijo in, Srbijo je tako jasna, da se ni mogoče veliko prepirati. Toda Če vkljub temu nastane nerešljiv spor, je v pogodbi rečeno, da bo razsojal ruski car. Pogodba z Grčijo je bolj nejasna in ne vsebuje določitve razsodišča. Od Grkov zahtevajo Bolgari Solun, od Srbov pa na podlagi pogodbe Prilep, Olirido, Bitolj z. ozemljem, Grki zaradi Soluna nimajo mirne vesti, zato imajo v mestu zbranega silno veliko vojaštva, Bolgari pa hočejo baje v Solun odposlati v kratkem 50.000 mož. Grki izjavljajo, da bouio Bolgarom s silo ^abranili nastanitev v Solunu. Tuldi Srbi niso zadovoljni, izročati Bolgarom krajev, ki jim po pogodbi gredo. Ko se je te dni neki bivši bolgarski minister pripeljal v Bitolj, so ga dali vojaško nadzirati. Prepričani smo, da se bodo vkljub vsemu temu balkanski zavezniki vendar mirno med seboj pobotali in nadalje vzdržali zvezo med seboj, posebno, ako se ne bodo dali clrug .na drugega huj-skati od velesil, ki hočejo, da se balšansiva zveza Čim preje razruši. V Bolgariji je izzvalo zadržanje Rusije, ki ga je zadnji čas zasledovala na vsej črti proti Bolgarom, veliko nevoljo. Bolgarska javnost je močno razburjena m čujejo se celo strastni kiici: Rajši z Avstrijo, nego z Rusijo. Skader. Skader ne bo črnogorski, ampak albanski. Črnogorcev in Srbov, ki so stali pred Skadnom in imeli puške in topove obrnjene proti Skadru, ni preplašila uprizoritev velesil s svojim brodovjem ob crnogor-sko-albanski obali, ampak dejstvo, da je Rusija potegnila z drugimi velesilami ter se odločila, da se privoli Skader bodoči Albaniji. Srbi so jiato odpoklicali svoje vojaštvo izpred Skadra, Črnogorci so ustavili obstreljevanje. Rusija in Italija se sedaj močno trudita, da bi velesile izposlovale izčrpani Črni gori vsaj večmilijonsko vojno odškodnino radi bede in lakote, ki preti deželi. Avstrija se je skraja. temu ustavljala, a se je sedaj udala. Grdo pa se je vedlo zopet nemško časopisje. To je celo zadevo opisovalo tako, kakor da bi se dal kralj Nikita podkupiti za več milijonov in bi se vsled tega odpovedal Skadru. Preiskava v zadevi umora frančiškana o, Pali-Ča je dognala, da je bil Palič ustreljen od več puškinih krogelj na veliko daljavo. Sledi bajonetniji, sunkov, kakor so poročali nemški časopisi, se niso našle. Bojkot na Srbskem. Na Srbskem se pripraivlja bojkot proti uvozu in kupovanju avstrijskega blaga. To postopanje se opravičuje s tem, da je Avstro-Ogrska ves čas balkanske vojske izkazovala Srbiji le neprijateljstvo. Srbska vla-da izjavlja, da o početku tega gibanja ni ničesar vedela in da jo je presenetilo. Avstrijski trgovsEi krogi so mnenja, da juha ne bo tako vroča, kakor se kuha. Rusija se opravičuje. Ko je Rusija pristala na to, da Skader pripade Albaniji, bilo je jasno, da je vsiako nadaljno obleganje Skadra zaktonj. Črna gora je bila močna, dokler je stala Rusija ob njeni strani, a postala je zopet slaba, ko ji je odtegnila svojo roko. Mogofina struja v Rusiji obsoja rusko vlado, da se je izneverila balkanskim Slovanom, osobito Črni gori. Da pomiri rusko javnost, je izdal ruski zunanji minister daljšo izjavo, v kateri med drugim pravi: Glavni cilj ruske vlade spričo uspehov balkanskih držav je bil ta,, da zmagovalcem zasigura kolikor mogoče več vidnih uspehov njihovih zmag. To se je potom težavnih pogajanj tudi uresničilo. Da se je zabranilo samOlastno postopanje Avstro-Ogrske, privolile so druge velesile na u-stanovitev Albanije. Posvetovanja poslanikov v Lon-douu so imela nalogo, da določijo meje bodoči Albaniji. Ustanovitev Albanije je stala sicer v nasprotju s težnjami Črne gore in Srbije ter, njene Čisto naravne razširjevaine politike, toda na drugi strani sta albanske težnje ščitili Avstrija in Italija, ki sta ohranitev starega razmerja ob Adriji smatrali za tako važno življensko potrebo, da nista glede tega puščali nobenega dvoma, Tako je prišlo do ustanovitve albanske državice. Na podlagi dolgotrajnih pogajanj se je končno sklenilo, da bo vsaka velesila v prid svetovnemu miru nekoliko odiiehala, In tako se je zgodilo, da je Rusija dosegla za Slovane Prizren, Peč, Djakovico in Debar, a je smatrala tudi za neizogibno, da pripade Skader Albaniji. V to je morala privoliti tem bolj, ker je Skader Čisto albansko mesto s sedežem katoliškjega nadškofa. Ko se je skadrsko vprašanje rešilo, se je Črna gora na prijateljski način o tem obvestila in opozorila pa to, kakšno veliko odgovornost prevzame narse, ako svoj odpor nadaljuje. Kralju Nikolaju se je pa svetovalo, naj se odtegne očitku, da zasleduje zasebne cilje. Ti koraki so ostali brezuspešni. Postalo je očito, da. računa kralj Nikita na vmeševanje Rusije in velesil ter na evropsko vojsko. ,Zato se rusKa vlada ni mogla upirati temu, da so se sklenile odredbe, ki so vsled odpora kralja Nikolaja postale potrebne. Ruska vlada ne izgublja upanja, da se bo Črna gora podvrgla volji Evrope, ki jo je predstavljal veli. častni prizor evropskega brodovja. V tem slučaju bo imela Evropa nalogo najti sredstev, da olajša položaj Črnogorskemu ljudstvu, ki je vsled neizmernih žrtev za Skader potrto. Rusija kot velika pravoslavna slovanska sila ne bo nikoli odrekla svoje pomoči in žrtev za svoje brate, toda ti imajo dolžnost, upoštevati nasvete Rusije, ki so v njihovo dobro ter se spominjati, da bi svojih uspehov, na katere so tudi Rusi ponosni, ne bili mogli doseči, če bi jih Rusija ne bila poklicala v življenje. Rusija ostane slejkoprej njihova prijateljica v veselju in žalosti, zlasti kar se tiče njihovega medsebojnega prijateljstva samega, brez katerega ti narodi ne morejo postati močni. Bolgarski prestolonaslednik je rešil turškega. Neka usmiljenka, ki se mudi sedaj na bolgar-sko-tnrškem bojišču, poroča nekemu tirolskemu katoliškemu listu sledečo zanimivost izpred Odrina, katero je pripovedoval usmiljenkam v neki bolnišnici bolgarski polkovnik, ko je obiskal ranjence: „Bolgari smo dobro znali, da se je turški prestolonaslednik Jussuf Izz/edin mahaj al ves dolgi čas med obleganjem v Odrinu. Gotovo je tudi bilo, da bi Bolgari prej ne sklenili miru, dokler ne bi zavzeli te trdnjave, na kateri jim je bilo toliko ležeče. Pri zavzetju bi bil moral biti turški prestolonaslednik vjet in odjieljan kot vojni ujetnik v bolgarsko ujetništvo, kar bi bilo zelo sramotno ne samo za prestolonaslednika samega, ampak za celo turšiko državo. Kratko V. ^ "V pred predajo, ko so se Turki Še krčevito branili, je prosil mladeniški bolgarski prestolonaslednik Boris svojega kraljevskega očeta, naj mu dovoli, da sme on turškega prestolonaslednika Jussuf Izzedina spraviti na varno. A ne kralj Ferdinand, ne generalmi štab, nista hotela dovoliti. — „Pomisli vendar, oče", je prosil Boris, „če bi bil tvoj sin v enakem "položaju, izpostavljen zasramovanju! Kaj bi ti