ČASOPIS ZA SLOVENSKO K.R AJEVNO ZGODOVINO KRONIKA O LJUBLJANSKIH STAVBNIH REDIH VLADO VALENČIČ I. Gospodarski razvoj, zlasti napredujoča in- dustrializacija, je v prvi polovici prejšnjega stoletja pospešila gradbeno rast mest. Dote- danji predpisi, ki so urejali gradnjo stavb in druga vprašanja s tem v zvezi, so nastajali največkrat od primera do primera, ko je po- treba narekovala ureditev ene ali druge po- manjkljivosti. Gradbena zakonodaja je bila še brez sistema; mestne ter druge oblasti, katerih naloga je bila tudi skrb za zunanje urejanje mest in njihov gradbeni razvoj, so vedno bolj občutile pomanjkanje splošnih gradbenih predpisov. Temu naj bi odpomogli stavbni redi, ki so jih dobivala posamezna avstrijska deželna glavna mesta sredi prejš- njega stoletja. Tudi zia Ljubljano je bil 1847 izdan stavbni in gasilni red.' Izdala ga je gradbena, gasilna in olepševalna komisija, odobril pa gubemij. Vendar se ta stavbni in gasilni red precej razločuje od stavbnih redov iste dobe za druga mesta. Tehnični in gradbe- no-polioijski predpisi zavzemajo v njem malo prostora in še ti so imeH pred očmi le var- nost pred požarom. Največji del so obsegale požarnovarnostne določbe ter predpisi za gaše- nje požarov. Stiaivbni redi, ki so bili izdani nekako v istem času za druga deželna glavna mesta, so vsebovali predvsem higienske in tehnične predpise za stanovanjske zgradbe, gradbeno- pplicijske predpise ter določbe glede varnosti pred požari. Ponekod so skušali reševati tudi nekatera urbanistična vprašanja, ki so se po- javljala oto hitrejši rasti mest. Stavbni red za Linz in Salaburg iz leta 1846 — za obe mesti je gomjeavstrijska deželna vlada izda- la skupnega — je imel že določbe o urejanju novih trgov in uMc, o njihovi širini, o višini hiš in stanovanjskih prostorov ter podrobnej- še tehnične in higienske predpise za gradnjo hiš." Tržaški stavbni red iz leta 1854 je sicer manj izčrpen glede gradbenih predpisov, to- da ustvaril je pod predsedstvom župana po- sebno olepševailno komisijo, v kateri so bili zastopniki mestnega sveta, mestnega gradbe- nega urada, civilnih inženirjev in drugih sta- nov. Naloga komisije je bila, da pove svoje mnenje o vsem, kar se je tikalo zunanjosti poslopij, njihovega okrasja, lepote in pravil- nosti mestnih trgov in ulic ter neposredne • mestne okolice. Imela je pravico ugovarjati izvedbi načrtov, ki so nasprotovali pravilom estetike in dobrega okusa, ter gradnjam, ki niso bile združljive z nameravano regulacijo in razširjenjem mesta.^ Stavbni red za Gra- dec iz 1856 je imel podoibne določbe glede urejanja novih mestnih delov kot stavbni red za Linz in Salzburg."* Nove uMce naj bi bile po možnosti čimbolj ravne, imele naj bi pri- merno in aa obračanje vozil sposobno cestišče ter na obeh straneh ob hišah posebne steze za pešce. Širina ulic ne bi smela biti manjša kot 6 sežnjev (seženj je 1,896 m). Sicer naj bi bila širina ulice odvisna tudi od njene dol- žine in drugih lokalnih razmer ter naj bi se določila po krajevni potrebi. Stavbna komi- sija je pri krajših prečnih ulicah smela izje- moma predlagati tudi manjše širine, toda ne manj kot 5 sežnjev. Pri prezidavi starih ali gradnji novih poslopij v obstoječih ozkih in vijugastih uhcah je bilo treba gledati, da se po možnosti razširijo in izravnajo. Meteorne vode je bilo treba praviloma odvajati po pod- zemnih kanalih ali pa naj bi se glede na raz- mere uredilo tlakovano korito z zadostnim padcem. Površine novih stavbišč na nezazi- danih zemljiščih niso smele biti preveč ome- jene. Stanovanjska poslopja in druge stran- ske zgradbe so morale imeti dovolj zraka in luči ter primemo dvorišče, ki naj bi zgradbe ločilo in jih varovalo pred nevarnostjo poža- ra. To bi se doseglo z ureditvijo posebnih vrtnih parcel, ki bi preprečile, da bi bile hiše preveč tesno skupaj. Glede višine hiš je gra- ški stavbni red določal le, da morajo imeti na čelni strani ob ulicah in trgih vsaj eno nadstropje ter da morajo biti dostojne. Izje- me so se smele dovoliti le v odročnih ulicah, kjer se je stavbni red zadovoljil zaradi slab- ah gmotnih razmer prebivalstva s skromnej- šimi poslopji, le da so ustrezala zahtevam po- žarne varnosti. Ravno tako je bila izjema dovoljena za vrtne zgradbe in hiše za poletno bivanje (Landhauser, vile), ki so se odliko- vale z arhitektonskimi oblikami. Med tehnič- nimi in higienskimi določbami graškega stavbnega reda je omeniti, da so morale biti sobe v stanovanjskih hišah najmanj 10 čev- ljev (čevelj je 0,316 m) visoke. Glede zuna- njosti poslopij, to je glede oblikovanja pro- čelja, simetrične razdelitve vrat, oken in dru- gega, je stavbni red postavil zahtevo, da mora v arhitektonskem pogledu s praviilnimi raz- merji in dostojnimi okraski ustrezati preči- ščenemu ukusu. Gradbeni gospodarji in grad- beniki naj bi glede tega čimbolj upoštevaU pobude stavbne komisije. Zunanji zidovi naj ne bi bili popolnoma bele in ne prežive barve. 35 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO II- Graški stavbni red je postal podlaga za Ijubljansiki osnutek. Priredil ga je — sicer na lastno pobudo — po naročilu deželne vlade griadbenii direktor Gietl, ki je, ko je bil začas- ni vodja štajerske deželne gradbene direkci- je, sestavil načrt graškega stavbnega reda. Povod za naročilo deželne vlade so dala pred- vsem nesoglasja med mestnim magistratom in med gradbeno direkcijo oziroma deželno vla- do zaradi dveh gradenj v mestu. Deželna vlada se je na ta dva primera izrecno sklice- vala.-'* Prvi j e bil nazidava. dveh nadstropij hiše na vogalu Wolfove ulice in Trga revolucije, drugi pa gradnja nekdanjega hotela »Slon« na istem prostoru, kjer stoji današnji. Mestni magistrat je namreč podelil gradbeno dovo^ Ijenje za nadzidavo dveh nadstropij na takrat enonadstropni hiši Trg revolucije št. 3. Grad- bena direkcija je imela zoper tretje nadstrop- je pomisleke, menila je, da zidovje ni dovolj močno, tudi statika se ji ni zdela v redu. Ko sta bili nadstropji na>dzidani, so komisije strokovnjakov ponovno ocenjevale soMdnost stavbe in magistrat je hišnemu lastniku izdal uporabno dovoljenje. Ker ni upošteval njenih pomislekov, gradbena direkcija ni hotela več sodelovati pri končnem komisijskem ogledu za uporabno dovoljenje.« Pri gradnji hotela >>Slon« pa se je pripetila nezgoda. Porušil se je glavni zid pročelja v dolžini okrog štirih sežnjev, tudi sicer so bile težave z gradbenim gospodarjem Jožefom Zalarjem, ki je gradnjo poveril zidarskemu polirju. Stavbni mojster Anton Treo naj bi imel nadzorstvo nad grad- njo, toda po nesreči je odklonil nadaljnjo od- govornost. Po dogovoru z Zalarjem je potem nadzorstvo prevzel stavbni mojster Franc Faleschini, ki pa tudi ni vzdržal do konca. Zalar in njegov zidarski polir nista vedno upoštevala vseh gradbenih pravil in se je bilo bati, da se ne bi ponovno kaj porušilo. Magi- strat je mioral večkrat sklicevati komisije gradbenih strokovnjakov, ki iso ugotavljale od- stopanja od niačrta na škodo trdnosti stavbe. Nato je tudi stavbni mojster Faleschini odložil nadzorstvo in odklonil odgovornost, češ da Zalar in polir gradita po svoji volji in ne po njegovih navodihh.' Ko je bil dograjen trakt hotela v Čopovi ulid, magistrat ni hotel izdati uporabnega dovoljenja, ker Zalar nd odpravil vseh gradbenih pomanjkljivosti, kakor mu je bilo naročeno. Uporabno dovoljenje je na Zalarjev priziv izdala potem deželna vlada, ko je po komisijskem ogledu ugotovila, da so bistvene pomanjkljivosti odpravljene.