МЫ л я platen» »ntovln1 Leto X, št. 30 LJubljana, torek 5. februaria 1929 Raroftntna tnala ajeeečno 26 Dto. ca iiicMsemetvo 40 Din. _ Urwlniit«»! Uuhljana, Riiafluv« ulica b Telefon U 4122. 8123 8124 8126 to »126 Maribor; Aleksandrova oeata t& Telel it 440 Celje: K oceno vi ulica 1 Telefon iL 100. Bokoptit m a* rra*»K _ Ogla«! pa »rita _ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 Orn Uprevolitves Ljubljana, Pretornova ulic« &i ГеЫоь Ü 8122. 8123, 8124 SI 26 Is 8126 оота ulica ek: Ljubljana « Telefon H 2492 Padrutalca Maribor: Aleksandrova e* «a lä ГеМов M ttft Fodrutnica Celje. Rooenova ulica X Telefon M 100 Računi prt polt «ek »vodih: ЦаЬ> Ijaua M. 11-842 Praha üalo 78.1dO( Wies Яг. 105.241 Ljubljana. 4. februarja. Španski diktator general Primo de Rivera je brez posebne težave potlačil vojaško ustajo. ki se je pripravljala v številnih mestih dežele in bi imela izbruhniti pretekli torek. Zarota je bi a tokrat širše zasnovana nego prejšnja leta. Zapleteni so vanjo ne samo diktatorju vedno sovražni krogi topniških oficirjev, marveč baje tud. del mornarice. Se zanimivejše pa je, da so se korn-plotu pridružile in mu celo na čelo sto-pi;e nekatere civilne osebe bivši politiki. tako republikanec Lerroux in pa bivši večkratni ministrski predsednik Garcia Prieto. Garcia Prieto je bil pred leti poleg grofa Romanonesa eden ,zmed voditeljev liberalne stranke Med vojno je leta 1917. dvakrat načeloval španski vladi. 1. 1918. je bi! zunanji minister v Maurovem koa icijskem kabinetu v novembru 1918. pa ie sestavil vlado skupaj z Romanonesom kot zunanjim ministrom. Od decembra 1922. je Garcia Prieto stal na čelu zadnji španski paria mentarni vladi, ki jo je 14. septembra 1923. vrgla vojaška revolucija generala Prima de Rivere. Po več kot petletnem političnem molku in onemoglosti ie smatral zdaj zadnji španski parlamentarni šef vlade, da je napočil čas. da se vrže diktatura in obnovi liberalna ustava in parlamentarni režim. S svojim podjetjem ni imei sreče. Zarotniki niso držali besede in so pustili na cedilu svoiega voditelja, ki čaka v ječi diktatorjeve sodbe Le lahko topništvo v Ciudat Realu se je postavilo na njegovo stran, a ta upor je bi! nemudoma in z lahkoto udušen. Primo de Rivera ie imel že večkrat opraviti z manjšimi vojaškimi upori, tako v septembru 1926. ko je razpustil artiljerijski oficirski kor. in pa lani. ko se mu je uprla artiljerijska šola v Se-goviji. Vsakokrat ie diktator brez težave obvladal situacijo. Pri tem je zanimivo. da so vedno vsi nemiri izhajali baš iz topništva in sicer iz oficirskih vrst. dočim so se druge vojaške formacije vselej postavile na stran diktatorja. Po izkušnjah vseh dosedanjih revolt. tudi po zadnii ki fo je uprizoril Garcia Prieio, se mora soditi, da je diktatura trdneje zasidrana na Španskem nego si žele onemogli oar'amentarci starega režima in zatrte oficirske iunte. ki so prizadejale deželi toliko zla in io pri-tirale na rob prepada Čeprav rma Primo de Rivera še dokaj nepomirljivih sovražnikov, ki preže iz inozemstva na njegov konec se mora le pritrditi, da je večina španskega naroda hvaležna diktatorji., ker je likvidiral krvavo maroško vojno, odpravil anarhijo, vpelja1 mir in omogočil gospodarsko obnovo dežele. Javno mneme je nezaupno napram s'ehernerriu ooizkusu nasilne izpremembe. ker se boji povratka starega kaosa. Oficirskih junt in lažnega parlamentarizma, ki je uničeval moč Španije, je deže'a do grla sita. V te; pasivni opori javnega mnenja ie Primo-va glavna moč oo'eg zaupanja krone in zvestih izvršnih organov ter večine armade. zlasti nižiih oficirjev in prosta-kov. Španija sp-reiema Riverov režim, ker v danih razmerah nima boljše izbire. Seveda pa diktatorski režim ne bo mogel traiati dali časa. пего je potrebno, da izvede do kraja sanacijo dežele Cista vojaška diktatura se ie že v oktobru 1927 razvila v polparamentarni režrm z imenovaniem Narodne skupščine. ki ima za seda.i samo še posvetovalno pravico. Sam Primo de Rivera je v novoletnem govoru napovedal še r.a-daljnih pet let svoje vlade. A'i se moti, bo pokazala bodočnost. Za sedai še ni opažati tiste konstruktivne sile. ki bi mogla vreči sedanii režim. Po vsakem uporu ie Prlmova moč večja, tudi po revolti Garcie Priete ni oslabe a. Avdijence na dvom Beograd, 4. febr p Danes so bili v av» dijenci na dvoru zagrebški župan dr Sr» kulj, znani kipar Meštrovid in novi dunaj» ski poslanik Milojevič. Imenovanje pomočnikov prometnega in finančnega ministra Beograd, 4. februarja p. Za pomočnika nrometnega ministra Je imenovan - r ~ pomočnik ln bivši direktor sarajevske železniške direkcije Sabo Jeiič, za pomočnika finančnega ministra g. Gospodnetič. Sprememba deviznega pravilnika Beograd, 4. sehr, č Od včeraj je v ve« liavi novi sklep ministrskega sveta z dne 26. januarja o ureditvi prometa z devizami in valutami Po tem sklepu <* 1. določeni rok šestih mesecev v čl. 11 pravilnika o orginizaciji prometa z devizami m valu» tami zmanjša na tri mesece: 2 v bodoče vrši osifWan je vabi+e nri izvozu sirovega bakra, svinca v n-loščah, umetnih gnojil, asfalta in materiiala za strojenje kož v emishi čl. 16. pravilnika o organizaciji pro« meta % devizami in valutami Prof dr. Pitamic - poslanik v Washington!! Praski poslanik Lazarevič gre v Varšavo, v Prago pa pride dr. Grga Angjelinovic Beograd, 4. februarja, p. Danes opoldne je bil sprejet v avdijenci zastopnik zunanjega ministra dr. Kosta Kumanu-di. Kralj je pri tej. priliki podpisal ukaze o sledečih spremembah v diplomatski službi: Dosedanji poslanik v Pragi Branko Lazarevič ie premeščen za po-slanika v Varšavo, bivši minister doktor Grga Anzjelinovlč je Imenovan za poslanika v Pragi, profesor ljubljanske univerze dr. Leonld Pltamlc pa za poslanika v Washingtonu. Za poslanika v Buenos Airesu bo po zatrdilu iz diplomatskih krogov imenovan profesor zagrebške univerze dr Milorad Stražnicki. za poslanika v Brnu pa prihaja v poštev bivši zastopnik ministra zunanjih del dr. Uija Šumen-kovid. Redukcija cerkvenih praznikov v drž, uradih Državni uradi bodo praznovali komaj polovico dosedanjih cerkvenih praznikov - Uradi morajo poslovati dopoldne in ooBoIdne Beograd. 4. februarja, p. Ministrski predsednik Pera Zivkovič je izdal na-redbo. ki ureja vprašanje praznovanja praznikov v državnih uradih. Kakor znano so se zlasti gospodarski krogi pritoževali zaradi neštetih praznikov, o-b katerih so počivali tudi državni uradi. Naredba razen tega ureja tudi delovni čas v državnih urad.h in predpisuje da morajo biti državni uradi odprti dopoldne in popoldne. Posamezni pred stojnikj uradov so odgovorni za to da se bodo podrejeni uradniki vestno držali predpisanega delovnega časa in točno prihajali v urad. Glede praznovanja praznikov predpisuje naredba. da praznujejo praznike državni uradniki po svoji veroizpovedi in sicer veljajo: Za pravoslavne: Sv. Sava (en dan). Božič (dva dni). Velika noč (dva dni). Binkošti (dva dni) in krsna slava (en dan). Za katoličane: Božič (dva dni). Velika noč (dva dni). Binkošti (dva dni) Vsi sveti(en dan) in Telovo (en dan). Za muslimane: Kuraban Bajram (tri dni) Ramazan Bajram (tri dni). Med-vud (en dan). Končno zabranjuje naredba ministrskega predsednika med uradnimi urami in v uradnih prostorih uživanje kakršnekoli pijače in tudi kave. Obenem naroča ministrski predsednik vsem državnim uradom, da se morajo uradni prostori izkoristiti kar najbolj raciionalno in po možnosti nastaniti vsi državni uradi v državnih zgradbah, da se na ta način izogne država visokim najemninam. Oddajanje državnih zgradb v stanovanjske svrhe se princopijelno zabranjuje. Kje je Lev Trocfeij? Nasprotujoče si vesti o izgnanca — London misli, da ie utonil v Črnem morju, Pariz poroča, da je v Carigradu, Moskva pa trdi, da ni zapustil sovjetskega ozemlja Narodni železničarji za prometne reforme Interesantne izjave predsednika UJNŽB o aktualnih prometnih in personalnih vprašanjih Beograd, 4. februarja, r. predsednik Udru ženja narodnih železničarjev uačelnik Milan Jojid, .je dal novinarjem o aktualnih pro metnih in personalnih vprašanjih naših že l-eznic naslednje izjave: «Da se premoste sedanje prometne ovire v izredno težki zimi. je treba, da sta ves železniški aparat in vsa tehnična oren niza eija na višku. Potrebni pa so tudi nenavad no veliki napori železniških uslužbencev, nji hovo požrtvovanje in zavest vzvižene nalo ge ki jo vršijo. Neumesten je očitek, da železničarji ne kažejo dovolj dobre volje v kritičnih prometnih položajih Kakor je točno, da potrošijo stroji pozimi 50 % več kuriva. da lahko vzdržujejo promet ravno tako ie razumljivo, da mora tudi osobje napeti vse svoie sile Ugotoviti je pri tem treba, da ■mamo mi mnogo manj osobja kakor pa n. pr. nemške železnice. ki veljajo za vzor popolnega železniškega aparata in ро[ю1пе službe. Naši ljudje so mnogo bolj obremenjeni e službo, čeprav razpolagamo z mnogo manjšimi tehničnimi instalacijami, kakor pa so železniški uslužbenci v Nemčiji. Železniško osobje je povsod boljše plačano, nego ostali državni uslužbenci. progovnemu oeobju je bila tudi sicer res priznana nekoliko večja nagrada n«go drugim uslužbencem, toda glede na njegovo naporno delo je to absolutno nezadostno. L. 1923 je bil sestavljen načrt zakona o prometnem osobju k' pa ga ie tedania sekcija zakonodajnega odbora odklonila. Železničarjem so bile priznane nagrade, ki nikakor ne odgovarjajo njihovim naporom in ki ne zadoščajo za njihovo eksistenco. V pri-mpru s kupno vrednostjo dinarja, prejemajo niži uslužbenci komaj 70 do 90 % svojih oredvojnih prejemkov, uslužbenci srednjih ooložajpv pa komaj 50 do 60 % V Nemčiji so bili uslužbenci železnic že pred vojno bol.iše plačani nego naši. Sedaj pa prejemajo nižji uslužbenci v Nemčiji 15 do 26 % več kakor pred vojno, srednji uslužbenci 6 do 20 % in samo višji uslužbenci imajo nekoliko manjše prejemke kakor pred vojno. Novo skupščinsko poslopje Zagreb, 4 febr. č. Današnji «Slobodni Glas» poroča is Beograda, da se v vladi poučuje vprašanje čim hitrejše dovTŠitve že pred vojno započete nove skupščinske zgradbe. Zgradba bo v notranjosti teme» ljito preurejena, ker se mislita uvesti dva doma, in bo velika dvorana služila za par« lament, manjša pa za senat Vsa dela bodo poverjena samo domačim podjetjem. Davčne uprave v Gornji Radgoni, Ljutomeru in Višnji gori ostanejo Beograd, 4. februarja p. Minister financ je izdal odlok, po katerem se osnujejo davčne uprave v Gornji Radgoni. Višnji gori in v Ljutomeru, za obseg dosedanjih davčnih uradov, ki so bili po prvotnem načrtu ukinjeni. Pogreb Arnošta Grunda Zagreb, 4 februarja n. Danes popoldne ob ool 4 je bil svečan pogreb velikega kom ka zagrebške opere Arnošta Orunda Posreba se je udeležila ogromna množ;ca občinstva Na erob je bilo položenih mnogo vencev Po govorih ravnatelja drame 'n zastopnika g'edalištoh igralcev je gledališki zbor zapel »Čuj nas Gospodine«. zatem pa je godba zaigrala češko himno »Kje dom ]e moj«. Prejemki železniškega osobja in železnic bi bili pri пае iabko povečani s tem. S" C Ce* dan le bilo Izredno ler*o in solnčno vrem«* Bii!o ie се'о prav toplo Živo srebro se ie na solncu v termometru dvignilo na 4- 22® torei se ie v teku 7 ur termometer dvignil kar za 50 stopinj, kar Je naravnost abnormalen Doiav Zvečer ob 16 30 pa Je termometer že padel na — 15" Celziia Tud' danes ie bil v Kočevju izredno hud mraz. Strupen mraz na Posavju Z Ježice nam Poročajo: Pri nas na Posavju ie mraz da vse šknplje V bližini Save. na prostem kaže toplomer zjutraj —iu* C kar ne Pomnijo niti naistarejši naši očetje Višek ie mraz dosegel na Sveč-nico. ko nam ie pr ša v goste tudi mrzla burja Vsak ie nairaie sede, za toplo pečjo ■n gledal skozi okno kako pleše sneg z ne-uznano predpustno princeso Sava ie slična že sibirskim rekam. Spremenila ie docela svojo sliko Več metrov od obrežia Prot sredini ie zamrznila Po sredi pa plavajo vel ki ledeni kosi. ki se ustavljajo in gromadijo in ob sip nah na-pravljaio cele otoke. Ponekod pa posta-ia.io popolnoma fiordoni podobna >brezia Čolni za regulacijo Save so docela za-mrzli. Naše mlekarice se najbolj jezijo. Ker morajo po d-»lgi poti prodaeatl zamrzlo mleko k; ie hudo nerodno za merjenje in jim. kakor pravijo, tako prodajanje ne »nese* Tudi poljske m gozdne živa'ice so vredne usmiljenja, zmrzuieic oo zameden h kotičkih Odvzeta iim le skoro vsa hrana, zato se približujejo hišam ter pob njo ledene kuhinjske odpadke J« Izvabil tz rorke sobe vabljivi smuk. K nesreči io odšli bal v kraje, kjer i« doma buria. Z Jutranjim vlakom na Svečnico ю se odpdtiaii v Borovnico, od tam odšli na Pokoj išče ter čez Bloke na Velike Lašče ün&mu so zmrznil uhlji, druxemu nos. večin na prsti. Tako ie vsa družba silno trpela Nekemu Hubllanskemu lovcu, ki Je M krm.t jerebice, ie zmrznila noga. Med pohodom je še! mimo potoka, kjer je pogledal sa divjimi racami. Pri tem sc mu ie vdrl led in stopil le precej globoko v vodo Skorn mu le pnmrznll na nogo in so mu Ka morali zrezati z nje. Bilo ie zadnja dva praznika še več drugih manjših in večjih nezgod da niti ne govorimo o ozeblinah, na katerih trpe ljudje na dc&eH in razni delavci na prostem. Strašno trpljenje divjačine Prav posebno hudo crpe živali. V Kokri so pobrali več srn. ki so kar Poležale po snecu. Ko so iih prinesli k hišam, se mso nič bale in piie ponudeno jim mleko. Dva lovca, ki sta šla te dni v svoie lovišče v polhovgrajsko hribovje, sta našla ob poti zinrzlo šojo Visela ie prmrznjena za no-žice na veii grma Naibrže ie ponoči onemogla. se naslonila in primrzn la s krem-peljci Se bo i čudno ie da propadajo ptči. ki iih smatramo za najbolj odporne in imajo v nemščini celo ime po ledu Ob Potoku sta lovca videla čeoeti vodomca Ko sta se mu približala. Je skušal odleteti. a ni več mogel Padel ie v sneg rn obležai. Ko sta га pobrala, ie bil v zadnj h zd.hliajih. Bi! ie popolnoma sestradan Od Doliske divjačine bo razen zajcev najbrže vse Poginilo O jerebicah pripovedujejo da iih ie mnogo uničila zadnja buria Lovec, ki jih ie šel krmit, ie imel s seboj ptičarla Pes ie obstal sredi snega in zavohal lerebice Lovec Jih ie iskal, a ni iih našel Bilo mu ie takoi Jasno da so se zarile v snez kjer iih ie zamedia burja Ker ie do vrhu snesa zmrznjena skorja so gotovo poginile Mnozo ierebic vidilo ob železniških ororah ki se prav nč ne zmenijo za ropot mimo vozečih vlakov Prav tako brezbrižne so tudi druge ptice. Na krmišča Drihaiaio tudi drugače zelo boieče gozdne Ptice Pobirajo hrano in se prav nič ne boie ljudi Huda prede vsem vodnim pticam. Na morju razsaja buria in mnoge Ptice so bile prisiljene od eteti na druga vodovja, ki pa so tudi po več ni zamrznila Tako ie Poledenela Išca kier ie vedm dost, vodnih ptic in tudi ob bregovih Liublianice ie debel led Krka že od I 1891 ni bila tako zamrzniena kakor letos Divje rac«» ;n druge vodne Dtice morajo zapuščati svoja skrivališča Ponirki. ki so drugače zelo živahni in se neprestano potapljajo, so se danes ziutrai crei v Ljubljanici na medlem zimskem solncu Ce voda zamrzne tudi v sredini, bodo tudi oof Pornil Vodne ko-koikc so vse premražeee in ooamotde plavalo io zaman iičejo skromne brane, kajti tudi žuželke so ah pospaie. zmrznile aü oa se skrile oa dno Mraz ki ie prestopi svojo skrajno, našim krajem neprimerno nizko mero. bo zapustil v prirodi stra&n« posledice Dolžnost 4udi Je. da pomagajo gladujočim bitjem io iih vsaj nekai rešijo pred strašnem poginom Pri tei priliki bodi pripomnjeno. da m dobro potresati brane Po snegu. ker se na-vzame mokrote in se skisa. Taka hrana Povzroča pri pticah drisko Ptičjo hrano je položiti na take kraje, kjer Je vsaj nekoliko zavarovana pred mokroto. Kako je bilo leta 1893.__ Stari Ljubljančani prav dobro pomnijo hudo zimo Ia ie vladala leta 1893. Začelo Je z novim letom siino snežiti Padel Je visok snei tn celo v Trstu so imeli pol metra snega Razsajaia Je na Krasu silovita buria ki ie nanašala do vseh zasekah in soteskah о&тотпе množine snega. Bili so taki zameti, da je bii ždeznšk promet za tri dni popolnoma ustavljen na vseh kratkih progah Burja ie žvižgala svoje melodije in Tržačanom podila snežinke tako v oči da se sploh mso mogii na ulici orijentirati Po vsei Sloveniji in na Krasu le vladal strahovit mraz Reke so zamrznile. V Liubljani ie zamrzni plin tei Je bilo mesto dva dni brez razsvetljave Odpovedati so morali celo gledališke predstave Takrat Je zamrznila tudi Liubljanica od sedanjega Zmajskega mosta tia doii do Šentpeterske-га. Od Vrhnike sem Da so se valile težke ledene plasti Promet ie v mestu popol-noma počival Sava ie na več krajih zamrznila. Sava le Pri Zagorju popolnoma zamrznila in so ljudje z vozovi vozili kar čez led Močno pa je zaledenela tudi od Zidanega mosta do Krškega. Ledeni skladi so Pozneie Diavair nizdol in ogražall mnoge mostove. Ledene ploskve so se ponekod nagrmadile kat do 6 m visoko. Silovit mraz ie tega leta traja' ves mesec Januar do srede februarja Vremenski prerok Falb Je napovedal, da bo sredi februaria nastopila izredno kritična zima »Slovenski Narod, le 13 februaria obiavil zanmvo dnevno notico, ki pravi: Falbov kritični dan vendarle nI izostal Včerai zvečer ravno ko se Je vršila Sokolova maškerada smo imeli pravi vremenski predoust Med gromom in Ы skom ie začelo snežiti in ie padlo do lutra precei snega Kake silen mraz Je bil leta 1893.. priča tudi dejstvo, da ie sredi januarja popolnoma zamrznil Periönikov stap Kronika iz I. 1893 omenja dalje, da je bil podoben hud mraz tudi 1. 