storil?," — Sinove. prestolonaslednikove besede so globoko pretresle kralja in rekel mu je-: „Pa pojdi, moj sin, v božjem imenu!" — Naglo se je prestolonaslednik odstranil, da bi se za,mogel s sovražnikom telefonično pogajati za turškega prestolonaslednika, Najprvo so Turki v Od-rinu tajili, da bi bil Jussuf Izzedin v obleganem mestu, ko pa se je izvedelo za načrt bolgarsKega kraljeviča, so bili Turki zelo vzradoščeni o ljubeznjivosti princa Borisa. Prestolonaslednik se je splazil po noči v spremstvu svojega pribočnika mimo vrst sovražuisca v trdnjavo. Vzel je turškega prestolonaslednika v varstvo in se je v zaprtem avtomobilu odpeljal ž njim pred Cataldčo. Na Bolgarskjem vlada radi tega vrlega čina prestolonaslednika napram sovražniku, veliko veselje." — Usmiljenka pravi, da je ta novica gotova resnica, katero je pripovedoval pošten bolgarski polkovnik. Slovenski prostovoljec pred Skadrom ranjen. „Slovencu" se poroča iz Cetinja: Ravno ko sem na-pisal zadnje vrstice, potrka nekdo na moja vrata. Kdo popiše moje začudenje, ko vstopi slovenski prostovoljec Miliajlo Cop, pravnik z Blejske Dobrave, z močno zavezano roko, počivajočo v robcu okrog vratu. Obveza mu je rdeča od krvi, črnogorska vojaška obleka zamazana od težavne službe. Cop, ki sle je v družbi svojega tovariša Liparja v prostovoljnem bataljonu udeležil zmagovitega pohoda Črnogorcev proti Sv» Ivanu Meduanskem in Lješu in se po kratkem počitku doma na Gorenjskem zopet vrnil v Črno goro, je bil z drugimi prostovoljci, katerih število je močno padlo, ki so se borili kot junaki, neprestano na opasnih pozicijah na Tarabošu. Njegova rana na levi roki, ki mu jo je z^adal turški Šrapnel, je sicer precej velika in globoka, a ni nevarna, ker ni poškodovana kost, V teku 3 tednov ali enega meseca u-tegne biti čisto zaceljena. Črnogorski „Rdeči križ" mu je odkazal mesto v ^vladinem domu". Drugače je Cop popolnoma zdrav in dobre volje. Politični ogled. — Dne & aprila: Državni zbor v mlesecu aprilu ne bo imel nobenih zborničnih sej. Vsled raznih zaprek in da dobe deželni zbori Čas za zasedanje, se bo državni zbor sešel ge-le v začetku meseca maja, bržčas 5. — Od deželnih zborov zborujejo samo predarlski, šlezijski in nižjeavstrijski. Sklicanje tirolskega deželnega zbora se je vsled novih nasprot- >!stev med Nemci in Italijani preložilo. — Z znanim ¡govorom nemškega kanclarja Betman-Holwega, ki je ¡napovedal boj med Slovani in. Nemci, se svetovni časopisi še vedno obširno bavijo, Razun Nemcev obsojajo vsi, da je nemški državnik s slikanjem plemen-1 skih nasprdfetev med Slovani in Nemci zbudil nove $ narodne strasti in sovraštvo. Danes je imel Betman v nemškem državnem zboru zopet govor, s katerim je skušal omiliti svoja prejšnja izvajanja, češ, da ni tako mislil, kot so drugi njegov govor razumeli. — Bolezen sv. Očeta se je zopet shujšala. Odpovedani so vsi sprejemi v papeževi palači. — D n e 10. a p r i 1 a: Sv. Oče je zelo slab, govori zelo malo, uživa samo mleko in jajčji rumenjak. — Vlada je sporočila češkemu deželnemu zboru, da letos ne more dati Češki predujma (podpore) iz o. sebno-dohodninskega in rentnega davka., katerega je zadnja leta dajala,. Deželni odbor je prišel radi tega v hude škripce, ker je deželna kaša brez denarja, — V Zagrebu se vrše dne 17. t. m. občinske volitve. — Na Reki grozi splošna stavka vsega delavstva, ker je bilo v ladjedelnici družbe „Danubiiis" odpuščenih 2000 delavcev. — Odsek za izpremembo volilnega reda v gališkem deželnem zboru je sprejel vse nove določbe glede deželega reda, nato pa je pričel razpravo o volilnem redu. Nekatere poljske stranke hočejo razpravo zavlačevati, ker ne privoščijo Rusintom več pravic. — Med vstaši in vladnimi četami v Mehiki je pri neki vasi blizu glavnega mesta prišlo do krvavega. boja, Zmagali so vstaši. — Dne 11. aprila: Med Nemci in Cehi so se začela zopet pogajanja za delamožnost češkega dež. zbora. Pri današnji seji zastopnikov obeh narodov se je ¡¿okazalo, da »vladajo med strankami velika na-sprotstva in ni imela seja nobenega uspeha, Pogajanja se bodo še najdaljevala, Ce ne bo prišlo do sporazuma, ker so Nemci preveč nestrpni, pride na Češko najbrž vladni komisar. — Volilna preosnova za gališki deželni zbor je bila danes v tozadevnem odseku že večinoma sprejeta. Jutri bo delo v odseku dokončano. Potem bo treba razdeliti samo še volilne o-kraje. — Mati predsednika francoske republike, Po-inkareja, je umrla v 74. letu starosti. — Na Dunaju so prišli na sled veleizdajnikom in vohunom, ki so prodali ruski vladi razne važne tajne vojaške zadeve. V to zadevo jo baje zapletenih več visokih vojaških dostojanstvenikov. — Splošna stavka v Belgiji je napovedana za 14. t. m. Vse belgijsko vojaštvo je pripravljeno, ker se je bati velikih nemirov. Šole so zaprte. — D n e 12. aprila: Iz Rima se poroča, da se je zdravstveno stanje sv. Očeta precej izboljšalo. Sv, OČe je močne narave, radi tega je pričakovati, da bo bolezen dobro prestal. Zdravnik in papeževi sestri čujejo skoro noč in dan-v bližini papeža. — Zastopniki srbskih trgovskih zbornic so v Belgradu sklenili, da bodo odslej odklanjali avstrijsko blago, to je, izvajali takozvani trgovski bojkot. — Belgijski socialisti razglašajo, da bo Štrajkalo dne 14. t. m. 400.000 delavcev. — Dne 13. aprila: Novejša poročila pravijo, da se je stanje sv. Očeta poslabšalo in da večkrat pade v omedlevico. — V Madridu je danes tesar Ma-nuel Sanehec Allegre oddal na kralja Alfonza 3 strele z namenom, ga usmrtiti- Kralja ni zadela nobena krogla, pač pa je bil malo ranjen kraljev konj. Na-padalec je najbrže anarhist, katere so si na Španskem liberalci v veliki meri vzgojili. — Poljske in rusinske stranke, katere želijo, da bi se novi volilni red v Galiciji uveljavil, so priredile danes več shodov. V Lvovu je prišlo do večjih nemirov med strankami, — Italijani se morajo v Tripolisu še vedno boriti z vstaškimi arabskimi in turškimi četami. V osrčju Tripolisa imajo vstaši še veliko moč. Danes je prišlo v dolini Gioh do precejšnje bitke med Italijani in Arabci. Se-le po hudem boju so Italijani proti večeru premagali vstaše. Bojni poliodi so za Italijane zelo hudi, ker na tripolitanskih pustinjah ni dobiti kapljL ce vode, — D, n e 14, aprila: Med poljskimi strankami je' zaradi volilne preosnove velik boj. Konservativni stranki se očita, da zapostavlja katoliške volilce in daje s preosnovo židom veiiko več upliva, Gališki škofje so proti novi volilni preosnavi, ne radi tega, ker se dajejo Rusinom njih pravice, ampak ker se v poljskem delu Galicije katoličani zapostavljajo Judom. — Vlada je prepovedala v Dalmaciji in na Kranjskem, da se ne smejo uprizoriti slavnosti zaradi srečno končane vojske Južnih Slovanov na Balkanu. — Voditelji nemško-narodne zveze v našem državnem ¿boru