Listek.                                                                  119
more, in kar najprej more na ono stališče, na katerem stoji »Matica hrvatska«. Le-ta izdaje zgolj leposlovne aii poljudno-znanstvene spise in je razposlala letos med ljudi jednajstero knjig po 12.000, reci dvanajst tisoč izvodov. »Množica izda«, je geslo Amerikancem, in kaj se s tem geslom doseže, o tem nam priča — da ne hodimo na Hrvaško po veljaven dokaz — naša »družba sv. Mohorja«. Sami naročniki-učenjaki niso obogatili še nobenega književnega podjetja in zlasti pri Slovencih ne. Ako uspevaj naša »Matica« tako, kakor hrvaška, tedaj se naj postavi na kar najširšo, če hočete de-mokratiško podlago, računajoč na narodno maso, na srednje in nižje sloje in zlasti tudi na naše žeustvo. Naše dijaštvo, naša mladina, naše žeustvo hoče citati, mnogo citati, koprni po duševnem kruhu — beletristiki — a mi učenjaki (?) jim nudimo učenjaško — kamenje. In posledica ? Ob kamenju ne morejo živeti, tedaj pa sezajo naši ljudje po — nemškem kruhu, ki si ga kupujejo za drage denarje; in mnogoteri stotak gre za to nemško hrano ne samo preko slovenskih,  temveč tudi preko avstrijskih mej.
Izvestno je torej uvaževanja vreden ta-le nasvet: »Matica« naj izključi načeloma iz svojega programa strogo znanstvene spise in naj goji zgolj lepoznaustvo v tesnem pomenu te besede, t. j. leposlovje in pa znanstvo v leposlovni,   poljudni  obliki   (vzor: Erjavčevi prirodoslovni spisi).
Ugovor: Kam pa naši učenjaki s svojimi učenimi izdelki? — Odgovor: odkladajo naj jih v razne strokovne liste, katerih, imamo hvala Bogu, že nekaj, skoro dovolj za naše oskromne potrebščine, in katerih se nam porodi izvestno sčasoma še nekoliko, kadar nanese potreba; saj se nam že obetajo strokovna glasila celo za šport (prim. »Planinski Vestnik«). Strokovne naše časopise za vzgojeslovje, glasbo, pravoslovje itd. naj pridno zakladajo naši strokovnjaki, a  »Matica«  naj prepuste leposlovcem.
Ako bi se pa pokazalo, da »Matica« razpolaga s prebitnimi gmotnimi silami, tedaj naj izdaje ali ob svojih troških ali pa naj zalaga in podpira (subveucijonira) uče-njaški mesečnik ali četrtletnik (»Beseda« ?), toda ne za svoje članove sploh, ampak proti posebni naročbi. Toda tudi list naj bi gojil po naših mislih strogo znanstvo zopet zlasti s slovenskega stališča, obtorej : domačo zgodovino, domače zemljepisje, domače prirodo-slovje, domačo dijalektologijo, domačo obrt, itd V to »Revijo« ali »Besedo«, ali kar-korkoli že hočete imenovati tisti znanstveni list, bi potem lahko odlagali svoje proizvode zlasti tudi naši jezičarji, kateri so sedaj res pomilovanja vredni; najplodovitnejši so, a povsod jih gonijo od praga, povsod jim zapirajo pred nosom vrata.
H koncu stisnimo še jedenkrat preobilno narasli svoj nasvet v dvoje epigrama-tiško kratkih in epigramatiško vrednost imajočih rekov 1) »Množica izda«. — 2) »Množica hoče kruha«.
Knjige »Matice Slovenske«. Zvrševali smo še »listek« za to številko, ko nam dojdejo knjige »Matice Slovenske« za 1. 1894. Ker nam zaradi kratkega časa ni mogoče, priobčiti že v tej številki obširneje Matičinih publikacij, naj se zadovolijo za to pot naši  čitatelji s kratkim njih oznanilom.   Matičarji dobe čvetero knjig :
I. Letopis slovenske Matice za 1. 1894. Uredil Anton Bartel. Natisnila »Narodna tiskarna«. Str. XVIII. -\- 419. S helijogravirano sliko pokojnega predsednika Josipa Marna in s to-le vsebino: 1. Franc. Leveč; Jožef Mam. Nekrolog. — 2. Dr. K. Štrekelj': Slovarski doneski iz živega jezika narodovega. — 3. Dr. M. Murko: Jan Kollar. — 4. y Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere (Dalje). — 5. Dr. V. Oblak: Protestantske postile v slovenskem prevodu. — 6. f A. Raič: Južno-avstrijske dežele za prvih let vladanja Leopolda I. (Dalje in konec). — 7. J. Apih; Ustanovitev narodne šole na Slovenskem. — 8. R. Pernsek: Bibliografija slovenska. — 9. E. Lah: Letopis  »Slovenske Matice«.
120
Listek.
