250. številka.
Ljubljana, vtorek 31. oktobra.
IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja v su k dan, izvzemai ponedeljke in dneve po prazniclb. ter velja po posti prejeuian za v h tr o-o g e r s k u dežele z* celo leto 1H #ld., za pol leta 8 gld., »a četrt leta 4 #ld. —  Za  L j ubijano brez pošiljanja na dom /-a celo leto 13 gld., /a četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na/
dom se mčun.H 10 kr. z»i mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in isl,
Volitve na Goriškem.
V nedeljo so došli „ Slovenskemu Narodu" sledeči telegrami: Iz Gorice: V goriškej okolici sta izvoljena Povše in dr. Tonkli, prvi s 69 in drugi s (57 glasi. Ćrez 40 glasov Bta dobila dr. Abram in Faganel (tudi narodna Slovenca in oba dosedaj poslanca. Ur.).
Iz Gorice: Na Tolminskem sta privolitvi v deželni zbor zmagala Pagliaruzzi in Gorjup, kandidata društva „Sloge."
Iz Sežane: Viktor Delenec se je kandidaturi v Sežanskem okraji za zdaj odpovedal. Vsled tega sta bila Mohor ću: in dr. Abram jednoglasno izvoljena."
Z izidom volitev smemo po vsem zadovoljni biti. Zmagali so povsod narodnjaki, in če je na Krasu voljen namestu urednika Dolenca dr. Abram. je to samo poprava greha, katerega je bila „Sloga" naredila, ko vedno značajne ga dr. Abrama nij postavila precej za kandidata, temuč ga nekako „in suspenso pustila. Volilci so to čutili, ker ne le, da so na zvesto narodnem Krasu volili ga jedno glasno, tudi v goriškej okolici je bila zdatna večina za-nj.
Kandidat urednik Dolence se je, da bi volitev jednoglasna bila, odpovedal svojej kandidaturi. Vendar če nij voljen v kmetskih občinah, voljen bode pač ali v trgih, kjer se (mi ne vemo zakaj) dr. Jakopič odpoveduje, ali pa v slovenskem velikem posestvu, kjer poleg dr. Roj ca za jedno mesto niti še kandidat postavljen ny bil. G. Viktor Dolenec je pivi delavec na narodnem polji na Goriškem, delavnih roočij pa povsod treba, zato
bi prvič Dolenca mi neradi pogrešali v goriškem deželnem zboru, drugič pak je on baš 8 svojo neutrudnostjo zaslužil, da ga narod odlikuje z najlepšim, kar ima dati, s svojim zaupanjem.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 27. okt [Izv. dop.] "V denašnjej seji je ministerski predsednik knez Auersperg odgovoril na obe interpelaciji o avstrij8kej vnanjej politiki. Uže v začetku seje je bilo slišati, da če pri-deti ministerski odgovor. Bila so poprej nekatera prva branja predlogov na dnevnem redu. Knez Auersperg je velevažno sedel na svojem sedežu, tudi vsi drugi ministri so bili navzočni; slučajno pa baš tačas, ko je ministerski predsednik se oglasil k besedi, nobenega zraven njega nij bilo na sedežu, kakor edinega takozvanega „sprechministra" Ungera, ki je sploh ves čas kakor senca zraven njega tičal. Unger hitro pošlje služabnike, da iščejo po koridorih in v bufetu ministre in srečno so še
0 pravem  času  prihiteli Stremaver, Glaser,
1 lorst, Ziemialkovski, Mansfeld itd. tako, da ie ministerski predsednik v tem imenitnem tre-notku bil obdan od vseh zvestih mu pajdašev. Knez Auersperg bero s trdim močnim glasom najprej odgovor na interpelacijo 115 ustnvo-vercev ter vse to pove, kar beremo vsak dan v oricijoznih listih, da je namreč cilj avstrijskega vnanjega rninisterstva ohraniti mir, in da se je njemu to dozdaj posrečilo.
Na kako aneksijo sedanja vlada ne misli, a ljubezen do mira ima tudi svoje meje in je le tako dolgo mogoča,  dokler se ne žali do-
stojanstvo in interesi avstrijske države. Od tega svojega pota se ministerstvo ne da odvrniti po kakih si bodi izjavah ali demonstracijah. Te besede knez Auersperg še poBebno naglasa. Na levici v prvem trenotku velika osup-nenost, potem skoči Giskra ves zelen od jeze kvišku in kriči: Oho! das ist eine Beleidigung des Hauses! in drugi ustavoverci za njem kriče, Auersperg ves začuden gleda, kaj to pomeni. Potem nij bilo več pravega mini. Giskra silno jezen z rokama okoli sebe maha in toliko da nij zadel po dolgem nosu Načeta Kurande, ki ga je skušal pomiriti. Giskra in njegovi tovariši so namreč mislili, da minister v svojem odgovoru pod izjavami in demonstracijami meri na interpelacijo, a po seji so se ministri zagovarjali, da so le demonstracije ogerskih študentov pred očmi imeli. No kako pa pridejo ogerski študentje v naš državni zbor?
Blizu enako odgovarja potem še ministerski predsednik na moravsko-sloven-sko interpelacijo ter reče, da je od prvega početka homatij na Turškem vlada, to je grof Andrassy imel skrb, da se poboljša stanje turških kristijanov, a to brez ozira na narodnost, ker sploh pri tem vprašanji narodnost nema ničesar opraviti.