1848. in najhujši L 1775. v Ljubljani. da se kontur* zaključi in da radi BkvMaci* i« kakih 10 milijonov traja v nedogled Kar se pa tiče kazenske preiskave proti krivcem poloma io kornkurza »Slavenske banke«. Je pričela, toda strokovnjaki so morali ustaviti pregled knjig, ker sodiSče v Zagrebu ni hnelo možnosti, da ga dovril Ce se državna oblast ni pobrigala, da dožene krivce, se vendar od konkurzne mase ne more zahtevati, da v to svrho daje predujme Dr. Kovačevič zaključuje, da se bo nav-zflc termi konkurz »Slavenske banke« za upnike mnogo ugodnejše končal, nego katerikoli dosedanji bančni konkurz. • Polemika med »odprtim pismom« tn konkurz nim upraviteljem Je tudi za širšo javnost Jako zanimiva, za upnike Slavenske banke« pa po najem mnenju vsebuje opas-nost, da se bo konkurz nadaljeval... Polemika o konkurzu Slavenske banke Očitki proti konkurzni upravi v »Jugoslovenskem Lloydu« ln odgovor konkurznsga iroravitel'a dr. Kovačevrča v zagrebških Ustih. Meinarnrfn- Ь^Т) I. „ ■ ... ,1 UCIIC KummsNc оаоаике Lisice prihajajo mudami Sploh je davi Izostal OSE iz Beoarada Kakor nam poročajo, ie ekspres-ni vlak Carigrad - Pariz privozii samo do Vmkovcev nakar so tam garnituro zadrža. e. ker ni blo nobenih potnikov SOE iz Milana ie imel 470 minut zamude ter je prispel v Liub'iano mesto ob 0 30 ponoči šele ob 9.10 dopoldne Jutranji monakovski br-zoviak z Jesenic ie imel 180 minut zamude Na glavni kolodvor fe privozii šele ob 11 30 dopoldne Tržaišk; brzovlak proti Dunaju se Je zakesnil za 65 minut. Jutranji brzovlak Iz Beograda ie beleži' 240 minut zamude ter ie prispel v Ljubljano ob 12.30 mesto ob 8 zjutraj. Železničarji vrše svojo naporno službo z največio požrtvovalnostjo Med njimi ie sedai Dotnehala zavratna hrina Neprestano so izpostavljeni silnemu mrazu Mala železniška nesreča na Jesenicah KVub silnemu mrazu prometna kronika ne belež nikakih večjih nesreč Z Jesenic Je bilo danes dopoldne iavljeno le manjše Iztiri en je k Da ni povzročilo nikake materialne škode niti ni bilo nikake poškodbe Na prozi med Žirovnico in Javorn kom Je na enem mestu zarad, hudega mraza popokala tračnica. Ko ie iutn-nii liublianski potn ški vlak vozil Iz 2 rovnice proti Jesenicam. sta ob 9 dopo'dne izt rila dva potnika vagona sredi iramiture Vlak se je mora! ustaviti Potniki so iz zadnjih vagonov prestopil; v sprednje, na kar je vlak nada'Jeval vožnio proti Jesenicam. Z Jesenic pozvani delavci so v eni uri oba iztirjena vagona spravili zopet na tir ter odstranili vse prometne ovire. Zato so imeli vsi dopoldanski goreniski vlaki večje zamude Zastoj industrije v Kranju h gorenjske metropole nam poročajo: Mraz še vedno traja, dasi je od nedelje za malenkost odnehal. V zgodnjih Jutranjih orah Je kazal termometer v kokrskem pred-mestfu октог —30 C. Vremenska Staniča na dvorišču gimnazije v zatišju okrog 5. ure —26 C. ob 8. zjutraj —25 C. Tudi danes v ponedeljek dopoldne so ostale vse tri elektrarne brez obratovanja Kakor smo že v »Ponedeljku« poročali, je Vokra zamrznila do dna. da sploh ni vode In da počivata že nekaj časa Mayerjeva kl oskrbufe mesto г elektriko ter elektrarna v Pollakov! usnja mi Ma!dičeva elektrarna ob savskem kanaln le dopoldne tudi prenehala z ooratovaniem. ker le Sava na-p»avfla v kan a hi veNke množine snega fn fedn, da so morali, odpreti vse zatvornlce, Sava popolnoma zamrznila pri Zagorju O mrazu v dolnji zasavski kotlini pa nam poročaio iz Zagorja: Take zime kakor ie letošnja že n, b ilo od leta 1895 Takrat ie Sava zamrznila od prve čuvain ce Dri Zagorju do Postaie Liudje so 8 dni vozili vozove čez Savo ker ie vožnja z brodom bila ustavljena Tudi v nedeljo fe Sava zamrznila in ie vožnia z brodom oosestnika Grabneria ustavljena Občinstvo iz polšni-ške tbčne se mora posluževati prehoda čez šklendrovski most Nekateri delavci so hoteli v ponedeljek ziutrai prekoračiti zamrzlo Savo vendar so na opozorilo nekega moža opusti! namero Med ljudstvom ie utrjena vera: šel;- tedaj, ko se poda lisica čez zamrzlo Savo ie led dosti močan za prehod Mudi Mraza smo imeli v nr-delio na zazorski postaji —28" C. drugod oa od —24® do —26" C. Tudi v Celju — 30 stopinj mraza Letošnji mraz ie dosegeii menda tudi v Celiu v nedelio svoio skrajne stopinjo V mestu ie kazal top omer danes v ponedeljek. dopoldne —25® C v bližnji celjsk okolici na prostem pa celo —ЗП° C 2e na Svečnico in v nedelio ie nosila Savinja na svoiih valovih znatne kol čne ledu Danes ziutrai pa so Ceiiani doživeli Presenečenje, kakor ga. razen starejših ljud. doslei še niso. Savinja ie namreč prtko cele struge zamrznila in ie znaša'a debelina !edu nad I dm V zzorniem toku Savinje, koncem mestnoza parka nad mestom so se velike ledene plošče zajezile druza vrh druce z debelimi robovi navzgor da izgleda tam-kaištrti de! struze kakor m niiaturna slika iz arktičnih pokraj'n z vsakovrstno ob'i-kovanimi ledenimi zorami Opoldne je bilo na Savinii Pod kapucinsk m mostom vse živo drsajoče se m'ad'ne ki si ie upala od brega prav na sredino struge. Dasi ie mraz danes občutno odnehal, ie beležil toplomer Se vedno —25® C mraza V nedelio ie na poti v mesto neka mle-karica domala zmrznila da le niso slučaj, no naši za njo idoči vaščani Pe'hla le mleko v mesto pa je na poti od mraza omaiga'a m se z?rud:la v snez pol ее ceste Silno trpe zaradi mraza tudi pt'ce U«m:-'ieni liudie iim sicer na Posameznih kraiih potresaio različno Pčo toda vsem to ne zadostuie Našli so že več zmrznlenih ptic. ki sta jih končala e!ad in mraz. Žrtve mraza Prav pošteno so lo zadnja dva prazn®ka izkupili nekateri ljubljanski smučarji. Ы jih Zagrebški »Jugoslovenski Lloyd« je I. t. m objavil odprto pismo nekaterih vlagateljev »Slavenske banke« na ministra pravde dr Srskiča. v katerem se bavi s poročilom o sestanku upnikov »Slavenske banke« v Ljubljani Vlagatelji sprašujejo, kako Je mogoče. da se s konkurzno maso tako postopa. Stroški konkurznega postopanja so ogromni in bodo še večji, ako se ne storijo koraki, da se konkurz čim preje ne likvidira tako, da se bo imelo pred očmi interese upnikov, ne pa onih. ki so konkurz zakrivili ali pa onih, ki na konkurzu bajeslovno zaslužijo. Odprto pismo trdi, da je v Slavenski banki propadlo okrog 280 milijonov premoženja. od katerih odpade 120 milijonov na upnike Po sedanjih obračunih pa znašajo ak. tiva v najboljšem slučaju 37 miliionov. to je slabo tretjino upniških terjatev, ki bi pa po v Ljubljani predloženi kalkulaciji ne dobili menda samo polvico tega. ker bodo vse ostalo pojedli stroški konkurznega postopanja. Med dosedanjimi stroški konkurza navaja odprto pismo: Pred otvoritvijo konkurza je bi! odvetnik dr Aleksander Horvat sekvester »Slavenske banke« in so znašali stroški okrog 500 tisoč dinarjev Od 19 maja 1927 do 9. maja 1928 je bil dr. A'eksander Horvat konkurzni upravitelj in je za ta čas dobil na račun nagrade za svoje delo 1.448.157 Din. njegovim dedičem pa je bila odobrena še naknadna nagrada 150.000 Din To ie bila samo nagrada za delo. koliki so pa bil pravni, potni in drugi stroški, interesenti še ne vedo. Od 9. maja naprej je 9 mesecev konkurzni upravitelj odvetnik Ivica Kovačevič in po poročiJu načelnika upn škeea odbora se mu ima za njegovo dosedanje delo izplačati okoli en milijon dinarjev Razen tega ima konkurzni upravitelj dob ti za prodajo palače v Beogradu še posebno nagrado 300.000 Din Upniškemu odboru se ima za njegovo delo n seje izplačati okoli 450.000 Din Čeprav je konkurzni upravitelj advokat ter ie v upniškem odboru še pet advokatov, ki prejemajo za svoje delo nagrade, znašajo dosedanji pravdni stroški okoli 800.000 Din. Ko-liki so takozvani efektivni stroSki, interesenti še ne vedo. za bodoči semester konkurznega postopanja pa je določeno še okoli 61ЮШ) Din Doslej torej znašajo konkurzni stroški »Slavenske banke« ki so že znani, nad 5 in pol milijona Din. po proračunu dr. Romana Ravniharia za na-daljnih 9 pollet j pa bi znašalj kakih 5.400.000 Din skupno torej okoli l| milijonov Din. Koliko pa bodo stale dobljene In izgubljene pravde, se danes бе ne more izraziti v številkah. Iz vsega tega zaključuje »Jugosl. Lloyd«, da bi od vseh realiziranih aktiv Slavenske banke odpadla cela tretjina na konkurzne strcSke. »J. LI.« se Izreka proti temu. da se sprejme ponudba zadnjega upravnega odbora za !ikv;dacijo. češ prvič ta ponudba še n! službeno predložena, drugič pa se nai raie upravni odbor pris'li. da da več пего bi v prostovoljni poravnavi plačal. Prisili pa se naj na ta način, da se nadaljuje kazensko postopanje proti krivcem konkurza, ki Je pričelo ! 1926 a je zastalo. Odgovor konkurznega upravitelja Konkurzni upravitelj Ivica Kovačevič odgovarja v zagrebških listih s pojasnilom, v katerem uvodoma naglaša. da ie »odiprto pismo« anonimno in da navajajoč izmišljene podatke hoče zavesti Javnost in ministra pravde v zmoto Dr. Kovačevič ugotavlja, da во po računu strokovnjakov aktiva »Slavenske banke« znašala okroglo 112 milijonov, pasiva pa 209.7 milijonov Zgoraj navedena aktiva pa so deloma le računska Tako se n. pr nekretnine niso dale po proceni realizirati. V računih so navedene s 16.942.560 Din, a prodane so bile za НИ miiijonov. Zelo težko ie tudi z raznimi dolžniki. Jugoslovenska industrijska banka in »Sardina« v Splitu eta dolgovali blizu 11 milijonov dinarjev. a pri realizaciji smo jedva prejeli 8,600.000 Din. Industrijsko trgovsko d. d. je dolgovalo 6.803.860 Din (samo podjetje kot tako), dočim emo objekte prodali za 2 milijona dinarjev. Dolg železnega rudnika in livarne Topusko snaäa 13 miliionov 974.509 Din, г realizacijo pa bo I štabu. Med vojno je bil jteneral-major dobljeno skupno 2 milijona dinarjev. Dolg v Brnu. kasneje pa je bil povišan v pod-žitnega zavoda v Ljubljani тааба 8.177-348.77 | maršala. Tudi pod avstrijskim režimom Nova era na Češkoslovaškem И. Praga, dne 4. februarja. Ravnokar izvršena deinisija predsednika Viade dr. Švehle ne pomeni prav za prav nikake spremembe v pouličnem kurzu ali spremeinoe koalicijske baze m politike. Nova era se najav ba samo v osebi ministrskega predsednika Udržala. Stanje, ki ga je povzročala dolgotrajna Do ezen Svehie. nikakor ni moglo trajati dalje. Ne samo v opoz;ci]i. marveč tudi v vladni koaliciji so se slišati čim dalje siinejši glasovi nezadovobstva i režimom msgr. Sramka. Njegovo gesio je büo: tZme-nimo se. da se potem sporazumemo.» Tako so akti ostalajali doige mesece nerešeni in ves državnj ustroj je pešal in trpe! nad tem polovičarskim principom. Parlamenta ni bik) mogoče se-zvati, dasi je bila koalicija trdna in njen položaj po občmskih in deželnih vo-litvali neomajan. Bilo je naravnost potrebno, napraviti konec temu brezvladiu in to uslugo je napravil državi sam Svehla s tem, da je zastopnikom svoje stranke izjavil, da je pripravljen odstopiti, ako se najde rešitev, ki bo jamčila da država s spremembo samo pridobi. V nasprotstvu s Sramkovim gesiom je bil Svehlov princip od početka republike: «Vse za državo in v ir.teresu države.» Listi pišejo o spremembi popolnoma mirno. Ugotavljajo, da ne pomeni nič drugega nego začasni odhod Svehov, ki je bil v dosedanjem položaju neizogibno nujen. Dr. Kramaf pravi v «Narodnih listih», da je Švehla podal ostavko. ko se je uveril. da bo stara Koalicija še dalje obstajala. Ta koaiic ja pa je odločena, da svoj program razširi in poglobi ter utrdi svoj položaj. Doktor Kramaf — kar je posebno značilno — se poslavlja od Svetile zelo toplo: «Res. da sedaj ne bo več predsednik, ali za nas. za koalicijo to ostane še naprej; trn se ž njim ne raz-idemo. Verujemo in upamo, da bo sko-ro okreval in da bomo zopet skupaj delali.» Tudi druga glasila se izražajo s spoštovanjem do Svehie. do njegovega dela in do njegovega velikega pomena za čsl. državo. Od tega priznanja odpada mnogo tudi na novega ministrskega predsednika Frančiška Udržala. o katerem pravijo listi soglasno, da nima neprijateljev in da je pnbubben na vseh straneh tn pri vseh strankah. Predsednik Udržal ohrani portfej ministra narodne obrane. Njegov zastopnik v ministrstvu bo dosedanji generalni inšpektor armade, general Podhaj-sky. Do tega imenovanja je prišlo na izrečno željo ministrskega predsednika Udržala, ki ne gleda na to. da Podhaj-sky ni legijonar, marveč upošteva samo njegovo mirno odločnost in strogo objektivnost. General Podhajsky je bivši avstrijski aktivni častnik. Izšel je iz kadetske šoie v Košicah in je služil že kot mlad častnik pri generalnem Din. a veliko vprašanje je, ali bo mogoče v koriet konkurzne mase sploh kaj realizirati »Vinea« d. d. v Ljubljani je dolgovala в milijonov 793.810 Din. a še vedno ni sigurno se je baje vedno izkazal za dobrega Čeha. Po povratku se ie takoj javil v čsL armado in ie bi! najprej deželni komandant v Brnu. odkoder je prešel v mi- ali bomo rešili i milijon dinarjev. Terjatve nistrstvo narodne obrane, kjer ie bil konkurzne maee Slavenske banke proti kri- končno imenovan generalnim inspek- ževski industriji v Kriievcib pri Ljutomeru torjem čsl. vojske. v znesku 6393.676.98 Din во bile poplačane Jasno je. da je tudi današnte stanje i prodajo posesti žele s i milijonom dinar- kljub imenovanju aktivnega predsedni- jcv. Terjatve proti Transformatorju v Ljub- ka vlade samo provizorij. Parlament bo ljam Od blizu milijona dinarjev so bile po- sklican sicer na 12. februaria vendar ravnane s 450 000 Din, terjatve pri Aloma ni gotovo, koliko časa bo ostala koali- Сотрапу v znesku 2 milijona pa so bile po- cija trdna z ozirom na negotov po ožaj ravnane s prodajo podjetja za 150.000 Din v slovaških klerikalcev. Hlinkova stran- gotovmi. Navesti moram 5e to, da so v »last ka je zelo prizadeta po Tukovi aferi nino« spadali tudi razni efekti v vrednosti ter je notranje popolnoma oslabljena. 6o milijonov dinarjev, ki so jih strokov- Nekateri njeni pristaši gredo s Tuko in njaki oren ili s ca 41 milijoni dinarjev. Toda Z madžaroni. drugi Da zopet zelo ostro med temi efekti so se v polni nominalni | nastonajo proti vsemu početju madča- vrednosti nahajale tudi delnice Koranita, To puška, Žitnega zavoda, ki so bile že tedaj brez vsake vrrodnega gleda» lišča, ki je nosil črno prevlečeno blazini» со z redom sv. Save. Na voz s krsto .ie bi! položen ogromen venec Udruženja gleda» liških igralcev. Za krsto je stopala vsa po« trta vdova ga. Fana z mladima hčerkama Miciko in Metko ter sorodniki. Takoj za njimi so korakali zastopniki uprave Na» rodnega gledališča z g. O. Župančičem r.a čelu. Sledili so zastopniki Pen«khrba in Društva slovenskih književnikov, člani Na« rodnega gledališča, pokojnikovi znanci in prijatelji, člani Naruilriega gledališča ter številne dame. Žalni sprevod se je razvfl po Wolfovi ulici čez Marijin trg po Miklošičevi cesti, Ko« m en.skega ulici in dalje čez trg Tabor do kapelice v Prisojni ulici, kier se .ie sere* vod ustavil m je operni zbor zapel pokoj» niku v poslednjo slovo: «Človek glej, do« gnan je svoje». Žalni sprevod se je nato po« mikal pr» Kette»Murnovi cesti naprej proti sv. Križu, kjer so položili krsto v sveže izkopan grob ob desnem vogahi doma m rt» vih. Ko so padle na krsto prve grude, je globoko gin j en izprpgovoril upravnik Na« rodnega gledališča in tovariš pokojnika pesnik Oton Župančič naslednje poslovilo: — Slovenski književniki se poslavljajo od svojega tovariša, ki je na višku svoje tvornosti izoblikoval umetnine., ki bodo za» radi svoje originalnosti in pristnosti ostale v naši knjigi. Narodno gledališče žaluje za svojim režiserjem, bivšim tajnikom in ne« kaj časa umetniškim vodjo drame. Milan Pugelj je bil eden tistih redkih med nami, ki spoštujejo in ljubijo slovensko besedo, eden tistih, še redkejših, ki imaio t enak sluh za njen zvok in izrazitost. Or je ve» del. da je drama poezija in poezija bese« da: Beseda pa je odkriti in točni izraz č!o« vekove notranjosti. To besedo je iskal zä» se, moistril jo je s svojim peresom, zato j;a ne bo pozabila njegova književnost. To besedo ie izvabljal iz gledaliških igralcev, ker je hotel, da bi žarela iz nje na našem odru slovenska duša čim čistejša Zalo mu gre tudi hvala vseh gledaliških ljudi! Pri slabostih in krčili je naravna »Franc ■Tosef« grentica najprijetneje domače zdra- j vilo, Id zmanjša vse neprijetne bolečine. Do- i pisi znamenitih ženskih zdravnikov nam pri- j čnjo ао$ка nrepas INFLUCNCA Leciterrin' 1л 0j»S:u5je гсковт».!»в<>кп :от }* i »bo г o« *rwJ«tT< I797-» V:*r»Sa)t» »d okrajnega sodišča v Gornji Radgoni k okrajnemu sodišču v Kranju. * Promocija. Na zagrebški univerzi Je bil g. Oskar Reja, asistent in upravnik meteorološkega zavoda v LJubljani protnoviran га doktorja fi'ozofiie. Čestitamo! * Osebne vesti s pošte, Postavljeni so: sa pogodbene poštarje An t. Pelikan v Vra-ääineu Stefan Vugrinec v Bogoini ia Ludo-vik Horvat v Rankovcih; га dnevnlčarje Iv. Zalokar ca Jesenicah na Gorenjskem, Konrad Ma'< v Mariboru 1 in Josip Kobilica pri Ш ter t t. sekc'ji v Ljubljani. Premeščeni »o: pb. ur. U-3 Olga Gavrilovič 1« Slovenske Bistrice ва Ljubljano L Ju?v.*a Maru-Slč z Ljubljane i v Podnan. Fr. Tur* Iz Laškega na Ljubljano 1 in Danica Koba! г Maribora 1 ca Ljubljano 1; pb. ur. 11-4 Ljudi.1!- štirr.ee iz Tešanja (Sarajevo) v Siovenj-#radec, Vladimir Šenk г Maribora ! v Zg. Sv Kungeto in Marija Klatzer rz Mežice na Ljubljano 1: pb. иг !I-5 Ciril Kiferle iz Kra-h ja na Jesenice-Fužine in Ivan Puč1 iz Gu-gtanja na Ljubljano !; kond Ш-3 Josip Pav. Hin z Maribora 2 v Ptujsko goro: telefonist-ke Ш-3 Jo-sipina Ferjančič lz Brezna v Me. Йсо, Jožica Což iz Št Пја v Slovenskih go-ricah na Maribor 2. Nežika Anderlič iz Lo-Ia na Ljubljano 1. in Erna Korenini iz Zg Sv. Kurgote na Maribor 1; pripravnica Ш.4 Ljudmila Schweiger iz Kozjega na Ljubljano 5; zvan. 3. skup. Iv Arhar z Ljubljane 2 aa Ljubljano 1: pogodb pošt. Julka Belina lz Vurberga pri Ptuju v Ranino pri Sevnici in Amalija Gril iz Planine pri Sevnici v Vur-berg pri Ptuju ter dnevničarka Marija Zim-mer! iz Dolenje Lendave v Guštanj. — Umr. Ii so: zvaničnika i. skup Ant Kos v Mutl tn Martin Lah na Jesenicah-Fužine. zvanič-sik 2 skupine Jos Ceh pri III. ter t. t sek-cijl v Ljubljani ln zvamčnik 3. skup. Marko Serfcec v Brežicah. — Prestanek službe: pb: ur H-3 KarSota Korak v Murski Soboti {e odpuščena. * V ministrstvu га socijalno politiko se Je sr zadnjih dneh izvršila mala personalna iz-prememba. Za šefa kabineta »e določen dr. Baton, doslej šef izseljeniškega oddelka, dosedanji šel kabineta. Galla, pa ie prevzel zopet svoje prejšnje mesto v oddelku za državno statistiko. * Ples kraljeve garde. V Oardijskem domu r.a Topčideru se je v soboto zvečer vr. šil gah-ples kraljeve garde. Okoli 22. sta ples počastila s svojo navzočnostjo tudi kralj in kraljica. Celokupni orkester garde ju |e pozdravil z državno himno. Takoj nato se Je pričel koncertni de!, na katerem so sodelovali popolni orkester garde, prvaka beograjske opere Žaludova in Marij Šimenc ter baiet opere Nato se Je razvil animiran ples. ki Je trajal do zore. * Ameriški učenjak v DaimaeliL V Sibe-efk je prispe! šef turističnega udruženja In predsednik geografičnega instituta v New-yorku John Oliver La Gorce. Ugledni ameriški učenjak potuje v znanstvene svrhe, da prouči geografične im topografične prilike v naši državi, zlasti v Dalmaciji. O svojem potovanju bo izda! obsežno studilo. * Spominska plošča blskupu Strossmayer. Jo. Preteklo nedeljo se je v Osijeku vršilo «večano odkritje spominske plošče pokojnemu blskupu Josipu Juriju StrossmayeTju па poslopju velikega županstva. * Poroka. Poročila sta se v nedeljo v Mariboru Anton Medved, veleposestnik in trgovec, z gospodično Milko Cernovškovo tz ugledne narodne rodbine iz St. JuriJa ob južni železnici. Iskreno čestitamo! * Kemična vojna In Rdeči križ. Dr. 2lvtoo Topalovič bo priredil na prošnjo Rdečega križa vrsto predavanj v raznih mestih o »novi »Kem*čna vojna In Rdeči križ«. Prvo predavanje ie bilo prošlo nedeljo v Nišu. V bližnjih dneh pa bodo sledila predavanja v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu. * Zdravnik dr. Franc Delak se le preselil 5. t m. iz Starega trga v Rakek, kjer Izvr-lu!e svojo prakso v hiši g. M. GabTenja, gostilničarja. nasproti postaje. * Nova maloprodaja tobaka se namerava estanoviti v Žalcu Prosilci, zaščiteni z invalidski m zakotjem, naj se zaradi nadaljnlh Informacij zglasijo v pisarni krajevnega odbora v Celju najkasneje do 9. t. m. Udruže-nje vojnih invalidov. * Nov most preko Drave. Kakor poročajo it Ptuja, bodo letošnjo pomlad pri Zg. Du-pleku pričeli z zgradbo lesenega mostu pre. ko Drave. Služil bo most zlasti prebivalstvu Hajdine, Sv. Barbare, Sv. Martina. Vurber-ka. pa tudi mesta Ptuja. Stroški za nov! most so preračunani na milijon dinarjev. ' Smrtna kosa. V nedeljo je umrl v Ljub-Ijani po daljši bolezni šef oddelka pismonoS na glavni pošti v pok. In hiSni posestnik g. Anton Bučar. Pokojni je bil zelo priljubljen in čislan v uradu in v naiširšem krosu prebivalstva. Vsi. ki so ga poznali, ga bodo ohranili v najboljšem spominu. — Danes je umrl delovodja tvrdke A. Fuchs g. Karo! S e g a t i n. — V Trzinu je ugrabila smrt gospo Frančiške S m o n. posestrJco, v Vališ vasi pa g. Josipa Berdavsa. starega 82 let. — Pokojnim blag spomin, rodbinam iskreno sožalje! ф Tvrdka Louls Roessler na Dunaju pošilja v priporočenih pismih carini podvrženo blago. Uradno se razglaša, da pošilja tvrdka Louis Roessler na Dunaju v priporočenih pismih na razne naslovnike v naši državi zlato. To dela zaradi tega, da Л ni treba plačati carinskih !