Poštnina plačana v gotovini. Cena 25.— lir DEMOKRACIJA Spediz. in abb. post. I. gr. Jredništyo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 j 'tlprSva: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 . Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. i CENA: posamezna številka L 25. - Naročnina: j mesečno L 100T letno L 1.200. — Za inozemstvo: j mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni i računi: Trst štev. 11-7223. Gorice štev. 9-18127 | Leto VI. - Štev. 6 Trst - Geriča 8. februarja 1852 'zhaja vsak r>etef Naša skupnost GOSPODARSKE TEŽAVE ANGLIJE V naših dosedanjih izvajanjih smo menda dovolj jasno utemeljili in dokazali, zakaj moramo v danih okoliščinah zagovarjati svojo politično samostojnost in neodvisnost. To je rešitev, ki nam jo narekuje realnost, in samo če te realnosti ne bi upoštevali, bi lahko ravnali drugače. Seveda bi se potem tako ravnanje neizogibno maščevalo in naš človek bi izgubil še svoje zadnje zares njegove javnemu delovanju namenjene organizacije. Staro pravilo pravi, »da je politika umetnost možnega«. Tako je tudi Z našim stališčem, ki smo ga zavzeli do najnovejše taktike tržaške izpostave jugoslovanskih komunistov. V okviru dosegljivega predstavlja naš sklep o ohranitvi samostojnosti tako glede političnih kakor tudi glede vseh drugih organizacij in o istočasnem podpiranju vseh za slovensko skupnost splošno-koristnih pobud najboljše, kar se je dalo storiti. S tem pa seveda še ni rečeno, da je taka politična neenotnost, k{ se odraža tudi na zunaj, absolutno najboljši način za politično izživljanje narodne skupnosti, ki je podvržena takim, pritiskom in takim nevarnostim, kakor naša. Mi poznamo še v svoji nedavni politični zgodovini čase, ko smo bili vsi tržaški Slo venci strnjeni v eni sami vrhovni politični organizaciji, ko smo predstavljali rmpraim vsem nasprotnikom eno samo strnjeno fronto, in menda ga ni med nami človeka, ki si ne bi želel, da se do tega zopet dokopljemo. Taka skupnost bi potem bila tudi absolutno in ne samo relativno najboljša rešitev. Mi se z odbijanjem titovskih ponudb na tesnejše sodelovanje in povezanje nismo odrekli tega širšega programa, ki smo ga ze vsega začetka napisali na svoj prapor. Z raznimi volilnimi sporazumi ki smo jih sklenili z raznimi demokratičnimi političnimi skupinami smo dokazali, da smo pripravljeni žrtvovati svoje skupinske intterese in ime potzsod tam, kjer bi to zahtevale koristi skupnosti. Ce smo -setonpj -sedat«*-' i Ijanju ali upravljanju raznih ustanov javnega delovanja skupno s predstavniki jugoslovanskega komunizmu, potem nismo tega storili zato, ker bi bili proti ideji slovenske skupnosti kot take, temveč zato, ker vemo, da je taka skupnost s komunisti nemogoča. Ce pogledamo namreč v našo preteklost, vidimo, da je ena sama m skupna politična organizacija, z vsemi njenimi običajnimi kulturnimi in drugimi pomožnimi ust a-novami, tudi v težkih okoliščinah možna samo takrat, če nudi zadostno jamstvo za svobodno izživljanje raznih mišljenj in nazorov, ki se stekajo pod tako skupno streho Skupnost še ne pomeni vistousmer-jenja, temveč samo drugačno obliko za tisto kresanje duhov in koristno tekmovanje, ki je bilo vedno temelj napredka ter je edino jamstvo, da pripade vodstvo zares najboljšim. Komunisti so tako v vojnih kakor tudi v povojnih letih doslej dokazali, da so za tako ši-rokogrvdmo in demokratično sodelovanje nesposobni. Čeprav je bila n. pr- Osvobodilno fronto, prvotno zgrajena na tej osnovi, se je kasneje izrodila v popolnoma hege-monično d o meno k-omAinistične stranke. Pred sklepi in navodili centralnih komitejev komunistične partije so morali utihniti vsi glasovi in kapitulirati je moralo vsako mišljenje. Kdor ni soglašal s pametnimi, a še pogosteje nespametnimi predlogi komunistov, je bil ožigosan kot izdajalec in vržen skozi vratu, v- kolikor se niso kaka druga vrata za njim celo zaprla. Pr i somišljenikih tržaških, komunistov- so., še vedno na vodilnih položajih ljudje, ki so. pri omenjeni politiki sodelovali in, jo vodili.. Toda tudi če teh ljudi ne bi bilq, se moramo zavedati, da je tako totalitaristična stališče nujna in neizogibna posledica komunistične i-deologije, ki priznava samo eno resnico, svojo resnico. Kazen njih ne more nihče imeti prav. Jasno je torej, da je pod takimi pogoji vsaka skupnost s komunisti nemogoča. V njej bi bilo mesta samo ■ za kimavce. Toda ker se zavedamo, da je ožja povezanost na Tr žaškenv močno potrebna, se bomo vkljub tej oviri še vedno zanjo zavzemali; predstavljala nam bo končni smoter, h kateremu merijo vsi naši napori. Seveda- bo ta skupnost? možna in dosegljiva samo tistimi, ki nudijo zadostno jamstvo, da bo skupnost odgovarjala pogojem, ki smo jih omenili. Komunisti tem pogojem ne odgovarjajo in če Konservativci niso prevzeli od laburistov samo težke zunanjepolitične dediščine, ampak tudi nevaren gospodarski položaj, ki ga bodo reševali 'z ameriško pomočjo in s skrčenjem izdatkov Pri obravnavanju angleških povojnih težav so prihajali prvenstveno do izraza zunanjepolitični momenti. Usodni dogodki v svetu v znamenju demokratičnih načel o svobodi in enakopravnosti vseh narodov so močno skrčili obseg in globino angleške zunanjepolitične tvornosti. Priznati je treba, da je britanski lev tudi v novem položaju in v omejenem življenjskem prostoru ohranil svoj stari ponos. Laburisti so v duhu svojih socialističnih nazorov izvedli težavno nalogo in s spretno politiko, vsaj v začetku, to je neposredno po koncu vojne, vključili Anglijo kot voditeljico velikobritanske državne skupnosti v novo povojno stvarnost. Anglija pa je istočasno s krčenjem svojega imperialnega torišča doživljala hude gospodarske pre-treze. Gospodarske težave so bile tem nevarnejše, ker so sovpadale z laburističnimi socialnimi reformami in z dalekosežnim programom podržavljenja težke industrije, prometnih zvez in javnega zdravstva. Svojčas se je »Demokracija« bavila z vprašanjem laburistične državne gospodarske politike, zato se pri tem ne bomo več zaustavljali. Dodati pa moramo, da vse te angleške gospodarske težave niso prihajale tako pereče do iziaza, ker jim je bil Marshallov gospodarski načrt blažilo in hkra-tu rešitev. Seveda se je s tem angleška gospodarska iniciativnost, dovolj omejena že po čedalje večjem osamosvajanju delov britanske skupnosti, močno vpregla v dolarski plačilni sistem. Prav zaradi tega se je Anglija v začetku lanskega leta odrekla vsem ugodnostim Maishallovega načrta in postavila svoje gospodarstvo na samostojne noge. Ta laburistična gesta je bila tvegana in je pomenila za ves angleški