II.   Zgodovina slovenskega slovstva. I. zvezek: Od početka do francoske revolucije. Spisal dr. Karol G/aser, profesor pri c. kr. drž. gimnaziji v Trstu. Tiskala »Katoliška tiskarna«. Str. XVI -\- 220-j- VI.
III.   Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja, Spisal dr. Fr.  Kos,  c. kr. profesor.  Tisk J. Blasnikovih naslednikov.  Str. VI -(- 368.
IV.   A111. Knezova (sic!) knjižnica. Zbirka zabavnih in poučnih spisov. I. zvezek. Uredil Fr. Leveč. Tiskala »Narodna tiskarna«. Str. VI -f- 195. S podobo Antona Kneza in to-le vsebino: Fr. Leveč: Ant. Knezova ustanova. Zivotopis. — Dr. Fr. D. Gospod Lisec.  Povest.   —   Bogdan   Vened'. Zenitev   Ferdulfa   vojvode.   Furlanska   povest.
Pridržujoč si, kakor smo že namignili, za prihodnje številke obširnejšo oceno o posameznih lanskih knjigah in spisih Matičinih, ne moremo si kaj, da ne bi že sedaj poudarili, da so nas i te najnovejše publikacije naše »Matice« potrdile v prepričanju, kateremu smo dali menda dovolj jasnega izrazila v gorenjih vrsticah. Lahko in smelo rečemo, oprti na glasove, ki smo jih culi od raznih stranij, da »množica« Matičarjev položi, izimši Knezovo knjižnico vse druge knjige hladno v tisti kot svoje knjižne omare, kjer počiva sladko spanje pozabljenosti in zaprašeuosti že toliko drugih knjig in knjižic, nabavljenih iz zgolj rodoljubnosti. Ali čvrsto dolgo življenje se more obetati književnim kakor vsem drugim narodnim podjetjem le tedaj, ako ne slone ob golem rodoljublju ampak ob medsebojnih interesih ter nudijo svojim vzdrževateljem za gmotne njih žrtve dovolj duševne odškodnine. Domoljubje je izvrsten činitelj pri ustanavljanju narodnih književnih podjetij, ali samo za-se je prešibko, da bi jih vzdrževalo dolgo časa; potrebuje potem čem dalj tem več narodne agitacije, ki se pa sčasoma tudi unese. — Širšim omikanim krogovom bode tudi ugajala »zgodovina slovenskega slovstva« in pa nekateri sestavki v »Letopisu« ; »doneskov« pa smo uverjeni — in v tej veri nas potrjujejo glasovi, ki smo jih culi na svoja ušesa — da ne bode čitalo ni sto Matičarjev. Mnogo bolje bi bil ustregel učeni g. spisovatelj ,,množici", ako bi bil iz tistih ,,doneskov" pomel poljudno pisano zgodovino Škofje Loke; v takšni obliki pa, v kakeršni smo jih sedaj prejeli, sodili bi „doneski" veliko bolj v ,,Izvestja". Torej še enkrat: ,,videaut consules" pri „Matici". — S temi splošnimi opombami pa se nismo seveda hoteli ni najmanje dotakniti v mentorskem obziru omenjenih učenih knjig, o katerih bodemo iz-vestno mogli priobčiti prav laskave ocene. — Vnanja oblika čveterih Matičinih knjig je v obče prav prikupljiva; le o kakovosti papirja  so se nam  izrazile tožbe.
»Slovanske knjižnice* smo prejeli 33. in 34. zvezek. Prvi je prinesel povest: Gaidist. Češki spisal Alojzij Jirdsek. Poslovenil A. Benkovič, Str. 78, oziroma 80 V drugem zvezku pa se nam nudijo na 50 straneh kar tri povesti: dve iz bosniškega (sic!) narodnega življenja, spisala Milena Mrazovič, poslovenila Minka V—ic'\ jedna pa slavnega hrvaškega pripovedovalca Ksavera-Sandora Gjalskega z naslovom: ,,Iz sela", posl. Kosec. O navedenih povestih kakor o ,,Slovanski knjižnici" sploh v prihodnji številki  kaj  več!
Trubadur. Opera v štirih dejanjih. Spisal S. Cammarano, uglasbil J. Verdi. Poslovenil A. Štritof. Izdalo in založilo Dramatično društvo v Ljubljani 1894. Str. 63. — O estetiški vrednosti znane opere ni, da bi govorili; nas zanima le jezikovna stran slovenskega prevoda. O tem pa naj primerjajo ,,Zvonovi" čitatelji v današnjem ^listku" našega gledališkega poročevalca laskavo oceno, o kateri so, kolikor smo se imeli prilike uveriti, jedini vsi glasovi.
Zakaj? — Zato! Zbirka pravljic, pripovedk in legend za šolo in dom. Nabral in izdal Anton Brezovnik, učitelj. V Ljubljani 1894. Založil Janez   Giontini.    101    str.   male   8°.   Cena?   —   Vsekakor   originalna   je misel,