219 Letnik 47 (2024), št. 1 burno zak onsk o ži v ljenje, ki se je po prvi s v et o vni v ojni k ončalo z ločitvijo od prv e žene, pri čemer naletimo tudi na skri vnostne namige g lede njego vih spol - nih pr ef er enc. Nat o sledimo njego v emu med v ojnemu delo v anju k ot sodni izv e - denec na mariborsk em sod išču in honor arni zdr a vnik v mariborski k aznilnici. Seznanimo se tudi z njego vimi, za današnje čase dok aj r adik alnimi e v geničnimi pog ledi. V času druge s v et o vne v ojne g a spr emljamo po r azličnih taboriščih v A v striji, F r anciji in Nemčiji, kjer je oskr bo v al v ojne ujetnik e. S k oncem v ojne se k ončajo tudi spomini. Iz spr emne besede lahk o ugot o vimo, da je imel tak oj po v ojni t eža v e z no v o, k omunistično oblastjo, saj je slednja policijsk o pr eg anjala njego v o drugo ženo zar adi domne vne pr otijugoslo v ansk e drže (r ojena je bila z nemškim priimk om). 50. zv ezek G ZM je posebnost , saj so bili prvič doslej v seriji k ot zgodo - vinski viri obja v ljeni a vt obiogr af ski spomini. P oleg t eg a, da v njih spoznamo nek at er e etape iz osebneg a ži v ljenja znane osebnosti, gr e tudi za podajanje inti - mnih int erpr etacij družbenozgodo vinsk eg a dog ajanja, ki r azkri v ajo duh nek eg a časa, saj spomini, k ot piše Ant oličič, »splošno znana zgodo vinsk a dejstv a, k ot so datumi v ojnih napo v edi, k apitulacij, v ojaških ak cij it d., r azširjajo z osebnimi izk ušnjami, trpljenjem, ner azume v anjem, str ahom ipd.«. Jur ečk o v e izk ušnje, ki nazorno opisujejo vpli v zgodo vinskih dogodk o v na ži v ljenje posameznik a, so dr agocen vir za zgodo vino še zlasti zat o, k er je šlo za čas pr elomnih dogodk o v , tak o v slo v ensk em pr ost oru k ak or tudi na s v et o vni r a vni. Boštjan Zajšek Matjaž Grahornik in Tina Košak: Zapuščinski spisi po Henriku Adamu grofu Brandisu (1715–1790) Gr adi v o za zgodo vino Maribor a XLIX. zv ezek, P okr ajinski ar hi v Maribor , 2022, 152 str ani V znameniti zbir ki Gr adi v o za zgodo vino Maribor a, ki že od leta 1973 ob - ja v lja pomembne vir e iz mariborsk e pr et eklosti, so v de v etinštirideset em zv ez - k u izšli zapuščinski spisi gr of a Br andisa, lastnik a gospostv a Spodnji Maribor . Zbr ala in ur edila t er pripr a vila spr emno študijo sta odličen pozna v alec no v o v e - šk eg a plemstv a na ozemlju dežele Štajersk e in že k ar specialist za tr anskripcijo t er obja v o zgo do vinskih vir o v , dr . Matjaž Gr ahornik z Zgodo vinsk eg a inštituta Milk a K osa ZR C S AZU , in pr of esorica umetnostne zgodo vine, ki s v oje r azisk a v e usmerja zlasti v plemišk o zbir at eljstv o, zgodo vino slik arstv a ipd., dr . Tina K ošak z Umetnostnozgodo vinsk eg a inštituta F r anceta St eleta ZR C S AZU . Publik acija je r ezultat t emeljneg a r azisk o v alneg a pr ojekta Umetnost v času zat ona plemstv a, T r ansf ormacije, tr anslok acije in r eiint erpr etacije t er podokt orsk eg a pr ojekta Zapuščinski in v entarji družbenih elit na Štajersk em v zgodnjem no v em v ek u in r azisk o v alnih pr ogr amo v T emeljne r azisk a v e slo v ensk e k ulturne pr et eklosti in Umetnost na Slo v ensk em v stičišču k ultur . Gr of Br andis ni bil samo lastnik Spodnjeg a Maribor a, s sedežem v mari - borsk em mestnem gr adu, ampak tudi bližnjih gospost e v Zgornji Maribor , Gr om - per k in Betna v a, hiše v Gr adcu t er gospost e v Br andis in Leonbur g na Južnem Tir olsk em. P odr obnosti o plemiški r odbini Br andis izv emo v študiji, ki zajema prv o polo vico zv ezk a, in v k at eri so podr obno a r azumlji v o opisani Br andisi od prvih do zadnjih lastnik o v gospostv a Spodnji Maribor . Iz napisaneg a se r azkri - jejo št e vilne r odbinsk e po v eza v e z drugimi znanimi plemiškimi družinami iz bližnje in daljne ok olice. Spr emna študija nat o natančno opiše notr anjo opr emo v pl emiških r ezidencah (umetnišk e slik e, opr emo lor etsk e k apele ob maribor - 220 Ocene in poročila || Reviews and Reports sk em gr adu), pr eno v e mariborsk eg a gr adu in d v or ca Betna v a v času Henrik a A dama gr of a Br andisa t er slik arsk o zbir k o z istih lok acij iz časa po njego vi smrti. S t em pok aže, k ak o pomembne so ta in podobne izdaje vir o v za umetnostne zgodo vinarje. Drug a polo vica zv ezk a zajema tr anskripcijo zapuščinskih spiso v iz let 1790–1793, po vzet ek, ki je pr e v eden tudi v nemški in ang leški jezik, seznam vi - r o v in lit er atu r e, imensk o in kr aje vno k azalo, v prilogi so še f ot ogr afije posame - znih str ani zapuščinskih spiso v , mariborsk eg a mestneg a gr adu, d v or ca Betna v a, posameznih še danes ohr anjenih poslik a v in umetniških slik. Mojca Horv at Moderna arhivistika, [Elektronski vir]: časopis arhivske teorije in prakse, letnik 6, 2023 V letu 2023 je izšla šesta št e vilk a časopisa ar hi v sk e t eorije in pr ak se Mo- derna arhivistika , ki jo izdaja P okr ajinski ar hi v Maribor . Časopis izhaja v elek - tr onski obliki, medt em k o so članki pr ost o dost opni na spletu. R e vija je začela izhajati leta 2018 t er nadaljuje tr adicijo obja v ljanja znan - stv enih in str ok o vnih prispe v k o v s podr očja ar hi vistik e, dok umentalistik e, ma - t erialneg a v ar o v anja, upr a v ljanja z dok umenti t er sor odnih podr očij, ki se v eže - jo na pr oblematik o dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a v ar hi vih, muzejih, knjižnicah in g alerijah. Prinaša no v osti na podr očju t eor etičnih osno v ar hi v sk e znanosti in dok umentalistik e, str ok o vnih post opk o v , r azisk o v anja, standar do v , smernic, dobr e pr ak se, pr ojekt o v in pr ogr amo v . Moder na ar hi vistik a je d v oje - zična r e vija – v si prispe v ki so obja v ljeni v slo v ensk em ali ang lešk em jezik u. Na let o izideta d v e št e vilki. R e vija Moderna arhivistika je z let om 2021 u vrščena v multidisciplinarno bibliogr af sk o bazo podatk o v z indek si citir anosti Scopus , ki v ključuje podatk e v eč k ot 21.000 najpr estižnejših in naj vpli vnejših znanstv enih r e vij na s v etu. Od letnik a 2023 je r e vija Moderna arhivistika u vrščena v bazo EBSC O . V še sti št e vilk i Moderne arhivistike je obja v ljenih 26 znanstv enih in str o - k o vnih člank o v domačih in tujih a vt orje v . Od t eh je bilo 13 izvirnih znanstv enih člank o v , šest pr eg lednih znanstv enih člank o v in osem str ok o vnih člank o v . A vt or - ji so obr a vna v ali r azlične t eme s podr očja ar hi vistik e – od str ok o vne obdela v e ar hi v sk eg a gr adi v a, digitizacije in obja v e vir o v do upor abe ar hi v sk eg a gr adi v a. Prv a št e vilk a letnik a 2023 prinaša 16 prispe v k o v . Andr eja K ozje k iz Nar odne in uni v erzit etne knjižnice je pripr a vila pri - spe v ek z naslo v om Pripr a v a in digitalizacija ink unabul za pr ojekt INCUN ABU - LA SL O VENICA. Namen čla nk a je pr edsta viti omenjeni pr ojekt , pripor očila in obr azce, ki so bili spr ejeti v ta namen, t er v logo k onse rv at orja-r esta vr at orja v pr ocesu. Sonja Galina iz Drža vneg a ar hi v a v Zagr ebu se je v s v ojem prispe v k u T r an - scribathon Zagr eb 2022 – izk ušnje in r ezultati osr edot očila na pripr a v e na do - godek T r anscribat on Zagr eb 2022 in njego v e r ezultat e. Pr a v tak o v sebuje del, v k at er em je a vt orica pojasnila idejo za k onf er enco, k do so bili pr eda v at elji in zak aj t er njen celotni izplen. Jan Cotič in Iv ančica Sabadin iz P okr ajinsk eg a ar hi v a K oper sta pripr a vila prispe v ek z naslo v om Oper ati vna upor abnost or odij za pr epozna v anje z r ok o napisaneg a besedila na podlagi analize r azpoznanih v sebin. A vt orja sta sk o - zi analizo tr eh dost opnih or odij za pr epozna v anje z r ok o napisaneg a besedila pr edsta vila post opek in dobljene r ezultat e na digitalizir anem gr adi vu P okr ajin - sk eg a ar hi v a K oper .