gospodarski sistem resno preizkušnjo. Težave so ' se" kazale v glavnem v pomanjkanju surovin in v poglabljajočem se brezdnu državnega proračuna. Konservativci so torej podedovali razen močno zrahljanega zunanjepolitičnega položaja tudi močno •>- majano državno gospodarstvo. Ra- j voz bencina, premoga in tobaka, u-zumljivo je bilo, da ne bo nova I kinjena je brezplačna zdravniška konsei vativna vlada takoj začela s temeljitejšo akcijo proti politiki podi zavtjan,a prejšnje vlade, ker bi to moglo še poslabšati nastalo neugodno gospodarsko stanje. Konservativci so si postavili tudi oDsežen vo.aski in oborožitveni načrt, ki bi ga brez ameriške pomoči ne mogli izvesti. Zato je angleška vlada sklenila, da se zopet zateče po pomoč k. svojemu velikemu ameriškemu zavezniku. Ob priliki zadnjega Churchillovega o-biska pri Trumanu so tvorila gospodarska vprašanja važen del razgovorov. Churchill se je vrnil v domovino z zagotovilom velike finančne pomoči za izvedbo oborožitvenega pačrta in dobave ameriških strateških surovin v zameno za angleške industrijske proizvode. ‘Pravkar smo dobili vest, da je Truman podpisal ukaz o podelitvi znatne pomoči Angliji. Finančni minister Butler je poleg vsega tega izdelal obširen načrt prihrankov, ki ga je predložil parlamentu v odobritev ob priliki proračunske debate. Načrt je prodrl s podporo liberalcev z 31 glasovi večine. Na podlagi izglasovanega prc-lačuna bo odpuščenih deset tisoč aižavnih uradnikov, omejen - je u- in zobozdiavniška nega, skrčena je pioizvodnja avtomobilov in angleški turisti bodo odslej smeli jemati s seboj le 50 iuntov šterlingov. 2rtve, ki jih bo moral doprinesti angleški državljan za ozdravitev naiodnega gospodarstva, so težke. Anglež pa si bo z znano flegmo zadrgnil pas in čakal, da prebrodi država sedanjo nevarno kriz.o. Kako si je s tem postlala konservativna vlada pri volilcih, je pa drugo vprašanje . . . Težave italijanske vlade Vsem je znano, kako je rešil De Gasperi pri sestavljanju svoje zadnje vlade spor med samimi demokristjani, ki so imeli docela različne poglede na gospodarska vprašanja: Pello, ki je veljal za kamen spotike demokrščanskih levičarjev, je zamenjal z Vanonijem, ki je prevzel poleg finančnega ministrstva tudi ipteiim zakladnega ministrstva; Pella je pa ohranil proračunsko ministrstvo. Pri zadnjerrf parlamentarnem razpravljanju o državnem proračunu, zlasti pa o plačah državnih urad-j n jem nikov, so prišla stara nasprotja zo- | skimi gospodarstveniki. pet na dan. Demokrščansko opozicijo so spretno vodili demokrščan-ski sindikalisti, ki so povzročili, la je ostala vlada pri glasovanju vprašanju plač državnih uradnikov kar dvakrat zaporedoma v manjšini. K nesreči je bil De Gasperi za časa teh parlamentarnih razpravljanj na važnem diplomatskem sestanku v Parizu in ga prav gotovo vest o glasovanju, ki je izpadlo kar dvakrat dokaj neugodno za vlado, ni podprla. Takoj so krožile vesti o možnosti njegove ostavke in sestavi nove vlade. Vendar je De Gasperi po svojem povratku v Rim postavil v parlamentu vprašanje zaupnice, ki jo je tudi dobil, čeprav so demokrščanski sindikalisti zopet strnjeno glasovali proii vladi; izgleda, da so položaj vlalle rešili republikanci, ki so vsi glasovali za De Gasperija. De Gasperi je nato napravil malenkostno, toda bistveno spremembo v vladi. Pelli je vrnil zakladno ministrstvo, Vanoniju pa pustil samo finančnega. S tem je De Ga-speii vzpostavil stanje, zaradi katerega je nastala zadnja vladna kri-I za, s čimer je seveda na široko od-|prl vrata teoretičnim razglablja-in sporom med demokrščan- Današnji komunistični Izdajalci so očerajšnji narodni heroji Ameriška gospodarska pomoč petim evropskim državam Predsednik Truman je poslal načelnikom kongresnih odborov za zunanje politične odnošaje in za oborožene sile pismo, v katerem spoioča, da je v smislu kongresnega pooblastila določil nadaljnjih 478,160.000 dolarjev za ojačenje gospodarstva Francije, Grčije, Turčije,, Velike Britanije in Jugoslavije, in to z ozirom na obrambne programe teh držav. Anglija, dobi 300 milijonov, Francija 100 milijonov, Jugoslavija pa 43 milijonov dolarjev. Češkoslovaški delavci rudnika I »Rudolf Slansky« so soglasno sprejeli resoiueijo, s katero naprošajo | I laško vlado, naj 'nemudoma prekrsti njihov rudnik, ki »ne sme biti še nadalje omadeževan^z imenom izdajalca«. Tako pravi uradno poročilo češkoslovaške komunistične vlade. To pa je le malenkostna težava v primeri z velikimi' in perečimi bolečinami, ki so se pojavile s strmoglavljenjem še pred kratkim vsemogočnega generalnega tajnika češkoslovaške komunistične partije in ki resno belijo glavo Gottvvaldu in njegovim epričnikom. Celi vrsti u-lic, trgov, partijskih domov, krožkov in industrijskih podjetij je bilo tieba zamenjati nazive in v ta namen so mobilizirali posebne oddelke strokovnjakov: slikarjev, pleskarjev, kamnosekov in svedračev, ki so udarniško brisali sledove včerajšnje slave. Kakor poroča češkoslovaška tiskovna agentura, so morali celo praško razstavo »30 let komunistične partije na Češkoslovaškem« začasno zapreti z utemeljitvijo, da so nujno potrebna nekatera popravila. Kakšne vrste so ta V zadnjem času doživlja rimski parlament težke trenutke. Ministri Si menjavajo gospodarske in finančne resorje, nihče se ne mara politično »obrabiti« na teh položajih, kjer se pojavljajo naravnost brezizhodni problemi. Kakšno, je dejansko stanje italijanskega gospodarstva nam povedo najteptše naslednje čtevilke: DRŽAVNI PRORAČUNI (milijard): Izd. Doh. Prim. 1990-51 1397 1227 170 1951-52 1824 1455 369 1952-53 2122 1084 428 Temu primanjkljaju se pridružuje še primanjkljaj iz prometa kapi-talov, ki je v navedenih letih zra- sp jim res tako pri srcu slovenske koristi na Tržaškem, če si res tako vroče žele enotnosti, potem jim ponavljamo to, kar smo jim že par-krat povedali: likvidirajo naj svoje ekspoziture, ki jih drži pokcmcu v glavnem itak denar in problem eksistence odvisnih ljudi, ne pa globina prepričunja, pa bodo videli, kako hitro in kmalu se bodo tržaški Slbvenci znašli v tisti skupnosti, za katero so- prav titovci po vseh izkušnjah, ki smo jih z njimi doživeli, glavna ovira. * * * stel od 6 na 62 milijard. Tako je za prihodnje proračunsko leto predviden skupen primanjkljaj 490 mi lij,grd lir. To pomeni, da znaša de fici-t kar 25 odstotkov vseh državnih izdatkov! Za državne finance je- to porazna slika. Na. drugi strani pa ni nobene verjetnosti, da. bi se državni dohodki lahko močno povečali. Država, ki je porabila L 1950.