^ Deželna vlada je ob predložitvi osnutka gradbenega reda pozvala maigi:s(trat, naj ji sporoči svoje pripombe. Magistrat — mesto je po smrti dr. Matije Burgerja ostalo brez župana in je njegove posle opravljal kot na- mestnik magistratni svetnik Janez Gutman — je akcijo deželne vlade za stavbni red z ne- voljo sprejel. Odgovoril ji je šele na njeno urgenco po preteku tri četrt leta. Zavrnil je • upravičenost obeh razlogov, s katerima je de- želna vlada utemeljila potrebo po stavibnem redu. Hiša na Trgu revolucije trdno stoji, potres, ki ga je prestala, ni zapustil nikakih sledov. Bojazen in pomisleki zoper nadzidavo so se pokazali kot neutemeljeni in ni ver- jetno, da bi se po prestaMh preizkušnjah ures- ničili. Tudi nezgode pri gradnji hotela »Slon« ni zakrivilo magistratno gradbeno dovoljenje. Zato oba primera ne moreta biti razlog, da bi se ukinila kompetenca mestne občine, kajti po členu 75 občinskega statuta iz leta 1850 in po novem občinskem zakonu od 24. aprila 1859 so sodile gradbene zadeve v njeno pri- stojnost. Osnutek gradbenega reda, ki ga je pripra- vila gradbena direkcija, je magistrat označil kot konglomerat, sestavljen iz starih in novih stavbnih redov drugih mest, po svojem obse- gu in nazvlečenosti pa je vse druge prekašal. Manjkala mu je potrebna jasnost, natančnost in razumljivost. Vse te lastnosti pa je po mnenju magistrata imel leta 1859 izdani stavbni red za Dunaj. Magistratu je bil všeč tudi ziato, ker je prisojal zasebne stavbe ma^ gistratnemu področju. Dunajski stavbni red bi bil lahko za vzorec diru^m mestom in bi se z majhnimi spremembami dal prilagoditi za ljubljanske potrebe. Ker je bilo pričakovati, da bo kmalu prišlo do reorganizacije mestne občine in magistrata, naj ibi do tedaj počakali s stavbnim redom, nato pa naj bi bila sestav- ljena komisija, ki bi po vzorcu dunajskega pripravila osnutek za Ljubljano.^ V ocenitvi osnutka stavbnega reda, ki ga je pripravila gradbena direkcija, je magistrat v svoji prizadetosti nekoliko pretiraval in v pre- soji ni bil popolnoma objektiven. Res je bil precej obsežen, omejeval se ni le na policij- sko-gradbene predpise, temveč je hotel tudi poučevati, pojasnjevati in dajati navodila. Toda glede tega se je držal le svojega graške- ga vzorca. Sicer pa je obravnaval na splošno ista vprašanja kot dunajski, toda obširneje, v nekaterih točkah je imel drugačne določbe. Razlika je bila tudi glede pravic, ki naj bi jih imel mestni magistrat pri izdajanju grad- benih dovoljenj. Ljubljanski osnutek gradbe- nega reda je določal magistrat kot oblastvo, ki je podeljevalo gradbena in uporabna do- voljenja. Pri manj pomembnih zgradbah, npr. raznih gospodarskih stavbah kot hlevih, dr,- 36 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vamicah, cvetličnjakih, lopah ter p»ri napravi ali popravilih odtokov vode v notran j osti dvo- rišč in vrtov, postavitvi zidanih ograj, manj- ših prezidavah v notranjosti hiš, kjer niso bile prizadete lastninske in druge pravice sosedov in ni šlo za važnejše ozire požarne in grad- bene policije, naj bi ma:gistrat naročil grad- benemu uradu, da prošnjo za gradbeno dovo- ljenje obravnava nia mestu samem, po potrebi s pritegnitvijo sosedov, in jo reši na osnovi ugotovitev. Odločitve glede novih zgradb in bistvenih prezidav obstoječih, postavitev obrtnih delavnic, ki bi delale z ognjem, stavb, v katerih bi se namestile parne naprave, ph- nam, dvoran, namenjenih množičnemu obi- sku, pa osnutek stavbnega reda ni prepuščal le magistratu in mestnemu gradbenemu ura- du. Pri komisij'ski obravnavi na mestu bi so- delovali poleg zastopnikov (magistrata tudi zastopniki policijske direkcije in deželne grad- bene direkcije, dva nepristranska gradbena strokovnjaka ter po potrebi tudi dimnikarski mojster ter mejaši. Ugotovitve komisije bi bile predložene deželni vladi, po njeni odlo- čitvi bi magistrat izdal gradbeno dovoljenje ali pa odklonilno rešitev.'" Iste določbe o vlogi mestnega magistrata pri izdajanju gradbenih dovoljenj je imel graški stavbni red. Tudi v Linzu, Pragi in Brnu so gradbena dovoljenja za nove stavbe in v pomembnejših gradbenih zadevah dajale deželne vlade po podobnem postopku kot v Gradcu.*' Pri omejitvi občin- ske kompetence v gradbenih zadevah bi torej Ljubljana med deželnimi glavnimi mesti ne bila nikaka izjema. Očitek, da bi stavbni red, kot ga je pripravila gradbena direkcija, ukinil magistratovo kompetenco pri podeljevanju gradbenih dovoljenj, je bil tudi pretiran. Ma- gistrat bi bil v tej kompetenci le omejen, ker bi bili h komisijskim obravnavam glede novih stavb in večjih prezidav pritegnjeni še drugi gradbeni izvedenci in bi bil vezan na odločitve deželne vlade. Treba pa je omeniti, da je v praksi, čeprav ni bilo ustreznih predpisov, magistrat uporabljal podoben postopek, kot je bil določen v osnutku stavbnega reda. H komisijskim obravnavam v pomembnejših gradbenih zadevah, npr. v primerih hotela »Slon« in hiše na Trgu revolucije, je vabil zastopnike gradbene direkcije in gradbene strokovnjake. Tako se je že sam omejil pri odločanju in je pokazal, da je pripravljen upoštevati druga strokovna stališča, kjer je bilo to v korist stvari. Zato je razumljiv nje- gov odpor poskusu, da bi vlada uporabila ne- ko namišljeno slabost magistrata za okmitev njegove zakonite kompetence. III. Ze nekaj dni potem, ko je magistrat zavr- nil po gradbeni direkciji predloženi osnutek stavbnega reda, je notranje ministrstvo naro- čilo deželni vladi, naj prouči, koliko bi se na njenem področju dal uporabiti dunajski stavb- ni red od 8. septembra 1859. Ministrstvo je menilo, da dunajsfci' stavbni red nudi grad- benim gospodarjem bistvene olajšave in da bi mogel pospeševati gradbeno dejavnost. Po- leg teh olajšav bi bilo mogoče, če krajevne razmere dopuščajo, dovoliti še druge ugod- nosti, seveda bi bilo pri tem treba upoštevati vse zahteve požarne varnosti. Deželna vlada je na podlagi ministrskega naročila pozvala magistrat, da ji spK>roči, ali je čutiti v Ljub- ljani resnično potrebo po spremembi obsto- ječega stavbnega reda ter ali in s kakšnimi spremembami bi se dal uporabiti dunajski stavbni red. Obenem naj bd magistrat, če je nov stavbni red potreben, zanj predložil osnu- tek.'^ Magistrat je tokrat hitro odgovoril in svojemu odgovoru priložil načrt stavbnega reda." Dejansko je bil ta dobeseden prepis dunajskega z nekaj manjšimi spremembami.'