razglašajo, da hočejo skupno z Italijani nasto. fcati proti Slovencem in Hrvatom. To se pravi, da nas Jiočejo še nadalje tlačiti, ako se bomo pustili. — Ruska vlada je prepovedala vseslovanske uprizoritve, ker so se vedno obračale proti Avstro-Ogrski, katero so vseslovanski govorniki dolžili, da je nasprotnica balkanskih Slovanov, — Grški kralj je naredil tudi politično oporoko, v kateri opominja sina, da bo vladal narod na jugu, ki hitro vskipi, a se da tudi hitro pomiriti. Bolje je, da kralj trpi, nego ljudstvo. Ti nauki so sicer samoumevni, a dobro je, ako jih slišimo tudi iz kraljevih ust. — Tirolski deželni zbor se sni-de dne 22. t. m., toda samo v to svrho, da reši domobransko postavo o zvišanju števila novincev. Italijani, ki obštruirajo, ne pripustijo, da bi se še tudi o kakem drugem predmetu posvetovalo, — Dne 15. a p r i4 a: V dunajskem občinskem -Svetu so se razcepili liberalni občinski očetje v 2 stranki: ena hoče mirno s krščanlsko-socialno stranico sodelovati, druga pa tega noče, — Francoski vojni in zunanji minister sta te dni izjavila, da Francija ne stremi za vojsko, ampak za mirom. Toda njena vojna moč mora biti dobro pripravljena, da se je bodo nasprotniki bali. Sedaj, ko se je svetovni položaj nekoliko razjasnil, hočejo vsi veljati kot miroljubni. Tudi lisica ni hotela grozdja, ker ji je bilo prekislo. — V Belgiji se je pričel včeraj splošni štrajk. Red vzdržuje vojaštvo. Promet brodovja je ustavljen, blagovni promet z Ameriko prekinjen. Veliko rodbin je poslalo svoje otroke v inozemstvo, ker se boje krvavih r rov. — Skupni finančni minister Bilinski bo zopet potoval v Bosno, ki je pod njegjovo oskrbo. Ta vest se razglaša, kakor da bi bil ta obisk kaka milost in ne sveta njegova dolžnost. Bilinski ne mara Jugoslovanov in dela le za Nemce in Madžare,. Napad na španskega kralja. Španski kralj Alfonz XIII. je zelo svobodomiseln, odkar se je ož'enil s protestantsko angleško princezi-njo, ki je sicer prestopila h katoliški veri, a v srcu ostala protestantka, S tem, da vedno ostreje nastopa proti katoliški cerkvi in veri, si hoče pridobiti srca vseh' protiverskih državljanov, A ti mui njegovo ljubezen slabo plačujejo. Zopet se je izvršil v Madridu a-tentat (napad) na kralja, ki hvala Bogu ni imel zanj nobene posledice. Ko se je v nedeljo, dne 13. t. m., ob 1. uri popoldne kralj vračal na Čelu večjega vojaškega oddelka z vojaške parade v mesto, se je neznan človek v bližini španske banke preril skozi Špalir (vrste) in dvakrat s samokresom ustrelil na kralja. Toda napad se je ponesrečil. Krogla je zadela samo konja. Napadalec se je aretaciji silno protivil in še enkrat ustrelil. Policaji in orožniki so ga končno zvezali in takoj odvedli na policijo. Tam je izjavil, da se piše Rafael Sancliez Allegre, da je star 23 let in mizar po poklicu. Povedal je odkrito, da je anarhist in da je nameraval kralja usmrtiti kot maščevanje za usinrčenega Ferrera. Doma je iz Barcelone. Razun Allegra so zaprli še 4 druge anarhiste. Kralj se je vedel zelo hladnokrvno, Videl je, da je stopil iz množice mlad človek ter z eno roko prijel konja za uzdo, z drugo pa izvlekel samokres. Kralj je bliskoma uvidel položaj, izpodbodel konja, da je skočil v stran, in že je padel prvi strel ter zadel konja v prsi; krogla je Šla tako blizu kraljeve roke, da mu je osmodila rokavice. Preden je mogel napadalec zopet ustreliti, so ga zgrabili policisti in vrgli na tla. V tem položaju je napadalec pozneje oddal še dva strela, ki pa tudi nista nikogar zadela. En policist je napadalca s sabljo udaril po glavi, štirje so ga pa komaj premagali, tako je bil divje okoli sebe. Množica je hotela napadalca do smrti pretepsti. Kralj se je, ko so policisti napadalca odgnali, na svojem konju vzravnal, množico vojaško pozdravil in zaklical: „¡Živela Španska!" To je množico tako navdušilo, da je ploskalo, vsklikalo in prirejalo kralju do palače velike prizore oduševljenja. V palači je Kralj o napadu obvestil kraljico in mater. Pred palačo se je med tem nabrala množica, ki je kralja in kraljico, ko sta se prikazala pa balkonu, živahno pozdravljala. Ta napad nam je dokaz, da; se s protiverskimi strankami ne da voziti. Španski kralj si hoče s tem, da zaupa liberalnim • strankam, zasigurati svoj prestol ter pridobiti liberalce vseh baž za-se. Izvršeni napad zopet kaže, da j N © a »H O K| V v k! v Ki v K| v 12 _ u 25 2 _ 11 - 10 60 Rž....... 11 — 10 50 9 — 10 — 9 Ječmen..... o 10 50 10 50 9 50 11 — 9 — Oves...... S = 11 50 11 — U 50 11 75 11 50 Koruza..... & 10 50 10 — il — 9 75 9 50 Proso...... 9 — 10 50 15 — 10 50 10 — M 11 — 10 — 1j — 10 — 9 — Seno sladko .... O o 4 — 4 — 3 — 4 25 6 50 „ kislo .... 4 25 2 50 — — 5 — Slama...... a ■10 2 60 2 — 2 50 3 — Fižola...... 18 50 11 50 13 50 Grah...... — - m - — Leče....... a os — - 60 — — _ - Krompir..... — - l« — — — Sir....... b — 40 — - — Surovo maslo . . . — - j 60 — — - Maslo...... M _ 1 80 — — - Špeh, svež .... rH 1 70 — — Zelje, kislo .... — — 24 Repa, kisla .... — 30 — - — Mleko...... Smetana, sladka . . „ kisla . . . 1 liter — - — 24 9« 96 - 1 . 1 Zelje, 100 glav .... - 1 1 Jajce, 1 kom...... __! . 1 ¡ 06 I Ustmm stredništvii. Celjska okolica: Grožnje liberalcev in njih bratcev štajercijancev je prazen bav-bav za ljudi, ki nimajo korajže. Zaveden pristaš naše stranke se liberalcev in nemškutarjev ne sme nikdar ustrašiti. Pozdrave! — Celje, pred katastrofo: Hvala! Pride prihodnjič kot članek. — Sv. Andraž nad Polzelo: Ker ste vsi naši dobri pristaši, zmenite se doma. — Gomilsko: Prosimo natančnejših podatkov o volitvah. Tako nam je nemoeoče dopis presoditi — Celje: Hvala! Pride prihodnjič! — Radi pomanjkanja prostora smo morali odložiti za prihodnjič dopise: Iz Savinjske doline, Juršinci, Ptuj, Novacerkev, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Nova Štifta, Dramlje, Sv. Jurij ob juž. žel, Tepanje, ¿iče, Radenci, Videm, amartin pri Slovenjgradcu, Pesje, St. Lovrenc. Loterijske številke. Dne 9. aprila 1913. Trat 39 27 89 34 77 Dne 12 aprila 1913: Dunaj 22 42 53 56 40 Viničarska šola v Burgwaldu pri Mariboru išče do 1. maja eno pridno in pošteno deklo. Mesečna plača 14 kron. 545 Po ceni se proda 1 steklena stena skoro popolnoma nova, 1 velik kovček, 1 kopirna preša in več okvirjev. Vpraša se v Mariboru, Tegetthoffova ulica 26. 531 Trgovski učenec se sprejme v trgovini mešanega blaga Fr. Starčič, Sv. Barbara v Halozah. 519 Proda se lepa nova hiša z velikim vrtom ki meri 140 m*, _tik ob o-krajni cesti Konjice—Žiče, blizu Konjic, 5 minut od konjiškega kolodvora, primerna za obrtnika ali za penzijonista. Več pove Alojz Jevšenak, sodar v Konjicah. 