я puncirakiih pristojbin Poštam je naročeno, da pazijo na te pošiljke in Jih ne Izročajo naslovnikom, če niso ocarinjene, temveč Jih predlagajo pristojni carinam iški pošti v ocarinjenje. Ovitki teh pošiljk so lz debelejšega papirja in večjega obsega Zaprta so ta pisma s petimi pečati, ca katerih so jasni odtiski pečatnika omenjene tvrdke. * Prepovedani listi. ItaHjansfei list »Cor. riere Padano«, ki izhaja v Ferrari. Bogiče-vičevo delo »Le cotond Dragutin Dimitri-jevič Apis«, ki je Izšlo v Parizu, list »De!i Hiriap«, ki izhaja v Te-rrišvaru, nemški list »Die Neue Zeitung«, kl izhaja na Dunaju, so so v naši državi prepovedani. KINO IDEAL OANtS ZADNJIKRAT t Ob 4., pol 6., poi 8. m 9. uri (TAJNOST SLIKARJA WOODA) Ganljivo! Pretresljivo I KINO IDEAL * Orkan v Južni Dalmaciji. Iz Dubrovnika poročajo: Prošli petek je bil v Dubrovniku i iep solnčni dan. proti večeru pa se je nad mestom in okoiico razvil siien orkan, ki je I divjal po vsej južni Dalmaciji, ki ie ob sed-: mih zvečer dosegel vrhunec v Boki Kotor-j ski. Vihar Je podira! drevesa, odkrival stre-I he in onemogoči! vsak promet. Sele pozno j oonoči se ie orkan znatno pomiril. * Železniška nesreča v Velikem Bečkere-ku. Na kolodvoru v Velikem Bečkereku se ie prošlo soboto pripetila huda Železniška nesreča Ob priliki manevriranja ie tovorni vlak povozi! železničarja Milutina Lakiča ter mu odrezal obe nogi Pr epe i а И so ga v bolnico, a po zdravniški izjavi je malo upanja, da bi ostai pri življenju zaradi ve» like izgube krvi Ribie obe. sveže, norveško, v dro- karnah Proizvajb lekarna ARKO II Zagreb, llica ii 12 * Veliki uspehi Mercedes-Benza v Franciji in Belgiji leta 1928. Sijajno ie dirkal Caracciola in Ooetmalle-Antwerpen ter dosegel s 195 km rekordno brzino. Baron Wentzel je pa dosegel s 166 km rekord za športne vozove. Odlikoval se le zlasti v francoskih dirkah La Bauie in Boulogne. Uspehi Mercedesa vzbujajo veliko zanima-nje. Caracciola in Wentzel imata obroče Continental. 189 * Na vprašanje dobrotnikov, ki želijo podpreti invalidno družino pokojnega rudarja Antona Brečka. o katere tragediji smo pisali prejšnjo nedeljo, sporočamo, da lahko svoja darila naslovijo na stareiSega sina: Anton Breflro, tevtlM ▼ Dolskem, občina Senovo, poÄta Rajhenfcurg ob Savi. * Obleke kemično čisti, barva, ptlslra la lika tovarna JOS. REICH. * »MOULIN ROUGE« Rakek — petni torek. Iz Lmbliane e— Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander I, Je pokrovitelj III. reprezentančnega plesa slušateljev ljubljanske univerze, ki se vrši danes zvečer v Unlonu. To bo naj-večja in najelitnejša prireditev v sezoni, ffer je prebitek namenjen akademskim strokovnim knjižnicam in dobrodelnim ustanovam, bo slovenska Javnost z rekordno udeležbo dokazala, kako Ji Je na srcu prospeh naše najvišje kulturne institucije. и— Strossmayerjsva proslava яа srednjih šolah. Kakor druga leta,, se je tudi včeraj na vseh ljubljanskih šolah vršila Strossmay-erjeva proslava, rdrožena z deklamacijam! in predavanju o vladikj Strossmayerju ln njega pomenu za jugoslovenstvo. Proslava je bila preložena na državni realki, ker je Ы!а zaradi Influence do včeraj zaprta. zopet redno ordinira Telefon št. 3431 V n— Sokol L vahJ vse brate In sestre, k) bodo 9. t. m. sodelovali pri maškeradi »Pomlad v cvetju* na generalni prireditveni sestanek, ki bo danes v torek 5. t. m. Ob 20. na Taboru (pisarna) — Odbor. u— Popis davčnih zavezancev. Po novem zakonu o neposrednih davkih se mora vršiti vsako ieto popis davčnih zavezancev Vsi. kj so prejeli od mestnega magistrata ljub-lianskega popisne pole, se pozivljejo, da jih oddajo najkasneje do vštetega 16. t. m. med uradnimi urami od 8. do 14. na mestnem magistratu. Mestni trg 2-L. soba 22., mestna posvetovalnica. u— Gozdovnlkl. danes bo zopet reden sestanek. Pridite v čim večjem številu. Prišel Je čas, ko nam je treba zopet pričet! t delom za taborenje. Vodstvo rodu Je sklenilo, da bo stal tabor tudi letos nekje v zgornji savski dolini blizu «Gozda» ali Mojstrane. — Glavar. в— O vrtnicah In nflh Izboru za Ljubljano In okolico bo predava! računski nadsvetnik A Bukovec v torek 5. t. m. ob 20. na šentjakobski šoli. K splošno zanimivemu in praktičnemu predavanju vabi ljubljanska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva vse prijatelje vrtnarstva. u— Večera) gospodinjski tečaj na »Mladiki« Opozarjamo vse one. ki so prezrle prvi razpis, da je začetek prihodnjega tečaja v sredo 6. t. m. ob 17. Vpisovanje v torek in sredo. u— Kardinal Richelieu. Na splošno željo občinstva ponavlja ZKD grandijozni zgodovinski film o mogočnem francoskem ministrskem predsedniku kardinalu Richelieu v sredo 6 t. m. v prostorih kina Ideal. ZKD ponavlja ta fihn zaradi tega, da nudi mo-žnost poseta velikih kulturnih filmov tudi oni publiki, ki je v nedeljah in praznikih odsotna iz Ljubljane in s: poučnih filmov ne more ogledati, da se temu odpomore. sc bodo veliki taki f'lmi ponavljali od časa do časa tudi ob delavnikih. Film se predvaja z zgodovinsko razlago prof. Volavška ob običajnih urah to je ob 4. po! 6. po! 8. In ob 9. zvečer. Zadnja prilika torej, da si vsakdo ogleda to Izredno zanimivo filmsko de!o. и_Plenarna seja SK. Illrlie se vrši danes zvečer v igralnici kavarne Emona. и— Crno-bela reduta v Unlonu 9. t m. Edina velikomestna revija krasnih mask in toalet v Ljubljani. Po enoletnem odmoru zopet sestajahšče naiodličnejšega občinstva iz vse Slovenije. Višek plesne sezije. Volitev najlepše maske na originalen način Iz izbranih mask po žiriji voli občinstvo najlepšo Več originalnih skupin prijavljenih — Informacite. rezerviranje balkonskih sedežev. reklamacije vabi! dnevno od 17.—19 v gornj h prostorih Emone Oficiielni spre. jemi izključno od 20.30 do 21 Odbor opozarja cenjene posetnike že danes na navo-dila, ki izidejo v prihodnjih številkah «Jutra« glede zbirališča in razporeda mask, garderob blagajn in dohodov, da se izogne nepotrebnemu navalu pri vhodu. 287 U— Otroška tnaškeraJa Atene na pustno nedeljo popoldne v Kazino. Splošno zanl-manje-prrmeren otroški program. Pristop ima vsakdo s prijavnico, ki Jo izdaja pisarna Atene, Dunajska cesta la-V. u— Drobna policijska kronika. Od nedelje na ponedeljek so bi!i prijavljeni policiji na-slednji dogodki: 1 nezgoda, 2 primera fcalje-nja nočnega miru. 1 primer prekoračenja policijske ите. 1 prestopek obrtnega reda, 1 izsledeno bivališče, 4 prestopki cestnega po. Iicijskega reda in 2 prestopka avtomobilskih predpisov. Aretirane so bile 3 osebe rn sicer: Alojz P zaradi beračenja. Martin M. zaradi krošnjarenja in Ivan V. zaradi pretepa in razgrajanja v kavarni. u— Nezgoda giuhonemega V Wolfovi ulici je prišlo predsnočniim do male nezgode, čije žrtev je postal gluhonemi učenec Ivan Strekelj z Viča. Okrog 17. Je privozil po imenovani ulic! šofer E. F.. ki le zapazil tik pred vozom stopati mladega fanta. Šofer Je vozil zmerno in pravilno po desni strani ter dajal tudi svarilna znamenja s hupo. Ker pa voza ni mogel več ustaviti Je slednjič fanta podrl na tla. kjer Je ta obležal z znatnimi praskami sicer pa notranje nepoškodovan. Strekelj se je zelo prestrašil, a se je kmalu pomiril in sam nadaljeval pot proti domu. u— Na mrazu )e obležal. Ko se je vračal tiskar Viljem VlahovJč, stanujoč na Sredini 5t. 8., r nedeljo okrog 12.30 Iz mesta do- ■mor, H zagledal lefa« oa hodnike ob hiS neznanega moškega v nezavestnem stanju že napol zmrznjenega. Vlahovič Je neznanca spravi! v hišno vežo, nakar je odhitel v stanovanje ter v domnevi, da gre za zastrup-Uenje, pričel vlivati v usta neke želodčne kapljice. Mödtem Je prišel v vežo tudi službujoči stražnik Vinko Zore, ki je telefomčno pozval rešilno postajo, naj se zavzame za napo! zmrznjenega Ivana O., po poklicu čevljarskega pomočnika, kakor le bilo raz-vidno zl dokumentov, ki Jih Je ime! pri sebi Po onesveščenca je prišel kma!u rešilni voz. ki ga je odpeljal v bolnico. Kakor se ie pozneje ui&toviio. pri O. ni šlo za zastrupije-nje, marveč se ga Je le v neki gostilni preveč naiezel in nato ves omamljen od pijače obležal na cesti, kjer bi bil gotovo zmrznil, da ga ni slučajno rešil dermov ss vračajoči Vlahovič. n— Tatvina * podstrešju. Krista Ipavče. va. stanujoča na Rimski cesti št. 7., je prijavila te dni, da ji le nekdo ukradel iz podstrešja domače hiše отато znamke »An-ckersteinbaum<. vredno 1600 Din. Enako je prijavila tudi istotam stanujoča I. Koroarjeva, da ji je bila iz podstrešja ukradena vo« Jaška postelja, vredna 250 Din. Iz Maribora a— Stoletnica Josipa Dobrovskega, patriarha slovanskega jezikoslovja ie bila v nedeljo dopoldne slovesno proslavljena v čitalnici Studi'ske knjižnice. Slavnostno aka-demijo je priredilo zgodovinsko društvo. O utemeljitelju slavistične vede in velikem bti-d!te!ju češkega naroda je predava! vseuči-liščnJ profesor dr. Btrrian !z Ljubljane te? žel za svoja temeljita in znanstvena Izvajanja prisrčen aplavz številnih poslušalcev. Uvodno in zaključno besedo pa ie Imel predsednik Zgodovinskega društva, preiat g. dr. Fran Kovačič. Posebno številno so b:!i zastopani člani mariborskega češkega kluba pr! proslavi. a_ Novosti v »Ljudski knjižnici«. Čeprav se je morala minuk) ieto boriti »Ljudska knjižnica« z denarnimi težkočami. кет Je popobioma odpadla dosedanja subvencija mestne občine, se ie knjižnici vendarle po-srečilo, da si je nabavljala sproti ie vedno najboljše literarne novosti in tako Je krog čitateljev še vedno rastel V prijazni čakalnici .ie že sklenjen krog z nabitimi senzacijo nalnimi novostmi fe domače in svetovne literature. Ravno ta teden Je knjižnica dobila zopet zanimive leposlovne hi znanstvene novosti. ki bodo zanimale tako intelektualce, kot najširše kroge Opozarjamo zlasti na lanska letnika zagrebške »Nove EvTcpe< slovenske revije, ki so že prišle iz vezave, nadalje ima knjižnica Wallacea. Jack Londona Sinclairja. najnovejše dr Pivkove. Re manjka pa seveda tudi najnovejši Svejk v slovenščini, češčini in nemščini v več izvo-dih. a— Pravica Iz Orijenta. Bajeslovni Orl-Jent s vojo tisoč fn drugo nočjo bo postal za vsakega z vsemi svojimi tajnostmi pra. zen nič. ko se bo seznanil z vsem razkošjem in pravljičnostjo ter pestrostjo, ki bo oäe-ležavala reduto prvega SSK Maribor v L'n!-OBu na pustni torek Posebna vabila se ne bodo razipošliiala. a— Jugoslovensklm posestnTtom avstrijskih realltet. Naši državljani v Mariboru, ki innjo v Avstriji hiše. prirede v četrtek, dne 7. t. m ob 8. zvečer v posebni sobi hotela »Pri zamorcu< sestanek, na katerem bodo razpravljali o sredstvih, kako naj Ы Izboljšali svoj položaj v Avstriji. a— Premestitev trga, sena ta slame. Trg I sena in slsme v Mariboru, ki le bi! doslej sredi mesta na trgu Svobode, so preložil! na prostor za novo mestno šofersko hišo. Dovoz sena in slame na trg bo dovoljen samo po novo otvorjeni Tattenbachovi ulici. a— Avtobusni promet na progi Maribor-Ptuj, ki je bil zadnje dni ustavljen, je bi! z včerajšnjim dnem zopet otvorien. a— Otvoritev rednega avtobusnega pro« meta. Včerai je bi! popolnoma vpostavljen avtobusni promet na progi Marribor-Celje. Tudi v mestu vozi avtobus redno. Na progi proti Dupleku vozi avtobus do Marije Brezje. »— Omejitev prometa po Vetrinlskl ulici. Iz prometnih ozirov se prepoveduje vožnja z vsakovrstnim vozilom po Vetrinjski ulic! od Glavnega trga v smeri proti Grajskemu trgu. U porabi ian je Vetrinjske ulice po osebnih vozilih in vozilih z lahkim tovorom je dovoljeno le v smeri Grajski trg-G!avni trg. Promet v nasprotni smeri je dovoljen v tej ulici samo za dovoz hišnih potrebščin k do-tičnim hišam. Vsa vozila. vozeč3 od Glavnega trga proti Grajskemu trgu oziroma Aleksandrovi cesti morajo breziziemno upo« rabljati Tattenbachovo In Kopališko ulico, oziroma sporedne ulice nižie Kopališke ulice a— Sankanje po ulicah v mestnem pomeri j и prepovedano. Vsied sankanja po ulicah so postala zadnje dni cestišča in pota v mestu zelo polzka in ponekod za pasante že naravnost nevarna. Zlasti zadnja dva dneva je bilo več težkih nesreč. Več oseb si ie pri padcu zlomilo noge ali polomilo rebra iti so jih morali oddati v bolnici. Mariborski mestni magistrat le zato sedai strogo prepovedal vs.ko sankanje po ulicah v mestnem področju, nakar se opozarjajo posebno starši in vzgojiteli. Proti krivcem se bo postopalo v smislu kazenkih določil. a— Zdravje pa tako. V preteklem tednu Je bil po izkazu mestnega fizikata zabeležen v okolišu mestne občine mariborske med nalezliivimi boleznimi samo en primer škr-latinke. a— Avtobus obtičal v snegu. Coprav je nastopilo suho vreme in Je bil otvorjen zopet avtobusni promet v redu. je snoči obtičal na progi Maribor-Sefcica ob Dravi avtobus v snegu. Mariborska rešilna postaja mu ie prišla na pomoč ter ga rešila iz neprijetnega položaja. Škode ln nesreče pri tem nj bilo. Ob pol 12. Je avtobus zopet redno vozli. Navečji uspehill Film s spremlževan]em glasovih efektov i i I a— Mura ie zmrznila. Tudi v sever». vzhodnih obmejnih krajih ie pritisnil hud шгаг. V radenskem okraju je bilo —24 C. V Boračovi Je Mura zmrznila in ljudje sö lahko hodili čez reko. —a Nesreča člana rešilnega oddelka. Snoči se je ponesrečil g. Armin Tutta, čla® mariborskega rešilnega oddelka. Ko je ko* rakal s tovarišem po Frankopanski cesti, fe spodrsnil hs si zlomil desno nogo. Odpeljali so ga z rešilnim avtomobilom v bolnico. a— Riziko dela, V tovarni Doctor in dru« se Je ponesreči! 39 letni zidar Anton Сита^ detto. Železna piošča mu je padla na roko ln mu zmečkala prste. Na ledeni cesti se je spodrsnilo pekovskemu mojstru Planine« It Krčevine. Oba so odpeljali v bcinicOc Iz Celja ©— Članom Sresfcega gremlja trgovcev * Celju. Glede pravilnega vlaganja prijav nt dohodke za davek na pridobnino po predpisih davčnega zakona, se vsi člani Sreske= ga gremlja trgovcev v njih interesa pozivajo. naj se osebno zglasijo v tajništvu gre^ mija Celje, Kocenova ul. št. 2-1.. predms vložijo predmetno napoved. Dobili bodo vse potrebne informacije in navodila, na pod!a= gi katerih jim bo mogoče ustreči predpise® novega davčnega zakona. Da gre članora. v tem pogledu kolikor mogoče na roko. i« načelsrvo sklenilo prirediti za posamezna okrožja članske sestanke, kier se rib bo e pravilnem vlaganju davčnih napovedi ir.for» miralo. Sestanki se vršijo po sledečem načrtu: Za občine St. Jurij ob J. ž., trg ia okolica, Dramlje, Sv. Lovrenc. Kaiobje. St, Rupert nad Laškem v ponedeljek dtie 4 februarja popoldne ob 3. v gostilni pr! Jti= goslovanu v St. Juriju. Za občine: Celje okolica. Teharje, v Celju, Spodnja Hudinja v gostilni pri Vobnerju v torek dne 5. februarja ob S. zvečer. Za občine Vojnik. Dc« brna, Frankolovo, Nova cerkev. Višnja vas, Šmartno v Rožni dolini ln Skofja vas v Vojniku pri gosp. Lad. Brezovniku v torek dne 5. februarja ob 2. popoldne. Za vse občine vranskega sodneea okrala ter občini Žalec in Petrovč« v Št. Petru v Savinjski dolini, Dcberteša vas v gostilni g. Sribarja v sredo popoldne ob 3. Za občine v gornje-grajskem srezu ln sicer za Šmartno ob Pa-ki. Mozirje trg in okol ca Rečica, Kokarie se vrši sestanek v Mozirju v gostilni .Pri pošti« v četrtek dne 7. februarja ob 9 pred-poldne. Za občine: Gornjigrad. Nova Štifta, Bočna Ljubno. Luče. Solčava, se vrši sestanek v Sv. Frančišku Ksaveriju v gostilni Majcensvič in sicer dne 7. februarja ob 3. popoldne. Za vse občine v sodnem okraja Šmarje pri Jelšah v petek dne 8. februarja ob 9. predpoldne iti sicer v gostilni g» Maksa Gradta v Šmarju. Za vse občine v ! sodnem okraju Rogatec v petek drte 8. fe= j bruarja v Rogatcu ob 2 popoldne Za vsč j občine v sodnem okraju Kozie se vrši se= ji stanek v Kozjem in sicer v soboto dne 9. i februarja ob 11. predpo!dr.e v gostilni g.. I Ivana Kožeija. e— Sestanki zaradi prfdobnine, Glede se^ Stankov, ki jih je sklicalo načelstvo S*es. gremija trgovcev v Celj-u se načrt sestan-kov za člane iz vranskega sodnega okraja spremeni nastopno: Za člane iz vseh občin vranskega in sodnega okraja se bo vršil sestanek kot napovedano v redo 6. febra» ггја. toda dopoldne ob po! 9. v gostilni pri »Pihlbirtu« v Kapli občina Št. Jurij ob Ta-boru. Istega dne ob 15. se bo Pa vršil sests.. nek za člane iz obč n: Petrovče. Žalec. St Peter, št Pavel. Gotovlie in Griže v Žale«, v gostilni g. Piklna. — Načelstvo. e— Smrtna kosa. V celjski Javni bolnici Je umr! 31. januarja 28 letni delavec Antoa Resnik iz Petrovč. e— Se vedno stara pesem. Ker Glso te dni posuii ziedenelih hodnikov pred svoiimi hišami s peskom oziroma s pepelom, ie bilo včeraj ovadenih policiji kar 9 hišnih posestnikov, oziroma hišnih oskrbnikov. Zadovoljstvo v hiši le te tedaj, sito uporabila?