* Dunajski stavbni red je določal 8 sežnjev kot normalno širino ulic, v ljubljanskem osnutku je bila širina znižana na 6 sežnjev, ker je taka širina glede na dolžino ulic in višino hiš za ljubljanske razmere zadostovala. Glede višine hiš in stanovanjskih prostorov je osnutek prevzel dunajsko določbo. Po tej so smele biti hiše do strešnega roba 13 sežnjev (okrog 25 m) visoke. Najmanjše dovoljene višine v stano- vanjskih hišah so bile za obokane prostore 10 čevljev (3,16 m) ter 9 čevljev (2,84 m) za prostore z ravnim stropom. Ljubljanski osnu- tek je imel na koncu še poseben člen, po ka- terem se predpisi stavbnega reda zaradi kra- jevnih in talnih razmer ne bi uporabljali za stavbe na Barju in v Kurji vasi. Deželna vlada je mestni osnutek odstopila v presojo gradbeni in policijski direkciji. Obe sta imeli zoper njega več pomislekov, ni se jima zdelo umestno, da bi se v deželnem glavnem mestu uveljavil isti stavbni red kot v državni metropoli. Gradbena direkcija je predvsem opozarjala na osnutek, ki ga je že svojčas pripravila in ki je bil prilagojen ljub- ljanskim razmeram. Ker Ljubljana ni imela zadostnih tehničnih moči in inteligentnih stav- benikov, bi moral njen stavbni red vsebovati izčrpnejše predpise, da bi se po njih ravnali. Pomanjkljivosti pri nekaterih ziasebnih grad- njah —• gradbena direkcija je omenjala že znana primera hiše na Trgu revolucije in ho- tela »Slon« — so privedle do prepričanja, da se ljubljanskemu magistratu ne more prepu- stiti samostojno odločanje v takih zadevah. 37 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V stavbnem redu za Ljubljano, ki je imela med prebivalci deloma tudi kmetovalce, so iz zdravstvenih in tehničnih razlogov potrebni predpisi tudi za gospodarska poslopja. Za pri- mer, da bi se uveljavil v Ljubljani po dunaj- skem prirejeni stavbni red, je gradbena di- rekcija predlagala spremembe nekaterih do- ločb. Med drugimi naj bi bila najmanjša viši- na stanovanjskih prostorov 10 in ne 9 čevljev, kot je za prostor z ravnim stropom predvide-. val osnutek po dunajskem vzorcu. Višina 13 sežnjev za stanovanjske zgradbe se je zdela gradbeni direkciji previsoka, menila je, da bi za Ljubljano 10 sežnjev popolnoma zadosto- valo. Pri tej višini bi bilo mogoče čisto udob- no graditi štirinadstropne hiše. Vseboval pa naj bi stavbni red določbo, da mora magi- strat voditi splošni evidenčni načrt, v katere- ga se zarisujejo vse nove zgradbe in pomemb- nejše gradnje. Dunajski stavbni red je imel tako določbo, toda maigistrat jo je v svojem osnutku opustil. Gradbeni direkciji se je zdel tak evidenčni načrt potreben, ker je od njega odvisno dovoljenje za nove zgradbe. Brez tega hi se nova poslopja nenačrtno gradila, kar bi oviralo regulacijo ulic, ki so pogosto zelo vijugaste. V splošnem načrtu bi bile za- risane regulacijske črte, ki bi jih bilo pri no- vih zgradbah ali večjih prezidavah upoštevati in predpisati z gradbenim dovoljenjem.^^ pQii_ cijska direkcija je bila v splošnem z osnutkom zadovoljna, želela je pravzaprav le dve spre- membi. V prvi vrsti ni soglašala, da bi ma- gistrat imel pravico samostojnega odločanja pri novih stavbah in pri večjih gradbenih spremembah. Magistrat je imel le enega teh- ničnega uradnika, sam ne bi mogel oprav- ljati vsega dela, ki bi se od njega zahte\'alo. Ker torej Ljubljana ni imela gradbenega ura- da z več tehničnimi močmi, kot je to bilo v drugih mestih, se magistratu ne more z mimo vestjo prepustiti odločanje glede novih zgradb. Magistrat se pri izdajanju gradbenih dovo- ljenj ni vedno držal obstoječih predpisov in si je dovoljeval nekatere samovoljinosti, ki jih je treba v bodoče preprečiti. Zato naj bi se ustanovila poseibna gradbena komisija, ta bi dobila pravico odločanja pri novih zgradbah in pomembnejših prezidavah. Magistratu naj bi ostala samo gradbena dovoljenja za manj- še zadeve. V gradbeni komisiji naj bi po pred- logu policijske direkcije bil zastopnik deželne vlade kot predsednik, šef okrajnega gradbe- nega urada, zastopnik magistrata, mestni gradbeni nadzomik in stavbna izvedenca, ki jih bi določila deželna vlada. Gradbena komi- sija bi morala upK)števati tudi splošni načrt mesta, katerega bi določili zastopniki politič- ne, tehnične in varnostne oblasti ter magi- strata. Načrt bi po odobritvi deželne vlade služil kot norma za stavbne črte novih stavb in sprememb pročelij. Pohcijska direkcija se je zavzela tudi za tiste spremembe, ki jih je priporočila gradbena direkcija, z izjemo pod- strešnih sob. Zaradi požarne varnosti je pred- lagala, da se podstrešne sobe v nobenem pri- meru ne dovolijo.^« Pripomb gradbene in policijske komisije magistrat ni pustil brez ugovora. Najprej je opozoril, da ni on dal pobude aa uvedbo du- najskega stavbnega reda, temveč notranje mi- nistrstvo, ki pričakuje od tega poživitev grad- bene dejavnosti. Ta namen pa se, gotovo ne bo dal doseči, če bi se obdržale omejitve, ki jih gradbena direkcija zagovarja, in nadlego- vanja, s katerimi bi prizadeli gradbene go- spodarje. Posebno je magistrat zameril, ker je gradbena direkcija odrekala inteligenco ljubljanskim tehnikom in graditeljem, pri tem pa je pozabila, da so pri vseh pomembnejših stavbah sodelovali kot izvedenci njeni tehnič- ni uradniki. Zavračal je tudi očitek, da ni v gradbenih zadevah pokazal dovolj samostoj- nosti, in pa prizadevanje gradbene direkcije, da bi ga spravila pod :svoje varuštvo. Gradbe- na komisija, kot jo je predlagala, bi — tako je rnenil magistrat — zopet ukinila občinam zajamčeno pravico samostojnega odločanja in bi napravila iluzoma načela, ki jih je mini- strstvo proglašalo v svoji okrožnici od 23. de- cembra 1860 (ta je bila v zvezi z oktobrsko diplomo in ustavno preureditvijo Avstrije, po kateri so bili razni upravni posh prepuščeni deželam in občinam). Tudi spremembe raznih tehničnih določb, ki jih je gradbena direkcija predlagala, je magistrat povečini odklonil. Enako krepko kot gradbeno je magistrat za- vrnil policijsko direkcijo. Spomnil jo je, da je mestni gradbeni nadzomik Pollak, ki po nje- ni izjavi ni užival zaupanja ne oblasti in ne občinstva in zoper sposobnosti katerega je imela pomisleke, bil že član tiste gradbene komisije pred letom 1850, ki je bila pod nje- nim neposrednim vodstvom. Z vso odločnostjo pa je poudaril, ida je treba občinam dati pri- padajoče jim področje in tudi v tem pogledu končno prelomiti s priljubljenim sistemom varuštva, če naj tolikokrat zagotovljena ob- činska avtonomija postane resničnost. Na koncu je pripomnil, da bo vprašanje stavbne- ga reda, bodisi za celo deželo Kranjsko, bodisi le za Ljubljano, sodilo po ustavni preureditvi v področje deželne zakonodaje. Naloga dežel- nega zbora bo torej, da sklene morebitne spre- membe osnutka.'' Toda osnutek stavbnega reda ni nikoli po- stal zakon. Zakaj je obležal nerešen, se