Zdaj se bodo v klubu posvetovali o minis-terskem odgovoru in v ponedeljek se bode stavil nasvet, da se naj debata o odgovoru deje na dnevni red ene prihodnjih sej. Ali pa ta nasvet dobi potrebne večine, še nij gotovo. Kajti če ministerstvo neče debate, tedaj centrum, en del levice in Rusini proti debati glasujejo in lehko mogoče, da ostane
Pavla.
(Poslovenil F. 11. Kadoljaki.) XIII.
(Dalje.)
„Je-li možno, toliko blagodušnemu biti, kakor ste vi gospodična," reče potem. „Če mu vi odpuščate, moram mu tudi jaz, in sramovati moral bi se samega sebe, ko bi vsaj nekoliko se opravičil zaupanja, katero v me stavite."
Albin, močno ginjen, poljubi Juliki roko.
„0j, gospod doktor, če koga prav iz srca ljubimo, potem tudi radi odpuščamo. To nij nikaka zasluga, marveč je slabost, katera ima svoj koren v srcu,u odgovori Julika ponižno, prosto.
„Vse, kar je v mojej moči, skrbel bom, d*i zabranim javno razgledavanje," reče Albin. „Dovolite mi pa še eno vprašanje in obljubite, da mi boste odkritosrčno odgovorila."
„Obljubujem vam."
„Ste-li preverjeni, da zamore človek, čast-nikovega značaja, Pavlo osrečiti?"
Julika molči, potem pak reče: „Alfred je dober, gospod doktor, in izneveriti moral bi se svojemu značaju, ko bi ne bil ženi, kojo si je sam izbral, zvest in ljubeč soprog. To je inoje preverjenje. Možno je pak tudi, da se motimo; a ko bi bila druzega mnenja, ne pospeševala bi te združitve niti z jedno besedico. To pak je Alfredu moralična in denar-stvena rešitev."
„Hvala", reče Albin, in poklonivši se otide.
Ura bila je deset, ko je Albin na pred mestom ležeči mirodvor stopal.
Tja dospevši, zapazi črno opravljeno žensko osobo šetati po pokopališču. Bliža se jej torej, in vedel je, da je to prava osoba; kajti bila mu je čisto neznana. Lehko jo pozdravi. „Gospodična Denova pooblastila me je v njenem imeuu z osobo govoriti, katera jej je anonimno pisala, ter izvedeti njeno željo."
Albin tujko nekako radovedno gleda. Bila
je visoke lepe rasti, črnih očij in skoro lepega obraza. Neuljudno vpre svoje oči v zdravnika, ko odgovori:
„Ne z vami, gospod, želela sem govoriti, temveč z gospodično Denovo. Vam nemam ničesa povedati." Ponosno odkima z glavo. A Albin se tega ne vstraši. Ker pak ne nameravamo poizvedeti vsega pogovora, preidimo le h koncu. Albin in tuja gospa, sedela sta uže dolgo na kamnitej klopi, a nijsta slutila, da ju opazujejo štiri radovedne oči.
„Torej, spoštovana gospa," reče Albin ter vstane, „s cestno besedo zavežem se, da prisilim onega v izpolnitev njegovih obljub ; a le s tem pogojem, da ostanete skriti in pustite edino le meni delovati."
„Ali, gospod doktor......u
„Nikakoršen „ali". Izvolite si: ali postane Strle vaš soprog, ali ne. Nikakor ne morete, — pomnite si dobro, — dokazati, da je on pismo pisal, kajti pisava je pokvarjena. Provzro-čili bi le razgledovanje, a svojemu cilju nijste za korak bliže."
„Javnega razgledovanja povzročiti ny mi
nasvet za debato v manjšini, ker tudi Poljaci in z njimi pravna stranka nijso posebno zavzeti za neplodno govoričenje v državnem zboru glede vnanje politike.
Jugoslovansko bojišče.
Turki in njih prijatelji raznih jezikov so zopet enkrat lagali, ko so te dni mej svet poslali bili novico, da so važno mesto D j u-nis vzeli in da morejo zdaj kar naravnost Kruševac zasesti in na Kragujevac ter v Bel-grad marširati. Kakor se iz Belgrada oficijalno telegrafira, bili so Turki 23. oktobra nazaj vrženi od srbske vojske, potem pa nobene bitve več nij bilo. Turki so se tujim dopisnikom, ki so v njih taboru, najbrž nalagali. Tudi „Pol. Corr." je na sluh verjela in svet strašila.
Da je ta srbski vladni preklic kacega vzetja Djunisa in razbitja srbske vojske prav resničen, temu je najboljši dokaz turško molčanje od 24. okt. do denes. Zakaj ne poroča telegraf o nikacem napredovanji turške vojske? Zakaj ne o vzetji važnega bližnjega Kruševca.
Tudi dozdaj zanesljivi dopisnik „D. Ztg.u je 25. t. m. iz Paračina, torej iz bližine Djunisa telegrafiral svojemu listu: nDva dni so Turki z veliko močjo srbske pozicije pri Dju-nisu napadali, katere je Horvatovie branil; ali bili so vselej na Kavnik, Šiljegovac in Gre-detin nazaj vrženi." Uže v petek so se nekateri listi temu telegramu čudili. Zdaj se vidi, da je resničen.