« pražeae k«vt tvrdke \NTON F47ARINC - CFLJt e— Skoro bi zmrznila. Službujoči stražnik Je privedel v noči med četrtkom in petkom okrog 2. na stražnico popolnoma pijanega od mraza že malone otrplega 64etnega tesar ia Antona N. iz Gaberja. katerega je našel popolnoma nezavestnega ležati v snegu ob Glavni cestj. Isto popoldne so spravil! v zapor Maksa O., ki se je tako napil, da Je ob 6. obleža! sredi Prešernove ulice. Oba ljubite« Ija alkoholna sta rabila skoraj polovico dne» va, da sta »prišla k sebi«. e— Ukradena obleka. Učitelju Srečkn R. lz Šoštanja, ki se nahaja trenutno za krajšo dobo pri vojakih, je neznan tat ukradel novo kompletno civilno obleko in športno čepico v skupni vrednosti 1920 Dir«. Obenem je izginilo tudi več njegovih dokumentov. Tatu še niso izsledili pleku pričeli z zgradbo lesenega mostu pre. svoja darila naslovijo na starejšega sina: žt. 8., v nedeljo okrog 12.30 lz mesta do- zli. _latu še niso izsledili_ illl 7J • V I*** zasigurajo redo vit način življenja in dobra prehrana. Običajno IИI ^ IUI tdravo spwe m sveže orenu'enie hran°^°aibet^o;ихттшЕрап'ешvzamemo 1111 ŽREBANJE DOBITKOV 2ИЖ državne obveznice za vojno škodo 15. februai^a f. I. Dobitki so: 1 po Din 500.000,— 2 » » 250.000.— 5 » » 100.000.— 10 » » 50.000.— 20 » » 25.000.— 50 » s 10.000,— 100 » » 5.000.— Vzgube ni i • Izgube ni Od 1 do 100 komadov teh obveznic prodamo tudi na mesečne obroke Din 40*- skozi 13 mesecev Ze prvo vplačilo daje popolno pravico do celega dobitka! Bankovo kentand' >no društ«0 A. REiü i ОВУО ZAGREB Trg Kralja Tem^aira 1? Prepsdovičetf trg 5 Iz Kranja T— Preprečena požarna katastrofa v Stra* Hiču V nedeljo okrog 2. popoldne so opa* sili sosed ie znanega veleposestnika g. Ma. ♦ajca, da gori v podstrešju dvoriščnega trakta njegovega obsežnega stanovanjskega ja gospodarskega poslopja Takoj so pri« hiteli domači gasilci pod vodstvom načel» nik a g. Križnarja S snegm tn vodo so ener. gično udušiSi plamene, ki so se že resno širili po lesenem podstrešju. Ogenj, ki bi bil lahko katastrofalen za Srražišče, je bil sidušea v kaü. V istem poslopja je bilo poleg orodja in drugih gospodarskih po» trebščra okrog Ю vagonov sena. Posestvo pa se nahaja sredi vasi. ki ima večinoma s sJamo krite lesene hiše. r— Krajevni odbor Društva Rdečega križa je imei preteklo nedeljo redni občni zbor. Poročila funkcijonarjev so soglasno odobrili Društvo je med drugim poslalo z& bolgarske potresne oškodovance 5000 Din in poklonilo je za stradajoče v južnih pokrajinah naše države 2000 Dm izvoljen je bil ponovno stari upravni in nadzorni odbor Novoizvoljeni so: ga. Dorn Heller, jeva. gg dr Josip Bežek, župnik M Šker» bec ii. kmetijski nadzornik g. J. Suštič. ♦ «»»»«»»»»»t *«<<»«« »t >*»»»•hod za maske samo pri glavnem vhodu. Maskam je dovoljeno, da takoj po pregiedu lahko vstopijo v prireditvene prostore, s čimer bo gotovo vsem ustreženo. Garderobe bodo v spodnjih prostorih levo, od koder je direktni dostop v dvorano. Informacijsko in rediteljsko službo bodo opravljali grajski lakaji. Vstopnina za osebo 20 dinarjev. za maske 15 Din. Vstopnice v predprodaji na Taboru v društveni pisarni med 16. in 19., vhod nasproti vojašnice. Cestna električna železnica se bo ustavljala na dan maškerade na križišču Škofje ulice in sv. Petra cesta. 0'ede avtobusov sporočimo naknadno. grebu od zagrebške reprezentance s 7 : 0 strahovito tepena. K tej tekmi ae ie po» vrnemo. t— RazSirJen avtopromet. Avto«wd]etnik g. Kauinšk je stavil v promet nov avtobus med kolodvorom in Trbovljami ter obratno S t«n je sstrezel že!Ji potujočega občinstva. Vzpostavil bo redno zvezo med nočnim vlakom is Ljub-Уаае. ki je bil sedaj brez zveze z Trbovljami, d» to morali občani do-bro u-ro fK)d;ti peš do-evov m na vlak. Upamo, da s« bo prebivalstvo poslažilo v obilni meri t« rveze. ker bi bilo ikoda. če bi s« radi slabe frekvence morale por j e.k tirane .vožnje opustiti Voenina iz Trbovelj do kolodvora znaša samo 5 Din rz Vod pa le 3 Dia, kar je malo za 5 km dolgo proso. Iz Zagorja £— Pogreb gospe Mejak. V petek popo!» dne so truplo prerano umrle splošno pri» ljubljene soproge postajenačelnika g Me» jaka prenesli iz hiše žalosti do železniške» ga prehoda ter naložili v železniški voz. pred hišo je zaigrala železniška godba iz Zidanega mosta žaiostinko Pokojnico je odoeljal ob 17. vlak proti Ljubljani. Na svečnico se je bil izvršil ob mnogoštevilni udeležbi občinstva pogreb v St. Vidu nad Ljubljano. z_ Smrt zaslužnega moža. V nedeljo so >a položili k večnemu počitku 781etnega .ožeta Drnovška iz Vin nad Zagorjem. Po» kojnik je bH več let v občinskem zastopu v Kotredežu ter od vseh zelo spoštovan. Pred štirimi leti je obhajal zlato poroko v krogu svojih Številnih sorodnikov. Ako» ravno sta bila zakonca še čvrsta, sta tekom enega leta šle drug za drugim v grob. Bodi вгј časten spomin! Knjiga soudeležnika nesrečne Nobilove eks« pedicije dr. Bčhouoka: ,,Brodolome« Sport Športni dogodki Ugodne vremenske prilike za zimsdci šport trajajo dalje. Naši zimski športniki prav pridno uzrabljajo te ugodne razmere in se zaradi tega ne smemo čuditi, da so srediSča našega zimskega športa tudi pre» tekio nedeljo bila polna navdušenih smu» carjev. Niti hud mraz zadnjih dni jih ni oviral, da se ne bi posvetili priljubljenemu zimskemu sporni — smučanju. Preteklo nedeljo smo imeli tudi nekaj smuških tekem, in sicer v Kranjski gori za prvenstvo Siovenije, na Slijemenu pri Za» grebu za prvenstvo Hrvatske io Slavonije io za prvenstvo Zagrebškega zimskoeport» nega podsaveza m na Avan pn Beogradu. Zadnjo tekmo, ki je bila prva tekma te vrste v Srbiji, je izborno organiziralo Srb» sko planinsko društvo. Starta.lo se je v treh skupmah, tn sicer smučarji, smučarke in deca. O podrobnostih bomo še poročali Za prvenstvo Slovenije, organizirano od Smučarskega kluba Ljubljana, se je tek» movalo v kombiniranem tekmovanju, in sicer v smuškem teku m v smuških skokih. V -«luškem teku je zmaga! Stane Bervar (Smuč. klub Ljubljana) v 1:22:4 (v -.kokih je zardel tretje mesto), v smuških skokih pa Bogomir Šramei (Smuč. klub Ljubljana). Končna klasifikacija je bila: I В Šramel (644.60). 4. Hubert Oje! (583.07), 3 St. Ber» var 565.05. Prvenstvo Hrvatske in Slavonije si je priboril Mirko Dolinšek v času 1:47.19, pr» venstvo Zagrebškega zimskosportnega sa» veza pa Obadič v času 1:50.34 Pn Brezovici je moto kolesarska Ilirija priredila zanimiv Moto ski kjöring na 3 km dolgi progi. Pri solostrojih sta prišla prva na cilj Golob (Motoklub Ljubljana) » Stergar (Ilirija) v času 2:46.4. pn motorjih s prikolicami pa Maček (motokol Ilirija) » Boncelj (S oboda) v času 2:31.4 Zadnji par je dosege! najboljši čas dneva. Omeniti moramo še uspelo 3 kilometer» s ko mladinsko smuško tekmo na Bledu, ki se je ob hudem mrazu (— 19 stop.) vršila na Svečnico Prijavilo se ie 32 tekmoval» cev, med njimi 14 iz Bohinja. Tekma se je vršila v dveh skupinah Start m cilj »ta bila pri hotelu Zaka. Proga je bila gor» skega značaja, razmeroma težka m je za* htevala precej znanja in vztrajnosti Re» zultati ki so za naraščaj prav lepi, so bili naslednji; I. skupina: 1 Janko Vidic 2305, 2. Jakob Zupan 23.30. 3. Stanko Kok a! j 23.32 (vsi trije Bled) II skupma: 1. Maks Sod ja (Bohinj) 23.05. 2 Milan Kokalj (BI.) 23.40. 3. Jakob Žen (Bohinj) 23.50. Tudi drsalci niso mirovali. V Ljubljani so se dva dni vršile na krasnem drsališču Ilirije drsalne tekme, ki so dosegle svoj višek v nedeljo s konkurenco za državno prvenstvo dam in gospodov V soboto je v skupini seniorjev U razreda zmagal Iii» rijan E Wisiak (mestna številka 5. točk 129). kateremu je tik za petami sledil ta» lentirani E. Thuma (SK Reka) z isto mest» no številko in s 127 točkami. Na tretjem mestu se je plasira! Ilirijan E. Betefto. Državno prvenstvo gospodov je tudi letos odnesel inž. St Bloudek (Ilinja) mestna številka 3, 217 točk Drugi je bil Vodišek (Ilirija), tretji pa Avčin (Ilirija). Program, ki so ga morali izvajati tekmovalci, je bil olimpijski Najlepši vtis pa je brezdvom» no napravila s svojim krasnim drsanjem ga Kadrnka-.Reichmann, ki je od 216 do» segijivih točk dosegla 203 ter s svojo ele» ganco in eksaktnoetjo zadivila gledalce. — Ob rej priliki naj omenimo to, da bi bila baš pri takih prireditvah, pri katerih stav» lja mraz precejšnje zahteve na gledalce, nujno potrebna točnost. V nedeljo se je tekmovanje pričelo precej po napo veda» nem času. Pri drsalnih tekmah, ki jih je priredilo Zagrebško drsalno društvo, je g. Pavel Schwab zasedel pri seniorjih prvo mesto ter dokazal svoje visoke zmožnosti. Ker pa ima g. Schwab prepoved starta, se bo s to stvarjo še bavi! JZSS. V nogometu treba zabeležiti žalostno vest. Reprezentanca LNPa je bila v Za« Občni zbor Medklubskega odbora v Mariboru. Pred dnevi se je vršil v Mari» boru občni zbor Medklubskega odbora LNPa, za katerega je v mariborskih šport» nih krogih vladJo veliko zanimanje. Obč» ni zbor je bil vzorna manifestacija soli» darnosti mariborskih klubov, ki so v raz» merju 5 : 1 izrazili zaupanje bivšemu od» boru, ki je nespremenjen prevzel posle tu» di za bodočo sezono. Ponovno so bili iz« voljeni: predseduje g Nerat, tajnik g. Kur» nik in gg. liovar. Sam uda. Franki, Kerne» nv, Kokolj in Amon. Občnemu zboru jc prisostvoval tudi delegat LNPa g. Deržaj, ki je izrazil v imenu najvišje športne in« stance v Sloveniji, novemu odboru popol» no zaupanje, za delo v minulem letu pa priznanje in pohvalo. Mariborski klubi so г novim odborom obranili športu najbolj» še funkcijonarje. ki so garancija za uspeš« no delo in tudi za napredek mariborskega športa. Občni zbor kolesarskega društva Sava. V nedeljo se je vršil v gostilni pri Kav« čiču na Privozu občni zboT kolesarskega druStva Sava. ki je bil zelo dobro obiskan. Zborovanje je vodil io otvoril društveni predsednik g. Batjel. ki je toplo pozdravil vse navzoče, v nadaljnem svojem govoru s« je pa spominjal v preteklem letu umr« lih društvenih članov, čijih spomin so na» vzoči počastili na ta naöin, da so vstali s sedežev. G. Batjel je nato na kratko očrtal društveno delovanje v preteklem letu in podal smernice delovanja za bodoče leto, nakar je podal svoje poročilo tajnik g Gre» gorčič. Navajal je, da šteje danes Sava 382 članov in 61 Sanic ter 15 ustanovnikov. Po tajniškem poročilu, iz katerega je bilo nadalje posneti, da je bilo društvo v pre» teklem poslovnem letu zelo agilno in da je imelo več lepih prireditev, je podal bla» gajniško poročilo g. EMeoc. S tem je bil dnevni red občnega zbora izčrpan, pri slu» čajnostih so se nato razmotrivala še neka» tera aktualna vprašanja. Nato je bila raz» delitev nagrad članom, ki эо redno plače» vali svojo članarino, vsi navzoči so se pa zatem fotografirali na prostem Občni zbor ki je bil priča vsestranskega delovanje in agilnosti Save, je bil nato zaključen. SK Slovan (nogometna sekcija). Na današnji trening poeivljam slasti skdeče: Voikar. Slezl, KijwSec, Crrovii. Se-ini*. Vidic. Opozarjam vse člane, da se pobira članarina tudi v telovadnici. Igralci, ki 5e niso oddali klubov« opreme, naj to nemudoma store! Načelnik. Plenarna seja SK Ilirije se vrSi dan« zve Ser v igralnici kavarne Emona. Službeno Iz LNP. Seja upravnega odbora se vrši v sredo 6. t. m. ob 20. ari v da.nskem salonu kavarne Emona. — Tajnik I. Gosoodarstvo Mde te dni v zbirki «DOBRA KNJIGA» založbe Umetniške propagande. Predplačilo na oba krasno Mustrirana zvezka • poštnino vred per Din 62.50 — sprejema odjsravništvo Loka pri Zidanem mostu. Kako je treba izpolniti davčno prijavo za pridob-nino (Iz predavanja rborničneija konsulenta gosp. Žagarja.) (Konec.) Iz načina, kako predpisuje zakon ugotavljanje čistega dobifka, izhaja, da se гакоп ozira v svojih določilih v prvi vrsti na dvojno knjigovodstvo, dasi priznava dokazilno moč tudi enostavnemu aiigovodstvu ne pove pa kako naj davkoplačevalci z enostavnim knjigovodstvom izračunajo kosmati dobiček. Za ugotovitev kosmatega dohodka bo torej treba sestaviti posebni izkaz o dobičku in izgubi, kar pri pravilno vodeni blagajniški knjigi davkoplačevalcem ne bo delalo težav Davčno prijavo bo v razpredelku cbrnto-dohodek> mogel izpolniti točno po določilih га k on a samo oni trgovec, obrtnik in indu-strijec. ki je zahtevane podatke sestavil po zakonsko predpisanih in redno vodenih trgovskih kn'igah. Le tak davkoplačevalec bo po zakonu ime! pravico zahtevat', da se čisti dohodek ugotovi po njegovih podatkih, seveda če davčni odbor najde, da so predloženi računi verodostojni in sestavVeni po pravil no vodenih knjigah. V s-nvslu zakona vodijo pravilno knjige samo oni rtevkoolačevalri. ki knjigovodstveno inventarizirajo svoio imovino. ter pravilno knržuiejo prejemke in izdatke v vsem poslovnem letu. V praktičnem življenju pa bodo ti davkoplačevalci redki. Nastaja torej vprašanje, kako naj se ravnajo pri izpolnjevanju oni davkoplačevalci, ki riso v stanju na predpisan načn izpolniti prijavo. To je upošteval tudi zakonodajalec, ki je za ugotavljanje davčne osnove predvidel če naslednje načine: 1.) primerjanje razpoložljivih podatkov in računov z obrati, za katere se je ugotovil čisti dohodek po knjigah. 2.) Svobodna ocena č:etega dohodka na podlagi davčne prijave, podatkov, ki jih je dal davkoplačevalec pri zaslišanju ali v vlogah davčni upravi, izročenih knjig in podatkov davčne uprave. 2.) V skrajnem primeru, ako davčno oblastvo in davčni odbor nimata na razpolago nikakih pripomočkov, se določi davčna osnova s primerjanjem z drugimi davčni objekti, za katere so pripomočki na raxpolago. Davčni zavezanec, ki hoče doseči ugotovitev dohodka po kniigah, mora priložiti začetni in končni inventar (pri enostavnem knjigovodstvu), odnosno račun bilance in račun izgube in dobička (pri dvainem knjigovodstvu) s potrebnimi detajli posameznih računov. ki morajo biti tako sestavljeni, da se more ugotoviti, ali ni davkoplačevalec zmanjšal kosmati dohodek za kak nedopusten odbitek in ali ni vštel med režifeke stroške izdatke, ki ne spadajo med te stroške. Seveda ima glavno besedo pri tem Se vedno davčni odbor, ki je le tedaj vezan na knjige, ako spozna, da so računi verodostojni in knjige pravilno vodene. Pravilnik stavi za pogoi pravilnega knjigovodstva, zlasti knjigovodstveno računsko kontinuiteto. Zato morajo biti davčnemu odboru na razpolago tudi sklepni računi ii predhodnega poslovnega leta. Tudi način ugotavljanja davčne osnove potom primerjanja z obrati, katerih davčna osnova je ugotovljena jso računih, bo v praksi bolj redek in se bo uporabljal, Kadar zbrano gradivo ne bo povsem popolno. Tretji način ugotavljanja davčne osnove e svobodno ocenitvijo čistega dohodka ho v naših razmerah vsekakor najpogostejši. Davčnemu odboru bodo na razpolago: davčna prijava zavezanca, izjave, ki jih je davkoplačevalec podal na zapisnik pred davčno upravo ali pred davčnim odborom, vloge davčni upravi ali davčnemu odboru, trgovske knjige (če je pristal na njih vpogled), podatki davčnega oblastva uradno ugotovljenih ali neuradnega značaja, mnenja gospodarskih institucij in korporacij o višini prometa, vložene glavnice in o povprečni možnosti kosmatega zaslužka. Na podlagi teh pripomočkov stori davčni odbor sklep po svobodnem prepričanju, potem ko je ocenil VRFMrwsK" P0R0ČIL0 Meteorološki zavod v Ljubljani. 4. februarja 192S. ViSina bar« trt etra 108Я m R«) j Сев Strom Твшрвг. h t и ln teb |a brila» O a o 3 3 KMUOTUija ■i > Sser vet» LJubljana Vtaribo* Zaereb Beaerad Sarajevo 8 773 4 7701 7714 7703 7703 207 130 -190 -150 -24 0 00 88 80 70 /0 E 1 SE 3 SVV 1 mirno mirno 0 10 9 5 Skopi)« Dubrovnik SpH* 7 768-7 763-9 -13 0 -20 60 30 N\V П NE 6 9 \ Р*1»Пп» ▼i*. t mm do 1. ur» Solnce vzhaja ob 7.17, zahaja ob 17.11, luna vzhaja ob 3.45, zahaja ob 12.1. Najvišja temperatura v Ljubljani ie bila —10-5, najnižja —218; v Mariboru —19.Ü v Zagrebu —19.0; v Beogradu —17.0; v Sarajevu —27; v Skoplju —19; v Splitu —2 Dunajska vremenska napoved z* torek: Jasno, zjutraj zelo mrzlo, podnevi nekoliko mi leje. hmelja v Nemčijo, prvo Rtanje načrta pro* venjenčnega zakona za hmelj, ki ga je centralni vladi predložilo bavarsko kmetijisko ministrstvo, se je vršilo včeraj 4. L m. Občni zbor ш-inške zveze hmeljarjev je poelal centralni vladi spomenico, v kateri poziva vlado, da pospeši sprejetje provenjenčnega zakona. tako. da bi mogel stopiti v veljavo бе pred letošnjo letino. = Trgovinski sporazum i Egiptom. V «Službenih Novinah» je bil te dni objavljen in je stopil v veljavo trgovinski sporazum, sklenjen 15. maja 1927 z Egiptom, po katerem si obe državi priznavata največje ugodnosti. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. t. m. ponudbe glede dobave 2000 kg železo« pocinkane žice, raznega lesa; do 12. t. m. pa glede dobave železne pločevine in žice; strojni oddelek sprejema do 8. t m. ponudbe glede dobave varilnega železa ln varilnega praška; prometno - komercijalni oddelek pa sprejema do 11. t m. ponudbe glede dobave 12.000 kg petroleja in 50 kg barve za brzojavne aparate. (Pogoji eo na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Delavnica državnih ze-leznic v Mariboru sprejema do 6. t m. ponudbe glede dobave nosik-sv sa oboke peči; do 9. t m. pa ponudbe glede dobave 5000 kg martinovega jekla. Direkcija državnih ru darskih podjetij v Sarajevu sprejema do 11. t m. ponudbe glede dobave 6000 komadom električnih vžigalnikov. Borze višino glavnice, opravljenega prometa in možni dohodek po vseh konkretnih činjeni-cah. lokalnih in splošnih pogojih. Za oceno čistega dohodka mora davčni' odbor zaslišati priče in izvedence (na predlog davčnega zavezanca ali davčnega oblastva), zahtevati more od davčnega zavezanca pojasnila glede nejasnih podatkov in odrediti, če davčni zavezanec pristane, pregled njegovih trgovskih knjig. Način ugotavljanja čistega dohodka kaže, da reflektira zakonodajalec ua davčno prijavo tudi pri davkoplačevalcih, ki nimajo popolnega knjigovodstva, kakor tudi pri davkoplačevalcih, ki so glede kosmatega dohodka in režijskih stroškov navezani izključno na svobodno oceno. Ce se dohodek ne more ugotoviti niti z ocenitvijo, zadošča, ako davčni zavezanec na ve-le v prijavi samo dejanske ali druge podatke, ki so potrebni za ocenitev, in sicer višino vložene glavnice višino opravljenega prometa iu moini dohodek. Najmanj te podatke mora torej rsak davkoplačevalec navesti v prijavi. [>0 m°ž nosti naj oceni po svojih zapiskih ali drugih pripomočkih tudi kosmati dohodek in reži eke stroške, da s tem olajša delo davčnemu odboru, ki bo na podlagi teh podatkov lažje dognal objektivno resnico, nego «amo na podlagi podatkov ki mu jih pripravi davčno oblaetvo. Priporočljivo je. da teki davkoplačevalci prilože prijavi tudi pojasnilo. kako so izračunali kosmate dohodke in režijske stroške, da s tera svojo oceno pod-pro in se morebiti ubranijo nadaljnjih poizvedb. Taka pojasnila naj vsebujejo tudi podatke o višini prometa in vse momente, ki vplivajo na dohodek dotičnega davkoplačevalca (slabe kupčijske razmere aH ulično). Treove«1 ali obrtnik oceni v tem primeril najprej opravljeni promet, potem kosmati dohodek to je izknpiček za blago po odhitkn nabavnih «troškov, izkaže naj detajlno režijske stroške in izračuna potem čisti dohodek. Dobro je tudi. da si približno izračuna, koliko bo plačal davka na napovedani dohodek. da ga ne bo morda šele višina predpisanega davka poučila, da je svoje dohodke napačno preračunaL Ako je napravil v letu 1928. približno 500.000 Din prometa in je pri tem zaslužil bruto 10 % izkaže bruto dohodek s 50.000 Din. odšteje režijske stroške in navede ostanek kot čisti dohodek. Poleg prometa, ki mora soglašati s četrtletnimi izkazi o plačanem davku na poslovni promet, je navesti tudi druge podatke, iz katerih se da sklepati na višino prometa, n. pr. pri gostilničarjih množino potočenih pijač, pri mesarjih število zaklanih živali itd. Vse te podlage morajo biti zanesljive. Davkoplačevalec mora imeti pred očmi. da so davčnemu oblastvu dolžne dajati pojasnila o njegovih pridobitvenih razmerah občine, pošte, carinarnice in vsi drugi državni uradi in državna oblastva. Davkoplačevalci. ki plačujejo poleg pridobnine tudi davek na poslovni promet, moraio hkrati z davčno prijavo za pridobnino vložiti tudi prijavo z« davek na poslovni promet. Pri sestavljanju odgovorov v prijavi je treba imeti v vidu. da so odgovori važni tudi za vse druge davčne vrste. n. pr. podatki o tujem vloženem kapitalu in o obrestih obratnega kapitala za rentni davek, podatki o načinu preračunanega kosmatega dohodka za davek na poslovni promet, podatki o najemnini ali najemni vrednosti lokala, za zgradarino in podatki o plačah in mezdah za uslužbenski davek itd. Vsi ti podatki morajo med seboj soglašati, da ohrani prijava značaj verodostojnosti. = Statistika копкцгют ca januar. Jugo- slovensko društvo za zaščito upnikov je sestavilo statistiko konkurzov zj> januar, po kateri je bilo v tem mesecu registrirano v vsej državi 82 konkurzoy (v januarju pret leta 79) napram 87 v decembru, v novembru in €6 v oktobru. Napram januarju preteklega leta se je skupno število konknrzov nekoliko dvignilo, kar pa ie pripisati edino povečanju števila konkurzov v Srbiji, dočim je število konkurzov т vseh ostalih pokrajinah nazadovalo od 24 ▼ jaiiuarjii pret. leta na 8 v januarju t 1. V posameznih pokrajinah je bilo registrirano naslednje število konkurzov: v Srbiji in Črni gori 74 (v januarju pret leta 55). v Hrvatski in Slavoniji 4 (12), v Sloveniji in Dalmaciji 3 (6), v Bosni in Hercegovini 1 (1) in v Vojvodini 0 (5). — Skrajšan rok za opravdanje nakupa deviz. Iz Beograda poročato. da je finančno ministrstvo na podlagi sklepa ministrskega sveta izdalo odlok, po katerem se dosedanji rok 6 mesecev, v katerem mora uvoznik po Členu 11. deviznega pravilnika dokazati uvoz blaga, če je vnaprej kupil devizo na podlagi zaveze zniža na 3 mesece. -r Anket« o reviziji rentnega davka. Kakor doznavamo je finančni minister na podlagi številnih spomenic in predetavk, v katerih se zahteva znižanje rentnega davka od obresti na vloge in od obresti na inozemske kredite, sklical anketo gospodarskih zbornic in korporacij, na kateri ее bo raapravljalo o reviziji rentnega davka. Anketa se bo vršila 23. t. m. v Beogradu. as Pred sprejetjem hmeljskega provenjenčnega zakona v Nemčiji. Nemška rveza hmeljarjev. ki ima sedaj skoro 15.000 članov, je imela te dni v Monakovem svoj občni zbor. na katerem se je razpravljalo o potrebi pro-j venjenčnega zakona za hmelj in o potrebi I višjih carin zaradi naraščajočega uvoca 4. februarja. Na ljubljanski borzi je bil danee devizni promet znatnejši, zlasti v devizah na Curih. Prago, Berlin in Dunaj. Potrebo v devizah na London in Trst je krila privatna pooudbs, oslaio potrebo pa Narodna banka. Deviza na Berlin je dalie nekoliko oslabela, tečaji ostalih deviz pa so ostali v glavnem nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda dalje čvrsta. Pri slabem prometu ^је za aranžma not;rala 436 den. (v petek 4355 zaklj.) kasa 437-5 blago, trgovala pa se je za februar po 437 — 437.5 (v petek 436 — 437). Za investicijsko se je nudü denar po 87.5 (v Beogradu se je trgovalo po 88.5), agram® pa so notirale 53.5 — 54. Med bančnimi vrednotami se je praštediona trgovala po 930 do 935, Jugobanka po 90.5 — 91, Ljubljanska kreditna po 125. Unior.banka po 56. Hrvatska banka pa je popustila na 56 zaključek. Večje zanimanje ie bilo tudi za industrijske vrednote ter so bili zaključki v Narodni Sum-ski po 32. v Gutmannu po 200, v Slaveksu. po 106. v Slavoniji po 5.50, v Narodni mlinski po 0 in v Dubrovački po 50C—506. Trboveljska je popustila na 470 zaključek. Devize in Talnte. Ljubljana: Amsterdam 0-22.825, Berlin I3JS1— 13.54 (13.525) Bruselj 0—7.9178. BudimpeSta 0— 9.9355. Curih '094.4 - 1097.4 (i095.9). Düna! 7.992 - 8.022 (8.007). London 275.87 - 275 67 (276.27), Newyork 0—56.87, Pariz 0—222.58, Praga 168.2 - !69 (168.6). Trst 297.15 - 299.1S (298.15). Zagreb. Amsterdam 22.795 — 22.855, Dunaj 7.992 _ 8.022 Berlin 13.51 — 13.54, Bruselj 7.9028 — 7.9328, Budimpešta 9.9205 do 9.9505, London 275.87 - 276.67. Milan 297-15 do 299.15, Newyork 56.77 — 56.97. Pari* «21.58 — 223.-50 praga 168.2 — 169, Curih {094.4 _ 1097.4. Curih. Zagreb 9.1275 Pariz 30.315. London 252.1. Newyork 519.99, Milan 27.215, Praga 15.38 Dunaj 73.075. Budimpešta 90.666 Berlin 132.375. Bruselj 72.25, Amsterdam 208.25, Varšava 58.30. Bukarešta 3.125, Sofija 3.76. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 den.. Ljubi j. kredit. 125 d«n.. PraStediona 930 den.. Kreditni zavod 175 den.. Vevče 120 den., Ruäe 260—280, Stavbna 56 den.. SeSir 105 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 436 den. kasa 437.5 bi., za februar 437 — 438. za december 471 — 474, investicij ько 87.5 den., agrarne 53.5 _ 54; bančni vrednote: Praštediona 930 — 932.5. Ljubljanska kredihia 125 — 126, Jugo 90 — »0.5. Union 56 — 56.5, Kreditna 93 den.. Srpska 153 den., Zemaljska Sarajevo 138 — 143 Hrvatska 55 — 60. Poijo, staar emisija 17-5 do 18; industrijske vrednote: Narodna šumska 32 — 35 Gutmann 200 — 205, Slaveks 106 do 107. Slavonija 5.59 — 6, Slaveks 106—107, Drava 455 — 465. Šečerana 465 — 480, Brod vagon 380 M Vevče 125 den., Dubrovačka 500 „ 505, Trbovlje 470 — 475, Narodna mlinska 20 — 22, Is-e 20 — 26. Beograd. Vojna škoda 436.5 — 437.5. m februar 436 — 437.5, investicijsko 88 — 89, agrarne 53 — 54._ Blagovna tržišča = Položaj na hmeljskih tržiščih. Na žate-škem hmel.iskem trgu je bil pretekli teden promet pri mirni tendenci nekoliko večjL Cene so и malenkost popustile. Koncem tedna je prvovrstni žateški hmelj notiral 1600 do 1650 Kč dobri srednii 1590 — 1550 Kč in srednji 1450 Kč; na deželi je bilo kupljeno več partij srednjevrstnega blaga po 1400 do 1450 Kč za 50 kg. — Na nfiraberškem hmelj-skem trgu je bilo pretekli teden prodanih 100 bal. Tendenca je ostala mirna, cene pa se nagibajo kupcem v korist. Na tranzitnem tržišču se ie trgoval ruski in baški hmelj po 50 — 80 mark za 50kg (13.53 — 21.65 Din za kg). Ponudba savinjskega hmelja je bila znatnejša, vendar ni priSlo do zaključkov. Ljubljanska blagovna borza (4. t. m.) Lesn Tendenc« mirna. Zaključkov ni bilo. Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta. Zakliučkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa. 80 kg, 2 % primesi, plač. 30 dni): baška. promptna po 287-5 do 290, za februar po 292.5 — 295. sa таге po 300 — 302.5, za april po305.5 — 307: moka <0g», fco Ljubljana, plač. po prejemu blsga po 420 — 425; koruza: laplatska, promptna. postaja Domažel po 345. baška. času primre-no suha, promptna, slov. postaja, po 295 do 297.5; Ječmen: baranjski, pivovarski, 68-69 kg po 345 _ 347.5, baSki. ozimni. 67-68 kg po 330 _ 332.5. Žitni trg. Na novoeadskem žitnem trgu ie ostala situacija nespremenjena. Budimpešti je nekoliko čvrstejša, na ameriških borzah pa je tendenca nekoliko mlačnejša. Ker tre-notno zaradi vladajočega mraza naši domaS mlini na vodni pogon večinoma stojijo, ее je pojavilo večje povpraševanje po moki ter so cene nekoliko čvrsteSe. V ostalem so cone ostale povsem nespremenjene. Novosadska blagovna bona (4. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 18 vagonov pšenice, 2 vagona ječmena, 8 vagone tur-ščice in 9 vagonov moke- Pšenica: Ьябкя in sremska 244 — 245; banaika, pariteta Vr§ae 238 — 240; konira: baška in sremeka 257Ji do 200; za februar 262-5 — 267; «a marc-m* 282Л — 287.5. v »JUTRO« II 30 г Тотек, 5. П. 1929 iz življenja in sveta Lev Trockij v rodbinskem krogu Ler Trockij Je, kakor poročajo Usti, Izgnan b Rusije ln ie proili aa dovoljenj« aaseMr« n turškem ozemlju. Po zadnjih vesteh le le ta pustil RusHo. Sovjetska vlad« Je pole« nJega Izgnala Se 1600 njegovih priataier, U bodo delali pokoro v sibirskem mraza Kdo je možakar? Pariška policija je prijela človeka, ki mu zaman skuša dognati identiteto. Kradel je po knjižnicah in velikih knjigarnah dragocene knjižne eksemplarje, ki so jih našli potem na kupe pri pre-i ska vi v njegovem stanovanju. Areti-nanec se izdaja za Viktorja Morica Beltza iz Hamnovra in trdi,, da si je v Berlinu pridobil medicinski, a v Parizu filozofski doktorat V Parizu je v resnici izvrševal zdravniško prakso na neki državni kliniki, a tu je naredel kot svoj rojstni kraj Strasburg. Obenem je predložil izpričevalo, da je služil med vojno kot francoski vojaški zdravnik. Na kliniki pa se je seznanil z mlado damo, ki ji je pripovedoval, da je iz Nemčije in da je služi! med vojno kot nemški vojaški zdravnik. Da bo mera polna, so našli pri preiskavi na njegovem stanovanju listine, ki so potrjevale, da je bil res francoski vojaški zdravnik. a obenem druge, ki so dokazovale, da je bil le navaden prostak brez vsakega doktorskega naslova. Čudni eksemplar je stanoval Ie po hotelih in sicer v vsakem le po dva dni. Poliicja ne ve, kaj bi ž njim. Za sedaj ga drži pod ključem, dokler ne dožene natančneje, kdo je prav za prav. Topovi iz zlata Ind?jska država Baroda je edina na svetu, ki se lahko ponaša z zlatimi to-ipovi. Seveda niso ti topovi namenjeni vojnemu špektakelnu, ker bi v tan slučaju bili že zdajvnaj last kakšne druge države, temveč jih rabijo le ob posebno svečanih prilikah, kadar dobijo novega vladarja, kadar se vladar oženi itd. Te dni so igrali fco svojo običajno uiogo, ko se je poročil vmuk ma-haradže iz Borode in prestolonaslednik. Та vnuk n? prestolonaslednik nosi Angleški polkovnik Lawrence, M le Igral v Algam/stanu veliko vlogo kot vodja angleške diplomatske |n Intriga ntske akciie, se Je vrnil sedaj domov, ko le doživelo njegovo delovanje z nenadnim preobratom notranjih razmer v tej azijski državi, odločen fijasko. Fadivoj Peterlln-Petruška: Sumljiv človek Spomladi 1904., ob času rusko-japonske vojne sem bil v Odesi v sanatoriju za duševno bolne dr. Droznesa par tednov nadzornik bolnikov. Plača sicer ni bila velika, toda imel sem vsaj brez-p'ačno hrano in stanovanje. Pa sem se sporekel z nekim bogatim simulantom, ki se je bil zatekel semkaj iz strahu pred vojaško suknjo, in moral sem zapustiti gorki kotiček. Po mestu se potikati mi ni kazalo in . s sedmimi rublji v žepu sem se odpravil že v začetku aprila na potovanje po matuški Rusiji. To pot sem krenil v Besarabljo. ld jo Je nesmrtni Puškin tako lepo opej v «Cigamh». V Benderah sem se spomnil, da je nekje v bližini grob maloruskega hetma-пз Mäzene — ki se ie v bitki pri Poltavj predal Švedom in potem zbežal pred Petrom Velikim v Turčijo. Pridem v dotično vas in prosim kmeta. naj mi pokaže pot h grobu. Ta me sprva začudeno pogleda, prestop: par-krat z noge na nogo. se počeše za tilnikom in nazadnje reče. da pojde sam z menoj. Greva, greva, pa ne iz vasi, ampak vse dalje in dalje v vas in se neizrekljivo lepo in dolgo tone Radž Kumar Pratap Sinha Gekvar. Se Ste vilnejša od zlogov v njegovem imenu je bila družba radž in maharadž, ki so se udeležili njegove poroke s princesi njo iz kolhapurskega mahardžovskega dvora. Samih maharadž, ki so za en »maha« višji od običajnih radž, je bik) 25. Krasoto, bogastvo, pestrost svečanosti. iluminacij, plesov itd. seveda m mogoče popisati. Višek pa je tvorila točka, ko so specijakii barodskj beli volovi pripeljali zlate topove in so začeli (namreč ljudje, ne volovi) 2 njimi pokati. Barodskj rnaharadža je daroval nevesti 50 — 60 milijonov dinarjev vredno krono, a pri poroki sta sedela ženin in nevesta na perzijski preprogi, kj je vredna kakšnih 300 milijonov mark. V Indiji sedijo namreč mladi ljudje, če se jim poroka posreči, v nasprotju z nami, ki obsedimo, če se nam ne posreči. Nevarne ženske Na Dunaju Je predaval zdravnik za živčne bolezni dr. Friedrich Moerchen iz Wiesbadna o patologičnih ženskih tipih in njihovem zadržanju v družini ln družbi. Učenjak je spomnil poslušalce na dva znamenita primera te vrste iz predvojne dobe. ki sta vzbujala grozo v vsej javnosti, na Steinheilovo in grofico Tarnovsko. Bili sta to dve psihopatinji, ki sta postali v zadnji konsekvenci morilki. Takšne ženske. Je izvajal dr. Moerchen. so na zunaj večinoma prikupljive. Dostikrat je našel med njimi prave ma-donske tipe navidezno največje čistoče in naivne nedolžnosti. Družijo svoie nagonsko bistvo z rafinirano zunanjo kulturo in ta fasada jih spretno zakriva. V bistvu so pa ledeno mrzle, varljive, gospodovalne. sebične. Vedno hočejo biti središče vsakega dogajanja, iščejo senzacij in intrig. Lažnive so. а бе jih zalotiš na laži, se vedo mojstrsko izmazatj. Nezanesljivost, grozovitost in nesposobnost do ljubezni, spadajo med njihove glavne lastnosti. V zakonu so nezmožne za izvrševanje ženskih in materinskih dolžnosti. so pa vedno središče galantnih afer. Takšne ženske vplivajo na moške še posebno fascinirajoče in so vzrok neštetim tragedijam. To so pa prav za prav nesrečnice. ki trpijo na degenerativni histeriji, duševno defektni tipi. So v bistvu zaostali otroci. Pesniki vseh časov so popisali nešteto takšnih «demoničnih žensk». — Strindbergova «gospodična Julija®, Regina iz Ibsenovih «Strahov», Lulu iz Wed&kindovega «Zemeljskega duha» Ewersova Airauna so klasični primeri demonične ženske. V modernem času duševno bolne, predvsem po psihoanalitični metodi. Kjer pa zdravnikova pomoč nt zaleže, ne preostane nič drugega. kakor da jih zaprejo v kakšne odločene zavode, kjer ne morejo nikomur več škodovati. Ko ie dr. Moerchen ob koncu predavanja pozval posluša'ce na diskuzijo, naposled ustaviva pred — selško upravo. «Pokliči starosto!» pravi moj vodnik človeku na pragu Ta stopi v hišo in pride še s par ljudmi venkaj. «Starosta! Ta-le človek je spraševal po grobu izdajalca Mazepe. Malo poglej, če so njegovi dokumenti v redu!» Poka za' sem jim Dotni Tist in Jim s težavo dopovedal, kdo sem, odkod rn kam grein. Pustili so me iz oči šele Izven vasi. Za Mazepov grob nisem seveda nikogar več spraševal. Nekako v začetku septembra ali pa končni avgusta sem prlroma-1 preko Kijeva. Varšave in Litve v baltiško pristanišče Reve!. Ker je deževa'o sem stopil v neko gostilno, si naročil čaja in začel pisati dnevnik. Ne sedim še uro. ko vstopi stražnik in me povabi k policijskemu pristavu. Pristav me vzprejme s strogim obrazom. mi pokaže stol. naj sedem, vzame moje papirje in jih začne prelistavati. Lista sem. lista tja. nazadnje iih lepo zloži in reče: «Vaši papirji so v redu... Koliko časa mislite ostati v mestu?» «Toliko, da si ga og'edam. potlej pa pojdem dalje proti Petrogradu.» S?a je vprašala neka dama, če ni morda «don Juan» moški prototip «ženskega demona». Moerchen ie odgovoril, da ne. ker demoničnost je nekakšna posebna pravica «večno ženskega». Seveda si je dama še nadalje mislila svoje. Dijak se zastrupi v kemičnem laboratoriju Nekega dijaka s köln«lindentalske realne gimnazije so našli v šolskem ke« mičnem laboratoriju zastrupljenega s cijankalijem in žvepleno kislino. Ni bilo več pomoči. Samomorilec je bil splezal v laboratorij s strehe, razbil je šipo n stopil v sobo. kjer je raztreščil šipo pri omari s strupi. Vzroki samo« mora so neznani, vendar niso baje v nobeni zvezi s šolskimi zadevami. General Primo de Rivera, äpaask] diktator, |« pravkar tatri novo revofu-cijsko gibanje med topniškimi polki Sanchez Guerra, bivši španski vojni minister, ki je vodil zadnji ponesrečen) upor proti Rlverovi diktaturi Spiritistična zgodba L. 1917. ie bil umorjen v vasi Kleinbrembach pri Weimarju baje nek. trgovec iz Saške. Ljudje niso vedeli nič natančnega o stvari vendar se je raz-širiia trdovratna govorica, da leži umorjenčevo truplo zakopano na nekem zemljišču, ki je bilo last posestnika Brauerja. Brauer je veljal med ljudmi tudi za morilca. Nič mu ni pomagalo, da je zatrjeval svojo nedolžnost. 