518 Učenec se sprejme v trgovini s steklom in porcelanom pri Ivanu Kovačič v Radgoni. Družinam se priporoča za popravljanje domačega perila samostojna šivilja—pomočnica. Vzame perilo na dom ali pa gre tudi v hiše popravljati. Vpraša se pri šivilji, Au-gasse 10, Maribor. 533 V Svaršnikovi gostilni se sprejme dekla, ki zna pomivati, prati, naučila bi se tudi kuhati, za krmiti ima par svinj in molzti eno kravo, plača po dogovoru Navesti ima starost in do sedanje službe. Nastopi lahko v osmih dneh. Ponudbe se naj pošljejo na gostilničar g. Svaršnik, Majšperg, p. Ptujska gera. 533 Proda se lepa, enonadstropna vili podobna hiša, obstoječa iz 5 sob in gospodarskega poslopja, 2 in pol orala sadonosnika in njive, s stiskalnico. Lega v prijaznem trgu Gornja Radgona, tik župne cerkve sv. Petra, 5 minut od žel postaje Gornja Radgona in 5 minut od mesta Radgona. Mesečno prinaša 50 kron najemnine. Zaradi lepe, mirne lege, brez prahu, z vrtom obdana, posebno pripravna za kakega duhovnika-penzijonista. Cena in plačilni pogoji se izvedo pri g. Janezu Lančič, kleparskemu mojstru v Gornji Radgoni. 495 Lepo kmečko posestjo ki meri okrog 44 oralov, s hišo in gospodarskim poslopjem se v celem pa tudi rakosano, po lahkih plačilnih pogojih proda. Oglasiti se je treba pri lastniku Jakob Sene-koviču v Žitancih (Žitnice) št. 19, p. Sv. Jurij v Slov. gor. 534 Kovačnico da takoj v najem gospod Florjan Gajšek v Loki pri Zusmu. Isto-tako sprejme učenca od poštenih starišev za trgovino z mešanim blagom. 521 Lepo posestvo na prodaj, 20 oralov, obstoječe iz pritlično zidane hiše, 2 poslopij za živino, polje, gozdi, travniki, pašniki, velik, novo moderno nasajen vinograd, v katerem se je že nad 30 veder vina pridelalo. V hiši je gostilna, kon-cesonirana tudi za žganje in prodaja tobaka. Zraven se pusti tudi vsa premičnina, kakor: pohištvo, živila, sodi, orodje, nova salonska repetirura s tremi uteži, gramofon itd. Vse skupaj za 9.600 kron. — Proda se, ker ni komu prepustiti. To posestvo je na jako rodovitnem kraju, pol ure od kozjaškega trga na Spod. Štajerskem. Pojasnila daje Ferdo Motnikar. nrar in trgovec v Zagorju ob Savi. Pri njem se sprejme tudi en urarski učenec ali učenka pod zelo ugodnimi pogoji. _490 Nekaj novega! Zanaprej se menja moka z žitom vsake vrste, prav dobro in čisto po nizki ceni, velika zaloga moke pri parnem mlinu in žagi v magda-lenskem predmestju pri Janezu Špes, Maribor. 433 Družinske hiše novozidaue, 6 minut od glasnega kolodvora v Mariboru se pod ugodnimi pog>ji prodajo. Vpraša te pri g. Mačak, Krčev ina pri Mariboru «t. 187. 4 9 Proda se na pol krita, malo ob- Lepo posestvo, hiša z dvema aa-bama, 10 let davka prosta, vela, kuhinja in klet. 2 drvarnici, svinjski hlevi, lep vrt, 10 minut od postaje se proda pod lahkimi pogoji. Naslov Garber Jurii, posestnik, Hotinja vas, Slivnica pri Mariboru. 476 Posestvo na prodaj, 14 oralov, lepa hiša; 10.000 K, Drugo: 11 oralov; 7.000 K, obe v Kzmrnci. Oglasiti se je pri Mateju Žtfak, Kamnica št. 16 pri Maribor'-» 8 Slovenska deklica, 15—16 let stara taka, ki še ni bila v nobeni službi z dežele, se išče za malo družino. Vpraše se Maribor, Gothestrasse 2. II. nadstropje, vrata 12. 526 Učenca iz poštene hiše soiejme takoj Franc Cvilak, medičar v SI. B strici. 484 Pridna poštena deklica, ki zna šivati se sprejme kot sobarica pri-gospej Antoniji Gyorek, Majšperg pri Ptujski gori. 449 lahka rita, njalo od- KOČIJA rabljena, za dva, pa tudi za enega konja. Proda se tudi nov kosilni stroj Deering. Kje, pove upravništvo. Maksimilijan Poberaj mestni stavbeni mojster Maribor, Tegetthoffpl. 3 se priporoča z» vsa stavbena dela nova m star*, strtšno kritje, betonska dela, izdelavo načrtov in proračunov. Vse točno in po nizkih cenah. Serravai ovo železnato kina-vino Higien. razstava Dunaj 19ot>. Državna od lika in častni dipbm k zlati kolajni :: Mepiu>o sredftvt' z» slabotne. malo-krvsie in rekcnvaiscef.te. Povzroča voljo do jedi, utijnje živce in popravi kri. Iibcren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval. 1. Serr*nwall Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'60 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13"— Ploščnatc ure iz kovine . . . „ fi"— Amerikanske zlate double-ure . „10"— Goldin Roskopf ure.....„ 4— Prave železničarske Roskopf-patent Prava nikeln. točno na min. idoče K 5' — 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19-— 14 karatne zlate ur« za gospode „ 40'— Srebrni pancer-verižice . . . „ 2'— 14 karatne zlate verižice . . . „ 20'— 14 karatni zlati prstani , . „ 4' — Viseče stenske ure na nihala. . „ 10'80 Kuhinjske ure.......„ 2'40 Budilke.........„3- __Budilke z dvojnim zvoncem . „ B'50 A. Kiffman, Maribor M, 4$ Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebinine. Vse pritožbe o želodcu so nasledki slabe nabave. Domače sredstvo, k; je napravljeno iz izbrano najboljših in uč nkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno od aja in od Btranjuje posltdice nezmernosti, nspačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gorečico, n»petost, orcobilo tvoritev kislin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. I Rcsa-Balzam za želodec* iz leksroel B Fragcerja v Pragi. Svriljl Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. Razpošilja se vsak dan. Ena stekleni a 2 K, pol steklenice 1 K. Po pesti, če se pošlje napre K 1*6", se pošlje mala steklenic», z* K 4'70 dve veliki steklenici, za 8 K štiri velike, ¿a 21 K štirinajst velikih steklenic fr*nko na vse postaie avstro-ogrske monarhije. Zaloga v lekarnah Avstio-Ogrske. kdelovaleo in D F^nnnot* lekarnar, c. kr. dvor. ylavna zaloga O. r «*y5»m , zal. Praga III št. 203. Dobi se v lekarnah v Mariboru: W.A.König, Frid. Prüll, Viktor Savost. Razglas ustanov. Na deželni gluhonemnici v Gradcu se bodo oddale s pričetkom šolskega leta 1913-1914 sledeče označenih 27 ustanov za na Štajerskem pristojne, za uk sposobne, uboge gluhoneme otroke. 1. — 5 cesar Franc Jožeiove ustanove za na Štajerskem rojene v deželnem zavodu se nahajajoče otroke. Ustanove podeli jia terna-predlog štajerskega deželnega odbora Nj. ekscelenca g. c. kr. namestnik štajerski. 2.-3 Franc Holdheimove ustanove za zakonske otroke katoliških star i še v. Te ustanove se podeli na predlog kniezoškofijskega konzistorija po c. kr. na mestniji. 3. — Ena ustanova Jožefe Fiirgttt. Podeli se kakor pri 2. 4. — Ena Peter Leardi'jeva ustanova. Na pred»-log dekana v StrajBgangu jo podeli c. kr. namestnija. 5. — Ena grofa Bathyany-je\ia ustanova. Na predlog okrajnega zastopa v Fiirstenfeldu jo podeli deželni odbor. 6.. — Josip Sesslerjeva ustanova, Podeli se na priporočilo posestnika GroB-Lobming po e. kr. namest-niji. 7. — Karol Ferkova ustanova. Podeli se na predlog župana mesta Gradec. 8. — Barona Sessler-ja ustanova. Podeli se na predlog g. Viktorja barona Sesslerja po deželnem odboru. 