Pač pa je res, da so se bili krvavi boji okolo Deligrada in okolo Djunisa, v katerih Srbi nijso zmagovali. V teh bojih so morda pred Djunisom izgubili kake zašancane griče, ali cele linije in pozicije nikakor ne še. Stvari so resne, ali ne skončane, najine nj pa obupne.
Iz Belgrada se javlja, da je Srb general Prutić postal načelnik Černajevljevega generalnega štaba. Njegov prednik, Bus Doktorov je prestavljen na Timok.
Po Hercegovini pustoši turška sela četa 4000 vstašev pod poveljstvom popa Bogdana in vojvode Ante iz Grahove.
Rusi se na vojsko pripravljajo. V Šaf-havznu v švajei je v tamošnjoj fabriki naročila Rusija za pol milijona frankov obvezal za ranjence. — General Tottleben, slavni brani-
telj St-bas toj> olj s ki v k rimske j vojski, prišel je v Odeso in to mesto utrjuje. Okolo 5000 delavcev dela noč in dan. Na obrežji se delajo baterije s Krupovimi kanoni. Tudi torpedi se v morje stavijo.
Iz Zadra se poroča, da so Crnogorci izpustili vse ujetnike iz posadke v Medunu. Čuje se tudi, da hočejo Turki iz Nikšiča izpustiti vse neregularne vojake, ker jim ne-majo kaj jesti dajati.
V Albaniji je mej Turki velik strah zavladal vsled tega, ker so Črnogorci vzeli tvrdnjavo Medun.
Slovane, tako je občno, da se uže ugiblje kdo bode poveljnik vojske, ali „glavno-komandu-jušči." O tem pišejo „Spb. Vjed." mej družim : „ Ruska zemlja nema pomanjkanja junakov, kateri bodo vodili njeno vojsko T boj z ne-verniki, kadar pride pravi trenotek. Mi imamo pogumnega glavno-komandujočega, ljubljenega ne le od vseh polkov, ton nič tudi od vseh načelnikov divizij." Koga se tu misli? Carjeviča?
Ie jPetei*l»urjrn 26. oktobra.
flzv. dop.J
Javno mnenje ruskega naroda je sedaj nekako zamolklo terjajoče. Narod terja v vseh javnih glasilih, da ruska vojska meje prestopi in gre osvobodit Slavjane pod turškim jarmom. Zadnja poročila ruskih časnikov iz Srbije poročajo, da srbsko orožje mej Aleksincem in Deligradom nij bilo srečno. Samo v bitvi pri Šiljegovci je 22. okt. palo 3000 mrtvih in ranjenih, kakor poročajo telegrami v ruske liste. Srbija je utrujena. Ona pričakuje in sme od sosedne Rusije pričakovati brze pomoči. In Rus hoče, da njegova vlada in vojska pomagat gre, pa je tudi prepričan, da pomagat pojde. Vpraša se pri nas samo vse, zakaj ne brzo, zakaj se čaka ? „Mir in vojna pogibelj Slavjan i spasenije ih ninje (zdaj) ležit v1 rukah Rossij", govore* pri nas vsi neodvisni ljudje in časniki.
Naši časniki risajo stanje v Srbiji kot tako, ki ne more več dolgo samo na sebe oprto vzdržavati se. Zato, pravijo, treba da se vstalim borcem pomaga, da se navdušenje povzdigne, Slavjane reši. „Moskovske Vjede-mosti" od 24. okt. prinašajo iz Deligrada, torej z bojišča telegram, ki se glasi: „Ruski prostovoljci prosijo Rusijo naj jih reši in naj reši Srbijo; oni bo vse storili, kar je bilo v njih močeh. Žrtev naših je mnogo palo. Treba je zdaj bolj dejanske pomoči. Vse upanje se obrača do srca Rusije. Pomozite v ime obče koristi in česti Rusije/1 Taki in enaki telegrami se čitajo po večjih ruskih novinah in delajo senzacijo. Ali je mogoče, da bi bili brez vpliva?
Prepričanje, da Rusija mora v boj iti za
Politični razgled.
notranje «te£ele.
▼ Ljubljani 30. oktobra. V odseku ##**»/« «Aom, kije
postavljen za reformiranje davkov, stavil je štajerski poslanec Heilsberg nasvet, naj se sklene tako dolgo davek odreči in neplače-vati, dokler vlada v orijentalnem vprašanji ne da dovoljnih pojasnil. Ali ta predlog je padel s 24 glasovi proti trem.
Vsi titirm j*M časniki pišejo proti mi* nistru Auerspergu in Andrassvju zavoljo znanega odgovora na interpelacijo (glej „iz drž. zbora") „N. Fr. Presse", „D. Ztg." in „W. T." pišejo v tacem tonu, da bi ml bili desetkrat konfiscirani, ko bi si kaj podobnega pisati upali.
O t»itlr<*s*!iju piše vladna „Pol. Corr." iz Pešte: Grof Andrassv je zopet tukaj. Govori se, da pride rusk poslanik na dogovore. Najvišji dvor ostane v GodoTlB še dalje časa, Andrassv pa pojde v Terebes, a jemljoč soboj prepričanje, da zdaj položje nij več tako pretilno in opasno kakor prej. Posebno v oger-skih krogih je upanje, da se obrani mir, nekaj naraslo.
A# „Napio** žuga tako-le: Slovanoljubi vojaški krogi naj vedo, da je njih ruska politika samo mogoča, kadar premagajo ogersko nasprotnost. (To premaganje ne bi bilo teško, meni „Politik".)