iz ohranjenih spisov ljubljanskega magistrata ne 38 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vidi. Verjetno ni bilo nobenega, ki bi se zanj resno zavzemal; mogoče pa je tudi, da je osnutek prišel v pozabo, ko je zakonodaja o gradbenih zadevah prešla v področje dežele. rv. Osnutek, katerega je po naročilu deželne vlade pripravila gradbena direkcija, je ljub- ljanski magistrat odklanjal največ zatO; ker bi mu določbe o podeljevanju stavbnih do- voljenj omejile pristojnost. Pii tem je odločno branil samostojno področje občine, opirajoč se na politične in ustavne spremembe v drža- vi, ki so razširile in utrdile njene saimouprav- ne pravice. Odklanjal ga je tudi zaradi njegove oblike, obsežnosti in nejasnosti, vse- binskih pripomb ni imel. Ko je zavrnil po graškem stavbnem redu sestavljeni osnutek gradbene direkcije, se je magistrat izrekel zo- per predpise, ki bi oblasti dali večji vpliv na gradbene zadeve. Bistvena razlika med du- najskim stavbnim redom in osnutkom pK> gra- škem vzorcu je bila ta, da je bil prvi — če naj razliko na kratko označimo — liberalen, dru- gi policijski. Poleg tega je osnutek gradbene direkcije vseboval razne določbe, ki naj bi zagotovile boljše higienske razmere in večjo udobnost stanovanj, dunajski stavbni red pa je zdravstvene ozire upošteval le nekako mi- mogrede in je prepuščal oblasti, da presoja, ali jim je zadoščeno. Stavbnemu gospodarju in stavbeniku je dunajski stavbni red prepuščal več svobode, mogel je pri gradnji stanovanjskih hiš gledati le na svoje koristi, na potrebe in ikoristi najenmikov sta-novanj se mu ni bilo treba dosti ozirati. Značilno je bilo v tem pogledu v osnutku gradbene direkcije izraženo načelo: »Stano- vanjska poslopja, ki se gradijo, naj ne ustre- zajo le koristim stranke, ki gradi, temveč po- trebam zdravja, nravnosti in udobnosti.« Nove stavbne parcele naj ne bi bile preveč omejene, stanovanjska poslopja in njihove pritikline naj bi imele dovolj zraka in luči, zazidava naj ne bi bila preveč intenzivna. Notranja stavbna dvorišča naj bi se po mož- nosti opuščala, dovoljena naj bi bila le tedaj, ko se jim ni mogoče izogniti, da bi dajala svetlobo hodnikom, jedilnim shrambam, stra- niščem ali kurilnim prostorom. Zanimive so bile tudi določbe glede obsega stanovanj. Najmanjše stanovanje bi moralo po osnutku gradbene direkcije imeti sobo, kabinet in ku- hinjo, dunajski stavbni red se je zadovoljil z eno sobo, v kateri bi bilo zasilno ognjišče.'* Po graškem stavbnem redu prikrojeni osnu- tek je vseboval vrsto podrobnih tehničnih predpisov, npr. glede debeline zidov in glede ostrešja, ter mnoge predpise za varnost pred požairom, zlasti glede dimnikov. Tudi določbe o pogojih za uporabna dovoljenja stanovanj- skih prostorov, vsebovane v posebnem dodat- ku k osnutku stavbnega reda, so bile izčrpne. Pred izdajo uporabnega dovoljenja bi marale stavbne revizijske in zdravstvene komisije pregledati nove zgradbe. Komisije bi imele predvsem nalogo, da presojajo, ali so novo zgrajeni prostori dovolj osušeni. Roki za vse- litev so bili točno določeni glede na čas, v ka- terem je bila gradnja dovršena v surovem, ter na čas, kdaj je bila nato ometana. Dimaj- ski stavbni red vseh teh podrobnih predpisov ni poznal. Vseboval je le splošne določbe, iz- vedbo o podrobnostih je prepuščal stavbnim gospodarjem in stavbenikom. Gradbena oblast je bila pokUcana, da presoja, ah so bili pred- pisi stavbnega reda upoštevani. Pri tej presoji ji je stavbni red mogel dati le malo opore, subjektivna stališča oblasiti ali pa stavbenikov oziroma stavbnih gospodarjev so mogila biti večkrat odločilnega pomena. Določb splošnega urbanističnega značaja nista imela dosti ne dunajski in ne graški stavbni red oziroma ljubljanski osnutek. Na- našale so se na širino ulic, ki naj bi ibile po možnosti ravne, ter na višino hiš. Dunajski stavbni red je vseboval določbo, da mora last- nik, ki razdeli zemljišče na stavbišča, brez- plačno 'Odstopiti občini svet za ceste. Po gra- škem prirejeni ljubljanski osnutek se z vprašanjem parcelacije zemljišč na stavbišča ni ukvarjal. Obravnaval pa je, sicer bolj na kratko, zunanjost hiš v arhitekt^onskem po- gledu; stavbeniki so morali glede tega upo- števati pobude gradbene komisije. Dunajski stavbni red je zahteval le, da zunanjost ustre- za dobremu okusu, to je bil v prvi vrsti okus stavbenika ali pa stavbnega gospodarja. Po osnutku gradbene direkcije naj bi v ljubljan- ski stavbni red prišla določba, da morajo nove ulice na obeh straneh ob hišah imeti . pločnike. Pri spremembah stavbne črte je bilo predvideno plačilo odškodnine. Ce je bila stavbna črta na novo določena in bi se moral stavbni gospodar z novo stavbo umakniti na- zaj za dejansko obstoječo stavbno črto, bi mu morala občina za odstop zemljišča plačati pri- merno odškodnino. Nasprotno pa bi stavbni gospodar plačal odškodnino za zemljišče obči- ni v primeru, da bi moral stavbo pomakniti čez dotedanjo stavbno črto."* Ljubljanski magistrat se je zavzemal za du- najski stavbni red največ zato, ker je ta na splošno prepuščal gradbene zadeve mestnemu področju. Pri tem pa je prezrl, da je tak stavbni red dajal občini le malo vpliva pri odločanju v gradbenih zadevah. Kajti s stavb- nim redom po dunajskem vzorcu bi si sam 39 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO omejil pravice proti gradbenim gospodarjem in stavbenikom. Ko si je na esii istirani hotel s stavbnim redom zavarovaiti formalno pra- vico samostojnega odločanja v svojem samo- upravnem področju, se je istočasno na drugi strani odrekel pravici odločanja v mnogih gradbenih zadevah. Sicer pa je magistrat v svojem osnutku med organi za izvajanje stavbnega reda predvidel tudi gradbeno komi- sijo. Sestavljali bi jo: svetnik deželne vlade, višji tehnični uradnik deželne gradbene direk- cije, zastopnik magistrata ter dva ali več grad- benih strokovnjakov, ki bi jih določila ideželna vlada izmed domačih tehnikov in stavbnih mojstrov. Naloge gradbene komisije bi bile: obravnavanje gradbenih načrtov za javne in mestne stavbe, odobritev ali razveljavi j en je magistratnih stavbnih dovoljenj za nazne in- dustrijske in obrtne stavbe, določanje stavbne črte in nivoja, dovoljenja zra razdelitev zem- ljišča na stavbišoa, dovoljevanje gradnje za- ključenih skupin stavb, dovoljevanje izjem od gradbenih predpisov in odločanje o pritožbah zoper magistratne odločbe o gradbenih zade- vah.2" Področje, ki ga je magistrat odkazal v svojem osnutku gradbeni ikomisiji, je bilo prav obsežno, pravzaprav so ji bile pridržane vse pomembnejše gradbene zadeve in ■zadeve urbanističnega značaja. Mesto si torej ne bi omejilo svojega področja v gradbenih zadevah le s stavbnim redom, ki je prepuščal veliko svobode stavbnim gospodarjem in stavbeni- kom, skrčilo bi ga tudi s prenosom najvažnej- ših nalog na gradbeno komisijo. Magistrat se v svojem odpoiru do deželne gradbene direk- cije in njenega osnutka ni zavedal, da razlika glede prisojanja kompetenoe v gradbenih zade- vah občini med njenim in njegovim osnutkom ni bila tolika, kot se mu je zdelo. V. Naslednjo pobudo za izdajo stavbnega reda . je dala deželna vlada. Ker obstoječi gradbeni predpisi že dolgo niso več ustrezali potrebam, je deželni predsednik leta 1871 predlagal no- tranjemu ministrstvu, naj se za Kranjsko iz- dela stavbni red. Po naročilu ministrstva je deželna vlada pripraviila osnutek, poslala ga je mestnemu magistratu s pozivom, da ga predloži v obravnavo občinskemu svetu, ki ruaj pove o njem svoje mnenje. Občinski svet naj bi določil tudi zastopnike, 'ki bi Sfodelovali pri razpravah o končni redakciji osnutka.