9. — Grof Brauner-Lajmbergova ustanova. Na predlog groia Lamberga jo podeli deželni odbor. 10. — 3 I. Dissauer-ja ustanove. Podeli jih Štajerska hranilnica. 11. — Jožef Pesendorferjeva ustanova. 12. — 2 Simona Stocker-ja ustanovi. 13. — Franc Diermayer-ja ustanova. 15, — Franc Daffner-ja ustanova. 16, — Franc Tax-ova ustanova, 17, — 2 ustanovi štajerske dežele. — Te ustanove (točke 11 do 17) podeli deželni odbor štajerski. Prošnje, naslovljene na štajerski deželni odbor, opremljene z domovnico, krstnim listom, listom o nastavljanju koz, s spričevalom o zdravju in ubožnim spričevalom, naj se odpošljejo na ravnateljstvo dež. gluhonemnice v Gradec, Rosenberggiirtel 12, najda-lje do 30. aprila 1913» Gradec v aprilu 1913. 542 Štajerski deželni odbor. azBianiio. Samo 5 dni vozijo brzoparniki francoske prekomorske dražbe iz Havre v Nevyork najkraj. in najhit. vožnja. Veljavne vozne listke (Šifkarte) zi potnike v Ameriko in vozne listke za potaike iz Amerike nazaj v domovino izdaja edino Ed. Smarda :: LiubBjana, konces. potovalna pisarna Danajska cesta 18 v hiši Kmetske posojilnice, nasproti znane gostilne „Figabirt". 375 694—9 ta je prijatelj naš pravi, Ki n- s krepi, Da smo čvrsti in zdravil Želodčni liker „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela! Varujte se ponaredb ! Pristni „FLORIAN'1 se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLORIAN" v Ljubljani. Na deželni sadjarski in vinarski Soli v Maribora ee bode vršil v časa od 5. do 10. msjuika tečaj 0 pridelovanju krme, v katerem se bo vse, kar je treba o tem predmeta vedeti, teoresično in praktično poučevalo in razkazovalo. Število udeležencev je določeno na 20 Prosilci za sprejem v ta teiaj, lahko, v kolikor pač dopuste dana sredstva, dobivajo podporo dnevno 2 K. Če se hoče podpora dobiti, mora b ti to izrecno povedano in to se mora po žžpanu pot diti: 1. Da so sami rovni posestniki, 2. da so sinovi, oztroma uslužbenci takih. To patrdilo je že priložiti prijavi za tečaj, naznanvŠi tudi starost. Prosilci za sprejem, kateri ne prosijo podpore, morajo to v prijavnem piamu posebej naznaniti. Tečaj vsebuje vsak dan tri ure teoretičnega pouka in dve uri praktičnega. Učni jeziš, je nemški. Prijave se naj do 28. aprila naslovijo na podpisano mesto. Ravnateljstvo deželne sadjarske in vinarike šole v Maribora. 527 Zdravilišče z žveplom. Najboljše sredstvo proti PERONOSPORI P je večkrat zboljšana bordelajska mešan ca v gotovem stanju. Jamči za dober uspeh tudi na mokrem listju. Rabljiv tudi pri rosi. — Se ne vsede. Brez števila priporočljivih pisem! Cgrijn in uinftroifi rabite v lastnem interesu „bakreno-žvep-OCLUJC lil JlllUICJU |enj prašek" proti plesnobi „Bagol" za uničenje črva kiseljakži „kaliforniški drobec" proti sadnim škodljivcem, gosenični lim proti gosenicam itd., ,,Launna" za poletno pokončavanje škodljivcev, ,,Lauril-karbolinej" za pokončevanje po zimi, „Lauril drevesni vosek" za cepljenje, ,,lhneumln" za nežne cvetlice, „Nikotin Quass;a izvleček1' za škropljenje drevesnic, „Topomor" proti poljskim mišim, „Pampll" proti osam in drugim žuželkam. — Zahtevajte natančni popis in podatek o uporabi zastonj in poštnine prosto od glavnega zastopa „Forhin" tovarna za izdelavo sestav za škropljenje vinogradov: 513 Gatterburggasse 23. (Bock-Herzfeld). ■ • -V ' 'J';. I. / salona pohištva Maribor, Koroška cesta št» 10 nasproti Ciriiove tiskarne priporoča svojo bogato zalogo poliranega, motno iz trdega iess nar<što pohištvo, za soah ice, jedilnice in knhinje. Di-vaae, vložke, rnatra e, stole in ogledala Otroške Jelesn« posJelje. Vse domače delo, solidno tako, da j8 vsaki odjemalec zadovoljen. Prav niike cene. Krši?an-:ko ljndat o 61 kupuj pri Slovencu. Najlepša luč Več novih aparatov takozvane bri-ketidluči za 5 in 15 plamenov z vsemi potrebnimi razsvetilnimi predmeti, se za polovično ceno in tudi na obroke proda. Jako primerna luč za društva, gostilne kakor za vsakogar, ker se aparat lahko postavi na vsak prostor brez dovoljenja gosposke. Pojasnila daje Zinauer, Sv. Jakob v SI. gor. 544 ZAHVALA. Vsem, kateri bo letos pri meni kupili cepljeno trsje, želim najboljših uspehov in se priporočam tudi za prihodnje leto. 539 Jernej Makolič, Žetale. Radi poprave hiše in prenovljenja trgovine prodam I izložbeno okno z kamnitim okvirjem, I vrata in 3 okna z okviri po nizki ceni. 624 Ivan Ravnikar,Celje. Varaždinske Toplice (Hrvaško). Železniško in poštna postaja, telefon, brzojav. ? Novo zdravilišče z eiekt. razsvetljavo. Staroznano, radioaktivno zdravilišče z žveplom + 58* C. ja-ko priporočljivo proti protinu, revmatizmu, ischias i. t. d. Zdravljenje z pitno vodo pri bolevnih v vratu, grlu, prsih, jeteah, želodcu in črevesnih boleznih. Elektr. masaža. — Blatne in solnčne kopeli. — Odprto celo leto. — Moderna oprema. — No?i hoteli. — Krasna okolica. — Vojaška godba. Prospekte pošilja gratis. 530 Prospekte pošilja gratis. ali sugestija ? Občinstvu se že leta sem ponuja ustna voda, ki je prav lopo parfumirana. Seveda občinstvo rabi vodo in jo smatra za zelo dobro, ker lepo diši, brez dav bi se na to pomislilo, ali ima voda tudi kakšno zdravilno vrednost. Ce bi se na to mislilo. Če bi se nato mislilo, se ne li gledalo le na duh in okus vode, temveč bi se vprašalo tudi po razku-ževalnih sestavinah. Tudi ni vsejedno, če ustna voda zakrije neprijeten duh ali ga odpravj. Dobra ustna voda ne sme biti samo parfumirana, temveč mora tudi.....in nalezljive tvarine uničiti, neprijeten okus odpraviti in kljub temu okrepčujoče uplivati. Po teh podlagah je sestavljen Pfefferminz-Lysoform. Pfeffermlnz-Lysoform po znanstvenih tudi dosedanje najbolj znane ustne vode glede uspeha šestkrat prekosi. Beli tudi zobovje! Ker je treba vzeti za en kozarc ustne vode le 10 kapljic Pfefferminz-Lysoform-a, zadostuje ena steklenica cele mesece! Izredno ceno in izdatno sredstvo. Fna originalna brizgalna-steklenica Pfefferminz-Lysoform-a stane K 1'60 v vseh lekarnah in drožerijah. Zanimivo kuj go „zdravju n r* z ï u že v » n j u", Vam pošiljam zastonj in poštnine prosto. A C. Habmc.tia, r.foreit „Lys form-delavnic", Dunaj XX. Petraschgasse 4. (—Mosse 44) Darila za birmance! Kmalu pride zopet Čas, do bodejo prevzv. knez in škof delili po mnogih župnijah zakrament sv, birme. Navadno dobijo birmanci od svojih botrov tudi primerna darila,. Mnogokrat dela botrom največ preglavice, kako darilo naj bi dali svojim birmancem. Po našem mnenju je najboljše, da naložijo botri bir-mancu, ako je mogoče, primerno svoto denarja v posojilnici in otroku izročijo knjižico ter birmanca tako učijo Štediti, Za spomin pa mu naj Še kupijo lep mo-litvenik in lep rožni venec. A pr.i nakupovanju molit-venikov naj botri ne gledajo na lepo vezavo, na kras-" ne platnice, temveč na lepo vsebino molitvenika. Zato upamo, da bomo botrom ustregli, ako jim nasvetuje-mo, katere molitvenike naj kupijo svojim birmancem za spomin. Mi najbolj priporočamo sledeče molitvenike: 1. Sv. opravilo Spisal župnik Jožef Cede, natisnila in založila Tiskarna sv» Cirila v Mariboru. Ta molitveniic je sestavljen natančno po katekizmu in obrednih knjigah* Obsega krasno in poučno razlago celega cerkvenega leta. Ima vse navadne pobož-nosti, 6 raznih sv, maš^ pouk o zakramentih, molitve za popoldansko službo božjo in 73 najlepših pesmi. Ta molitvenik najtopleje pripo-o. Čarno kot darilo za birmance. Stane pa z rudečo obrezo K 1'30, v zlati obrezi pa se dobi v raznih finih vezavah po K 1"50, 1"70, 2"60 in 270. Primeren je za birmance od 10 let naprej. 