Vnanje- ilriave. I»i plinuintje povsod glave stikajo in gledajo kako bi drug druzega prevarili. V Carigradu je ruski poslanec Ignatiev sklical' evropske poslanike v posvet, v Livadi j i sta lord Loftus in nemški general Schvveinitz ter z Gorčakovim politikujeta. Sicer pa bode kljubu vsemu vendar le orožje končen razsod naredilo, menimo. Diplomatizirajo, da stvar za-vlačevajo
Iz Helgviitlti se poroča, da je vojni minister Ni k ulic svojo ostavko dal bil, ali knez ga nij hotel odpustiti in on ostane minister. Uzrok demisije so baje razpori z Ri-stičem ali Černjajevim.
Iz f#fr/-f/f listov stoprav čitamo, da je turškega   konzula   v   Tiflisu usmrtil najbrž
volja," zagotovlja tujka; „a ravnal je tako
malovredno z menoj, da.......■ — oči jej
zablisknejo, — „da hočem zadostenja."
„Tega pak ne dosežete drugače, da prepustite vse meni."
„Dobro. Obljubim vam, da hočem prav skrito živeti. Dovoljujete mi pak, da si pisma gospodične Denove toliko časa pridržim, da dosežem svoj cilj. Varovalo me bode pred izdajstvom."
„To je vaše pravo, čestita gospa, varujte se v stvar vtikati.**
»Tu je roka, da ostanem obljubi zvesta," reče tujka in poda zdravniku roko.
Nekoliko se še pomenjkavata, potem se poslovita in razideta.
Izza ogla pak stopiti majorkioja Stalova in njena hči Malvina. Ravno domov ste hoteli iti, in pot peljala ju je mimo mirodvora, ko ste zapazili Albina, ko je noter stopal. Rado vedni, kakor so sploh Evine hčere, plazili sti se za njim in videli sti Albina se pomenkovat z njima čisto neznano žensko. Da sti to izvedeli, bilo je česa vredno.
Domov gredoči, sti tarnjali, kako pokvarjena je mladina sedanjega časa. Majorkinja štela si je v dolžnost, gospej Linekovej naznaniti, kako lehkomiseljni tiček je njen sin; sicer jej je pak vest narekovala, da mora vse matere, koje je bog z doraslimi hčerami oblago-daril, opomniti, naj se varujejo Albina.
XIV.
Drugi dan bila je nedelja. Pavla in Strle morala bi v tretje ter v zadnje biti oklicana. Pričakovali so ga vsi dopoludne.
Na potu v cerkev, šla je mimogrede majorkinja Stalova k gospe Linekovej ter je po-vedela, da je videla doktorja do poluuoči s tujo žensko šetati. Pavlo, ki je bila v stran skaj sobi, in slišala vse, zbolo je tako, da se jame plakati.
Ko se majorkinja odpravi, hiti gospa Li nekova v sobo svojega soproga, ter mu vse od konca do kraja zopet ponovi, kar je izvedela od gospe Stalove.
Pavla bila je toraj, ko Albin vstopi, sama v družbinskej sobi.
„Dobro jutro, lepa Pavlica, kaj ne, da uže veš, da bodeva denes zadnjikrat oklicana ?** šali se; a takoj zapazi njene objokane oči.
„Ti si plakala? Kaj se je zgodilo?"
„Nič hudega; braniti mi pak nihče ne more, da sem resna," odgovori Pavla.
„Se-li meni meni huduješ?" vpraša jo Albin, se vpogne in gleda v oči.
„ Zakaj bi se ti hudovala?" odgovori Pavla v stran obrnjena, ker so se jej oči solzile.
„Zdaj nijsi odkritosrčna."
„Si-li ti vedno?"
„Da vedno," odgovori Albin in jo srčno pogleda.
„Te-li smem skusiti?"
„Prosto ti je," odgovori Albin, zapalivši si smodko.
„Kje bil si sinoči?" praša ga Pavla.
„Pri doktorju Grenu."
„In pozneje?"
Albin postane rudeč in smeje se odgovori: „Na mirodvoru, kjer sem mnogo izvedel in mnogo sklonol."
nek njegov sluga, ki ga je oropal. Nekateri dunajski židje so uže ruski narod dolžili zarad tega umora.
Iz Carigra€lat. javljajo, da razsultan Murad ne bode ozdravel. — Trije uredniki armenskih listov bo- bili prijeti in zaprti, ker so objavili zlodejstva trapezunskih turških uradnikov. Peljali so jih v Trapezunt pred sod-nijo.
Iz Kitna se poroča: V cerkvenih krogih se zagotavlja, da nij res, da bi bil papež izdal posebno podučevanje katolikom, kako se imajo vladati pri političnih volitvah.
Iz Mer lina se poroča resultat volitev v prusko poslansko zbornico. Liberalno-narodni imajo večino kakor dozdaj. Poljaki so izgubili tri sedeže, ker imajo zdaj le 15 poslancev. Danca sta voljena dva. Vseh poslancev Je 433.
Dopisi.
Iz rj» na Notranjskem 29. okt.