-51 za svoje iZ' dalk« 17,4 odst narodnega dohodka, bo dvignila svoj delež v prihodnjem proračunu na 21,7 odst to se pravi, da pobere država dobro petino vseh zaslužkov. To je pa že mera, ki- se je brez škode ne more prekoračiti. Pravijo, da je v stiski vsaka bil j-ka dobra. Tako se je tudi v Italiji porodila ideja, da bi uvedli nov davek na plače in mezde, ki jih iz plačujejo posamezna podjetja, To bi bil pa višek modnosti . . • Podjetje-, ki zaposli več delavcev, bi moralo na ta način plačevali nekakšno- kazen v primerjavi s podjetjem. ki jih ima malo. In to prav v Italiji, kjer je toliko brezposelnih! Verjetno ni rešitve v nadaljnjem dviganju davkov, temveč v boljšem gospodarstvu in v zmanjšanju brezdelne državne birokracije. Več ljudi v produktivno gpspodarstvo, ugodnejše pogoje za njegov razvoj in mani ljpdi v držfevne službe, *o je tistD, kar potrebuje Italija. \ »popravila«, so Pražani kaj hitro uganili. V premnogih lokah je š^slavnost-ia številka komunističnega uradnega glasila »Rude Pravo«, 1^1 je iz-šra 31. julija 1951 za 50. rojstni dan Rudolfa 'Slanskega. Razstava »30 let komunistične partije na Ceško-.oveškem« — -tako zatrjuje uradno glasilo HPC — »bo dokumenta-ično izpričala življenje in delo Slanskega v službi revolucionarnega delavskega gibanja, s katerim imenom so nerazdružljivo povezani vzponi in zmage češkoslovaškega delavskega razreda«. Pa tudi to prečiščevanje praške razstave je bilo razmeroma lahek posel v primeri z ogromno »že-hto« tiskane besede. Kaj se bo zgodilo zbirko govorov in direktiv Slanskega, -ki je izšla ob njegovi petdesetletnici? Dve debeli knjigi zmleti celulozo in zavreči v pogubljenje gotovo ni posebna težava, ampak knjigi sta izšli v nekaj stotisoč izvodih in kupiti ju . je moral vsak. komur je bil mir pred tajno policijo -ljub in drag . . . Na Češkoslovaškem je Slansky, ne iPoljskem Gomulka; na Madžarskem je bil Rajk, v Bolgariji Ko-stov — da omenimo le nekaj veličin, ki jih je Kremelj prekucnil in likvidiral. (Njihova imena so blišča-la seveda v vseh zgodovinah komunističnih partij, v vseh šolskih knjigah, učnih pripomočkih in enciklo pedijah, ki jih je bilo treba z vso naglico predelati in na novo izdati. Kako srečni in veseli morajo biti narodi, ki nimajo papirja za šolske zvezke svojih otrok, nimajo papirja, da tor svojcem napisali pismo nimajo papirja, da bi si delavec pri odhodu na delo -zavil svoj skromni -prigrizek, zato pa potujejo ogromne tone natiskanega pa r!r'a v celulozne mline . . . To- ni slučamostni dogodek, to je postalo v komunističnih državah postava. -Bizantizem natiskalo do. samega vrhunca priskutnosti in temu sledi padec in pogubljenje -z vsemi pritiklinami vred. S tem na stvar še ni končana Ker so bili današnji izdaialci vče rai še narodni -heroji, so jih seveda na številnih' demonstracijah in mitingih pridno fotografirali in fil-mali. Iz posameznih filmskih tra kov lih ie mogoče izrezati, vedno ca tudi ne gre, in če ne gre, potu-ieio dragocena narodna premože nia v ogenj. In številne slike, na katerih so iih komunistični umetni ki ovekovečili kot prva stebrišča delovnega liudstva? Ze nekai časa oraža i o posetniki raznih uradov in pa rti iških domov v Pragi bele lise na zidovih, kjer so še pred krat kim bliščale slike današnjih, izavr-žencev. Komunistična taktika ne prihaja nikoli v zadrego. Tako so »iznašli« nev umetniški postopek. Slikar mora na svojih umotvorih razvrstiti glave komunističnih mogočnikov tako. da jih je po potrebi lahko zamenjati. Grafiki in slikarji morajo preteklost tako prikazati, kakor to zapoveduje najnovejša čistka. Zasedanja partijskih mogot-tev je treba odslej risarsko tako »konstruirati«, da bodo tudi za bodoče vedno »pravi ljudje na pra-em mestu«. BdbIeSIi! kralj umrl iDežele britanske državne skupnosti so odete v črnino zaiadi smrti kralja aurija VI. Kralj Jurij Vi. je bil pred kratic, m podvržen težki operaciji na pljučih, lzgledalo je, da je že okreval, ker se je že zopet navidezno čil po.avil že parkrat v javn-osti. Smrt je nastopila nenadno v prvih jutianjih urah dne 6. februarja na gradu Sandringbam pri Londonu, Kralj Jurij VI. se je rodil 14. de-cemDia 1895 na kraljevskem gradu v Sandringham. V decembru 1909 je vstopil v kraljevski pomorski kolegij v Qs-bornu, naslednje leto pa prešel v pomorski kolegij v Dartmouthu, ki ga je dovršil v decembru 1912. Ob izbruhu prve svetovne vojne let-1914 je bil pomorski kadet na vojni ladji »Collingwood«. Na isti ladji se je udeležil 31. maja 1916 bitke pri Yutlandu in bil pri tej priliki zaradi svoje hladnokrvnosti pohvaljen od admirala Jellicoe-a. V t-prilu 1918 je bil premeščen k »Ro-yal Air Force« in dodeljen poveljstvu RAF-a v Flanciji. kjer je služil do konca vojne. Prestol je zasedel 11. decembra 1936. Leta 1938 je uradno obiskal Francijo, leta 1939 Kanado in Združene države. Med vojno je obiskoval britanske čete na fronti in bombardirana področja v domovini. Bil ie v Franciji, severni Afriki, v Normandfiji in Italiji. V avgustu 1943 je. prvič po skoraj 600 letih, vladajoči angleški kralj — kralj Jurij — poveljeval mornarici v vojnem času na morju. PUSTNA MODROVANJA socialkomunistov v Trstu ,Z velikimi plakati po tržaških -u-icah so kominformisti in italijanski socialisti bobnali skupaj ljudi gledališče Rossetti za nederjo 4. februarja na debato med Vidali-jem, vodjo tržaškega kominformiz--ma, in med tajnikom socialistične stranke Lucio Lonza o Svobodnem tržaškem ozemlju. Važnost predmeta je zvabila v »Rossetti« okoli 2000 ljudi, ki so pa, izvzemši ožjih somišljenikov, z razočaranjem odhajali z debate. Mesto da bi bila polemika stvarno obravnavala razloge, ki govore za ohranitev STO-ja, in razloge, ki govore proti njegovi ohranitvi, sta se predstavnika tržaškega socializma in korainfor-mizma lovila s propagandnimi »šla-gerji«, vsak v korist svoje stranke. Za razčiščen je pojmov o tržaškem vprašanju in njegovi rešitvi i>a ie ostala nedeljska razprava jalova in prazna. Lueio Lonza, tajnik tukajšnje i-tali-janske socialistične stranke, se je v svojih, izvajanjih povzpei do gorostasnih trditev, ki globoko žalijo čut vsakega poštenega Tržačana in zlasti pa tržaških žena. in deklet. Ta gospod, ki je oficielni predstavnik tukajšnjih socialistov, je i-mel drznost trditi, da je Trst »man-tenuta« (plačana pri-ležnica) in da je v Trstu obilno prostitucije. V vsakem večjem mestu na svetu-, ki ie pomorsko prfttanišče in ima vojaške posadke, je žalibog tudi prostitucija. Morda v Neaplju, Livornu, Rimu in Milanu ni prostitucije? Toda sklicevati se pred forumom od 2000 ljudi v največjem tržaškem gledališču na tržaško prostitucijo, kot enega od razlogov, zato da se Trst povrne pod