2. Malo sv. opravilo. Ta je krajši posnetek iz prejšnjega molitvenika. Je lep in poučen ter primeren za otroke od 7 do 10 let. Stane pa v rudeči obrezi 70 vin., v zlati pa 1 K. 3. Prijatelj otroški. Spisal dr, j. Somrek. Ta molitvenik je prav primeren za otroke od 7, do 10. leta. Je jako poučen in obširen ter stane v priprosti vezavi 40 vin., z zlato obrezo pa 50 vin. 4. Venec pobožnih molitev in s 7. peí-mi. Ni ga molitvenika, ki bi imel tako krasna premišljevanja in tako pobožno navdahnjene molitvice, kakor je ta. Obsega tudi nad 600 prelepih cerkvenih pesmi, — Primeren je posebno za birmance obojega spola, ki imajo glas za petje. Stane v rudeči obrezi 3 K, v navadni zlati obrezi 3 K 50 vin., v fini vezavi pa 4 K in 4 K 20 vin. 5. Družbine bukvice. Spisal J. Rozman. To je molitvenik za vsa kr-sčanska dekleta., ali so pri Marijini družbi ali ne. Mirno lahko rečemo: Za dekleta ni boljšega molitvenika KaKor je ta. Ta knjiga je primerna za dekleta od 12* leta naprej. Stane v ru_ deči obrezi 3 K, v navadni vezavi z zlato obrezo 3 K 50 vin., v krasni vezavi pa 4 K in 4 K 20 vin. Te molitvenike torej botrom res iz prepričanja priporočamo kot primerna darila za birmance. Dobijo se vsi ti molitveniki v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, kamor se naj piše po-nje. Poštnina stane za prve tri 10 vin., za zadnja dva pa 20 vin. V Tiskarni sv. Cirila v Mariboru pa se dobijo tudi lepi rožni venci vsake vrste od 15 vin. do 2 K 50 vin« komad. Botri, poslužite se pri nakupovanju birmanskih daril letos posebno Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta, štev. 5, Tisk'a-rna je naše domače, slovensko podjetje, ki vam bo točno in dobro postregla! Zahvala. Vsem znancem in prijatelj am, ki so se udeležili pogreba našega nepozabnega očeta Julija Schmidt, izrekamo na tem mestu najprisrčnejša zahvalo. Prav posebno še preč. g. d kenu Marku Tom»žič za vodstvo pogreba in tolažilne besede ob grobu, preč. g. župniku J. Panič, ki so prihiteli iz daljnega Pohorja za sv. ma&o, domačemu g. župniku, 6. g. kaplana v Kozjem, g. županu in gospodični učiteljici, c. kr. poštariei itd. za udeležbo pri pogrebu. Pilštanj, 9. aprila 1913. 522 Žalujoči ostali. Trgovci pozor. Proda se na lepem prostoru blizu cerkve na Sp. Polskavi hiša z trgovinskimi prostori, 3 sobe, kuhinja, klet, drvarnica, zraven lep vrt, za zelenjavo, lepe brajde in jabolčna drevesa za 9.000 K, vknjiženo o-stane 2.400 K. 4000 K je za izplačat drugo pa lahko ostane na leta po dogovoru. Več se izve pri g. Aleksander Struc na Spodnji Polskavi pri Pragarskem. 508 Proda se stara, dobro znana trgovina z usnjem, pripravna tudi za vsako drugo trgovino, dvoje stanovanj s 5 sobami, 2 kleti, prostor za prodajalno, njiva, se proda za 7.500 K v Št, Jurju ob juž. žel. št. 32 pri Sitterju. Natančneje pri Jan. Sitterju v Gradcu, Lichten-felsgasse 17. 493 Proda se posestvo 10 minut od župne cerkve Poljčane, 20 minut od kolodvora, s premičnino vred ali samo posestvo, živina ne ostane Posestvo meri vsega skupaj 22 in pol oralov, okoli 10 oralov njiv in travnikov, ostalo gozd, njive so vse posajane, lepa rodovitna zemlja razen gozda in enega sadonosnika in ene njive, je vse v ravnini, voda pri hiši, poslopje je močno zidano in vse obokano, okoli poslopja brajde, se vse skupaj proda za 14.000 kron, 4000 kron ostane vknjiženo. Kupci se naj oglasijo pri trgovcu Francu Vodenik v Sp. Poljčanah. Tam se izve kje posestvo leži. 505 Lepa dobro idoča velika gostilna in gospodarsko posestvo blizu kolodvora in podružne cerkve s pokopališčem, 16 hektarjev raznega polja, 15 ha gozda, 6 travnikov, 2 s servitutnimi pravicami, s pašniki in gozdom blizu močno tekoče vode, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Naslov pove: Leop. Obleten, Libuče p. Pliberk, Spod. Koroško. 506 Lepa hiša, novo zidana, z opeko krita, ima 4 sobe, 2 štedilni kuhinji, veliko klet, pralno kuhinjo, vodnjak na cev pri hiši, velik vrt, lep mirni kraj na ravnini, blizu šole, velike ceste in Maribora, za penzijoniste posebno pripravno, se takoj prav po nizki ceni proda. Pri kupni pogodbi je treba le 3000 kron, ostalo se lahko vknjiži Ta hiša je gotovo te cene med brati vredna. Več pove lastnik F. Podlipnik, Tezno 37, Maribor. 501 Krojaški pomočnik in učenec iz poštene krščanske hiše se sprejme pri Francu Kaufman, krojaču pri pri Sv. Križu nad Mariborom. 486 Orehove plohe in dober sadni mošt proda Jožef Senčnik, Sv. Peter pri Mariboru. 511 Kuharica, ki je že več let služila v župnišču išče službe v kakem župnišču Vajena je vsakega dela in gospodarstva. Naslov v uprav-ništvu. 516 Malo posest o i hiša, vrt, njiva v lepi legi) z malo, dobroidočo trgovino mešanega blaga, edino v vasi, ne daleč od železniške postaje, se proda vsled starosti po primerno nizki ceni. Pojasnila daje lastnik M. R. 44, Št. Pavel pri Preboldu. Poste restante. 515 Zelo lepa posestvo, krog 22 oralov, lep gozd, travniki z samo sladko krmo, 400 žlahtnih sadnih drevesc, novonasajen že rodeči vinograd. njive, lepa hiša in gospodarska poslopja itd.; viničarija v bližini Poljčan se proda. Pojasnila daje Kari Sima v Poljčanah. 494 Lepo posestvo, blizu Maribora, farne cerkve in žel postaje, zidani hrami in hlevi, veliko travnikov in sadonosnikov in vse drugo potrebno je z vsem premakljivim vred takoj na prodaj. Več pove upravništvo. 395 ---- HALO ---- Prave kranjsk« klobase velike, par 40 vin., katere odpošilja od 5 kg naprej Karol Novak, Sp. Šiška pri Ljubljani. 536 TTnvnlpp iz IePeSa in fivr" auiuiet gtega jesai 23 m dolg, 7 m širok in 6 m visok do podstrešja, z 8 oddelki, se proda oddelek po 200 kron. Več pove gosp. Kodro, gostilničar v Pesji, p. Velenje. 532 Prodam takoj malo posestvo ki meri 3 orale z dobro ohranjeno leseno hišo z opravo vred, hlev za kravo, lepi sadonosnik, leži eno uro od Poljčan iu enakodaleč do župnije Loče, pol ure od železnice. Zadnja cena 900 kron, 220 kron lahko ostane vknjiženo. Prednost imajo krojači in čevljarji. Janez Debelak, kmet pri Poljčanah, p. Poljčane. 