[Izvirni dopis.] Miroslav tvoje ime slovelo bode, dokler bode živel slovenski narod! Tako je klical govornik na pokopališči sv. Barbare poleg Kalca, predno je zemeljske ostanke prezgodaj nam umrlega pesnika Miroslava Vilharja 8. avgusta 1871, hladna zemlja zagrnila. — Da! — o Miroslavu velja tudi da: „dovolj je spomina, ga pesmi pojo", saj je nij vesele družbe, ki bi prepevajo narodne pesni tudi Vilharjeve i „Po jezeru bliz' Triglava", „Bom šel na planince" in druzih v svojem neinproviziranem programu ne štela. Srce, ne le samo slovansko, tudi italijansko, nemško se ginjeno topi, ko srčne odmeve Vilharjevih narodnih pesnij začuje. Ali namen mi nij tu popisovati zasluge Miroslava Vilharja, kot narodnega pesnika in skladatelja, niti naštevati njegovih druzih del in tudi materijalnih žrtev, katere je na oltar slovenskega naroda položil. Vse to delo pre-pustivši spisatelju njegovega življenja in delovanja hočem le omeniti, da se na grobu iskrenega sina naroda slovenskega Miroslava Vilharja še pogreša spominek, ki naj bi svetu svedočil, da slovenski narod njogove zasluge spodobno ceniti zna. — Da bi se nam, ki smo navdušenost ranjkega Miroslava za blagor naroda in njegovo neumorno delovanje na literarnem polji do zadnjega vzdihljeja občudovati morali, kdaj nehvaležnost očitati ne mogla, smo v čitalničnem zboru na občo željo udov sklenili, svojemu nepozabljivemu sosedu spo
„Ali si bil sam?" izprašuje nadalje Pavla in postaja bolj in bolj bleda.
„Ne, moja mala ženka; bila je z menoj tudi neka dama. A to je izpoved, dalje torej."
„Ne smem li imena one gospe izvedeti?"
„Ne, — kajti to ny v mojej moči in za to pustiva to stvar."
„Kakor ti drago; a očiten dokaz je to, da si skušnjo slabo dostal."
„Skušaj me na drugi način; kajti se svojo častjo sem obljubil, da imena omenjene gospe ne izdam."
„Naj bo! V koga Bi zaljubljen?"
„To je najtežja preskušnja, koja se more staviti."
„A obljubil si, da bodeš odkritosrčen, če te častna beseda ne zavira."
„Da, in torej hočem tudi biti. Če sem v koga zaljubljen, sigurno sem v — tebe."
„Je-li to istina?" praša ga Pavla skoro nezadovoljna.
„Da, na čast in vero, če trdiS, da ljubim."
„No, ali ljubiš? Tega prašanja vsaj ne moreš zasukniti."
„Povedi mi znamenja in vedel bom, če
minek napraviti. V svrho tega podvzetja prosi J podpisani odbor, naj blagovoli slavno uredni-1 Štvo „Slovenskega Naroda" ta namen vsestransko podpirati in darove čestiteljev ranjkega Miroslava nabirati. Ob enem prosimo tudi druga slavna uredništva slovenskih in slovanskih časnikov ta poziv v svoje liste sprejeti in nabrane doneske ali uredništvu „Slovenskega Naroda" ali predsedništvu čitalnice v Zagorju na Notranjskem pošiljati.
Za odbor: Hrabroslav Legat, predsednik.
Domače stvari.
— (Slovensko gledališče.) 1. nov. se bode predstavljala kakor navadno znana Raupachova Igral v 5. dejanjih „Mlinar in njegova uči".
— (Za učenke dramatične šole) vrnila se je v nedeljo 20. t. m. v dvorani čitalnice   ljubljanske  javna skušnja na korist društveno učiteljice, gospe Dragojile Od i j e v e. Akoravno moramo meriti začetnike diletante se skromnim merilom, izpovedati vendar smemo oziroma te skušnje tudi stališča se bolj stroge kritike, da nas je vspeh tega prvega nastopa štirih učenk dramatične šole prav razveselil. V igri ,.Brati' ne zna" bila je posebno gospodična Brlogarjeva (gospa Ničla), katera nas je osupnila se svojim sigurnim nastopom, kakor gospodična Trdinova, ki je kot začetnica dovolj dobro nijansirala grisetni karakter  perice Lenčike.   Manj, nego ta igra zadovolilo nas je tretje dejanje iz igre „Na OBOJah"; prizor je, kakor bi mislili, pretežek za diletante.   Gorko pohvalo pak vendar zasluži očividna pridnost in trud gospodične Brlogarjeve (Ana) in v interesu dramatičnega društva bi želeli, da ostane gospodična na potu katerega je nastopila. Prav dober utis je napravila gospodična Tekalčeva (Micika) in prejela pohvalo od občinstva. Najbolje pak se je vršila zadnja igra ,,Srce je odkrila", in jako razveselilo nas je videti po dolgem zopet enkrat predstavljati naivni karakter, — in tako,  kakor ga od začetnice boljši želeti ne moremo.   Gospodična Nigrini jeva (Pavlinka) si je  takoj   pri nastopu po svojoj ljubeznjivej prikazni pridobila simpatije občinstva, in njeno res naravno igranje,
imam ono bolezen," odgori Albin. „Da, jeden-krat sem bil prav, prav zaljubljen, — a tega je uže dolgo. Vsaj se še spominjaš."
„Ostaneš si vedno jednak", odgovori Pavla, žalostno se spominjajoč prošlosti.
„Zdaj ljuba Pavla, hočem ti sam dokazati, da sem odkritosrčen".
nO, poznam te dobro," odgovori Pavla i skoro da se nij plakala.