Italijo, to presega vse meje resnosti in dostojnosti in pomeni drzen napad, na čast in poštenje tržaških žena in deklet. Ta gospod ie prišel do zaključka, ki aa tako toplo podpira tukajšnja socialistična stranka, češ da naj se takoj s plebiscitom (splošnim, glasovanjem), reši tržaško vprašanje. Pri tem. pa. on vnaprej prerokuje da mora plebiscit izpasti le v korist Italije. Na tem mestu ne -bomo navajali razlogov, zaaaj smo proti plebiscitu, toda slovenska javnost mora znati, kako si ta gosjpod Lonza in z njim vodstvo njegove stran-1 ke tak plebiscit -zamišljata. Lonza, ki se tudi prišteva med nositelje Marxovih naukov in idej, je izustil naravnost politično bogokletstvo, ko je dejal: da bi morale pri občinskih volitvah na Tržaškem italijanske stranke zahtevati izključitev slovenskih in titokonvunističnih volilnih list od volilne udeležbe: in naravno, -tudi od morebitnega plebiscita. In to hočejo biti socialni demokratje? Ljudje, ki jim je kampanilistično-nacionalistično sovraštvo zatemnilo razsodnost in. ki se obnašajo deset let po pade® fašizma tako, kakor se ni niti diktator in racist Mussolini obnašal nasproti Slovencem?! -A-ko bi se Marx prebudil, bi z mokro cunjo pognal iz marksističnega templja take laži-aposUde socialistične ideje. Vittorioi Vidah je pogreval svoj stari lonec. -Namesto: da- bi bil / dejstvi in številkami,, ki so v izobilju na razpolago, dokazal, da Tru ST-O-jem lahko s svojim poštenim delom sam -od sebe živi in- J-speva, ne pa s tem potisnil ob zid svojega nasprotnika Lon-zo, ka je govoril o Trstu, kakor se ne govori niti o stari vlačugi, ni Vidah znal drugega kot ponavljali svo > staro lajno: najprej naj pride guverner, naj odidejo Amerikanci, -Angleži in Jugoslovani, in potem mi kominformisti se ne -borna upira i plebiscitu, ki naj odloči o bodoči bsodi Trsta. Tako je dalo zborovanje v »ftbs-settiju« tržaškemu prebivalstvu, č" ne drugo, vsaj novo priliko, da se končno prepriča, da so kominfor-mist-ični voditelji prav tako prot' Samostojnem® tržaškemu ozemlju in njegovi neodvisnosti kakor vsi italijanski iredentisti, odi socialistov pa. tja. do- novofašistov. < Stran 2. D E M O K R A C I J A Iiebo ¥1. - Štev. 6 ST I; z GORIŠKEGA Kmečko-delauska zueza . v zboruje v Steverjanu V nedeljo 3. t. m. ob 4. uri popoldne je bil v Steverjanu občni zbor Kmečko-delavske zveze, ki so jo ustanovili meseca februarja 1951 in ki šteje kot svoj prvi’ uspeh zrnato na občinskih volitvah od lani meseca junija. Občnega zbora se je udeležilo kakih 'trideset članov, kmetov in delavcev. Razveseljivo dejstvo je, da £e je tega važnega in pomembnega zborovanja udeležila tudi mladina, kar predstavlja up in nado, da se bodo ti mladeniči zanimali za stvar in se marsikaj pametnega in koristnega naučili za blagor kmeta in delavca naše občine. Zborovanje je otvoril tajnik g. Franc Terpin, ki je podal izčrpno poročilo o prvem letu delovanja Kmečko-delavske zveze. Nato je g. Terpin podal tudi predsednikovo poročilo, seveda pooblaščen, ker se dosedanji predsednik g. Ciglič ni mogel udeležiti občnega zbora. Sledilo je razpravljanje o referatih in skoro vsi zborovalci so si bili edini v tem, da program, s katerim je Kmečko-delavska lista šla na volitve, se ostvarja počasi in z velikimi težkočami. Doseglo se je do sedaj samo to, da dobi Stever-jan poštni urad in telefonsko zve- zo, poleg nekaj drugih koristnih stvari. Posebno važnost so zborovalci dali vprašanju raznih potreb, ki jih občutijo Jazbine in obširno razpravljali v zadevi. Prisotni občinski svetovalci so izjavili, da bodo stremeli za tem, da priskoči občina Jazbinam na pomoč, če le mogoče nujno in skrbno. Izgleda, da bo napravila cesto vojaška oblast, saj tako so izjavili neki vojaški predstojniki, ki so se pokazali v tem kraju. Težkoče ima občina s finančnim vpiašanjem in ne more zaradi tega oskrbeti vsega, kar Občinarji tudi nujno potrebujejo! V tem >-žiru bo pač treba vztrajnih zahtev, naj vlada priskoči na pomoč tudi podeželskim občinam. Za naprej so zborovalci sklenili posvetiti vsakemu vprašanju, ki se tiče splošne koristi vseh Občinarjev, vso pozornost in vztrajati na tem. da se vsako vprašanje tudi o-stvari. Končno so zborovalci dali raz-rešnico dosedanjemu odboru in si izvolili novega. Na mesto predsednika je bil izvoljen g. Alojzij Ter-čič, na mesto podpredsednika g. Hermenegild Podveršič, na mesto tajnika pa g. Franc Terpin. Odbor šteje deset članov. Zborovalci so nato poslušali kratko predavanje dr. Avgusta Sfiligoja iz Gorice o odločilni važnosti zemlje, kmeta in delavca v svetu, ter predavanje dr. Marjana Breganta iz Gorice o nujnosti, da se slovenski kmet in delavec zavedata vse odgovornosti, ki jo naš sedanji položaj nalaga, in odločno branita sedanje postojanke našega življa na tem ozemlju. Zal, da se zborovanja niso udeležili dosedanji predsednik g. Ciglič in nekaj drugih odbornikov in članov, ki vendar imajo zaslugo, da se je Kmečko-delavska zveza rodila in delovala skozi prvo leto ter uspešno izvedla volitve. Saj vemo, da jim je obstoj Zveze pri srcu, pa vendar bi jih bili na občnem zboru radi videli in slišali tudi njihove nasvete. Želeti je še posebno, da bi h Kmečko-delavski zvezi pristopile tudi ženske, saj so one v marsičem zelo praktične in bi utegnile le koristiti. Draginjsha dohlsdn Določen je povišek draginjske doklade za februar-marec v znesku 10 lir dnevno za vse težake, industrijske delavce, za t rgovske in rokodelske delavce kakor tudi za delavce v zasebnih bolnišnicah in za kmečke delavce. Zaradi šole v Krminu Ker je »Demokracija« povedala odkrito resnico o preganjanju in o preganjalcih Slovencev v Italiji, jo je italijanska republikanska stranka iz Gorice stavila na svoj Stenčas, kjer priznava, da so člani njene stranke na lanskem zborovanju zahtevali ukinitev slovenske šole v Krminu, in ponavlja lažno tridtev, da imajo slovenski učenci iz Krmina do plešivske šole samo tri kilometre poti! Sicer pa tudi če bi jih bilo res samo tri, zakaj motajo slovenski učenci iz Krmina delati dnevno tako dolgo pot, italijanski iz Pevme pri Gorici in iz Mirnika pri Dolenjah pa ne? V Mirniku m v Pevmi obstoja slovenska šola od nekdaj in v Krminu tudi! Italijanske šole v Pevmi, Mirniku, Doberdobu itd. pa ni bilo nikdar! Seveda moramo izvzeti dobo fašističnega terorja nad Slovenci, ko so morali samo v raznarodovalno italijansko šolo. Nekaj nesmiselnih in bedastih izpadov proti zahtevi po spoštovanju slovenske šole v Krminu so prinesli tudi republikanska »Emancipa-zione« iz Trsta, »Gazzettino« 'n drugi italijanski listi .Seveda vsi pišejo opravičila za zločin nad slovenskim