'Judje so govoričiil dalje, tako da je bil končno prisiljen zemliišče prodati Toda govorice niso ponehale. Nekega dne sta obiska!a novega lastovka dva vaščana, češ da se bavita s spiritizmom in da je jima duh pokojnika sam povedal, kje teži pokopano njegovo truplo. Kot morilca je jima označil seveda Brauerja. Novi 'astnik je bil pripravljen, da jima dovoli odkop trupla, vendar sta «spi-ritista» to stvar iz neznanega vzroka «Ali že imate prenočišče?» «Ne še!» «Vas bo stražnik peljal k «Trem rožam». Tam je čisto in tudi poceni lahko večerjate J — Svoje reči pustite lahko kar tu pri meni v pisarni, pa pridete jutri zjutraj ponje. Lahko noč. dobro spite!» Ko pridem drugo jutro v policijski od-de'ek po svoje stvari, me pristav prijazno pozdravi. «Med papirji imate zaprto pismo za tukajšnjega odvetnika g. a N.. ali poznate njegovo vsebino?» «To je priporočilno pismo, ki so mi ga dali prijatelji Litovci v Vilni.» «Ali ga smem odpreti?» «Prosim!» Pismo mi je bil dal v Vilni Lftovec Obreza, ime odvetnika — poznejšega podpredsednika «Gosudarstvene dume» — pa mi je na jeziku, a ga ne morem izreči. Pristav prebere pismo hi ga ml vrne. Pri slovesu pa mi reče: «Oprostite! Takšni časi so zdaj. povsod preže sovražniki in mi moramo biti opremi.» Seže mi v roko in stisne v dlan srebrni rubelj: «Nate tole na pot, pa ne zamerite in srečno hodite!» Hodim po Petrogradu iz muzeja v opustila. Brauer, kl mu je vsa stvar že dolgo desetletje grenila življenje, pa je sedaj izgubil potrpljenje in je obreko-valca tožil. Razprava se je vršila, pred nekoliko dnevi v vaški krčmi in tu so prišle zanimive stvari na dan. Oblasti so bile dognale, da si je vso infamno zgodbo izmislil Brauerjev brat sam. trgovec. ki je bil baje umorjen, pa je bil umr] doma šele I. 1920.. torej cela tri leta po dozdevnem zločinu. Brauer je bil sedaj rehabilitiran, a ni hotel, da bi njegove obrekovalce še posebe kaznovali. Oba «spiritista» sta bila končno le žrtvi svoie naivnosti. Obsojena sta bila na izplačilo tretjine sodnih stroškov, ostali dve tretjini je mora' plačati glavni obrekovalec. Brauerjev brat. Poleg tega pa ga je sodnik z ostrimi besedami osramotil pred vso srenjo. Nazadovanje števila porodov Nemški obzornik «Wirtschaft und Statistik» objavlja zanimive številke o porodnem gibanju v Italiji, v Nemčiji, пя Angleškem in na Francoskem za pr. vo poletje predlanskega in lanskega le« ta. Po tej statistiki je znašal prebitek novorojenih nad mrtvimi za obe nave» deni perijodi: v Italiji 232 017 in 239.518 v Nemčiji 194.370 in 213.287, na Angle« škem 61.397 in 88.277. Ce upoštevamo število prebivalstva v teh deželah, je znašal prirastek v obeh perijodah na 1000 oseb: V Italiji 11.5 in 11.8. v Nem. čiji 6.3 in 6.8, na Angleškem 3.1 in 4.5. л na Francoskem 0.0 in 1.5. Posebno slaba prede po teh številkah torej Fran« ciji in še najbolje Italiji, ki pa trpi na. vzlic strogim Mussolinijevim odred, bam vendarle tudi na relativnem na» zadovanju porodov kakor ves svet, Zamenjano truplo Na kölnskem južnem pokopališču ее ;з primeril nenavaden slučaj za. menjave. Pokopal bi morali nekega пк-агја. ki je ležal v mrtvašnici. Ko so se pa zbrali sorodniki in so jim še enkrat odprli krsto, so zagledali v njej namesto mesarja neznano žensko trup. lo. Zaman so poizvedovali kje bi tj. ča! avi mrtvec. Končno so se mo» rali odločiti, da bodo odkopali vse mrtvece, ki so jih bili zaflrebli tega dne in dva dni prej. Spor brez konca v egiptski kraljevski hiši Egiptski kronski svet ie izreke! končno sodbo v procesu, ki ga je vodila princesa Nedževan v imenu svojega razdedinjenega sina. princa Seif-el-Di-na proti kralju Fuadu. Kakor znano, je princ, ki so mu prideüli princa Mohameda Ali.ia Ibrahima za varuha, leta 1925. pobegnil iz neke angleške norišnice v Carigrad. Princesa je zahtevala, naj izplačajo princu ogromne, miiijard-ne vsote iz imetja, ki so mu ga bi i odvzeli. in kot odškodnino. Ta afera je vzbudila po svetu že mnogo prahu in je še lansko leto dovedia do demisije kabineta Mahaš paše in do razpusta parlamenta, a svet je prepričan, da je princ vsaj toliko zdrav v možganih kakor tisti, ki so ga proglasili za norca in ga razdedinili. Vendar pa je kronski svet princesine zahteve zavrnil in ji naložil. da mora princa predati njegovemu varuhu Mohamedu Aliju. Proti tej odločitvi se je princesa z zastopniki svojega sina pritožila, vrhu tega oa grozi egipt- ski vladi še diplomatska intervencija t turške strani. Princ je namreč turški državljan in je naprosU angorsko vlado, naj bi nastopila za njegove pravice, kan mu je ta tudi obljubila. Danska kraljica lepote 18letr»o kodaijsko krasotlco Da!sy Neerbargovt •o izvolili za dansko kraljico lepota. Izvleček b programov Sreda, 6. februarja. LJUBLJANA. 12.30: Reproduciraaa glasba. — 13: Napoved časa Ln repnxlucerana glaa-ba. _ 13.30: Stanje vode in borzne vesti- — 17: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Pravljice za deco. _ 19: Srbohrvaščina. — I9.30t Naše sosedne države. (Dr. V. Bohinjc.) — 20: plesna godba radio - orkestra. — 22: Napoved ea»a in poročila. — ZAGREB. 13.15: Reprodueirana glasba. __ 17.30: Poljuden popoldanski koncert. _ 20.35: Večerni koncert lahke glasbe. — PRAGA. 20: Prenos iz gledališča: R. Slreussova opera cSaloma».__ BRNO. 20: Preuoe opere iz Prage. — VARŠAVA. 17.55: Popoldanski koncert orkestra. — 20.30: Konoert poljske komorne glasbe. — Lahka godba. _ DUNAJ. 11: Dopoldanski koncert kvarteta. — 16: Koncert orkestra. — 19.30; Prenos iz koncertne dvorane: orkestralen koncert dunajskega koncertnega društva. — Lahka večerna glasba. — BERLIN. 20: Prenos iz filharmonije: slavnosten koncert berlinskega ljudskega pevskega zbora. — Koncert lahke glasbe. — FRANKFURT 16.35: Orkestralen koncert: odlomki iz starih operet. — 20.15 Prenos opere iz Stuttgart«. — LANGENBERG. 17-45: Večerni koncert — 20: Mešaii večer in koncert lahke giasba. — plesna gwdba v različnih dobah._ STUTTGART. 16.35: Prenos koncerta iz Frankfur- ta, — 20.15: Hatevyjeva o;>era a, kakršne doslej sploh še nismo imeli in ki dela po svoji izvrstni vsebini, jeziku, slogu ter tehnični opremi vso čast izdaja» teljicama, uredniku in slovenski gra. 5ni umetnosti. Napredek v kvaliteti vsebine in zunanjosti je očividen od Številke do Številke. Glavna naloga «cSlovenije» je: pospeševa» ti smisel za tujski promet pri domačem prebivalstvu, vzgajati naše hotelirje, g o* stilničarje in vse obrtnike ter vobče ob« čmstvo v tujskoprometnih k-ajih za ustrezno sprejemanje in postrezanje. spod» bujati podjetnost za grajenje hotelov, cest in dragih javnih naprav, dajati navodila za zimski šport, grajati vse higijenske, estetske in krčmarske strokovne nedostat» ke ter z opozarjanjem na inozemska po« letna letovišča, jesenska m pomladanska okrevališča, zimskosportna zabavišča in zdravilišča čim močrncie vplivati na slo« venske razmere. Tej svoji nalogi je «S!o» veni ja» že v 1. letniku prav vrlo in po* gumno ustrezala Poduk jv je dovol j in priznavam, da prav praktičnih ter izreče» nih v dobri obliki. Inriciiativnih predlo« gov, lenih m koristnih, je mnogo ter le ča» Icajo, da jih udejstvijo moderno podjetni roi?ki. «Slovenija» pa je storila Se več: njena propagandi za tujski promet z dobrimi opisi krajev — deloma tudi v nemškem, češkem, srbohrvatskem in francoskem ie» ziku — ter z izvrstnimi slikami mora bi* ti učinkovita. Naše lepe narodne noše v slikah in dobrih risbah ter s strokovnim opisom brez dvoma tujce zanimajo. Tu vidijo, da so Slovenke še zmerom (aJi čim dale bolj?) lepa 'm zdrava rasa. Naše najbolj popularne pesmi z originalnim be» sedilom in nemškim prevodom ter z nape» vcnn na notah so prav umestne. Poleg slik iz naših mest, letovišč, zdravilišč, naših planin in gora ter iz športnih (sankaških, smučarskih itd.) krajev, objavljenih v tek» stu, pa prinaša «Slovenija» kot priloge iz» vrstno posrečene »like v vzglednem ba* krotisku. slike večje oblike г zasneženih naših planin na Gorenjskem in Pohorju, v Logerski, Savinjski dolini i. dr. — pol« nih zimske poezije in heroične hnpozant» nosti Čisto nekaj novega ps Je mnenik gostov (Kurfiste) kot priloga posamezni številki. Tu so navedeni popolni naslovi vseh tu» jih tn ckrrmaJih gostov od 13. junija do konca po v«eh slovenskih letovi» Sčih rn zdraviliščih: Bled. Dobrna. R^a» ška Slatina. Boh Bistrica. Boh jezero. Be» gunje. Jezersko, Kranj, Med i ja» Izlake, Greva nekaj časa v isto smer. odkoder sem bil prišel, pa stopi iz mraka drugi stražnik. «Tega'e gospoda sem prijel pri vratih dvorca imperatrice Aleksandre. — Odpeljite ga k mestni policiji!» Novi stražnik me pelje dalie do ovinka in me da v roke mest. nadzorniku, ta pa pokliče izvoščka in kmalu sva na policiji. Dežurni uradnik se mi čudi, ko mu pripovedujem, na kak način sem priše' v tako neprijeten Doložaj in vidim, da mi nič kaj ne verjame. Gleda me in maje z glavo ter piše zapisnik. «Tiakai ležite na divan: jutri zjutraj bomo že videli, kaj naj naredimo z Vami!» Ležem, ne morem spati ln premišljujem. kakšna ura me je zbudila iz spanja ravno opolnoči. (Pozneje sem zvedel, da se je menjala ie nočna straža na bojni ladji v bližnjem pristanišču.) Zjutraj mi povedo da so poslali vse moje papirje in dnevnike s protokolom vred komandantu carskega dvorca: kakor bo on ukrenil, tako Da bo! Ko-mandant Da ie bi' tedai general, bivši Crnoeorec On je menda Dreg'e-dal Dapirie in spoznal, da nisem prav nič nevaren, ker ob pol 9. uri sem dobil vse svoje stvari nazai in na Dolici.ii mi celo oovedo. kod naj grem. da pri-, dem hitreje k dvorski cerkvi, kjer bo ob 9. uri krst. Ljudi je že vse polno, vojaštvo tvori špalir. Vidrm čisto od blizu ves slav- nostni sprevod: zlate in srebrne kočije, carja, carico, carične, princa Henrika in drugo gospodo. Kmalu so vsi v cerkvi. In potem ni dolgo n česar: skozi notranja vrata so šli visoki gostje kar v dvorec. Le godbo slišimo, kako igra v krarkih presledkih na zdravje! «Aha, novokršče-nemu napije.io!» rečem polglasno. Isti hip me potegne sosed za rokav: «Odkod pa ste. gospod, in česa iščete tukaj?» «Tega, kar vi! Krst gledam!» Sosed pomigne bližnjemu žandarju: «Pelji-te ga na policijo, sumljiv človek je!» Dopovem jima. da sem oriše! ravnokar s policije in da sem tukaj z dovoljenjem samega komandanta dvorca. Pregledata potni list in me pustita. Začne deževati, ljudje se polagoma razidejo. jaz pa čakam in čakam. Od slamnika mi teče curkoma voda in obleka je malone premočena, a iaz stojim in čakam, z menoj pa tudi sosed-detektiv in dva žandarja. Slednjič se mi vendar zdi preneiimno in odd;dem po cesti za mesto, izkopljem nahrbtnik in grem svojo pot Za predpusti konfeti serpentine kreppaoir In girlande za deknriranie papirnati krožniki in čepice razglednic za Sa'üvo nošte itd oriporoča M. TICAR. LJUBLJANA. DraStva ooousti Društva oonust! uuuuuulo ппиаииинщянд ујпппв Fr. Molnar: i Kirurgov nož Na nekem banketu, ki se je vršil na čast znanega skladatelja, sem sedel na nasprotni strani slovitega kirurga, tako, da sva si gledala v obraz. Profesor je bil zelo čuden mož. V družbo je redko zahajal. Živel je izključno svojemu poklicu. Izven kirurgije ga je zanimala samo ena stvar na svetu: glasba. Ta oojav sem že večkrat opazil pri ranocelnikih. Ne vem. ali je to naravno ali kaj. Skratka lahko rečem, da glasba privlačno vpliva na vsakega kirurga. Mogoče je to postalo tradicija izza velikega Billrotha. Nu. dovolj o tem. Banket na čast komponistu mi je ponujal vsekakor pril.lco. da vidim po dolgem času slavnega operaterja v fraku za mizo. Na takih banketih je. kakor veste, v navadi običajni rnenu. Človek lahko Jč, če hoče. če noče. pa lahko vse pusti. Zelo sem bil iznenaden. ko sem spoznal. da profesor ne izbira med tema dvema mo^nostjma Nosjlj so mu na mizo č!sto drugačne jedi kakor ostali družbi. Jede! ie samo lahke in mehke stvari: ribe. gobe z jajci, torte. Jedi so mu prinašali na posebnih krožnikih. Ugani! sem. da je moral profesor naro-či-ti zase posebne jedi in sem sklepal po vsem, kar sem doživel, da ima kirurg svojo dijeto. Očividno je opazil, da spremljam vsako njegovo kretnjo z izredno pozornostjo. Zato me je nago- voril: «Gotovo ste opazili, da ne jem tistih jedi kakor ostala družba?» «Seveda.» sem odvrnil. «Mislim, da se to imenuje dijeta.» «Dobro,» je de.ial. «Povejte mi samo. kaj ste še opazili posebnega. Ali ste videli. da mi nekaj manjka?» «Meso, če sem pogodil.» «Ne meso,» je dejal. «Nekaj drugega.» In preden sem utegnil priti na pravo misel, je kratko dostavil: «Manjka mi nož.» In res, opazil sem. da nima noža. Jedel ie samo s pomočjo žlice in vilic. «Veste.» mi je pripovedoval, «to prakso sem usvojil zato. ker je nekoč odlična dama v salonu pri neki po;edini zaradi mene omedlela. Pomislite samo: redko se primeri, da obedujem ali večerjam v družbi. Tako me je nekoč iznenadil poziv prijatelja, bivšega paci-jenta in bivšega ministra. Moral sem na diner. Kakor vi, tako je tedaj sedela grofica, dama, o kateri govorim. Prinesejo pečenega pete'ina. Jem in obiram, kakor je to v navadi kakor so me učili obirati kuretino, ko sem bil še otrok. Tako sem vsaj misli! o sebi Bilo pa ie drugače. Pozneje, ko je grofica prišla zopet k zavesti, sem se preveril, da nisem jedel tako. kakor se sr>odobi človeku moje vrste v odlični družbi. Cim sem vzel nož v roko. se ie je'a grofica vznemirjati. Sedaj razumem, kako je bilo. Pomislite samo: trideset let že vihtim nož v roki. Grofica mi je očitala, da sem rezal petelina kakor nežne, silno občutljive mišice na človeškem telesu. Povedala je tudi. da jo za-плпа gledati ljudi pri jedi. Obiranje piščanca. da je izredno de ikaten poseL Posebno se je navduševala za pečene golobe in piščance, ki so jo navdajali skoro z estetskim občutkom. Takšne sigurnosti in naglice ter veščine, s kakršno sem jaz reza! piščanca. Da ie rekla. da ni videla še n koli In to jo je navdajalo z neko odpornostjo, zoprnostjo... ki ie končno dobila slednjič izraz v omedlevici. Ves čas, ko sem rezal meso. ni mogla odtrgati oči od mojih rok. Tako jo je zanimalo moje početje z zaklanim pevcem. Končno ji je jela operacija presedati. Priš'o ji ie na um. da sem se svoje neoopisne ročnosti naučil na živem človeškem te'esu, Pred očmi se ji je stemnilo... Padla je in morali smo jo močiti, da se ie spet zavedela. Zdaj pa stvarna plat moje zgodbe. Več desetletij nisem imel pri jed noža v rokah. Nisem si hotel pokvariti gibov. ki sem jih vajen Dri kirurškem poslu.. In naposled sem našel :zhcd v tem. da sem izloč'1 nož iz svoiega namiznega pribora. Kadar zaidem v družb«, naročim iedi. pri katerih ne potrebujem noža. Neprestano me obhaia misel, da si ljudje pod nožem v moMh ro« kah mislijo nekai drugega... Orodje, ki jim zadaja rane .. Zato, vidite, icm samo z vilicami in žlico ln uživam le pečene ribe In jajca...» Medvode. Kamnik, Rateče«Planica, Kranj» ■ka gora, PTevalje, Rimski vrelec, Šoštanj Laške feoiplic« L dr. — seznam, ki je din uredništvu pač prav težkega m sitnega dela. «Slovenija» je brez dvoma eden naših najelegantnejših «n najzanimivejših zbor» nikov za kateri gre priznanje izdajatelji« eama, posebej pa še skrbnemu in inicija» tirnemu uredniku, prof. Ft. Kobahi. O po» car j am oa «Slovenijo» vse slovenske jav» ne kukale, knjižnice, šole in vse narodne obitelji Zbornik je krasen in poln zani» mive, tehtne vsebine. Fr. G>r. Sokol Нота knjiga • Sokolstvn. Minijaturna knjižnica v Novem Sadu je pravkar izdala v svojiem 61.—64. snopiču malo priročno knjižico . ki obravnava v 15 odstavkih najprel sokolsko ideologijo, oriše nato t najmarkantnejših obrisih razvoj in razširjenje sokolske misli pri posameznih slovanskih plemenih, popisuje sedanje stanje vsega slovanskega Sokolstva in prinaša končno pregledno tablico o stanju Jugoslovenskega sokolskega saveza. Knjižica je po svoji priročni obliki in jasni vsebini prav dobrodošlo propagandno sredstvo za najširše sloje naroda in ker je pisana v cirilici, lahko dostopna vsem onim plastem našega naroda, ki se poslužuje te pisave. Isto založništvo je izdalo že prej tudi ornih točk. ki pa se bodo dale s lahkoto izgladiti. Po vstopu v Slov. sokolski savez se bo .'junaška organizacija najbrže imenovala «Bolgarsko sokolsko društvo «Junak». Besede sestre Tvrševe o sokolski rodbini Praški dnevnik «Narodni Listy> je nedavno prmesel v sokolski prilogi kratek, toda zelo značajen in prisrčno pisan članek sestre Tyrševe, soproge našega ustanovitelja. o sokolski rodbini, članek se glasi: Ali more biti kaj lepšega in vesele,-šega za sokolsko obitelj, kadar vstopa v vrste sokolske dece najmanjši član rodbine? S ponosom in radostjo pripeljeta roditelja, oče krepak telovadec, mati vzorna telovadita, svoje najmlajše dete v telovadnico in ga priglasita med najmlajše sokolske pripadnike? Vodita svoje dete po oni poti kamor je nji-ј)и zanesla pred mnogimi leti navdušenost za sokolsko misel in delo za tedaj še zasužnjeni narod. Saj s tem činom samo pomno-žujeta število pripadnikov «sokolskega plemena». Sokolstvo je v takih družinah postalo udomačena tradicija, rodbine pa so prinesle v Sokolstvo oni prisrčni, iskreni in brat-■ki duh, ki vlada po sokolskih društvih. Ni fi organizacije na svetu, kjer bi bilo tako prisrčno, prijateljsko in vdano razmerje med posameznim članstvom kakor Je baš v sokolskih vrstah. V njih vežba iz ene in iste rodbine i oče i mati; starejši sin je že vstopil med vrste mlajšega članstva, hčerka je naraščajnica. mlajSi sin naraščajnik, najmlajši pa ie ravnokar pričel tudi sokolovati. In celo stari dedek ae še vedno z veseljem in radostjo spominja onih dni, ko je vežbal pod vodstvom pokojnega ustanovitelja Tyr-ia med njegovimi prvimi borci S polno pravico lahko trdimo, da je ojmiti sokolsko delo v rodbini kakor rdečo nit ki se vleče •kozi troje rodov in le tekom časa začrtala f rodbini i Sokolstvn svoj posebni odznak. V naJiib sokolskih rodbinah prevladuje dub narodnega dela požrtvovalnosti, vztrajnosti demokracije in poštenosti One pa so tudi najtrdnejša opora sokolske organizacije, sa.i prehaja sokolsko udejstvovanje od deda na očeta, odtod na vina in dalje, vedno dalje. Sokolska misel, vzgoja, tradicija in pobuda, da mora vsak sin. vsaka hči služiti svojemu narodu, tvori tako močno gonilno silb in priganja k delu, da se moramo v marsičem zahvaliti našim sokolskim rodbinam za usjje-he Sokolstva. Zato nai bodo pozdravljene vse sokolske rodbine 1 . . . Tudi jugoslovensko Sokolstvo lahko s ponosom prešteje svoje sokolske obitelji. Ni jih malo. poznamo med nami mnogo зро-štovanih rodbin, katerih člani delujejo nad vse požrtvovalno za sokolsko stvar. Naša stvar pa je, da storimo vse, da se krog pravih sokolskih družin še bolj razširi po vsej naši državi in stvori jjake ;n trdne temelje naših organizacij, ki jih ne premaga nobena sila. Sokolske rodbine — narod sokolski I Velike smuške tekme Gorenjske sokolske župe v Mojstrani V nedeljo 3. t. m je zbral smučarski od» sek gorenjske sokolske župe v Mojstrani svoje najboljše smuoarje»Sokole, da v med» sebojnem tekmovanju dokažejo uspehe svojega dela. V Sokolstvu se je začelo smučarstvo gojiti šele v preteklem letu in že uspeh enoletnega dela je velik. V dru» štvih naše gorenjske sokolske župe je га» vzelo smučarstvo tak obseg, da se je zbra» lo na poziv smučarskega odseka 42 tekmo« valcev«članov in 27 naraščajnikov, med nji» mi tudi prva naraščajnica Ažmanova iz Kranja. Članov je bilo prijavljenih še več» je število, morali so radi hripe izostati. Vendar je tudi to število častno in lepo za tako kratek čas. Tekmovalci so se zbrali v Mojstrani že v soboto zvečer. Na predvečer so bile izvršene še vse priprave ter zdravni» ška preiskava tekmovalcev, ki jo je izvršil zdravnik pogranične čete dr. Varron. Med tekmovalci je vladal red in disciplina, kar je bilo opažati ves čas tekme. Sokolsko društvo v Mojstrani in jeseniški- odsek sta z veliko požrtvovalnostjo izvršila vse priprave. Tekmi so prisostvovali tudi za» stopmiki JSS br. načelnik dr. Viktor Mur» nik tajnik dr Riko Fux ter br. Čobal in Burgstaler ter zastopnika župe br. starosta Sajovic in načelnik Ažman. Za člane je znašala dolgost proge 18 km. Start in cilj je bil v Mojstrani pred hote» lom «Triglav». Proga je bila dolinska, tež« ka z zaprekami. Višinska razlika 150 m, snežne razmere dobre. Tekma je pričela točno ob 9. uri pri 20 stop. mraza. Lepo je bilo skrbijeno za razvrstitev kontrol. Vod» ja tekme je bil načelnik smučarskega od» seka Gor. sokolske župe br. Rauhekair. Startalo je 42 tekmovalcev ter jih je prispelo na cilj 29, drugi so morali izostati radi različnih defektov. V članski tekmi je zmagal br. Kočar Lado i t Jesenic, ki je dospel na cilj v času 2:13:40, drugi je bil br. Babič Maks iz Mojstrane v času 2:16:31, tretji br. Bevc Ludovik iz Jesenic v času 2:19:58. Ostali bratje so sledili drug za drugim v kratkih preslednik. Dosežen je bil za ta kratek čas zelo lep uspeh, s ka* terim je Gor. sokolska župa lahko zado« voljna. Sistematično gojenje smučarstva v Sokolstvu bo prineslo lepe uspehe, ker se je videlo mnogo dobrih, krepkih in navdu» šenih smučarjev, ki bodo z vajo dosegli krasne uspehe. V nedeljo popoldne se je nato vršila tek» ma naraščaja. Veselje je bilo pogledati ža» reče obraze naše mladine, ki je nestrpno pričakovala na začetek tekme. Točno ob 2. uri je startalo 27 naraščajnikov, med njimi ena naraščajnica. Proga je bila dol« ga 7 km. Start in cilj istotam kakor pri članih. Ha, kako veselo so drveli naši mla» diči na smučeh! Vseh 27 je prišlo na cilj, niti eden ni hotel izostati. V najkrajšem času јг dospel na cilj naraščajnik Jakopič Albin. Mojstrana v času 37:43, drugi Ko» kalj Milan. Bled v času 43:25. tretji Rabič Val. ml. Mojstrana v času 45:40. Ostali so sledili v kratkih presledkih. Povdariti moramo, da je bila ra član« stvo in za naraščaj proga zelo težka, na nekaterih krajih zamedena od snega, ker je bil ponoči hud vihar. Tekma je končala v najlepšem redu brez vsake poškodbe in brez vsakega incidenta, lepo disciplinirano, sokolsko. Ob 4. uri popoldne so se zbrali vsi tekmovalci v hotelu Triglav, kjer ie bil razglašen uspeh tekme. Zmagovalcu članov in naraščaja so bile poklonjene smučke kot spomin na to prireditev. Brat starosta Sajovic in načelnik dr Murnik sta v svojih nagovorih pravilno povdarjala ve» lik pomen smučarstva, ki spada v sistem naše sokolske telesne vzgoje povdarjajoč pri tem, da naši smučarji pri tem ne sme» jo pozabiti na sokolsko delo v telovadni» cah, ker eno spoj>olnuje drugo in le tako bo mogoče doseči lepe uspehe. S tem je bila lepa sokolska prireditev končana in razšli smo se v zavesti, da nai vse naše Sokolstvo posveti tej panogi naše telesne vzgoje mif flo pozornosti, ker je lepa, zdra« va in potrebna. Pridejo kmalu na vrsto sa» vezne tekme in do tedaj na delol Radio in jugoslovensko-češkoslovaški stiki Maribor. 