„Poslušaj me pazno, kajti stvar edino le tebe zadeva, nadaljuje Albin i se knjoj vsede." Veruješ mi, da sem tvoj prijatelj?" dostavi i jo prijme za roko.
„Kako morom o tem dvomiti, ko vem, kaj si Hjalmaru storil," odgovori Pavla, zabi svojo  nevoljo, i se hvaležno nanj spominja.
„Dobro, Pavla! če ti torej zagotovljeni, da tvoj Alfred ni.jma srca, če3ti i vesti, misliš, da ga obrekujem ?"
„No ! a vem, da nijsi dobro podučen" odgovori Pavla resno.
„Misliva si pak, da imam jaz pravo, i da je častnik v resnici hudoben človek, kar bi lehko dokazal, kaj bi storila?
„Kaj bi storila?" pouavlja Pavla in obledi.
ki kaže lep talent, provzročilo je veselo, burno pohvalo od vseh stranij. Naše priznanje velja potem posebno gospe Odijevej, katere delavna roka se je poznala pri izvršitvi vseh nalog po njenih učenkah. Gospodje Sušter-šič, Kajzelj, Šturm, Ivan in Kocelj so blagovoljno sodelovali in zadnji nam je bil posebno nov v svojih ljubimčevih nalogah.
— (Piojanska čitalnica) napravi dne 5, novembra 1876 besedo, katere začetek je
0 Gl/d uri zvečer. Proprram je: 1. Govor predsednika. 2. „Mlinar in njegova hči", ijrra v 5. dejanjih. 3. Družbena zabava in ples. — Vstopnina je za ude prosta, za neude 30 kr.
— („Slovenske narodne pesni") nabral in za moški zbor upravil Josip Kocijančič I. znezek. Založil Ignacij KovačiČ. Cena 1 gold. Natisnil Em. Starv v Pragi. — To je naslov zvezku novih napevov, katere slovenskim pevcem živo priporočamo. Nij jih lepših pesnij zlasti za vesela društva nego so našo narodn°.
— („Mož beseda") to je naslov izvirnemu igrokazu, ki je prišel pri Lerherji v Ljubljani na svitlo in se dobiva po 40 kr. Spisatelj Mirko Sotlan" jo najbrž psevdonim. Nij-smo še utegnili prebrati delca, da bi sodbo mogli izreči uže denes.
— (Umrl) je na Dunaji tamošnji advokat Slovenec dr. Dolenec, od državnega sodišča.
— (Iz Ljutomera) se nam piše: 24. t. m. je prišel žandarm Topolščak posestnika Gabrca terjat globo, in ga je dvakrat z bajonetom sunil, potem ga pa aretiral, v Ljutomer k sodniji prignal, in stoprav ta je nevarno ranjenega poslala v bolnico. Ljudstvo je zaradi te protipostavne surovosti žandar-jeve jako razburjeno.
— (Iz Krškega) se nam piše: 25. t. m. našli so v bližnjem gozdu v Krškem še mladega človeka, kateri je z vrvjo okolo vratu ta svet „poln človeških prevar" zapustil. Pa tako bedastega samomorilca se ne najde tako hitro kajti z 1425 forinti v žepu se ne bi človek obesil. Prizanesti se pa mora našemu mlademu obešnjaku ta neumni korak, ker bil je malo zmešanih možjan, kar se da sklepati iz teg;i, da si je pred mesecem trebuh pre-rezal. Samomorilec prihranil si je bil v Zagrebu
„Jaz bi se pak ž njim poročila, kajti obljubila sem mu, in zaročena sva. Kot soproga njegova, ozdravila bi ga njegovih napak, ker vem da me ljubi.
„Kaj pak, če te ne ljubi?"
„Če moreš vse dokazati, — tega mi ne moreš; ali bi mu moral srce iztrgati," zavrne ga Pavla sočutno. „A zakaj mi danes vse to pripovedavaš, danes ko je najino združenje tako blizo in je dolžnost vsakemu zaupanje mi prigovarjati o možu, s kojim bom potovala skozi vse živenje. Ti v svojej resnicoljubnosti mi vsaj ne boš svetoval, da bi ga pustila?"
„Tvojega preverjenja ti nečem jemati; a bodem i hočem združitev nemožno storiti, katera bi te le onesrečila. Čuj, Pavla! Pri bogu
1 svojej časti prisegam, da ne bodeš nikdar S trle-tova soproga!" reče Albin ter vstane.
„To mi praviš danes, ko sem v tretje oklicana?" zavrne mu Pavla očitajoč.
„P>og hotel, da bi uže preje mogel!"
„A za boga, kaki vzroki te vodijo?" praša Pavla in se trese.
(Dalje prih.)
1500 gld. a peklo gaje vedno, daje bil iz službe dejan vsled zmešanega uma in v resnici je pametno govoril koje svojo osodo pripovedoval. Bal se je vedno, da če gre zopet v Zagreb, bi ga. utegnili pandurji obesiti, in da se je tega strahu iznebil, vzel je 24. t. m. kapital 1425 gld. in malo vrv soboj, ter šel v romantičen gozd, poiskal si najlepši kraj, ovezal okolu bukve in okolu vratu vrv — in brez rabelja potegnil, ter izročil svojo dušo, za-pisaje na bankovec 10 gld.: „0 Gott sei mir gnadig" večnemu sodniku. Druzega dne našli so reveža mrtvega in 4 korake od njega v papirji zavitih 1425 gld.