življem v Italiji, naših tehtnih argumentov pa se niti ne dotaknejo, ker so jim živ očitek. NOVICE z VIDEMSKEGA Gospodarski položaj ushodne Benečij e Na ushodnim kraju Videmske pokrajine se ušalajo občine, u katerih živijo Slovenci. Tele občine se kličejo: prebivalcu družin slovenskih družin Potbenesec 3.242 586 582 Sv. Petar SloVenov 2.921 589 573 Savodnja 1.700 299 297 Sv. Lenart Slovenov 2.528 449 448 Germek 1.718 261 261 Dreka 1.283 283 283 Srjednje 1.662 294 294 iPraprotna 2.005 355 308 Skupaj 17.089 3.116 3.042 Kakor videmo, Slovencu je skor 100 odst. an samo 74 družin je furlanskih al italijanskih. Tele furlanske. al italijanske družine su od i-tadniku, orožniko al meridionalskih učitelju, ki u zadnjih čašah su a Benečijo bli jjošljani od ulade za nas potaljanizirat. Medtem I-taljani al Furlani so na uradah; naši ljudje so usi kumeti, usi imajo majha-no posestvo an zlo malo je tistih, ki so delavci. Anpak zemlje je malo an naši kumeti muorejo iti u tujske rudnike za di boju ušafal delo, zakaj kakor delavci pri nas ga ne muorejo udobit: nje tovarni Olafe rik) ! Pogledmo -pa zdaj gospodarski položaj od telih občin. Bomu vidli. di naši majhani kumeti skrbijo za žvi-norejo al za sadje. Polja imajo male an pardeluvajo samo malo krom-pjerja al malu ušenice. Pa usega tega zlo malo an kar pardeluvajo im nje dost za živjet. Zato pa redijo žvino al obdeluvajo sadje, di boju tuo prodal an ukupil hrano. Anpak žvinoreja im ne daje veli-cega pardjela, zakaj ona nje racionalna. Gremo u vasi ushodne Benečije an videmo, de kumeti nemajo lepih hlevov, ih nemajo, zakaj ih ne muorejo zgradit: nemajo dinarja. Na-pravli su načarte za nje an prašal so ministrstvo za poljedelstvo, de im bo pomalo ih zgradit po zakone 13. februarja 1933 štev. 215, anpak puno obljub an nič konkretnega. Zato žvina pa se na redi, zakaj u hlevah, ki je zda, nema ne luč ne zraha. (Druge stvari, ki nemajo kumeti u Benečiji, so mlekarne,' dobre mlekarne, an samo kajšna vas ju je zgradila brez obenega pomaganja. Zadnja stvar, ki ne parpusti dobrega pardela pri žvin, je pleme, ki je use mešano. Ci gremo u hleve, bomu vidli usjeh plemeno žvino an uole na- mjestniki od ministrstva nečejo žej od dolgo časa, di boj pomal ku-rnetam prit u edan sam plemen, li do dones nje blo še nič narditu. Za use tele motive kumeti iz u-shodne Benečije žej malo pardeluvajo par žvin an je puno šlučajo, u katerih redijo žvino, samo di bo seno jedla. Par obdelovanjam sadja je tud slsbo. U Benečiji nje obedne šole za poljedelstvo an zato kumeti mladi delajo, kakor su delal njih očjavi. Ce gremo u nive al na urate, bomu vidli drevi od sadja, kateri su zapuščeni, njeso obdelani, kakor bi morli bit. Malo, zlo malo je tistih kumeto, kateri lepo obdeluvajo drevi sadja. An kadar pride pardelo, su preča na prestoru targouci, kateri hitro pokupjo skor zaslon hruške al jabolke. Naši kumeti muorejo hitru prodat za di boju potegnil denar, katerega imajo trebo ku oči. Pa dib oni mogli počakat an prodat sadje u zimi, bi dost v^ic potegnil. Tel je gospodarski položaj u ‘u-shodni Benečiji an kadar naši kumeti videjo, de zlo malo pardelajo na polju, par žvin an na sadji, kar use pustjo an grejo po svjete u rudnike delat. Anpak usi ne prideju vic damou, boijo se prit spet u rnizerjo an lam ostanejo. Zadnja štetvina prebivalcu u naših občinah je pokazala veliku manjšanje ljudi. Zakaj pa to? Zakaj kadar naši ljudje grejo po svjete, tam videjo, di stojo buojš an se na uarnejo vic na dom. An to veseli zlo Italijane, kateri boju ushodno Benečijo ita-ljaniziral samo kadar usi Sloven- Tako molčijo, kot navadno dela vsak krivec, o številu italijanskih učencev v Doberdobu, Pevmi, Mirniku in na Tržaškem. Republikanski Stenčas pravi nadalje, da kar se tiče očitkov na račun nekega njihovega republikanskega somišljenika, bi lahko navedli imena in dejanja nekaterih Slovencev iz Ljubljanske pokrajine, če ne bi imeli obzira do njih, ki se nahajajo tam in bi se jim lahko kaj zgodilo! . . . Zaradi teh odkritij bi mi od »Demokracije« kar o-nemeli! Poglej no! Saj vemo prav dobro, da se izdajalci lastnega naroda kaj radi prilizujejo 'nasilnemu okupatorju! Republikanci naj si ogledajo zgodovino Italije v teku dveh vojnž, pa bodo lahko napisali debele knjige o izdajalcih nad svojim italijanskim narodom! Kar se pa izdajalcev iz Ljubljanske pokrajine . tiče, kar ven z imeni! Da bo javnost vedela, kje se skriva gad, ki je pomagal uganjati zločine nad slovenskim narodom! Nas-pa hkrati zanima tudi drugo dejstvo: zakaj nam bi italijanski republikanci ne nudili tudi imena svojih bratov Italijanov, ki so pognali v taborišča smrti širom Italije desetine in desetine tisočev jugoslovanskih otrok, žena in mož!? »Demokracija« je za božič prinesla dokumente teh grozodejstev nad Jugoslovani! Oglasila se je tudi »Arena di Pola« in očitala vladi krivdo, da slovenski listi izhajajo. »Arena di Pola« je namreč glasilo tistih istrskih »ezulov«, ki bi radi še sedaj nadaljevali z zatiranjem Slovencev po fašističnih metodah, namesto po jezuitskih, kot to delajo sedanji odgovorni italijanski činitelji! Te »ezule« so leta 1947. priklicali v. Gorico prav predstavniki gori-ških italijanskih republikancev, z namenom da zmanjšajo vpliv Slovencev v »italianissimi« Gorici. No, sedej teče oster boj med goriškimi Italijani in temi »ezuli«, ki se ne čutijo zadovoljne niti prvi niti drugi. Gre pač za kruh! Prihod »e-zulov« je zakrivil tudi veliko brezposelnost, seveda na račun domačinov! •' Boj gre skoro že na nož in samo iz sramu pred nami Slovenci in pred brezposelnimi ni še izbruhnil na dan z vsem spojim gnevom! Ta odgovor da jamo mi »Areni di Pola«! Republikanski Stenčas pa se varuje da bi popravil trdiev zatirate-ljev slovenske šole v Krminu, da so starši sami zahtevali šolo na Plešivem! Ze mesec dni zahtevajo slovenski starši iz Krmina, naj se zopet otvori slovenski razred. Zahtevo so predložili na županstvo, ki je razred vzelo, in to je sedaj odgovorilo, da ni v njegovi moči reševati tako vlogo, ampak da je to v pristojnosti pokrajinskega - šolskega sveta! Ze mesec dni so naši učenci brez šole. Poleg tega pa je neka slovenska učiteljica, imenovana za ple-šivsko šolo, kar meni nič, tebi nič, prekinila pouk in tekla na Tržaško, kjer je zasedla mesto nekega drugega učitelja, ki je bil na lestvici precf njo! Tako je pokazala, koliko ji mar za našo šolo! Pa se ti upa trditi, da je polna narodne zavesti! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti^miiiiuiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiniiifiiiiiiniiiiiHiiniinnniiiiiniiuiiiniiniiiiuiiHiiumiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiimiiiiiiiuiiiuiiiiiiinnniiniiniimimiiniiitinniiitiriiflmiiiiiiiiiiiaiiuiiiiiiHuiiuiiuiiii cai boju šli u druge dažele. Zato pa Italijani kladejo velike dauke našim kumetam, samo di ih boju pregnal uon z Benečije. Duor misle, de Ital/jani delaju za naše dobre, naj ne zab naših besed. Mi vemo, de je bil edan čas, kadar Benečija je imela vic prebi-valco an usi so dobro stal, anpak u tistim času nje so kvazoval pri nas . . . Italijani. MAJHANE NOVICE POTBEJNESiEC: Zlo slaba je cesta, ki pelje u Arbeč, an bi bil čas ju postrojt. Vemo, di na županstve ne-maju dinarja an zato bi ne blo slabo ga prašat na Pokrajni. Saj su nam bli obljubil pred volitvam, di nam boju popravli ceste! Zakaj naš gosp. župan ne gre u Videm an na povi gospodu prefektu tele oblju-oila? SAVODNJiA: Puno naših vasi nemajo akvedota an ne vemo kajšan 'konec su nardil načarti, ki naše županstvo je nardilo za nje. Bi ne blo slabo, de gospod-župan bi šu u Videm na »Genio Civile« an pogledu, al su oni zagnil! SV. PETAR SLOVENOV: Odparli su spet tečaje pedagoške, anpak mi ne vemo, zakaj ne odprijo pri nas kajšnega tečaja za specializirat deluce. To bi blo zlo važno an bi nam puno šlužilo. Pedagozia je na lepa reč, pa ne da kruha . . . SV. LENART: U naši občin imamo tovarno za opoko mljet an u nji delajo Furlani. Tuo pride reje, de Furlani jedo kruh naš. Ka bi ne blo dobro, dib ga naši deluci šlu-žil an jedli ‘tel kruh? Pastir na Matajure Malo vič je bil daleč varh od Maitajura, kadar vjetar skor mair-zu me je napado naglo. Nardil sem zadnje 'koralke zlo počas, truden «em hil ain puoit mi je teku po li-ceh. Kadar sem prišu na varh, zagle-du seim cerkvico zasuto an parblizu •se velicemu Križu, žegnu sem se an začeu molit malo. Gdšiu sem potit' an usedno se na travo, lačan sem bil modno an zato jest sem začel. Jedu sem an gletdu. Dol na južno morje se je lepo vidlo an na njim kajšna ladja (baštiment). Luhit je bil 'talko čisrt, di vidlo se je do Trsta, Dol za morjan se ie izelenjela lepa Furlanska dolina, na ikatari su se vidi e same hiše ali pa majhane vasi. Boli gor Nedižlka dolina, naša lepa dolina, usa u zelenim oblečena, presječena na dva kraja od rjeke Nedlže an od ceste, ki s Čedada [pelje do Kobarida. Tam na moji desni sem videl velike bregi, ki beljel su se; na levi *t-ran su bli pa zeleni bregovi go-riški, usi pumi majhanih vasi. Med telim bregmi tse je lepo vidla Sveta • gora nad Gorico an cerkva, ki tia varhu se je lasčjela pod soncam. Ostal sem ranjen od usega telega lepega razgleda, konču sem bil jesit an Slišai nje sem vič vjetra, ki šele je pihu. Kuo mi se je zlo hudo zdelo tist čas, di inikdar nje sem bil prišo na varh Mata jura; bolelo me je sarce, di (telega lepega panorama nikdar nje sem ibil prišiu gledat. Gledu an veselil se, kadar sem šlšu zvon majhanih zvončiicjo, malu deleč od mene. Pogledu sem dol na zelene trauniike Matajura an videl sem, di usi su bli puni krav, ki pasrtirji su bli pustil uon s hlevov. Use krave su imele iza šjio zavezen majhan 'zvon, ki hitru je blinko. Med rvonenjam zvončicjiu se je šli-šailu veliku uekanje pastirjio, ki gnal su 'njih žvino gor pruot h varhu Matajura, Za malu časa potle sem videl iti pruot h mene ednega starega moža, ki slavo je bil oblečen. U desni rolk je imel veliko palco an pot paško čeparno pa dežnik. Zlo je moro biti star, zakaj počas je šel naprej. Prej ku me je .zagledu, se je obarni'1 dol pruot an ustavo se malu časa. Caku je, di njega žvina bo do varha prišla. Jest sem nimar sedel blizu izasute cerkvice an glediu starca an eno andejcjio kravu, ki do njega' je bla prišla. Krava je le naprej pasla an pnuot mene šla. Ten-časit pastir me je 'zagledu ah hitru ju odgniu, d;i me na bo popeštala. ^»Na zamjer mladi; sem se bil ma- lo zamoto an zato nje sem videl, di gre pruot tebe«, mi je reku star pastir. »Nič hudega«, sem mu odgovoril, »an morte v.jedit, di se na bojm fine krave; kadar sem bil majhan, tud jest sem ih pasu na planini par moji stari materi.« Stari pastir se je čudo, di jaz sem mu bil odgovoro u njemu jeziku an zato pa me je prašu: »,Ka si ti Sloveinc ku jest? Od kot si ti prišu, kadar te nje sem nikdar videl? S katere vasi si iti?« »Z Matajurja sem, saj vjeste, kje je Matajur vas?« »Oh . . . či ne vjem, saj poznam use stare tou jest an lepo poznam pa duhounika, ki pu-nu krat nas pastirjie pride Obiskavat. Pa či si z Matajurja?« Povedu sem mu an on mi je reku, de je bil zlo pr.jalel k mojim starim očetam an de poznal je tud use moje. Povedu sem mu tod, di jest sem bil malo doma an di po svjete moro sem jeti za službo u-dobiti. »Buogi fanti, usi moreta iti po svjete, s itreibuham iza kruham, pa kadar sem bil jest mlat, tega nje blo. Rjes. di smo hodil tud mi u Hravacjo, Skrbjo, na Uogarske itd., pa hodil smu ku targouci ain ne gnit po rudnikah tako, ki vi danes moreta. Use je končalu, mladi, an .strašnuo je živjet pri nas. Dauki, ki moremo plačjuvat, su zlu močni an iza di nam .na bojio uzel še tiste malo sveta, ki imamo, naši sinovi morejo iti po svjete an zlu tarpjet za zaslužit denar iza ih plačjat. An Razvaline cerkvice na Matajurju zakaj se pa .plačjiuje vas tel da,uk? Za redit obilno ljudi, ki nič nam na služjo. Greš na urade an videš nič druzega ku papirje, -use na ku piše an vjer mene, di danes je vič uradniku na naši občin, ku ih !e blo itu usi naši dažel, kadar sem bil jest mlat. An še. deuk bih bil pa dib nas le pustil na mjer«. Pa prepovjedail s.u, di naši duhouniki boj.io pridgal u našim slovenskim jezik«, ma parpustjo slovenskih šol an kadar tu gostilni naši fantji pojejo naše lepe pesme, orožniki ih gardo gledaju. Tel videš, mladi, je naš položaj an nikidar se ne boju •uarnil tisti časi, kadar za iti do Hravacje nje blo treba tistega, kuo se kliče? . . . Aih . . . pasaporta. Pra-vjio, an tale ti vje, di za ti dat pa-saporto kor na vjem, ki dost doku-mento an poizvedovarijo od orožniko. Use je končalu, mladi, an je ■boliš na mislit, zakaj či ne te prime žalost.« »Se bo rpreobarnilo, boste videl«, sem mu reku jest. »Ja, kadar hudič ukrepa . . .«, me je odgovoril pastir. »So na bo pre-obarnilo, zakaj tega ste krivi vi mladenci, ki pustita, di druiz toua-zuvajoiu vaši hiš. Vi gresta po svjete kruha gledat an meridionalci d jela jo u vaši dažel. Kuo hočeš, di bo končiu tel položaj, kadar nje ga glasu, de se bo uzdigno an ueko, di tukaj smo Slovenji. Rjes je, di use par nas kaže, di smu Slovenji, pa tega nje d*>st, bi korllo se organizirati an pokazat, de to je rjes. An tuo hi morli vi fantji nardit; mi, ki imamo emu nogo tu jam, žej, na moremo. Kadar smo mogli, smo se boril za naš narod, pa tenčast je bil fašizem an nje blo talke fraj-,nost ku zda. Ki mojh prijatelo je blo zapartih .u tistim čas!