^' No- vi osnutek stavbnega reda ni bil predviden le za Ljubljano, temveč za vso deželo. V .poročilu referenta deželne vlade k osnutku je bilo sicer postavljeno vprašanje, ali naj bi se morda za Ljubljano kot za mnoga druga deželna glav-_. ■na mesta izdal poseben stavbni red. Vendar je bil dan na to vprašanje negativen odgovor. Nekateri osnovni pogoji glede zaščite zdrav- stvenih razmer in gradbene varnosti morajo biti v vsej deželi enaki. Kjer pa bi krajevne razmere in razmere prebivalstva zahtevale izjemo od splošnega pravi'la,, bi jih bilo mo- goče predvideti v istem zakonu. Pri sestavi osnutka so bili poleg raznih gradbenih pred- pisov upoštevani novejši stavbni redi drugih dežel, med temi tudi dunajski stavbni red od 23. septembra 1859.^2 Osnutek stavbnega reda je magistrat iz;ro- čil m j prej v izjavo mestnemu inženirju Fran- cu Witschlu. V svojem poročilu je Witschl opozoril, da je referent deželne vlade uporafo- Ijal sicer starejši dunajski stavbni red iz leta 1859, ne pa novega od 2. decembra 1868 z do- datki iz leta 1869. Na splošno je z osnutkom soglašal, predlagal pa je k posameznim čle- nom manjše spremembe in dopolnitve, ki jih je deloma utemeljeval s krajevnimi razme- rami in potrebami. Glede izolirano stoječih industrijskih zgradb je priporočal, naj bi se uporabile določbe dunajskega stavbnega reda iz 1868, češ, kar je na Dunaju dovoljeno, sme biti dopustno tudi v Ljubljani oziroma na Kranjskem.28 Magistrat — njegov gradbeni referent je bil magistratni svetnik Janez Gutman, nek- danji županov namestnik — kot leta 1859 tudi to pot ni bil naklonjen predloženemu osnutku. Menil je, da stanovanjska stiska v vseh večjih krajih zahteva olajšave, ki bi spodbudile ob- sežnejšo gradbeno dejavnost. V tem pogledu bi mogel biti vzor novi dunajski stavbni red. Stavbni red za Ljubljano naj bi dopuščal za gradnje čimveč svobode in vse mogoče olaj- šave, kajti le tako bi se dala poživiti precej zamrla zasebna gradbena dejavnost. Pri tem seveda ne bi pustil vnemar statičnih, teh- ničnih, zdravstvenih in požamo-poilicijskih zahtev. Predloženi osnuteik se je magisitratu zdel tudi prekompliciran in združen s toliki- mi formalnostmi, da ni bilo od njega pričako- vati pospeševanja gradenj. Priznaval pa je, da idotedanji ljubljanski stavbni red razme- ram več ne ustreza in je potreben nov, toda Ljubljana naj bi idobila svojega lastnega, ka- kor so ga imela druga deželna glavna mesta. Poseben odbor, v katerega bi se pritegniU stro- kovnjaki, naj bi izdelal osnutek, upoštevajoč izkušnje v gradbeništvu in stavbne rede dru- gih mest, zlasti pa dimajskega.^'' Gradbeni od- sek dbčinskega sveta je v celoti soglašal s stahščem magistrata, na njeigov predlog je občinski svet določil poseben odsek za izde- lavo osnutka.25 Vendar tak osnutek ni bil izdelan; zakaj se to ni zgodilo, ni znano. 40 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Sredi leta 1874 je deželni predsednik sklical posvetovanje o načrtu stavbnega reda. Kot zastopnik Ljubljane se ga je udeležil župan Laschan z mestnim inženirjem. Rri tem po- svetovanju je župan prišel do spoznanja, da je osnutek, ki je bil tedaj nekoliko .preredi- giran, sprejemljiv tudi za mesto. Zdelo se mu je tudi, da bi z zahtevo po lastoem stavbnem redu pri zakonodajalcu težko uspeli. Zato je gradbenemu odseku predlagal, da se skupaj s policijskim posvetuje o novem osnutku in pripravi predlog za občinski svet.-« Gradbeni odsek bi sicer raje imel poseben stavbni red za Ljubljano, vendar je sprejel vladni osnu- tek. Pripoiročal pa je, naj bi si občinski svet pridržai pravico, zahtevati nov stavbni red za Ljubljano, če bi bil predloženi osnutek v za- konodajnem postopku tako spremenjen, da ne bi več ustrezal koristim mesta. Predlagal je še nekaj manjših redakcijskih in stvarnih sprememb.-" Občinski svet je razpravljal, o osnutku stavbnega reda na dveh sejah, 17. septembra in 11. oktobra 1874. Odobril , je predlog gradbenega odseka, da opusti zahtevo po posebnem stavbnem redu za Ljubljano pod pogojem, da se ne spremeni v škodo mesta, ter spremembe, ki so jih predlagali odsek ter posamezni člani občinskega sveta. Ker je bil osnutek že pred deželnim zborom, je o svo- jem sklepu obvestil njegovo predsedstvo.^* Po naročilu ministra za notranje zadeve jef deželno predsedstvo predložilo pripravljeni osnutek kot vladni predlog 19. septembra 1874 deželnemu zboru, ko je ta že nekaj dni zase- dal. Na seji 8. oktobra je bilo prvo branje, izvoljen je bil poseben odsek, da razpravlja o tem zakonskem načrtu. Odsekov poročeva- lec je bil dr. Robert Schrey, ki je v deželnem zboru zastopal Ljubljano; bil je tudi član ljubljanskega občinskega sveta. Odsek je v besedilo osnutka vnesel nekaj popravkov; ve- čine pripomb ljubljanskega občinskega sveta, ki je želel spremembe v nekaterih členih, pa ni upošteval. Ko je bil načrt stavbnega reda v drugem in tretjem branju na seji 16. okto- bra 1874, je poslanec dr. Etbin Gosta grajal pomanjkljivo slovensko besedilo, trdil je'tudi, da je bil načrt obravnavan o odseku na hitrico in premalo temeljito. Predlagal je, naj se osnu- tek izroči deželnemu odboru, da ga pregleda in o njem poroča na prihodnjem zasedanju. Ta predlog je več poslancev zavračalo, opozarjali so tudi, da so že pri pripravljanju osnutka so- delovali razni strokovnjaki, zastopniki ljub- ljanske občine in drugi prizadeti organi. De- želni zbor je Gostov predlog zavrnil ter je — ker ni bilo k načrtu nobenih spreminjevalnih predlogov — stavbni red v celoti sprejel.