— (Milozvuk.) Sbirka popievaka za mladež obojega spola. Uglasbio Ivan pl. Zaje. Svezak I. U Zagrebu 187«. 8°, 57 strani. Cena 35 kr. To je naslov mičnej knjižici, obsezajočej 42 napevov za hrvatsko mladino obojega spola. Med pesnicami ste dve tudi slovenski. Uglasbil jih je občeznani hrvatski umoteljnik Ivan pl. Zaje tako prijetno, da bi res obžalovali, ako se ne bi te v pravem narodnem duhu sestavljene kompozicije razširile tudi mej našo mladino. Zatorej opozorujemo naše narodne učitelje na to krasno delce, ki nij namenjeno samo hrvatskim, nego tudi našim slovenskim šolam. Saj hrvatski otroci tudi slovenske pesence pojo, zakaj bi ne prepevala naša mladina hrvatskih, ako so napevi zato. Nekateri naši učitelji morali so do zdaj večkrat mučiti otroke z vsa kovrstnimi tujimi napevi, podloživši jim slo venske besede, a zdaj se jim podajejo lepi, mili glasovi, ki so potekli iz Čistega hrvatskega srca. Priporočamo tedaj vsem slovenskim učiteljem to zbirko prijetnih pesnic z napevi, da ž njimi plemenitijo nežna srčeca naše mladine. — Knjižica se dobiva pri gospodu Lj. Varjačieu, učitelju v Zagrebu (Agram), pa tudi pri vseh zagrebških bukvarjih za 35 kr., s poštnino 2 kr. več.
pokazal, da niti enega solda ne manjka. Uzrok samoumora je dakle nezuan,
* (Na cesti ustrelil) je v Londonu žid Izak Marks nekega druzega Žida. Ustrelil je z revolverjem; prvi strel ga nij zadel, od drugih treh pa vsak smrtno. Morilec je rodom Poljak in se je takoj sam policiji objavil. Bil je poprej zaljubljen v sestro umorjenega in je obetal, da jo bo vzel. Ker pa obljube nij spomnil tožil ga je umorjeni, in Marks bi bil moral 50 funtov šterlingov plačati ; a nij jih plačal, nego je rajši krvavo maščeval se in bo namesto denarne svote rajši glavo dal.
* (Nevarnost petrolej evega sopara.) Nekateri ljudj« imajo navado, da lampo prav malo puste brleti, ko gredo spat, ali pa če je kak bolnik v sobi. Nek zdravnišk časnik pripoveduje, kako je to nevarno. Posebno ako je petrolej slab, razširi se po sobi sopar, ki je mešan z obilnimi sajami; ta se vleže na nos, oči in dihalne organe, da je človek v nevarnosti, da zaduši, ako zaspi. Svetilnica naj torej vedno svitlo gori ali pa naj se čisto ugasne._
29. oktobra: %%m   Kop:>6 iz Radvanja. Pri Slonu:  dr. Razpet Is Idrije Dunaja. — B jer iz Kamnika — Illaky iz latnje.
Pri SiMllfca: Volič iz Benttk.— Krieg iz Dunaja, — Wieders( ik iz Norimberga. — Haiman Keslor Ilerz iz Dunaja.
Polak iz — Nardini iz Gorice
Razne vesti.
* (Magjarska surovost.) Več kranjskih delavcev je prišlo v Zakanju na postajo, da bi se peljali v Barč. Eden teh delavcev, ki nij znal niti nemškega niti magjarskega jezika, je dobil od kasirja deset krajcarjev premalo nazaj, zato jih prav pohlevno zahteva. A kasir skoči ven in da Kranjcu tako klofuto, da bi bilo kmalu prišlo do resnega tepeža, ko bi olikanejše priče delavcev ne bile pomirile. Te so hotele ta slučaj v pritožbensko knjigo zapisati, a nij se jim dala.
* (Ustrelil) se je na Dunaji medicine doktor lliršman, rodom Rus iz Harkova, z revolverjem. Uzrok samoumoru je bila neozdravljiva bolezen, kakor zaostala pisma kažejo.
* (S a m o um or.) V Parizu Be je ustrelil nečak znanega pisatelja Eugene Sue. Bil je kasir pri nekej banki. Vse je mislilo, da je kaj defraudiral, a pogled v blagajnico je
Kreditne akcije London
Napol. . .
G. V cekini Srebro
149 , 30
123 , 10
9 . 85
5 . 85
104 85
DorŠko olje
iz sale kltovih jeter,
iz Borgena na Konegskeni;
rumeno 1 steklenica BO kr.; nepremtčljivo brez okusa in duha 1 steklenica 80 kr.; se železnim jodirom 1 steklenica 1 gokt Da  se  ponarejovanju izogne   vtisu eno bodo inoje ime na vsake j steklenici.
(;,3-<27)    Gabriel Piccoli,
lekar, nn dunajskej cesti v LJubljani.
Premijiran I. 1867 v Parisu!
JVc/# urHiti si nt 10
G*. A. "W. Mayer-ja
v VmtiHlavi I u uh Dunaj i.
Vslcd e.  kr. patenta ml  7. decembra 1858, št. 1510, ti l."> z \ a m valno marko pred spaceiijem in ponarejanjem zavarovan.
Izkušeno domače sredstvo.