520 Kdor potrebuje tepo, dobro blago za ve- _ like aii male, naj pride v 540 Seršenovo narodno trgovino v Ljutomer. Tam najde Jako dosti tudi najfinejšega, najboljšega blaga po skrajno nizki ceni, Stole za moške obleke, najmanj 50—00% ceneje, kakor tisti, ki naročuje od drugod. V kratkem imamo sv. birmo; kdor kupi za birmanoe najmanj za 10 K, dobi molitve-nik v zlati obrezi. Vsakovrstnega platna, Što-fa, svile, cajga, volne, domačega druka, Žameta, svilnatih robcev, je ogromna množina na izber. Franc Ser sen v Ljutomeru. Vabilo I K občnemu zboru, Kmet. zadi*. za mariborski in ptujski okraj reg. zadruga z omejeno zavezo, katera se vrši dne 1. maja 1913 ob 2. uri popoldne v prostorih, zadružnega skladišča v Rafijem. DNEVNI RED: 1.. Predložitev računskega zaključka za leto 1812. 2. Prečitanje revizijskega zapisnika. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4, Sprememba zadružnih navodil in 5, Razni predlogi in nasveti. R a S j e , dne 14. aprila 1913. 638. Anton M 1 a £ a r 1. r., načelnik. Hranilnica in posojilnica na Dobrni, r. z. z n. z., vabi na svoj redni občni zbor, ki se vrši na praznik vnebohoda dne 1. majnika 1913 ob 348, uri zjutraj v uradnih prostorih. 1. Citanje in odobrenje zapispika o zadnjem oljčnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobrenje rač, zaključka za 1. 1912. 5. Volitev načelstva. G. Poročilo o izvršeni reviziji. 7, Slučajnosti, Ako bi ta občni zbor ob navedenem Času ne bil sklepčen, vrši se i*ol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drtij* občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na Število navzočih zadružnikov. Dobrna, dne 14. aprila 1913 541 Hrapilnica in posojilnica. Tovarna a kemične izdelke v Hrastniku priporoča kmetovalcem superiosfat iz koščene moke in rudninski superiosfat, nadalje razne vrste mešanih gnojil, ki vsebujejo vse, za zemljo potrebne redilne snovi. Za gnojenje hmeljišč najboljša znamka: Kali-amoniiak-superfosfat. 502 Kaj potrebule nevesta ? Doto! Izboma in ¡epa bala! To pa dobi izplačano v gotovrm denarju že po dveh letih majhnega vplačevanja s tem, če pristopi h društvu „Madchenhort", ki je tekom zadnjega leta na 736 udov izplačalo 662.400 K. Vsak ud plača v dveh letih k večjemu K 294-— in dobi zato v slučaju ženitve po dveh letih K 600'—, se torej vplačana svota obrestuje z 124 odštet, člani se sprejemajo: brez goto'e starostne meje, brez ozira na veroizpoved, brer zdravniškega atesta! Zastopniki se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. „Madhenhort" prvo splošno-dobrodelno društvo za preskrbo dote in bale za dekleta, ki imajo namen stopiti v zakon, Dunaj I, Franz Josefs Kai 43. Predsednik: Prior Rudolf grof Mels Colloredo. Glavna plačilnica za Štajersko: Viljem Spanner, Gradec, Froneng. 10.11. Najboljša vsakovrstna dalmatinska vina se dob© edino-ie pri: razpošiUaSnici in zalogi dalmatinskih vin Glavni trg 8 Celje Glavni trg 8 529 Zahlevajte cenike! dišeče - ' - -..Vi», slastno osvezuior.9 mbkdH! Naznanilo» Na deželni sadjarski in vinarski šoli v Maribora se bede vršil v času od 5. do vštevši 8. majnika tečaj o pridelovanju zelenjave, v kater» m ee bo o obdelovanju in o nporabi važaih vrst zelenjave teoretično in praktično poučevalo. Razkazovanje in penk se bode vržii dopoldne od 9. do 11. ure in popoldne od 2. do 4. ure. Število udeležencev se je določilo na 30. Učnina se ne ho zahtevala. Uini jezik je nemški. Prijavi naj se do 28. aprila n« podpisano mesto. Ravnateljstvo deželne ssdjarske in vinarske šole v Maribora. 528 Opravilna številka E 50/13 8 Dražbeni oklic. Po zahtevanju Mestne hranilnice v Kamniku, zastopane po dr.. Al. Kraut, odvetniku v Kamniku, bo dne 5. mainika, 1913 doploldne ob 9. uri na licu mesta v K a 1 i š o v c u (par. 177 i. r.) dražba zemljišč vi. Št, 61, k. o. Kališovec, obstoječega iz 1 hiše in gosp. poslopja, 15 pašnikov, 10 bost, 3 vinogradov, 14 travnikov, 11 njiv in 1 vrta v skupni izmeri 23 ha 15 ar 6 kv. m s pritiklino vred, ki sestoji iz 1 para volov, 2 krav, 1 konja, 5 svinj, 2 vozov, 2 plugov, 1 brane, 1 sani, 5 sodov, 2 čebrov, 1 preše, 3 škafov, 5 vil in 12 grabelj. Nepremičnini, ki jo je prodati na dražbi, je določena vrednost na 18.252 K 77 vin., -pritiklini na 2.435 K Najmanjši ponudek znaša 13.792 K; pod tem znesklom se ne prodaja, Dražba se po parcelah ali celo zemljišče. S tem v smislu par, 56 i. r. odobrene dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnine (zemljiškoknjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz kata^ stra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št, 8 med opravilnimi urami, C, kr, okrajna sodnija v Sevnici, oddelek XI., dne 30. marca 1913. Fiscliinger. Krasno posestvo z dvojno mero gozdov in vinograd, skupno, ne-razkosano, četrt ure od postaje, v lepi legi na ravnem, blizu velike tovarne in rudokopi, mlin na motorno moč, 3 konjske sile v zvezi z mlatilnico. Vse potrebne polje-deljske stroje in kovaško orodje, zidano poslopje v najlepšem redu 411 arov 62 m" mere, ter se lahko redi 12 glav goveje živine s samo sladko krmo. Vse to prodam za ceno 36000 K. Zaradi setve vabim kupce takoj. Anton Štante, Sv. Lovrenc v Prožinu, p. Štort na Štajerskem. 439 500 kron Vam plač* m, akt. mo> uničevalec korenin „Rm mazila" Vaš»ga kur jega očes», bradavice, trde ki že v treh dneh brez bolečiue t e od^ra vi. Cena one posodic« z g^rarc.j skim pismom eno kro&o. 224 „Kemeny, Kašan L poštni predal 12/76 (Ogrsko)". Cepljeno trsje in ključi. Vi; ogrsdn>kom utznsnjaip, da imam ieliko mrož.no »merikanskih trt nt predij Srzoam trr: pošip, ruiandec. b, silfacec, žl»ht!jini:, rude/;* in b?l», ja-fol, portug zec, vel-linec, l»š sojen na 2kratno smrtno kazen, 5 let težke ječe ip na stalno izgubo vseh' svojih meščanskih častnih pravic. Trije slavni zdravniki. Imeniten zdravnik je na smrtni postelji. Obdaja ga polno zdravnikov, bližnjih in daljnih; Od vseh se kaj prijazno poslavlja. — „Gospodje!" pravi, „jaz vam priporočam 3 velike, slavne zdraivnike!" Vse je tiho. Vsak si misli, da bo njega imenoval. „Ti so:" prajvi, „zmernost, voda in gibanje!" Čudež. Berač ogleduje svoj oguljeni klobuk» — „Ne vem, kako je to: Klobuk nima hrane, ne dobiva hrane, pa je vendar vedno bolj masten." Hitra izprememba. Feldbebel svojemu tovarišu: „Bolim je pa res korenjak! Komaj da je par dni korporal, pa že kolne kakor naju eden!" M4 k:, Vsako kurivo porabljivo. 70 odst. kuriva se prihrani. Zastopniki se iščejo „Titania" pa-rilnik se lahko uporabi tudi za kuhanje žg&nja če se pr den e zato posebna priprava. „Titania* Werke", Weis 136, Zgsr. Avitnjske, Največja specialna tovarna za parilnike na Avstro-Ggrskea:. Glavno zastopstvo Franc ASCSn, Gradec, Martengassa 22. — MS 386 Nenavadno hiter razvoj pare. Pošilja se na poskušnjo. Tisoči že v rabi. Zahtevajte cenike. m? m BasSü narejeni Iz kovanega želszg in kovfoaste pločevine, torej rcepokverljivi. Gorlčar & Leskovšek, Celje Qra$ka ulica 7 — podružnica Rsfsvška uiicü 2 Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah. Čaše i; papirja in aluminija. Za Veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lampljtrni, predmeti za šaljive pošte in srečolove. Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna zalega ljudskošoiskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in trafci. Dopisnice savinjskih planin in druge. Solidno telügo. Nizke cene. Točna postrežba, POiOr! Veiecenjeni pOZOr i gg. posestniki zemljišč in vrtov! 03 O £ ho © & 0 1 Œ M Spomlad je nastopila in Vas poživlja, da obdelate svoje travnike, polje in vrle. ¡ME* Kakor Vam je znano, dobivajo se najboljša in najbolj zdrava gozdna, detelina, traraa in zeleniacina semena le v obče znani specerijski in semenski trgovini tvrdke HL Bardajs w na Zofijinem trgu Za prijazna naročila se najtopleje priporoča z odličnim spoštovanjem M. Berdais. a "O o M v* n m M! O" BI Kdor Edina slov. trgoTtó* s železnico Dobro blago točna postrežba si hoče prihraniti denar ii69 knpnje vse v slov. trg o rini Ivan Veselic & drug v 0!možu, podružnica Velika nedelja. gj Največja zaloga maonfakturnega blaga, kakor »akna, drula, hlačevine, platna itd. Vse vrste špecerije, najfinejše moke. kave itd. Največja zaloga vse vrste železnine, kakor tudi vsi okovi za mizarje in stavbe po najnižjih tovarniških cenah. — Knpnje zrnje, kakor pšenico, rž, fižol itd. potem jajca, suhe gobe, perutnino vedno po najboljših dnevnih cenah, rifififiiifififififi K. in R. Ježek tovarna strojev, livarna železa in kovine, MARIBOR, Meljska cesta 103 priporoča 8"oje raznovrstne poljedeljske stroje, mline, priprave za žage, transmisije, vodovode, studenčne seaaljk«, kakor tudi motore prve vrste itd. pod ugodrimi plačilnimi pogoji. • 376 Lastna delavnica za popravila poljedelskih strojev * MARIBORU. 40 klavirjev in harmonijev boljboljš? planini), Steizlnmer in Hirigel (amer. harm.t, vseh vrst glatbestiga »redja, strun id ntozikalij ima v Toliki A «odno zapris.strokovnjak ■ izbiri izključno in tdinole Ms in učitelj ,Glasb. Matice' ¡LJg$JiOli«3isS!ji Kongresni trg št. ¡5 (.Zvezda", naBproti nunsko cerkve), 8varim pred ££? nakupom event. falzifikatov ali slabega ' i biaga, zlasti ker dobi pri | K tj...... meni vsakdo na. obroku po 1" -"--1 "•* prvovrsten: instrument gori imenovanih ji y slovitih tvrdk z roanično lOletno garancijo. ' y * Kdor si izposodi pri m*ni klavir, postane tudi lastnik istega d očim je dosegla aa-jemščina višino kupnine! Velikanska za- ____loga najb. violin, harmonik, citer, tam-i buric ird po najnižjih cenah Zamenjava najugodnejša. Uglaševauje in popravila točno in ceiino. 968 „ „ ■ ASisa SternJSSJVIarke (vpisana *namka) je izborno važno gnojilno sredstvo za vse sadeže na vseh vrstah zemlje. Pomnoži dohodek po dobičkonosnem načinu. Uporaba istega ni vezana na noben letni čas. Tomaževa ŽSincira »zvezdna znamka« je priznano najizbor-nejše blago neskvarjene kakovosti. Zategadelj naj zahteva vsak poljedelec TomaŽ6VG Žlindro »zvezdna znamka«, kajti zvezda na vreči in plombi daje poroštvo za čisti in polnovredni izdelek. Pozor! Tomaževa žlindra »zvezdna znamka« se v originalnih vrečah prudaja pri sledečih trgovcih. Otmar Diermajer, OffflCŽ Peter Majdič, Celje, Alojz Maček, Maribor, Alej z Pinler, S:- BlStriC^, Ed. Suppan^, Pristava, N. Zanier, §t Pavel P.PT. 9» Kjer ni nobene prodajalne se naj obrne naravnost na: Thomasfosfatfabriken" Serolin W 35. Z.Z0.Z. Pred manjvrednim blagom se" svari. Gornjo Thomaževo žlindro, kakor tudi vsa druga umetna gnojila: kalijevo sol, kajnit, čilski soliter, žveplenokisli amonjak, superfosfat itd. ima v zalogi in prodaja na cele vagone kakor tudi na drobno Veletrgovina z železnino „Merkur" Celje. P. Majdič, _237 Velika narodna trgovina Kari Vanič: Celje si Narodni cfom priporoča bogato zalogo manufakturnega in modnega blaga, posebno k asne novosti za pomladanske obleke, po zelo nizkih cenah, Ostanki pod ceno. Postrežba točna in golidua. Vzorci n» razpolago. Štefan Kaufmau trgovina z železnino v Radgoni priporoča najboljše o-celne, motike in lopate, pravo štajersko železo po najnižji ceni in solidni postrežbi 393 HBS Cepljeno trsje! Vinogradnikom priporoča zelo lepo cepljeno trsje na Pip. portalis, burgundec, beli rilček in silvanec trsničar in posestnik Fr. Bračko, Sv. Peter pri Mariboru. 145 Oklic Opravilna številka A 1/13 ~10 g katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči. C. kr. okrajno sodišče v Wolisbergu na Koroškem naznanjaj da je umrla dne 23. decembra 1912 v St. Andražu na Koroškem štev. 70 zasebnica Marija MacK, Rojena "VVoschner, ki ni zapustila nikake na-rfedbe poslednje volje. Ker je temu sodišču neznano, ali in katerim osebam gre do njene zapuščine ka&a dedinska pravica, posebno je sodišču neznano, če je kaj sorodnikov po njeni materi, mati se je zvala Liza, rojena Knapp, se poživljajo vsi tisti, kateri nameravajo iz katerega koli pravnega naslova zahtevati zapuščino za-se, da naj napovedo svojo dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišču, in se zglase, izkazavši svojo dedinsko pravico za dediče, ker bi se sicer zapuščina, kateri se je med tem postavil za oskrbnika g. Kari Dreo, notarski kandidat v Wolfsbergu na Koroškem, obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, dočim bi zasegla nenastop-ljeni del zapuščine, ali če bi se nikdo ne zglasil za dediča,, celo zapuščino država kot brezdedično. C, kr. okrajno sodišče v "VVolfsbergu, oddelek 1. dne 28. lebruarja 1913. 454 Ni več potrebno naročevati slabega blaga za dragi denar, ki ga razpošiljajo nekatere tuje tvrdke. Ako želite dobiti sveže novjraodno in po ceni blago za obleke predpasnike, svilne in druge robce, vse vrs.e perila, nogavice, moške in fantovske obleke, srajce, kravate itd., pišite takoj na ravnokar novo urejeno P raz J J. Soštarič, Maribor, Gosposka ulica St. 5 da Vam pošlje vzorce, dobite jih zastonj in poštnine prosto. Šivilje in krojači dobijo popust. Postrežba je točna in strogo solidna. Če pridete v Maribor, ogledajte si to trgovino in kupite vse Vaše potrebščine, bo-dete zelo zadovoljni. Paz.te pa na slovenski napi», da ne zamenjate te trgovine s kako drugo, ki se tako {¡lasi, piše pa Schostoritscb ali Schusteritsch. Pravilno je satao J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka nI. 5. Trgovina s Na drobno! Trgovina z Špecerijskim blagom Na debelo I moko in dež. pridelki Ivan Ravnikar Celie, Ciraška cesta 21. Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljivi ksljiva semena n. pr. jamčeno domr.čo in nemško deteljo, peso rameno in rudečo, travo, sploh vsa poljska seaiena, kakor tudi vrtna in cvetljična od tvrdke fflanthnor. 65