^" Sprejeti zakon pa ni dobil cesarjeve sankcije; vlada je zahtevala spreijiembe v osmih členih. Slo je v glavnem za nekatere nebistvene teh- nične predpise. Pomembnejša je bila določba glede dimenzij opeke. Osnutek, ki ga je spre- jel deželni zbor, je dovoljeval opeko poljubnih dimenzij, zahteval je le, da morata dolžina in širina biti v razmerju 2:1. Na zahtevo vlade je bil ta predpis spremenjen, norm_alna mera za zidake je bila določena na 29 cm dol- žine, 14 cm širine in 6,5 cm debeline. Za druge vrste opeke so bile dovoljene poljubne mere. Po prvotnem vladnem osnutku bi ugovore zoper gradbene načrte javnih zgradb, kolikor ne bi bili zasebno-pravnega znaoajai, reševala deželna vlada v sporazumu z oblastjo, ki bi vodila gradnjo. Na željo ljubljanskega občin- skega sveta je deželni zbor to določbo tako spremenil, da so bili tudi ugovori glede stavb- ne črte in nivoja, ki ju je določila občina, odtegnjeni odločanju deželne vlade. Taka do- ločba pa ministrstvu ni bila po volji, zakaj v vseh drugih deželah je imela državna oblast pri javnih zgradbah vpliv na določanje stavb- nih črt ter nivoja. Zato je bila tudi omenjena določba med tistimi, zaradi katerih je bila stavbnemu redu odrečena cesarjeva potrditev. Deželni zbor je vladnim zahtevam po spre- membah v celoti ugodil, na seji 1. maja 1875 je sprejel ustrezno novo besedilo osporavanih členov.^" Spremenjeni stavbni red je 25. okto- bra 1875 dobil cesarjevo sankcijo.^' S stavbnim redom je pričel veljati na Kranjskem zakon, ki je prvič sistematično zajel gradbene zadeve. V duhu časa je pre- puščal zasebnim koristim dokaj svobode, sku- šal pa je upoštevati tudi javne koristi, ki so bdle do tedaj mnogokrat zapostavljene. Tudi je zagotovil občinam vpliv na tem področju. Uredil je vprašanje gradbenih dovoljenj, gle- de katerih so bili v Ljubljani nezadostni pred- pisi, za podeželje pa jih sploh ni bilo. V glav- nem je stavbni red vseboval tehnične in požamo-varnostne, manj pa zdravstvene pred- pise. Določbe o najmanjšem dopustnem stano- vanju ni poznal. Pač pa je določal, da stano- vanjske hiše ne smejo imeti več kot štiri oziroma tri nadstropja z mednadstiropjem (me- zaninom). Industrijske stavbe so smele biti največ 23 m visoke. V ozkih ulicah je smela gradbena oblast prepovedati gradnjo četrte- ga nadstropja ter omejiti višino industrijskih zgradb. V mestih je bdlo mogoče odkloniti gradbeno dovoljenje za pritlična poslopja, ki bi bila obrnjena proti ulicam. Obokani sta- novanjski prostori so morali biti visoki 3,2 m, z ravnim stropom pa 3 m.*''- Fasada ni smela nasprotovati dobremu okusu, barva hiš ni 41 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO smela biti preživa. Stavbni gospodar je moral pri novih ali preži danih hišah ob javnih ce- stah na svoje stroške napraviti pločnike.^' Za razdelitev zemljišč na stavbišoa je bilo potrebno dovoljenje gradbene oblasti, navad- no je bila to občina. Ceste, urejene po takih razdelitvah, so morale praviloma biti ravne ter 15 m, izjemoma 12 m široke. Svet za ceste na parceliranem zemljišču je moral lastnik brezplačno odstopiti občini.^'' Stavbni red je imel tudi nekaj splošnih določb glede urejanja novih ter obnovitve porušenih naselij. S temi določbami je hotel uveljaviti nekatera urbani- stična načela, ki naj bd pripomogla do boljših naselitvenih razmer v takih naseljih. Odobra- vanje ureditvenih načrtov je bilo v teh pri- merih pridržano deželni vladi.*^ Nekateri splošni predpisi stavbnega reda, primerni za mesta in večje kraje, so bili pre- več' zahtevni za vasi in tudi za izolirano sto- ječe stavbe v mestih in trgih. Zato so bile predvidene razne olajšave, zlasti zahteve gle- de požarne varnosti in trdnosti stavb so bile manjše. Razne gradbene olajšave so veljale za industrijske zgradbe ter zgradbe, namenje- ne rudarstvu in fužinarstvu.^* VI. S stavbnim redom za Kranjsko v Ljubljani niso bili dolgo zadovoljni. Ko so se pričeli nekoliko bolj ukvarjati z vprašanji regulacije mesta, »o spoznali, da jim stavbni red nudi premalo možnosti za uspešno izvajanje regu- lacijskih načrtov. Manjkala je zakonita osno- va, da bi mesto moglo izvesti lodločnejše pose- ge, ki bi prizadeli koristi zasebnih lastnikov hiš in zemljišč. Ze 1886 se je magistrat ukvar- jal s pripravami za sestavo osnutka posebnega stavbnega reda za Ljubljano, toda ostalo je le pri pripravah.^' Po potresu 1895, ko je bilo treba obnavljati porušeno Ljubljano, je posta-, lo vprašanje nov^a stavbnega reda zlasti pereče. Občinski svet je sklenil, naj se pri- pravi osnutek.** Toda deželni predsednik Hein ga je pri tem prehitel. Ze sredi jimija 1895 je poslal notranjemu ministrstvu osnutek dežel- ne vlade, ki naj bi bil predložen deželnemu zboru kot vladni predlog. V svojem osnutku je deželna vlada razširila gradbeno-policijsko kompetenco državnih oblasti. Deželni pred- sednik je to takole utemeljil: Izkušnje kažejo, da avtonomna oblast (mišljena je bila občina) deloma ni sposobna za smotrno uveljavljanje stavbnega reda, deloma pa ji manjka za to potrebna nepristranost. Zal igrajo sorodstveni in prijateljski oziri ali pa sovraštvo veliko vlogo in potem tudi občinski svetniki vplivajo na uradovanje magistrata. Se manj pa je de- želni odbor kos nalogi, zagotoviti dosledno izvajanje stavbne policije, ker mu manjkajo za nadzorstvo potrebni organi in so v njem deloma iste osebe, ki sedijo v občinskem svetu.*' Notranje ministrstvo je dalo osnutek stavb- nega reda v presojo vrhovnemu sanitetnemu svetu. Ta ga je označil kot pomanjkljivega, grajal je, ker ni bil zashšan deželni sanitetni svet, ter ponudil, da pošlje v Ljubljano dva svoja člana, Franca Gruberja, profesorja arhitekture, in dr. Maksa Gruberja, profesor- ja higiene, ki bi :sodelovala pri posvetovanjih deželnega sanitetnega sveta.'"' To se je tudi zgodilo; rezultat posvetovanj, pri katerih sta imela glavno besedo brata Gruber, je bil po- polnoma nov osnutek stavbnega reda. V tem osnutku sta hotela uveljaviti svoja načela o stavbnih redih, ki sta jih nekaj let prej obja- vila v posebni knjigi. Posamezni členi osnutka so biH izrezki iz njune razprave. Za gradnje v mestih sta iz higienskega stališča postav- ljala za tisti čas zelo radikalne zahteve. Bila sta zoper intenzivno zazidavo, stanovanjskim okoHšem sta hotela dati mnogo zraka, sonca in zelenja, priporočala sta gradnjo družinskih in manjših stanovanjskih hiš. Značilna je sod- ba arhitekta Gruberja o starem ljubljanskem mestnem jedru: tukaj ni mogoče adaptirati, temveč le porušiti in lepo na novo graditi.*' Deželni predsednik Hein je Gruberjev osnu- tek v obširnem poročilu na notranje ministr- stvo takoj z vso odločnostjo obsodil. Osnutek je posegel na področje obrtnega prava in pre- prečevanja nezgod, v splošno in sanitarno policijo ter v zasebno pravo. Ne računa z res- ničnostjo, temveč z ideaH, ki se sploh ne dajo uresničiti, najmanj pa v Ljubljani. Tak stavb- ni red bi postavil občini ter zasebnikom finančne zahteve, ki jim ne bi bili kos. Ljub- ljana je zaradi posledic potresa finančno s.ko- raj izčrpana. Sedaj pa naj ubogo mesto po- stane še poskusni kunec, da bi na njem preizkusili načela stavbnega reda, ki se drugje še niso obnesla. Gradbeno dejavnost bi novi predpisi popolnoma zatrli. Ekstenzivni razvoj mesta, ki ga hočejo izsiliti, bi zahteval večje izdatke za ceste, kanalizacijo, razsvetljavo itd. Kaže na veUko kratkovidnost, če se vse pre- soja z enega vidika, in katedrska modrost prezira praktično življenje. Svoje odklonilno poročilo je Hein zaključil: Ves osnutek ni dru- gega kot kukavičje jajce, ki naj bi ga vlada izvahla za avtorja (to je brata Gruber kot pisoa knjige o stavbnih redih), s svojega sta- lišča, moram ta posel odkloniti in osnutek označiti kot neuporaben in za tukajšnje raz- mere popolnoma neprimeren.''