Od več zdravniških avtoritet užo 20 let priporočali proti zasturaueum kttsju, t rajajoče j hripavođti, zualinjenju, krehaniu, kataru, vnetju goitaiicu in doinika, proti oatrouiu in kroničnemu prsnemu in pljučnemu kataru, krvavemu kašlju, tiljiivanju krvi in naduhi.
Dolnvu   so  enino  pravi   v lekarni Mttyr-ja v Ljubljani. (339j
Dunajska borza 30. oktobra.
(Izvirno telegrafiČno poročilo.) Knoti.i ilr/.. dolg v bankovcih  .   < 2 g!d. 75 Enotn: drž. dolg v srebru 66.  . 76
1860 drž. posojilo 108 76
Akcije narodne banke 828 —
kr.
vnemi bolnim moč in zdravje brez leka in  brez stroškov po izvrstni
Rerteito m ton
9* JTrOSfer/orSOf.
30 let aže je nij bolesni, ki bi jo ee bila osdrs-rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odru&čenih i jijrocih hrex medicin in stroškov; zdravi v§o bolezni v telodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; f.!oxe i '.oni,o, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, uopro-bRvijeuje, zaprtje, prehlajenje, nespanjo, slabosti, zlato jilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, »i'.enje krvi v glavo, iumonjo v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, iKoinost, diabet, trganje, ahujšr-njo, bledicico iu pre-lifijcnje; posebno se priporoča za dojenee iu je boljo,, •iti^o dojničino uuleko. — Izkaz iz mej 80.000 Hpričo-f..i zdravilnih, brez vsake medicino, mej njimi spri-Svvala protesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Boneka, pra-.-gn proiesurja medicine na vseučilišči v Mariboru, giiravilnega svetnika Dr. Angelsteinu, Dr. Shoreland», lil.-. Uainpbella, prof. Dr. Dede, Dr. Uro, gronnje Castle-s mirt, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, to razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. K m t ki izkai iS 80.000 a pričevalo*. Spričevalo št. 73.670. spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerj a,
Bonn. 10. jal. 1852; Bevalesciere Du Barry v mnogih slučaiih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri driati in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih i t. i pK kamnin, pri priBadljivero a holehnem draženji v scalni oevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obutih-m mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prstih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grla. (t* S.) Bud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen do nogo ne enih druitev.
Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša iz v rut i n« Revaleacie.ro je ozdravila večletne I   nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, d - - ne čutuico in vodenico. Prepričal sem se sam glede •■-.sega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James S ho r elan d, ranocelnik, 96. polka, (skušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelateina.
B e r o 1 i n, 6. maja 1856. : ona v lj nje izrekam glede Bevaiescieru du Barry . n Ptmibko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelstoin, tajni aanit. svetovalec. Spričevalo it 76.921. Obergimperu, (Badeusko), 22. aprili* 1872. Moj patieut, ki jo uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetio jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je valed rabe Vaše Bevalesciere du Barry popom ama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik. Spričevalo St. 72.618. La Boohe sur Yon, 30. julija 1868. Vaša Bevalesciere ozdravila me je popolnem strašnih ielodčidh in čutnicnih boleznij, katere so u o deset let uničile.
(GoBpa) Armauda Prevost, potestnica. Bevalescičre je 4 krat tečnejša, nego meso, cer • j pri odraščenib in otrocih prihrani 60 krat već na c»ini, ko pri zdravilih.
V pluhattih pniioah po pol fnnta 1 gol d. r* > kr ¥ 1 nuit A gold. >' e r., 2 funta i gold. 50 kr., ■■ fantov 10 gold., 12 fnutov Uv> gokL, 24 fantov 36 gold.
-- k£evt»loaotcroBisoiuteu v puiieah in Kovalosciere-Cbocolatče v prahu U tu 1 gld. 50 kr., ^ u.a j tir., 40 ta* • gi. 60 kr., v praha ss 120 (s* LO gL
'rodaje: Da Bsrry&0omp. na Ou^jl, W«all-flsehgMMe It. 8, kakor v vseh mestih pri dobrih itikarjih in ipooerijskih irgovoih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih uahbznmaii ali povsetjih. V Iijabljaml ŽA. snhr. J. S v ob oda, lekar pri „zlatem orlu", v Reki pn lekarju J. P 10-damu, v Celovcu pri lekarju Birn oaoh erj u, 7 Spljeto pri lekarja Alj ino viču, v Trsta pri lekarju Jakobu Serravallo, pri drogeristu P. B o c o a In J. 11 i rs c h u, v Zatiru pri Androviču. (45)
Naznanja se, da so j£
1
zopet odprti, in da se vsa sadežna in močna zaloga proti gotovi plači prodaja.        (335-2) }f
SUpravništvo.
+ +
»111111111II11111 11II ■
Bogata zaloga
Izdatelj in za uredništvo odgovoren Maks Ar m i t.
«i  napolnjena z najbolj modernimi in elegantnimi
T  kožuhi za gospode in gospe, s klobuki T za gospode in kapami,
J~ najnovejšo in najrazličnejše fasono za pozimski čas po najnižjih "i- cenah, priporoča p. u. občinstvu
*spoštovanjem udani (340) Franc Prfickl,
pJh v MJublJani, judovska ulica it. S nava.
m 1111111111111111 HgjgMj*#
jLaatnina in uhk »JNaroduo Uskameu.
574141