4. februarja. V novih razmerah bo tudi delo na polju Jugoslovensko - češkoslovaškega zbliževanja v marsčem otežkočeno. Treba bo iskati deloma novih smeri in sredstev. Zal. da smo dosleg popolnoma zanemarjali najpri-pravnejše sredstvo za medsebojni stik in spoznavanje, ki nam ja nudi radio. Kakor po navadi, so nas tudi v tem prehiteli Ce-hoslovaki. Posebno radio-oddajna postaja v dalj njih Košicah ima često na programu jugosiovenske pevske in koncertne točke, pa tudi referate o naši kulturi. Praški radio pa poučuje celo srbohrvaščino (predavatelj ie generalni tajnik Zvese češkoslovaško - jueoslovenskih lig g- min. svetnik Beringer). Mi še vsaj doslej nismo storili nič podobnega. Kaiko prijetni pa bi bili takšni »radio -stiki« med Češkoslovaško in Jugoslavijo in koliko p'odovitega. praktičnega uspeha bi nam lahko prinesli, je pokazal nedavno prvi poskus radio postaje v zahodnočeški metropoli. v industrijskem Plznu Otvoril je program s primernim nagovorom državni poslanec in župan mesta Plzna, g. Pik. tudi predsednik ondotne Jč.-Llee, ki je med drug m tudi naprosil poslušalce, naj spo-roče. kako jim ie ugajal prvi pizenski program. Odziv le bil seve velik, tako da le imel župan Pik nekai dni potno mizo hvaležn h in deloma kritičn h pisem radio-poslušal-cev. Pizenski dnevnik -Nova doba« objavlja sedai nekai poročil iz te zanimive korespondence pod naslovom »Kako ie ugajal Plzen?« Iz vseh koncev republike čSR so prihajali priznala dopisi, kritizirala je samo raizvajena in izbirčna Praga. Pa tudi iz Jugoslavije ie prišlo mnogo dopisov, posebno iz Zagreba, odkoder so poročali češkoslovaški rojaki, s kakšnim zadoščenjem Ln ponosom na svoio »črno«, zahodnočeško metropolo so pos'ušali pizenski koncert v prostorih zagrebške »Češke besede«, kjer so imel v to svrho pos.ben sestanek Pa tudi Hrvati so se oglasili in poslali v Plzen mnogo iskreno pisan h oozdravov. Nas pa bo zanimalo najbolj to. da Je poročal tudi Češki klub iz Rogaške Slatine, kako so tudi v Slatini čisto iasno. razločno in brez moteni slišali pizenski program. Plzen nam ie torei dal s tem prav lep pr mer praktičnega izvajanja poglobitve itigoslov. stikov in bi bilo le želeti, da se čim Preje odzovejo tudi jugoslovenske radio - postaje v Liubliani. Zaerebu in da že pri otvoritvi prične na tem polju delovati tudi beograjska j>ostaja. Dr. Avjs. Reisman. Pred sodnki Študentovska zgodba «Gaudeamus igkur ...» pojo veseli študentje v mrzlo decembersko noč im ne mislijo na nočni роко]. V mesečina se blestijo hišice ljubljanskega predmestja. Mahoma obstanejo študentje pred prijaznim nizkim domom. «Tu stanuje mol ideal, moje »vljemle,» pravi dolgi Tine. Dijaki se vstopijo v krog m zapojo •podoknico. Nič se ne gane. «Ne vem, ali nas Je slišala aH ne. Menda vendar ne spi kakor polh, ta šmentana dečva!» zavipi.ie Tine, potrka prav lahko na okence m zakliče: «Vatam. vstani ljubica, glej. že sije lunica!» Tinetova tevoljenka se pa ne zmeni za študente. Zbujena je in na zalega trgovca misli, ki Ji Je ponudil srce in lepo svileno bluzo, kakršne študent ne bo zlepa premogel. Tine še eiArat potrka. Namesto IJmblce se oglasi stražnik: «Kar z menoj v našo kamrico vas bom odvedel, če boste preveč sitnarili in kalili nočni mir!» Tinetu to ne ugaja, začne ugovarjati in stražnika žaliti. «Ker ne razumete leipe besede, se pa legitimirajte, to vam ukazujem v imenu postave!» reče stražnik z rezkim glasom. Tine se prestraši in se prične opravičevati, da Je danes nekoliko krokal in je zato siten. «Gaudeamus igitur ...» prepevajo študentje naslednji dan na Tinetovem domu, dočim se on lezi ter kotne usodo ki ljubico, kl mm Je sporočila, da ga ne mara. Obenem s pismom nezveste izvoljenke Je dobil Tine tudi še drugo pismo od sodišča, Id c« vabi, naj plača 200 Din globe. Invalid in njegova ljubezen Invalid Jane* bo sedel mesec dni v zaporu, njegova ljubica Tončka pa 14 dnd. Janez Je sodno ločen, Tončka tudi. Pa sta se srečala na svojem potovanju po naši deželici in obema se Je zazdelo , da ju je združila usoda ter sta ostala kar skupaj. Invalid te Tončka sta potovala okoli in delila vse dobrote ter tudi vse nezgode tega življenja. Dospela sta v Domžale in se ustavila v neki gostilni. Sedla sta k mizi. Janez je vzel v roke kitaro, ki Jo Je nosil na rami in Je pričel sviraiti. Bilo Je zvečer te v gostilno Je prišlo vedno več gostov. Invalid Je nabral pri gostih precej denarja. Janez Je znorva zaigral in zapela sta s Tončko tisto pesem o ubogem ciganskem otroku. Janez se Je tako zamaknil v petje, da ni opazil orožnika, kd Je tedaj vstopil, prišel k njegovi mizi in čakal, da se koncert neha. Pa Je orožnik vprašal invalida, če ima dovoljenje za obiranje strun na kitari po gostilnah. Janez se Je lagal, da ima dovoljenje, ki ga je pa dal baš podaljšati. A tovarišico Je predstavil orožniku za svojo ženo poročeno. Na orožniki sitarrici Je Janez priznal svoje grehe, da je ožemjen z drugo žensko, da Je kitaro nekje ukradel in da Je s svojo tovairišico beračil in se potepal po svetu. Pa so oba poslali v Ljubljano. Močna lobanja »Močno lobanjo imam! Lani 26. aceusta me Je okoli polnoči udaril po giavi delavec France na Brdiu. Lopnil me Je s pivsko steklenico tako močno, da se Je steklenica razbila, glava pa ne; le koža Je bila poškodovana France le bil siten, ker ni dobil v naši brdski gostilni pijače, pa se Je spravil name.« Tako le pripovedoval sodnükn Janea Trdin. France le bil zelo slabe volje, krivde ni zanikal, Ie s pijanostjo se Je zagovarjal. Sodnik Je to upošteval ia Praočeta obsodil le na 300 Din globe. Nezgoda Delavec Stanko iz Notranjih goric Je prišel 30. oktobra lani v vaško gostilno. Fant Je bil pošteno pijan. V gostilni je pričel vipi-ti in razgrajati, ubil je tudi pivsko steklenico. Ker gostilničar oi mogel fanta pomiriti, ga Je postavil pod kap. To je Stanka tako razkačilo, da Je vrgel čez plot mizo, ki je stala pred gostilno in odnesel klop. katero so pozneje našli v sosedovem gnoju, kamor Jo Je zavlekel. Stanko se Je kasoele zopet vrnil v kr&no te pričel znova razsajati. Ker Je gostilničar sprevidel. da ne bo imel pred njim miru in se tudi ni čutil varnega, ga Je zvezal na rokah in nogah. ga posadil na dtvan io šel zadevo Javit orožnikom. Baš. ko ni bilo gostilničarja doma. Je • vstopil zidar Janez in zagledal zvezanega fanta ležečega na divami. »Odveži me,« Je prosil Stanko Janeza Г., kateremu se Je fant zamislil. Toda Janez razgrajaču ni mogel odvez a ti vrvi, ker so bile pretrdo zadrgnjene. Pa Je storil kakor Aleksander Veliki in je vrv prerezal. Pri tem pa Je ravnal nekoliko neprevidno in Je tudi Staaka vrezal v roko. In zidar Jane »e Je moral te dwi zagovarjati zaradi prestopka lahke telesne poškodbe. Ker pa se Je sodnik prepričal, da Je zidar Janez svojega znanca ranil v roko le po nesreči. J« bil oproščen. Oooisf ORMOŽ. Dne 31. januarja se Je ustanovila hi podružnica Vinarskega društva za ormoški sodni okraj. Za načelnika je bil soglasno izvoljen g. Lovro Petovar iz Ivanjkovcev, za njegovega namestnika pa g. Franc Hanielič iz Hardeka pri Ormožu. CERKNICA. Namesto venca na krsto umrlega veleposestnika g. Frana Serka so darovali Sokoli: g. Ivane Makso 100 Din, g. Hugo Mrlavec 150 Din in g. Anton Meden, Begunje 150 Din, za kar se odbor Sokola darovalcem najtopleje zahvaljuje. Zaroka Charlesa Lindbergha Iz Mehike javljajo, da se bo popu» larni letalec Charles Lindbergh letos 1. februarja oficijelno zaročil s hčerko ameriškega poslanika v Mehiki, gdč. Morrowo. Ženin in nevesta sta se spo» znala o priliki Lindberghovega poseta mehiške prestolnice, ko je Lindbergh po nalogu severoameriške vlade letel iz Washingtona v Mehico City. t Tvrdka A. Fuchs naznanja, da je njen do sonetni in zvesti zla-taiski del.voJja. gospod Karel ЫШ dne 4. II. 1929 po kratki mučni bolezni, t02u*dan0 preminul. M rlp-vega in vestnega nameščenca ohran- tvrdi-a v trajnem spom nu. Lj b jana, ч. IL <929. Vs'mogočni ie poki cal k sebi nepozabnega soproga, očtta in sttre a o.eia, gospoda Jos pa Berdavs-a star. ki e po kratkem trp'ienju v 82 letu star st' danes ob 2. pop-previden s svet m zaKrament' mimo v Go podu zasjal. Pog eb se oo vršil i/, hiš - ža очи v sreJu, b februarja 1929 ob 1' doo Idne farno rokopaiiš e. Sve e mdše zad šn ce se D do ла1е v žujni cerkvi v Valti vasi. Valta vas, 4. ebru-r.a 1924. Ža ujoča soproga, otroci, vnuki in ostali sorodniki г Znani mlinski koncem sprejme agilnega, zanesljivega ZASTOPNIKA za Slovenijo. V obeir pride samo uvedena tvrdka ali gospod, ki za-inore prevzeti garancijo za delkredere. Obširne ponudbe poslati pod •Leistungsfähig 321 • 9« na Interreklam d. d.. Zagreb, Marovska ul. 28 2597-a »'ммкмкакммеаваммааам»»!!»*! - '.'. 'v. ' .i». v v/ • Brei posebnega naznanila. MARIJA BUČAR roj. KRIŠTOFIČ naznanja v svojem in v imenu svoje hčerke BOŽENE ter ostalih sorodnikov prežalost-no vest, da je njen nadvse ljubljeni soprog, predobri papa oziroma brat, svak in stric, gospod Anton Bučar še! pismonoš. oddelka na glavni pošti v p. in h:šni posestnik včeraj, dne 3. februarja t. 1., po dolgem, mukapolnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega bo v torek, dne 5. februarja 1929, ob 4» uri popoldne izpred doma žalosti, Stari trg št. 9, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 4. februarja 1929. Užaloščeni, vendar utolaženi s premnogimi izrazi sočutja povodom smrti našega dobrega očeta, starega očeta, brata, tasta in strica, gospoda Antona ©solina posestnika se ferc potoni vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem najpri-srčneje zahvaljujemo. Posebno smo dolžni zahvaliti se za požrtvovalnost g. primariju dr. Blumauerju. g. mestnemu fiziku dr. Rusu, čč. duhovščini, č. sestri strežnici iz Vicentinuma, pevskemu društvu iz Moravč pod osebnim vodstvom g Tomana za pretresljive žalostinke, domači požarni brambi, domačemu cerkvenemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke v cerkvi, številnim darovalcem krasnih vencev in šopkov ln vsem sorodnikom, prijateljem m znancem, ki so od daleč in blizu blagopokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana - Šentvid pri LukovicI, 2. februar!» 1929. 2 ' 8 я ŽALUJOČE SORODSTVO. . - Občina Ljnbljin Maotni wgrebni га vod 2 Г6 a Potttega srca in na glt bije žalosti пагпапјчто v?e n so'0 щ'кот, znancem m svoiim odj makem >ieža osmo vest, da nas je m nad. та zapus i a sesiia K'J-P3. w Frančiška Smon roj. Mušič posestmea in miekarica v Trzi..u v ponaše zadušnice se bodo bral? v Trzinu. V Trzinu, dne 4. eoruaija 1929. Josip Šmon, soprog F. Mušič. mati Franc, Jan z, Ignac. Anten, Katarina b'fcti« 1П sestra Narvcdcb ui. ur»- dop*M L-со^ЛгЛ- tiahJi- oglasw. j t, риЛ&Ь, tux- Oglas ru, otL daUk Julra,', LuhJ^anxb Vr^Jtnumo,f Te.1 rt i^g2 P li^j /ЙТ?/fjfl Ujt prurtojbca* j* uposia-to oOtuuun. i luoročdbrro, so саг rt, oglaso /t* pryobcycr čdtovu. гасил, ротЬы. Lra tulnoc* {juMjana.št JLclL oglasi, ko хлјо o posr-bcLcnjaJjvs. tn, roajctL 1 ru- ъситыюл. oba^urfAJa шейых b mei bl»gom _ Laško Ponudb: je рп lotil' zadnje .pričevalo 2290 Izurjeno šiviljo »ргејшгш lakoj » trajno deio Ji&slov роте ogli-ni Oddelek «Juir»». 2Ž21 Trg. poslovodja starejši, « večletuo »rakso. dobi Ukoj službo Piaia po doguvuru Ponudb« na ogla* oddelek «Jutra» pod značko «1111» 2218 Hišnika ki b) oprav i јш oveni, mdl druge tičemo t» tr- fovsko hišo » sredi mreta poštev pridejo le »b«o-leino pošteni ш zanesljivi taoiffl ali oženjem bros Otrok po motnosti » "v 01JU Stanovanje, razsvet ljav. ^ kurjava prosta -plača po iapo»leno.-ti. !»»-»t0V » 1 majem Ponudbe I v»MEi potrebnim: podatki aa ogla,ni oddelek «J"tra» pod «Zanesljiv hiänk.^ Hišnika ■ a r 11 U fo:i Kotnikom »prejmemo Prosto stanova nje. zurjava in razsvetlja-va Prednost ima starejši mož ki bi imel v«-elje г глот in bi znai čistiti in oskrbovati avtomobil — Ponudbe n» oglat oddelek «Jutra, pod šifro «Posten hiinik». 2158 Kuharico canso^tcjnu prutno. snat 80. varčno m zdravo » večletnimi spričevali sprej me trgov.k* hi^e- na lež»li Oseb 12 Ponudb» s pre pisi spričeval in aavedbo plače n* oglasni oddelek «jutra» pod «Dolenjka» 2144 Praktikanta a pertektaim znanjem slovenščine in nem^č ne v go vorn in pisavi te' stentgra flje. sprejm- velika ШИ'Я «ka tvrdki Zale! »n» g» » Slove ai ji. < večletno prakse v inanufakturni stroki, sprejmem Tozadevne olerte t referencami poslati oa ogl oddelek «Jutra» pod iifro «Vesten zastopnik» 2249 Zastopnike ilčeoro za p-rodajo predmeta ta hiino potrebo — Kolvealni sigurni zaalulek Zumbulovič. 1/ubljana Miklošičeva eeeta. 2508 Postrežnfco za dvočlansko rodbino >ргв/Швт. Potrebuo je, da stanuje v kariovikem preuaieetju Naslov v o-glasnem oddelku «Jutra». 2586 Krojaški pomočnik z dežele, dobi stalno delo v Ljubljani, ako posodi nekaj denarja za nakup bla^a, posojilo je aigurno. fouudbt aa oglasni oddelek «Jutra» pod «Dobra moč 58». 2556 Strojnika k rtabdn«mu -troju 100 k. L. ki je obenem verziran v električni Hroki iščem za na deželo Ponudbe z navedbo referenc |« vložiti do LI februarja na' oglas oddelek «Jutra» pod šifro «Stabilni stroj». Č2505 Stro'nTka treznega m zmožnega veeh ključavničarskih del ter električnih naprav «prejme proti lobi plači takoj tovarna u^nja Tone Knaflič v Kamniku. 2518 Trg. sotnidnika temeljite izvelbanega s dolgo etao prakso in dobrim: referencam sprejme takoj stara, velika trgovina z mešanim blagom — Ponudbe г navedbo plače pod znamko <18t>4» na 07I. oddelek «Jutra». Ž517 Tovarna vagonov, Jaes-cica. Smed Palanka. išče spo-obut,;a mizarskega in pleskarskega poslovodjo ki je te dalje časa delal v tovarni za potniške vagone bodisi kot poslovodja ali oddelkovodja ter se spozna v tej stroki. Vse prošnje je pioslati ua tovarno v Smederevski Pa-Isnki, Ja.-eaica. 2550 Dekle vei6o nemJiinc. ki je že siuiila v boljši hiši, sprejmem kot pomožno moč v trajno službo Ponudbe v nemškem jeziku na go. ravnatelj Jahn, Vevče. 2551 Fino šiviljo za t»n*ke kostume in površnike. potKilnoma samostojno, sprejmem Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Eleganten» 400. 2522 Kuharico sprejmem na posestvo. Ponudbe so spričevali pod «Oskrbnica» na podružnico «Jutra» v Celju. 2287 Razumna delavca poročena, iščem za posestvo Ponudbe e »pričevali pod «šafar» na podružnico «Jutra» v Celju. šoierska šola jbiaslvem konr.rMijuniraoa Сашегшк LJubljana Du naj..k» ав Telefon 22H6 -Permanentni tečaji aa vse 254 Učitelj Ы poučeval osnovno |B uiijosrednjetoi-ce Ponudbe prosi na ogl. oddelek «Jutra» pod šllro «Učitelj». 2Ö07 Klavir poučuje učitelj, po uajuovijii metodi Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Siguren ttspeb 80». 2541 Drsanje Iščem učitelja za drsanje. po možnosti v opoldanskih urah. Ponudbe na oglasni oddelek pod «Mlada dama». 2601 Učlteljiščnlk spreten inštruktor. vešč nemščine, iiče instrukcij. Dopise na oglaenj oddelek «Jutra» pod tnaüko «l!Či-teljiščnik». 2576 Absolvent teh sred šole -troj od--Mka, z nekaj mesecev prakse, išče primerne »luž be za takoj Cenj .onudbe na oglasni oddelek >Ju'ra» pod «Absolvent teh šole» 2506 Kontorlstlnja zmotna »lov , srbobrvatske ga in nemškega jezika ter strojepisja, želj mest» v kaki pisarni Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pol «Kontoristinja». 3294 Trg. pomočnik vsestransko verziran manu-faktcrlat In galanterist — .-.preteu pro'iajaiec. vojaščine prost, želi premeni» ■ iužbo v Ljubljauo ali каш ■Irugam Cenj poiiu Ibe na ogias. oddeJek «Jutra» pod ■ ■ ■ äoö». 2524 «Štajerska metoda 160( Višji zvanlčnlk finanču,, carinike stroke, ki govori 4 jezike, išče mesto knjigovodje, oskrb nika. skladiščn.ka ali kaj eličnega Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Finančni svaničnik». 2527 Frizerka iU« službo aa maniklraaje is onduliranje Ponudbe na og a« oddelek «Jutra» pod «Frizerka». 2538 Starejša kuharica Išče službo na finančni 'kontroli ali orotniiki Staniči. Naslov v posredovalnici Mrak. 2665 Trgovec v najagilnejših letih, prvovrsten prodajale« v ma-nufakturni ali ipeceri/«!;! stroki, želi meeta do prvega marca Prevzame mesto potnika poslovodje ali skladiščnika. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pol «Pošten, trezen ia agilen» 2546 Specllalno vino Ргокирж Blati na in kor-čulanskt «Grk» «e toči ▼ vinski kleti na 8v. Petra eesU 43 2151 Pekarna dobro idoč*. i Inventar-naprodaj ia 140.000 Din Naelov v oglasnem oddelka «Jutra». 