« Ali bodo mejo res ipPBmahnili? .e nekaj tednov še ijiudi v Gorici mešana italijanski) Jugoslovanska komiSija, • ki ima namen določid točnost državne meje in morda tudi nekatere popravke. »vjiornale di Trieste« od 6. t. p». že pravi, da bodo Jugoslovani odstopili Italiji cesto in trg pred severno postajo v Gorici in neko vasico na Kobariškem poleg raznih manjšin točk vzdolž meje v Brdih in na Sabotinu. »Giornale di Trieste« tudi posnema vest iz »Sunday Times«-a, do kateri se vodijo razgovori med Italijo in Jugoslavijo za to, da bi u-vedle desetkilometrski obmejni pas, v katerem bi se prebivalci pasu prosto kretali, kupovali in trgovali. Seveda za oživitev »italianissime« Gorice, ki je žrtev »tujega« pohlepa! ... Da so že vsa leta po ,15. septembru 1947 pogajanja med dvema državama za potegnitev točne meje, je obče znano! In v tem oziru ni novica kot taka nobena novost.! Kar se pa drugega tiče,, posebno vesti' o desetkilometrskem pasu, poudarjamo našo skeptičnost. Sicer pa je možno tudi to, da se Titova vlada odloči za popuščanje do Italijanov v priznanje za njihovo preganjanje siovenskih učencev v Krminu! ... [Miha Košir umrl V četrtek 31. januarja je umrl v Gorici znani starosta slovenskih lekarnarjev g. Miha Košir. Star ie bil 75 let in je zadnje čase zelo o-pešal. Približno mesec dni se je zdravil v bolnici pri Rdeči hisi. Pogreb je bil v soboto popoldne sa centralno goriško pokopališče. (Pokojnega g. Miha Koširja se go-riški Slovenci spominjamo kot prvega zastavonošo Sokola. Sam se / je kaj rad ponašal s tem in je ve«-krat pripovedoval marsikatero zanimivo zgodbico iz tistih časov. Zaradi njegove dov.tipnosti, hkrati pa tudi resnosti, je bila njegova družba vedno prijetna in lahko rečemo, da so ga vsi imeli radi. Prav zato ga bomo onranili v dobrem spominu! Dražbe Goriška sodnija je objavila sledeče dražbe za februar: 1) 19. februarja ob 15. uri v ulici Buonarroti: razno blago in oprema trgovine; prva cena 2,433.000 lir; 2) 20. februarja ob 15. uri v drevoredu XXIV. Maja, Garaža Lancia: mali tovorni avto Lancia-Ardea GO 4935; prva cena 660.000 lir; 3) 21. februarja ob 15. uri v ulici Rossini, garaža Fiat: mali tovorni avto Lancia^Ardea GO 5255; prva cena 710.000 lir; 4) 22. februarja ob 15. uri v ulici Alfieri 8: avtotaksi Balilla 508 GO 2241; prva cena 280.000 lir. Vse podrobnosti daje sodnija, soba št. 36. t Danes opoldne, 8. februarja, li« angleška komisija izbrala dekleta, ki so se prijavila za delo v Angliji. Kdor še ni vložil prošnje za t-# službo, se lahko javi vseeno v petek dopoldne na uradu za delo v Gorici. SDD V TRSTU opozarja vso našo javnost, zlasti pa naše malčke na otpošho maštado ki bo na pustno nedeljo dne 24. f e b,r u a r j a vdvoraniModugno v ulici C r i s p i štev. 7. Pta-ja.: njihova današnjica trpljenje, jpo-maknjeno ..v pričakovanje in čakanje, Cas tem nesrečnikom poteka, tako rekoč v čakalnici zgodovine. Emigrantska duša je razdvojena med upanjem in odpovedjo, med otopelim životarjenjem in silovitostjo. Skromno, zelo skromno prihajajo ‘tihe’ ure zdramljenja, ki polagoma odkrivajo spoznanje, da je končno potrpežljivost le najvišja čednost brezdomca. To spoznanje mu postavlja vprašanje: Ali si zadnja straža včerajšnjice ali pred-straža juirišnjice? Le za zelo kratek čas veže skupna usoda izgnance med seboj; kmalu že se vzbudijo strankarske strasti, napetosti in razdvojenosti s podvojeno silo od tistih, ki so se izživljale na domači grudi. Debate postajajo ognjevitej-še. razširjajo se v stranske kolesnice, razpadajo v drobiženje in o-sebnostna obračunavanja; oropane ostajajo vsake stvarnosti in resničnosti. Medsebojno se ti ljudje ob-dolžujejo za nesrečo svoje domovine, cepijo in razdvajajo je. v skupinice in klike. Tako zajemlje izgnanstvo životarjenje privide, ki jih ostali svet temu primerno tudi ocenjuje. Nekateri sanjarijo o povratku starega življenja, ki jim je v preteklosti zagotavljalo politično in tvarno si- gurnost. Drugi, mlajši, se zavedajo resnice, da je bilo marsikaj gnilega V državi Danski in da samo močan zamah k naprednejšim oblikam lahko opraviči njihov povratek v staro domovino. Kako dolgo pa 'jim bo trenutno vladajoči re-žiftl, ki ga sovražijo, še odrekal povratek? Ali ne bodo že stari in >-siveli ob času osvoboditve? Slastno požirajo novice, ki lahko vzbujajo tudi najmanjše upanje na skorajšnji preobrat. Medtem pa se domovina čedalje bolj oddaljuje. Slika, ki jo o domovini še nosijo v svojih srcih, je le še obledel spomin. In še ta spomin ni današnji posnetek, pač pa včerajšnja podoba. Tako se čedalje veča ne samo zunanja, pač pa tudi notranja oddaljenost med svojci in prijatelji na tej in na oni strani železne zavese. Občutje povezanosti v borbi proti vladajočemu režimu je sicer še ved- Z golo ugotovitvijo, da je usoda emigrantov vedno povezana s tragedijo, seveda ne pridemo posebno daleč. Celo veliki emigrantski valovi v zgodovini, kakor n. pr. za časa reiormacije in francoske revolucije, so le pritlikavci v primeri s preseljevanjem narodov, ki ga je sprožil razkol med Vzhodom in Zahodom. Odkar se je po drugi svetovni vojni železni zastor spustil po sredi Evrope, ne štejemo ubežnikov na desettisoče, pač pa na stotisoče in na milijone ljudi, ki ;o se odločili, da bodo v tujini počakali na boljše čase. K emigraciji iz Rusije, Italije in Nemčije, ki jo poznamo iz obdobja med obema vojnama, so pristopile armade tistih ruskih, ukrajinskih in drugih Sovjetiji pripadajočih razseljenih oseb, ki so se 1. 