^ 42 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Notranje nunistrstvo je z odločitvijo odla- šalo, zato je deželni predsednik postal nestr- pen, ko so pretekli skoraj štirje meseci, pa še ni bilo odgovora. Ljubljanski hišni posestniki so se pripravljali na obnovitev po potresu po- škodovanih hiš. Nov, modem stavbni red je postal še bolj nujen; če ga ne bo, bo šlo po starem kopitu naprej, oblasti pa bodo brez- močne. Hein je še opozoril notranje ministr- stvo, ida bi mogel tudi Ijubljianski občin;ski svet izdelati osnutek stavbnega reda, ki bi ga deželni odbor predložil kot zakonski osnutek. V tem primeru ne bi mogM pričakovati, da bi bila državnim oblastem priznana potrebna kompetenca.43 Kljub priganjanju deželnega predsednika, ki je hotel, da bi bil osnutek predložen deželnemu zboru za zasedanje ko- nec 1895 ah ziačetek 1896, je notranje mini- strstvo še nekaj časa oklevalo. Končno se je vdalo vztrajnemu priitiskanju; osnutek dežel- ne vlade je dopolnilo z neikaterimi določbami tehničnega značaja, ki naj bi zagotovile večjo odpornost stavb proti potresu, ter ga malo pred koncem leta odobrenega vrnilo.''* O vladnem osnutku je najprej temeljito razpravljal stavbni odsek deželnega zbora in ga je delno preredigiral, spremenil in dopol- nil. Osnutek je bil napravljen pod vtisi potre- sa, zato so prišle vanj marsikatere določbe, ki jih prejšnji stavbni redi niiso poznali. Stavbni odsek je menil, da je treba šcer po- sledice pK)tresa upoštevati, da pa ne smejo biti odločilne za vse predpise. Zato je omilil tiste določbe, ki so se preveč ozirale na po- tresne posledice. Glede splošnega mestnega regulacijskega načrta je omejil kompetenoo deželne vlade z določbo, da o njem odloča deželna vlada v soglasju z deželnim odboirom; vladni osnutek je hotel odločanje pridržati le deželni vladi. Po osnutku bi smela poslopja v Ljubljani imeti največ tri nadstropja. Ker so stavbni redi mnogih drugih deželnih glav- nih mest dovoljevali štirinadstropne zgradbe, tako tudi kranjski iz leta 1875, je odsek spre- menil osnutek v tem smislu. Sicer je bilo tudi določeno, da višina poslopja od pločnika do glavnega venca ne sme biti več kot »/4 cestne širine in ne sme presegati 20 m. Odsek je zvi- šal najmanjšo dovoljeno višino stanovanjskih prosto^rov po ravnih stropih na 3 m, pri obo- kanih na 3,20 m, vladni osnutek jo je določal na 2,80 m. Stavbni odsek ni soglašal s pred- logom, da bi bila deželna vlada stavbna oblast prve stopnje za vse občinske zgradbe. To kompetenoo je odkazal občinskemu svetu, za zasebne stavbe jo je imel mestni magistrat, za državne, deželne in druge javne stavbe ra- zen občinskih, pa deželna vlada. Vladni osnu- tek je bil spremenjen in dopolnjen še v mno- gih drugih določbah, ki pa jih kot manj bistvene in pomembne ne omenjam posebej.*' Deželni zbor je sprejel osnutek, kot ga je predlagal stavbni odsek, brez bistvenih spre- memb. Živahneje so razpravljali le o treh spreminjevalnih predlogih. Deželni predsednik Hein se je zavzemal, da bi glede višine zgradb in števila nadstropij obveljala določba vlad- nega osnutka, to je, da bi hiše smele imeti največ tri nadstropja. Pri tem ga je podpiral takratni ljubljanski župan Grasselli. Zoper štirinadstropne stavbe sta navajala: večjo nevarnost ob potresu, higienske prednosti ekstenzivne zazidave, težave pri prepogosti hoji po stopnicah, večjo nevarnost ob požarih in nalezljivih boleznih. Poslanec Ivan Hribar, poznejši ljubljanski župan, je vse take raz- loge zavračal; od intenzivnejše zazidave stav- bišč je pričakoval cenejša stanovanja, najem- nine v četrtem nadstropju so bile manjše kot v nižjih nadstropjih. Poročevalec stavbnega odseka dr. Ivan Tavčar je opozoril, da stavbni redi mnogih manjših mest v drugih deželah in tudi kranjski stavbni red dovoljuje grad- njo štirinadstropnih hiš, zato bi bilo nesmi- selno, da bi tako hišo smeli graditi na Vrhni- ki ali v Ribnici, ne pa v Ljubljani. Po taki razpravi je deželni Zbor sprejel določbo, da je dovoljena gradnja hiš s štirimi nadstropji. Poslanec baron Wurzbach je nastopil proti predpisu, da bi morali hišni posestniški, ki gra- dijo nove hiše, na svoje stroške napraviti pločnike oziroma prispevati tretjino stroškov v primerih, ko se napravijo pločniki v ulicah, kjer jih še ni bilo. Zahteval je, naj bi vse stroške nosila občina. Vendar je bil njegov spreminjevalni predlog odklonjen. Tudi pred- log poslanca dr. Majarona, naj bi razlastitveni postopek v korist občine določili tako, kot je bilo predvideno glede razlastitve za gradbo že- leznic, je bil zavrnjen.*« Deželni zbor je stavbni red v tretjem bra- nju sprejel na seji 11. februarja 1896. Na Hri- barjev predlog se je posebej zahvaUl dežel- nemu predsedniku Heinu, ki je osnutek stavbnega reda predložil in sodeloval pri vseh odsekovih p>osvetovanjih. Cesarjevo sankcijo je zakon dobil — po Heinovi urgenci pri no- tranjem ministrstvu — 25. maja 1896.*^ Tedaj je za Ljubljano prenehal veljati deželni stavb- ni red iz leta 1875. V primeri z njim je novi stavbni red pomenil znaten napredek. Z večjo popolnostjo in sodobneje je obravnaval grad- bene zadeve in ureditev mesta. Omenjam le pomembnejše določbe, kohkor že niso bile omenjene, zlasti tiste, ki so bile nove. Prvo poglavje stavbnega reda iz leta 1896 je vsebovalo predpise o ureditvi novih mest- nih delov ter o regulaciji mesta. Pri tem so 43 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bile najprej obravnavane ulice. Določena je bila najmanjša širina, za glavne ulice z živah- nim prometom je znašala najmanj 20 m, za ulice, ki so sicer imele isto smer kot glavne ulice, pa bi bile manj prometne, 14 m, ter za knajše stranske in prečne ulice 12 m. Pri po- sebno važnih prometnih cestah je bilo treba predvideti prostor za morebitno cestno želez- nico in drevesne nasade. Ceste naj bi se po možnosti križiale v pravem kotu. Kot osnovo za otvoritev noivih ali spremembo obstoječih cest, ulic in trgov je moralo mesto izdelati splošni regulacijski načrt. Predpisi o parcela- ciji zemljišč na stavbišča so podrobno urejali dolžnosti zemljiških lastnikov do občine za odstop sveta, potrebnega za ulice, bodisi birez- plačno, bodisi za Zemljiški posestniki sio tudi bili dolžni odstopiti občini potrebni svet s poslopji, če je bilo treba zaradi narašča- jočega prometa, požarne varnosti ali zdrav- stvenih razmer odpreti nove ali razširiti ob- stoječe ceste, ulice in trge. V zvezi z dolžnostmi zemljiških lastnikov za odstop sveta so bile določbe o razlastitvi in razlastitvenem postopku. Ko je bil občin- ski svet po potresu postavljen pred nalogo, da začne z obnavljanjem in urejanjem poru- šenega mesta, je najprej občutil pomanjkanje zakonitih predpisov, ki bi občini omogočali, da si v vsakem primeru pridobi za izvajanje regulacije potrebna zemljišča. Njihovi lastniki niso bili vedno pripravljeni, da jih prodajo občini po primerni ceni. Zato je občinski svet pripravil osnutek posebnega »zakona glede razlastitve zemljišč v svrho uravnave, raz- širjave in izboljšanja Ljubljane v zdravstve- nem oziru«. Ta osnutek je župan Grasselli kot deželni poslanec z Več tovariši predlagal de- želnemu zboiru, ki ga je sjjrejel 31. julija 1895. Toda ziakonski načrt ni dobil cesarjeve sank- cije, postal pa je z novim stavbnim redom brezpredmeten.