1761 Puhasto perje ./.pošiljaš po 0 • v ( s i a aajminj 5 tf w Ош ЯХ kg - lakortstlte orlliko. t o k let tr»Js ca loga - L HrojKlvič Zagreb lile» 42 >emičn» tistilnie» c**rl» 189 Premog ln drva za kurjavo, po najnitji oe-ni dostavlja n» dom Lav-renčič & Comp LJubljana, Dunai?ka cesta 47. Telefon št 2579 2546 Lancla-Lambda VI. »erijt, 6 »edetea. novo lakiran, genera:no pregledan po 24.000 km, Boech naprava, 2 stranska kovčega, v najbolj-iemi stanju, prodam. Pismen« ponudbe na ozl. odd. »Ju-tia« pod Lancia Poročne prstane darila zs neveete in ženine nudi F. Čuden, Preiernova 36 Vsakovrstno zlato sni« j» no najvišjih ,en»n C e r n e — luvellr t.lnMIana Wolfov, alle* I v l: Pisalno mizo dobro ohranjeno. najraje amerikansko kupim. Jan-Cigar. MrkioSlSev» M. IV. nadste. 2583 (ЈТХтНЊ Več lepih mask tudi črno belih se posodi. Poljanska eeeta 13/11, levo. Nove vreče za drobne in debele otrobe kakor tudi juto za emball-ranje nudi najceneje Ivan Ev. Sire, Kranj. 2516 Več slik (ročno delo) ceno prodam. Na"'ov v oglasnem oddelku «Jutra». 2604 Pratlka Blaaniikova in Družinska za leto 1929. Села 3.50 Dia Marija Hudnik, Ljubljana. Mestni trg 11. 2589 Fotografični objektiv Peeeartyp Ksenar 4 5 21 сип Brennweite Cotrapmor. popolnoma nov, priima, za splošna dela. se pro«!a mesto za.. 3400. что za 1700 Din event tudi 1 aparatom 13+18. Hotel «Štrukelj., soba 33. 2573 take skoraj nov. «e ceeo proda Naelov v oglasnem oddelka «Jutra». 8574 Kožuh la ва voz, podlolen t lisičjimi kožami, poceni na prodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2569 Več mask oddam. Lina Kuelar. Tr-lalka U. 2600 Lepo zlato masko prodam za 160 Din Slomškova 4/U. deeno. £577 Kdor hoče imeti toplo kuhinjo, naj nemudoma naroči StHllniSki grelec Uspeli zajamčen. Cena 50 Din Naroča se pri F Kosmač. splošno ključavničarstvo. Ljubljana, Jeranova ul. 5. 2553 Naprodaj jes pohištvo. lepa kredenca, moški čevlji. obleke in zimska snknja. slike — Ogleda se lahko ob delavnikih od 8.—5. ure na Dnnajsiki cesti 17. /Г7Т. desno 8593 Potnika vpeljane»? ipece.rista iSčem za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «8 % provizije». 2544 Нмии» I t1« piše m riše Ksenita Priinkova. 11. A idajci |e nekaj ogromnega. Srnega zakrilo solnce. Otrpnila sem od straliu in zdrknila ia marjetice t vodo.» Čevljarski pomočnik vajen dela gorskih čevljev (gojzeric) na rom. šivanega de a in prikrojevanja gornjih delov, želi službe. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 2515 Zidarski pollr ki je tudi dober risar, z večletno prakso in dobrimi spričevali, želi službo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Polir». 2547 Prodajalka začetnica izvežbana v ma-nufakttirni in modni otroki. išče službe Sem brez staršev in hi ie'eb po tnožno-ti oekrbo v hiši. Grem tudi na deielo 2Г59 Asistent farmacije (aeizprašan) želi za kratko dobo nauiešči.-nje v L.ub-Ijani ab okolici. Ponudbe na ogiasni oddelek «Jutra» pod «Asistent farmacije». 2485 Tračnice industrij.-k, tebznice. ma io rabljene, v dobrem sta nju kup: Hartner, Murska Sobot». 2261 ' s Z majhnim kapitalom Ы •« udeležil trgovine, agencije, zastopotva, inte-ligentt« izobražen in več jezikov govoreč gospod a iop.m nastopom. poznan pri tnjezemskih tvrdkah. 2572 Lokal sobo In kuhinjo a pritiklinami oddam. Naelov pove oglasni oddelek «Jutra». 2537 Večje lepe prostore ta tovarno, večjo delavnico ali »kiadišča od lam takoj v središču Ljubi a-ne. Lepe prostore za pro« dajalno v Javormku jeb Gorenjskem 16. aprila je odda nitk. cem na doni parna log» V Scagnetti Ljubi» na. aa gorenjskim kolodvo Stanovanje sobe m kuhinje, oa defeli išče vdova — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Na defeli». 2314 Za 1200 Din mes. oddam v najem južno stanovanje v vili v Tivoliju. 2 veliki sobi. poseleka sobica, kuhinja, pritikline, kopalnica in pralnica, elektrika, vodovod in plin. — Na ogled med 10 in 13. uro. — Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 2504 Stanovanje ШМ v oentni mesta lftče starejša goepa. Naslov T oglasnem oddelka «Jutra». 2566 Stanovanje 2 sob. kuhinje in prltlklin :šts stranka brel otrok za marec ali pozneje Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Stanovanje». 25C7 Stanovanje v novi vfli. obstoječe it t lepih sob (t eno se lahko poenavi štedilnik) oddam takoi. Na«lov v oglasnem oddelka «Jutra». 2548 Stanovanje sobe In knhinje oddam s I marcem v bližini mest» Naslov v oglasnem odde kn «Jutra». 2536 Stranka brez otrok išče za maj eno ali dvo-eobno stanovanje s priti klinami Naslov v oglas oddelku «Jutra». 25S3 Opremljeno sobo 1ьро, a posebnim vhodom ia elektriko oddam takoj za 250 Um. Naslov v o^i. oddelku «Jutra». 2491 Opremljeno sobo le>pu, odda s 15. t. m s postrežbo ta 300 Din gdč. Lužer, Na Oeojah tt. 2/II. £575 2elezniškl uradnik II. kategorije, po»taven Gorenjec, samec, 45 let star, soliden, č irrst ver |n premožen, teli dopisovati I damo enakih Ustnorti. v «vrbo zakona — kot brat in sestra. — Ponudbe pod «Medsebojno zaupanje 1930» na oglasni odelek «Jutra». J523 Fanl Lebenlčnlk roj. Gorenc litem. K omar je znano njeno bivališče, ae prosi, ali njo samo. za točen naslov na oglasni oddelek «Jutra» pod Iifro «Oglasna lt. £512». 2512 Gospodično «irejmem na stanovanje tn hrano. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 2542 RamOna dvignite pismo v opravi «Jutra» pod iifro «Pogre-ška». £364 Sobo s prostim vhodom in električno razsvetljavo oddam gospodični. Naslov v oglas, oddelka «Jutra». Dve sobi oddam 2 go«npodičnama. — Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 2534 Opremljeno sobico s posebnim vbodom in električno raz«rvetljavo, blizu Tabora takoi oddam Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». £496 Sostanovalca Kprejmem. Novi Vodmat 82. £568 Sobo hi kuhinjo iščem Orem tndi kot Minira. Naelor T oglasnem oddelku «Jutra». S570 Malo sobico e pečjo In posebnhn vhodom iiče soliden go*pod. Ponudbe na Ekspozituro «Jntra». Ljubljana VTT pod «Jug». 2605 Opremljeno sobo oddam takoi vospoda ali gospodični Naslov v esrl. oddelku «Jutra». 2599 Uradnik mlad, leH t dopisovanjem znanja z mlajšo gospodično Ponudb» po motnost! s sliko poslati na oglasni oddelek «Jutra» pod «Id«-al». 2W17 Lepa btondlnka 1278 dv'?nlte pismo v ogla^nr-m oddelku «Jutra». 2579 Akademik etar £5 let. reaen In mia-čajen, teli poroiiti debro-sr&no gospodično a detel», katera Ы imela več J«, posestvo. Heane ponudbe a sliko na oglasni oddelek «Jutra» pod znaAko «Veselje d« kmetijstva». Stroga tajnost lajarnčena. £504 pozor! Pobilrvo v veiül taleči po najnižjih cenah. Matija Andlovlc, «trojno mizarstvo, Komenakega al. 84. 1488 2 mlada kanarčka in dobro ohranjeno kletko ta papigo prodam Naslov v oglasnem cddolku Jutra 2487 Pšsalnl stroj dobro ohranjen, prodam na obroke ta 1800 Din Sen-kow«ky, poštni predal 144 £531 Vdovec 33 let »Ur, -amostojfo obrtnik, teli znanja v »v.-he ženitve s gdč od 25—35 let staro ul vdove bret otrok. Le reene ponudbe » sliko je poslali na ogla-ni oddelek «Jutra» pod Iifro «Notranjo. Tajziost zajamčena. £446 2 samostojni dami llvilia • premoženjem la gostllničarka • posestvom, telita v svrho ženitve znanja z gospodi v stalni službi Slike in dop se poslati na ogasni oddelek «Jutra» pod «fiivanka ln kupica». £513 Šivalni stroj Originalni «Singer» »a II-vilje. sposoben za Itikanje, Dtopanje aogsvic in za vsa roina dela. skoro popolnoma nov, poceni naprodaj r.aradi preselitve Naslov v ogl odd «Jutra». £025 Razmnoževalni aparat (Drehvervlelflltlgcr) uradi odpotovanja poceni prodam Na ogled vsaki dan med 2. in V» 3 uro v LJubljani. Gregorčičev» olio» 7ДП 8438 Rabprrdaja urazua 2 parov konj (par ИШЬ ln par ponijev), vosov, sani. gospodarskega orodja In poljedelskih strojev im konkurzne mase k. Kajfe-ža v Kočevja — se bo vršil» v sredo dne • februarja t. 1. ob pol 1 L. ari n» lica nest» v Kočevja. £54» N. Sadlucki airoaol psihugralolog It fitionomist — Po skupnlk podatkih t dlani, [fisave Щ iic lit» tnačej. profioet, sedanjost tn bodočnoet — Sprejema vsak dan ed t. do 12 ш od S do 7 are v LJubljani, hotel «Slon», soba It 21 I nadstropje. Ostane samo do 16. febr. v Ljubljani, potem pa od-uje v Kočevje, Kamnik Maribor. potu in 1 £500 Strugami stroj (Drehbank) že rabljen, kapi takoj Matija Braneč. Veržej. p K ril ovci pri Ljutomera. 2514 Tapetniška dela izvršuje po zmernih cenah točno in solidno Avgust Pavle, Vegov» alle» 10. 2164 naloolJS pisalni stroj Ss торг uda ja. van ieg*t, Мгг'Ьог Vet iniska ul. 30. Tel nt 434 Kontoristinja z večletno pi arniško prakso, vestna in zanesljiva, želi premeniti i-voje službeno mesto. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «vestna 61». £561 Boljše dekle žel; mesta k otrokom ali obenem kot pomuč pri go-=.podinjstvu Ponudbe ca ogla ni oddelek pod «Nemka» 2591 Kontoristinja vestna iu marljiva, z večletno pl-arnilho prakse — že'i nameščeni.! pri večjem podjetju. Ponudbe pro«! na oglas oddelek »Jutra» pol značko «Ve-tno opravljnm evojo eluibo». 2489 Radlo-aparat popolnoma nov štiricevnl prvovrstni Hartley (Schirmgitter). ki sprejema 40 po staj, poceni prodam Na- ; slov pove oglasni oddelek «Jutra». 2495 Kdor prodaja ali kopu je AUTO naj se obrne na naslov: Kam! Cninernik Ljubljana, Dunajska cesta 36 (Jugo Auto telefon £236) in vpo -Ij*- popis voza kakršnega Mi prodati ali kupit: Pri 'em posredovanju se najbolj varujejo interesi prodajale., n kti,>ca. 22 B. S. A. гпатке s prikolico. 770 cm, 2 cilindra, električna luč, г izmejijalnimi kolesi — i'Steckachsen) — kompletno rezervno kolo. tri zavore, ščitnik proti vetru га prikolico. kolenogrelci. obroči in skoro nov stroj, vo-ženo samo 2500 km Stroj =tane nad 42.000 Din. kom-pletefi stroj naprodaj radi odpotovanja za 26.000 Din Naslov v oglasnem odedlku «Jutra». 2493 Fiat 503 zelo dobro ohranjen, naprodaj Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 2520 Več motoc'kJov skoraj novih. m:ilo rabljenih. znamke BSA z garan cijo n kvaliteti se usodno preda ffiiveč od teh mo del! 19я« STTP pripravni za prikolice fn-ni In b'tre|?! motocik'; OTTV Reflektantl •'obilo Informacije !n o>r!el pri Ап'ощоЬПе« k Moto-j cikle«. Maribor, Trg -vbn. 1 d« It. 0. 8556 Kateri boljši gospod bi posodil leipi blondinki 10.000 Din za otvoritev šiviljske stroke, katere pošteno vrnem, ienitba ni izkl jučeiia. Ponudbe pod «Nujno rabim» na oglasni oddelek «Jutra». 2598 Trgovsko hišo n» Štajerskem, ua najUpIl točki sredi trg», tik lame cerkve in glavne ceste — radi bolezni oddam Ukoj v najem ali tudi prodam. Ponudbe na ogla-, oddelek «Jutra» pod šllro «Najlepša toika». 25Ю Kupim graščino z lepim posestvom. Natančne ponudbe .-amo od lastnikov, po možnosti s slikami pod «Hipoteka» na ogl. oddelek «Jutra». 3540 Hišo s pekarno prodam. — Vprašati XHL Trežnjevka št. », Zagreb 2538 Hiša z gostilniško koncesijo. oddaljen» 10 minut od mesta Celje, na ze'o prometnem kraia. 3 orale najboljše zemlje, naprodaj tafto' po zelo nizki ceni Vpra-ša.ti: Celje: Klavna trtica št. 1. 2606 Malo hišo ali kako pripravno poslopje. katero bi «e dalo nrediti za fotografsko obrt bi vzel v najem »Ii kupi! na GormJ kom. Do-lenj.-ftejn ali etalerskem. Ponudbe pod «Prometni prostor na oglasni oddelek «Jutra». £571 Stanovanje 2—в sob, kuhinje in priti-klin, v pritličju ali prvem nadstropju, v sredini mesta i I č e s 15 februarjem ali 1. marcem stranka 3 oseb. Na. lov v oglasnem oddelku «Jutra». 2545 Boljše stanovanje 3—4 sobe, solu&no. išle za maj mirna stranka Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «boljie sta- novanje». 25S3 Dvoje stanovanj eno.-obno ter dvo ali trisobno. suho. zračuo. mirno. oddam Vselitev takoj ali pozneje Autobus blizu Ponudbe pod «Glince» na oglasni oddelek «Jutra». 25U0 Stanovanje isAem » 3—J sobami ta 1. mai v mestu. Plačam 800 —1200 Din. Ponudbe pod «brez otrok» na oglasni oddelek «Jutr»». 2580 Zamenjam stanovanje v centru S sob. kuhinje in pritiklln ta manjše, ob-tojtče iz 2 sob isto v centru Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Zamenjam». 2587 2 dijaka (dijakinji) sprejmem. Dobra absolutno zadostna hran». Klavir. Mesečno Din 650.—. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Zračna soba». 2578 Dijaka sprejmem kot sostanovalca v zračno. parketirano. kurjeno sobo z elektr razsvetljavo. za 250 Din Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra». 2588 'JLIJJ/' 2—3 gospodične Opremljeno sobico s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, tdk imlve-rze, oddam gospodični Naslov v oglasnem «Jutr»» 2590 Mesečno sobo boljšo, a strogo separir». nim vhodom, v sredini mesta. iKe trgovec. Po-nndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «15. februar». 2552 Sobo poleg magistrata takoj oddam čet dar odsotni bo'jSI solidni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2581 Sobo električna raasvetljava, pr»»t vhod. trn odda Naslov v oglasnem odd»'lcu «Jutra». 25S2 Sobo s hrano oddam 1 ali 2 go- snoloma v sredini mosta Elektrika. Na«lov v oglasnem oddelku «Jutra» 2585 in trgovino s deJiVetesami t točilnico ODDAM v industrijskem kraja vsled odpotorvanja f vsejn inventarjem ta ratago ta Din 200.000.—. Naslov » «travi »Jutra« pod »REDKA PRILIKA«. 2595-a Sobo s posebnim vhodom !n zajtrkom. oddam Naslov v oglasnem oddelku «Jntra». 2595 ICBSM/KA PIsCTEIIA г£А4к*в»БВМ1/£ FSeiSMI 1971 M9V9EMR P^SHiia IMffCPiA MAiiriLLC ШШШИа ЖШк Za informacije in predbileibe prostorov •• trbea obrniti na Centralo na Reki, «li pa ua Agencijo »Lloyd Triestino« in na Agencijo »Cosulichc ter na katerisikoli bodi potniški urad. 46-a «Kateri bi me iz srca ljubil» Dvignite pismo. 'V:'.-ž: £525 Mlad gospod v Franciji se teli z dopisovanjem seznaniti z gospodično od 20 do 30 let staro, plemenitega in poštenega srca t: r j prijetne zunanjosti, ki ima zmožnost gosti'niäkega in trg. gosjio linjstva, z nekaj premoženja Dop'ee s pol nim naslovom in sliko, ki se na zahtevo vrne, na oglas oddelek «Jutra» pod «Polteno srce». 2529 Mlad uradnik inteligenten v službi izven Slovenije, želi resnega poznani» t inteligentno gospodično. v starosti od 18 do 22 let Neanonimne do- sprejmem na dobro doma- 1 plsj, s sliko, katero t&Ko] čo opoldansko hrano Na- vrnem, na oglasni oddelek -lov nove oglasni odilf-l'1' .Jutra» pol šifro «Cvetoča «Jutra». 2533 sjmlad 192»». 2530 Zahvala» Za izraze so4u . 23.— šifon kot zgoraj z motivom.....26.— fin sifon z vstavkom vezenine .... 39.— fin šifon krasno vezen.......42.— fin šifon posebna izdelava. ..... 48.— Sifon, oblika naramnic, in zaipona na ramenih ....... . 30.50 Sifon z robčkom in zobci.....36.— nočna srajca platnena, ažur.....38.— nočna srajca, šifon ažur 58.— Komb nacija srajce in hlač: šifon z ažuro, vezen .......32.— šifon z ažuro in gubasthn okraskom. . 50.— Kombnlrana spodnja krila: iz dobresa platna ........ 34.— batist. klekljane čipke.......44 — dober šifon z vezenino ....... 62.— Predpasniki: iz močnesa platna.........16.50 iz dobreRa platna ......... 34.— e naramnicami.............16.— г naramnicami, volant-okraskom . , . 27.— z naramnicami, vstavljenim okraskom . 41.— Iz modrega tiska.........14.— iz modrega tiska, zadnja fa.zona . . . 21.— iz modr. tiska, z naramnxami in žepom 25.— iz modrega tiska, zgoraj zaprt .... 35.— ČIPKE Klekljane in iz sukanca: 1 cm široke per meter . . « . i č . 1.25 2 cm široke per meter.......175 2.5 cm široke per meter ......3.— 3 cm široke per meter ....... 4.— Valenclianske čipke in vstavkl 1 in V« cm široke per meter ..... 2.— 1 in '/« cm šroke per meter ..... 2.50 2 cm široke per meter.......3.50 i. t. d. ' Bela vezenna. čipke ln vstavkl: 2 cm široke per meter . . . . i « . 1.— 2.5 cm široke per meter......1.75 3 cm široke per meter.......2.50 Tablete: 35/35 cm 14.— 19/30 om 11.— 17/17 cm 5 50 ovalne ali oglate Miljeji: 21/21 om S.— 30/27 cm 12.— 49/36 cm 25.— Zastorl: Madras - zastori, ki se dado prati, dvo-kriinj in draperija z desinom v različnih barvah ............90.— Odeje velike, tople.........180.— Otroške odeje iz flanele.......30.— Predposteljniki, juta, Smyrna , . , , . 54.— Predposbaljniki, jirta, motvoz , , , , , 64.— Hodne preproge ä meter.......28 — MODA ZA GOSPODE Srajca z barvastim oprsjem......54.— French-srajca z lepim desinom.....65.— Zefirna srajca........... 90.— Popetfn-srajca. bela.............120.— Popeüm-srajca, pisana........125.— Kratke spodnje hlače, šifon......28.— Kratke spodnje hlače, močan gradi . . . 39.— Dolge spod. hlače, ki se zavezujejo, platno Doige spod. hlače, ki se zapenjajo . . . Kraike nogavice, enobarvne, par , , • , Kratke nogavice, melirane Kratke flormogavice........ Kratke modne nogavice.....i . Kratke svilene nogavice....... OBLEKE ZA DELAVCE Bel delavski plašč, pralni grad! . . . . Orn klotast plašč . ......... Modri delavski plašč, močen gradi . . . Natakarska bluza, bel gradi...... Pekovska bluza, bel gradi...... Kuharska bluza, bel gradi...... Kuharska čepica.......... Natakarski predpasnik....... Kuharski predpasnik ........ Motorna obleka iz rmpregnirane tkanine . Vetrovni jopič za turiste....... STEKLENINA Kozarec za piti ........... Kompotni krožnik češko stekk*. . Din 28.— 56.— 6.— 9.— 20.— 28—, 56.— 130— 150,— 130,— 85,— 85.— 95 — 15— 22— 28-.— 240.— 180.— 2,— 7-50 Kom potna skleda 21 cm 7._ Nastavek za pecivo 22 cm 7,— Servis za pecivo, 1 velika skleda tn Din 6 malih z dekor..........40.— Servis za belo kavo, bel, za 6 oseb . . . 75.— Servis za belo kavo, dekoriran , , , , , 160.— Servis za črno ka» vo s pladnjem, lepo dekoriran za 6 oseb 108.— LESENO BLAGO Servijetnii obroči, lakirani ..«»ta* 2.—* Lesen cedilnik . . ,,,,.«,,, 2.— Tolkalo za meso . 3.— Deske za meso z ročajem: 0 1 3— 5.— Deska za meso z robom: 0 1 6.— Ui 6 — 7.50 Um Sušilci za brisače s klini: 3 4 kine 16.— Diu Pladnji iz lesa 22 < m 26 30 38 42 46 D n 4 50 9.— 12,— 16.— i0.- 24,- Pladnji fino lakirani: cm 26 40 45 Dota za sladkor ...,,,,,,. 9._ Doza za surovo maslo......' * Ц*_ Likerni servis za 6 oeeb.......23._ PORCELAN Kavna skodelica za belo kavo s podstavkom 6._ Kavna skodelica ш črno kavo.....4._ Skodelica za belo kavo z dekoracijami . ! 8._ Skodelica za črno kavo z dekoracijami . . 5.— Bel lončič ............. Bel loncic z dekor.............3.50 ____tO 55 60 65 70 Din 12 — 22,— 28 — 32.— 37 — 40.- 48"- 52"— Etažer za začimbe.........8.— Etažer za začimbe, veiik. 14 delov . , , 35.— Etaižer vedik za posodo ........ 65.— Valdatlnik.............30.— Obeša.a za obleke ......... , i,— Obešala za obleke, lakirana 2.50 OBUVALA ZA DOMA Domači pantofljj iz klobučevine. ve!. 36-42 14.— Domači pantoflji v barvah, z usnj. podplati 50.— Otroški čevlji, kombinirani, v različnih barvah, velikost 19—26 ,,,,,,, 35.— ZAGREB ILIC A 4 Urejuje Üavyrrn Ravljia Ledaj» га &uuzoruj «j^tra» Aiioü Kibuikax. Z« iNtfuUao Usktruo d. d kut Uskaruarja tram. Jezeršck. Z» iQseratni del je odgovoren Wjzij Novak Vsi v Ljubljani j'