*'^ Nova je bila določba o stavbni prepovedi. Občinski svet je mogel prepovedati prezidavo ali dozidavo obstoječih ter tudi gradnjio no- vih stavb, če bi to otežilo napravo novih po- trebnih komunikacij ali pa regulacijo in raz- širitev obstoječih. Število stanovanj v novih hišah je bilo prepuščeno odločitvi stavbnega gospodarja. Najmanjša stanovanja so morala imeti vsaj sobo in kuhinjo. V novih hišah je bilo treba napraviti primerno pralnico. V vsa- ko poslopje v okolišu mestnega vodovoda, do- ločeno za stanovanja ali sicer za bivanje lju- di, je morala biti napeljana voda. Da bi bila poslopja ob potresih odpornejša, je bilo pred- pisano, da morajo imeti glavni, srednji in čelni zidovi v vsakem nadstropju dovolj vezi. Pri obokanih stropih so morale biti opore z vezmi dobro zvezane. Takih predpisov stavbni red iz leta 1875 ni imel. Stavbna oblast je bila upravičena prepovedati gradnjo poslopij z večjimi arhitektonskimi napakami. Zunanjost hiš ni smela žaliti estetičnega čuta ter ni sme- la biti pleskana s preživo, očesu kvarno bar- vo. Za gradnje v odprtem stavbnem sistemu in zunanjih krajih mesta je stavbni red imel nekatere izjemne določbe in stavbne olajšave. Ob Ižanski cesti, v Cmi vasi, na Ilovici in Hauptmanici je smela gradbena oblast dovo- ljevati še druge olajšave, dopustne po stavb- nem redu za podeželske občine. Posebne do- ločbe so veljale za industrijske stavbe. Stavbni red iz leta 1896 je usmerjal gradbe- no in urbanistično pohtiko Ljubljane še v dobi med obema vojnama, dokler ni stopil v ve- ljavo gradbeni zakon iz leta 1931 in na nje- govi osnovi izdani predpisi. Nekatere njegove določbe, kolikor niso naspirotovale gradbene- mu zakonu, so veljale še naprej. Za vasi na nekdanjem Kranjskem pa je tudi po uveljav- Ijenju gradbenega zakona ostal še naprej v veljavi stavbni red iz leta 1875.'^ OPOMBE 1. MALj. Reg. I fasc. 546, fol. 585 si., Bau- und Feuerloschordnung fiir die Provinzial-Haupt- stadt Laibach. — Sammlung der politischen Gesetze und Verordnungen fiir das Laibacher Gouvernement-Gebiet im Konigreiche Illyrien. Jahr 1847. Laibach 1852, str. 157 si. — 2. MALj. Reg. I fasc. 750, fol. 42. — 3. MALj. Reg. I fasc. 750, fol. 49 si. — 4. MALJ. Reg. I fasc. 750, fol. 26 si. — 5. MALj. Reg. I fasc. 750, fol. 21; fasc. 524, fol. 1 sL, fasc. 519, fol. 131 si. AS (Arhiv Slovenije), Deželna vlada, fasc. 13-8 (1850—60), št. 15.247/1858. — 6. MALj. Reg I fasc. 524, fol. 35. — 7. MALj. Reg. I fasc. 519. fol. 131 si. — 8. MALj. Reg. I fasc. 751, fol. 66 si. — 9. MALj. Reg. I fasc. 750, fol. 81 si. — 10. MALj. Reg. I fasc. 750, fol. 160 si. — 11. MALj. Reg. I fasc. 750, fol. 41 si., 52 sL, 72 si. — 12. MALj. Reg. I fasc. 750, fol. 87 si. — AS, Deželna vlada, fasc. 13-8 (1850—1860), št. 19.063/1859. — 13. MALj. Reg. J fasc. 750, fol. 129 si. — 14. Bauordnung fur die k. k. Reichshaupt- und Residenzstadt 'VVien. Reichs-Gesetz-Blatt fiir das Kaiserthum Oster- reich. Jahrgang 1859. Str. 523 si. — 15. MALj. Reg. I fasc. 750, fol. 154 si. — 16. MALj. Reg. I fasc. 750, fol. 150 si. — 17. MALj. Reg. I fasc. 750, fol. 89 si. — 18. MALj. Reg. I fasc. 750, fol. 139', 165 si. — 19. MALj. Reg. 1 fasc. 750, fol. 132', 133' in 163, — 20. MALj. Reg. I fasc. 750, fol, 146 si. — 21. MALj. Reg. I fasc. 875, fol. 17 si. — 22, MALj. Reg. I fasc; 875, fol. 121 si. — 23. MALj. Reg. I fasc. 875, fol. 139 si. — 24. MALj. Reg. I fasc. 875, fol. 19 si. in 118 si. — 25. MALj. Reg. I fasc. 875, fol. 24 si. Cod. III/24-1873, fol. 14. — 26. MALj. Reg. I fasc. 875, fol. 30 si. — 27. 44 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA MALj, Reg. I fasc. 875, fol. 34 si. — 28. MALj. Reg I fasc. 875, fol. 38. Cod 111/25-1874, fol. 131' si. in 145' si. — 29. Obravnave deželnega zbora Kranjskega od 15. septembra 1874 do 16. okto- bra 1874. 15. zvezek. Ljubljana 1874, str. 71, 158 si. ter prilogi 66 in 77. — 30. Obravnave deželnega zbora Kranjskega od 8. aprila do 4. maja 1875. 16. zvezek. Ljubljana 1875, str. 16 in 61 si. ter priloga 36. — 31. Stavbni red je bil objavljen v Deželnem zakoniku za vojvodstvo Kranjsko. Leto 1875, št. 26, str. 70 si. — 32. Stavbni red 1875, § 23. — 33. Stavbni red 1875, §§ 51 in 54. — 34. Stavbni red 1875, §§ 60 do 63. — 35. Stavbni red 1875, §§ 64 in 65. — 36. Stavbni red 1875, §§ 71 do 80. — 37. MALj. Reg. I fasc. 992, fol. 2.5 si. — 38. MALj. Cod. III/45-1895, fol. 104' si. in 314 si. — 39. AS, Deželno predsedstvo, predsed- stveni konvolut 75, št. 3397/praes. — 40. AS, Dež. preds., konv. 75, št. 4082/praes. — 41. AS, Dež. preds., konv. 75, zapisnik posvetovanj deželnega sanitetnega sveta 13. in 14. 7. 1895; Gruberjev osnutek stavbnega reda. Anhaltungspunkte fur die Verfassung neuer Bau-ordnungen in allen die Gesundheitspflege betreffenden Beziehungen. Be- richt erstattet dem k. k. obersten Sanitatsrathe von dem a. o. Mitgliede desselben, k. k. Hof- rath. Prof., Architekt Franz Ritter v. Gruber mit Berucksichtigung der vom CoiTeferenten Ober- sanitatsrath. Prof. Dr. Max Gruber beantragten kleinen Anderungen und Erganzungen. Wien 1893. — 42. AS, Dež. preds., konv. 75, št. 4978. — 43. AS, Dež. preds., konv. 75, št. 9932. — 44. AS. Dež. preds., konv. 75, št. 10.254/1895 in 30/1896. — Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljub- ljani od 28. decembra 1895 do 11. julija 1896. 37. zvezek. Ljubljana 1896. Priloga 28. — 45. Ob- ravnave deželnega zbora... 37. zvezek. Priloga 45. — 46. Obravnave deželnega zbora... 37. zvezek. Str. 367 si. in 462 si. — 47. AS, Dež. preds. konv. 75, št. 2042, 3438 in 4562 iz 1896. Deželni zakonik za Vojvodino Kranjsko. Leto 1896. XXI. kos. Str. 62 si. Jožef Pfeifer, Stavbinski red za občin- sko ozemlje deželnega stolnega mesta Ljubljane z registrom. Zakoni in ukazi za Vojvodino Kranj- sko. 8. zvezek. Ljubljana 1906. — 48. MALj. Cod. III/45-1895, fol. 191 si. Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani od 26. do 31. julija 1895. 36. zvezek. Str. 21 si. in 30 si.; priloga 2. Obrav- nave ... od 28. decembra 1896 do 6. marca 1897. 38. zvezek. Poročilo o delovanju kranjskega de- želnega odbora za dobo od 1. januvarija do konec decembra 1896, str. 12. — 49. Rajko Mulaček, Gradbeni predpisi. Izdaja društvo »Pravnik« v Ljubljani. Zvezek III. Ljubljana 1940, str. 181 si. 45