1945 prostovoljno odpovedale povratku v domovino. no živo, vendar postaja očito, da o- i Se večji in zamotanejši je emigrant- ni tam in ti tu ne govorijo več i-stega jezika. Tujina je misli potujčila. ‘ I ski val iz priprežniških držav, ki jih je Moskva po koncu vojne priključila svojemu imperiju. Namesto utvar - praktični cilji Skozi vrsto let je izgledalo tako, kakor da Zahod ne ve kaj početi z vzhodnoevropskimi emigranti. Zviveli so v brezzračnem prostoru, v kolikor jih v mnogih primerih 1 ni Zahod zapodil nazaj v naročje nasilniških krvnikov. Praktični Američani so kot prvi spozna- li potrebo, da je koristno odvišne energije, ki so zamirale v begunskih taboriščih, usmeriti h koristnejšim ciljem. Tu ni prihajala v poštev zgolj »delovna terapija«, Enotnost Evrope zavora proti sovjetski napadalnosti Kljub začasnim zaustavitvam, dvomom, nazadovanjem, postaja postaja vsak dan bolj jasno, da je vsak dan bolj jasno, da je evropska enotnost že presegla teoretično fa-z-c, in da postaja naglo stvarnost. - 'Sovjetski politični komentatorji proglašajo vedno potrebnost realizma v politiki in zdi se, da spoštujejo In 'občudujejo 1 samo' dejstva. Zato je pričakovati, da bodo poka-zovali vedno večje upoštevanje dejstev za ostvaritev misli o evropski enotnosti. Temeljna moč te misli ni samo v številu ton jekla, ki jih lahko Evropa izdela, niti ne v številu topov, tankov in letal. Temelj te misli so večje in važnejše stvari. Moč te misli ima dvojen razlog. Prvi je preprosta želja po miru. N,ihče v Zahodni Evropi noče vojne, kot je tudi nihče noče v Združenih državah. Misel, ki temelji na ljubezni do miru, je že sama silno močna, ker se poziva na razumne :n konstruktivne činitelje. V drugi vrsti pa je evropska enotnost določena zaščiti in ohranitvi tistega svetega debla, iz katerega je nastala civilizacija, ki jo pozna sodobni svet, in to ne samo za en narod, ampak za vse.1 Smoter evropske enotnosti je, da napravi iz Evropejcev močne,, svobodne in samozavestne ljudi. Ta enotnost se tudi lahko smatra kot odgovor zahodnih narodov proti gnusnemu režimu materialnega in duhovnega suženjstva in proti mo- ralnemu propadanju, ki se skuša razširiti iz mraka Sovjetske zveze. Komunistični poskusi omalovaževanja Marshallovega načrta, temelja enotnosti, niso uspeli, kot so propadli postopoma tudi napadi na Atlantsko organizacijo, na Schuma-nov načrt in na druge pojave solidarnosti Evrope. Naravno obstojajo ovire proti o-stvaritvi te enote; take ovire so bile in bodo obstojale šedalje. Kako pa bi tudi bilo drugačef Nihče ne more biti tako nespameten, da bi mislil, da bodo lahko pomedli s tisoč leti zgodovine, tradicij in nacionalizmov brez razgovorov v nekaj tednih. Vseeno obudi uspelo vse te razdvojenosti in izpodrivanja tako daleč pomiriti, da bi vzhodnoevropska emigracija kot celota v resnici postala pravi zaveznik Zahoda v hladni vojni. Tak e-notnostni postopek 'zahteva predvsem jasen, skupen politični cilj. Važnejši od obraževanja in preo-braževanja bolj ali manj predstavniških begunskih' vlad v zahodnih prestolnicah je odgovor na vprašanje,, kaj naj se zgodi po osvoboditvi držav, ki ječijo danes pod komunističnim trinoštvom? Jasno je, da o ^aki goli obnovi razmer izpred vojne ni niti misliti, čeprav se mnogi emigranti s to stvarnostjo še ne morejo pomiriti. ilzgleda, da je zamisel Federacije Vzhodne Evrope nekako osnovno načelo naprednejše emigracije. Pred nekaj tedni je »Odbor za Svobodno Evropo« postavil posebno komisijo, ki naj bi izdelala načrte za vzhodnoevropsko federacijo. Ta zamisel med emigracijo ni bila sprejeta prav z navdušenjem. Nov korak v tej smeri je vsekakor emigrantska konferenca, ki zaseda v teh dneh v Londonu in ki jo je sklicala Komisija evropskega gibanja za Srednjo in Vzhodno Evropo. Mogoče bo prišlo v Londonu do jasnejših ciljev in s tem do učinkovitejšega delovanja vzhodnoevropske emigracije. Tudi v teh vprašanjih demokratična načela na videz zavirajoče delujejo; zato pa bodo odločitve trajne in nepremakljive in v tem je moč demokratičnega sveta. G O S ,P Q~D A R S T V O I Saditev trt in sadnega drevja Kdor je prekopal zemljo za nove nasade trt in sadnega drevja, naj poskrbi, da rastline čimprej posadi. Zgodaj vsajena rastlina bo spomladi začenjala poganjati skupaj z že rastočimi rastlinami in se bo bolje razvila. Razume se pa samo po sebi, da v mrazu ne bomo sadili. Najbolje je tudi saditi v pozni jeseni, takoj ko listje odpade. Pri takem sajenju pridobimo eno leto rašče. KAKO BOMO SADILI? Predvsem moramo površino izmeriti in na mesto, kamor mislimo zasaditi rastline, zapičimo količek. Pred tem še bomo zemljo lepo enakomerno izravnali, da ne ostanejo kotanje, v katerih bi nam postajala voda, ki bi bila smrtonosna za korenine in drevesa sploh. Kjer bomo sadili trte, izkopljemo ob koncu primerno veliko jamo: 40 cm globoko, in 40 cm široko. Sadili bomo seveda cepljenke, ker se nam to najbolj izplača: prihranimo na delu in pridobimo eno leto in, kar je glavno, vzgojimo takoj enakomeren vinograd. Pred zasaditvijo očistimo rastlino vseh koreninic, ki rastejo ob deblu, in pustimo samo spodnje. Te zadnje nekoliko prikrajšamo in prirežemo proti zemlji. Enako prikrajšamo enoletni poganjek cepiča na dve očesi. Ko smo tako sadiko pripravili, jo poiožimo ob kolu v zemljo malce poševno. Izkušnje so pokazale, da se sadike bolj gotovo primejo, če so malce poševno posajene. Nato nasujemo na korenine suho drobno zemljo ali, kar je najbolje, mešanec ali kompost, nakar rastline nekoliko potresemo z dvigom gor in dol. da se tako korenine lepo vle-žejo v rahlo zemljo. Potem nasujemo okoli jame za dobro vilo dobrega, močno preperelega gnoja (slamnat gnoj škoduje, ker povzroča plesen in vpija vlago!). Gnoj .dobro stlačimo in nato potrosimo močno pest 'žveplenokislega amoni-jaka. Ko smo tako posadili, bomo jamo posuli, tako da bo cepljenka v 'zemlji do cepilnega mesta. Cepič sam pa bomo pokrili z rahlo zemljo ali z žaganjem, pomešanim ?. zemljo. Se eno priporočilo: Ko boš kupoval cepljenke, izberi prvovrstne in ne štedi za par lir in kupi po možnosti enoletne. Za zasaditev veljajo enaka pravila. Le jamo bomo izkopali okoli kola v premeru enega metra in globoko 40 cm: drevesce sme biti posajeno do višine, do katere je rast-lo v prejšnjem letu (korenski vrat); pognojili pa bomo seveda bolj močno. Za vse rastline velja pravilo ob posaditvi: dobro pognojiti! Drevesa pa so lahko eno- ali dveletna, morajo pa biti zdrava, ravna in gladka s krepko razvitimi koreninami. Kar se tiče trt, naj omenimo še to: ne saditi trt pregosto! Smo že pisali, da je izkušnja dokazala, da je redko nasajeni vinograd pri enaki obsežnosti obrodil več kot gosto nasajeni! Vrste naj bodo vsaj tako široke, da lahko orjemo med trtami in si tako prihranimo mnogo truda. V strmih legah pa bomo sadili viite v terase, tako da lahko za trtami orjemo, ali pa bomo sadili brez teras in bomo tak vinograd orali z obračilnikom. Kakšne vrste trt in sadnega drevja bomo sadili? Predvsem opustimo trte, ki dajejo malo sladkorja in sadimo Le izbrane vrste kakor tokaj, malvazija, laški rizling, so-vinjon, v&tlinc itd. Vse te vrste zahtevajo pri rašči velike razdalje, ker bujno rastejo. V strmih hribovskih bolj pustih legah bomo sadili briško rebulo — a ne zeleno! V gorkih in hribovitih legah bomo sadili 'predvsem zgodnje sadne vrste, in sicer breskve, majski cvet, Amsden, Alexander, P. 8; hruške pa: košja, vriulanke (Williamovke), dunajski triumf. V nizkih legah in težkih zemljah pa bomo sadili pozne vrste hrušk in jabolk. Srednje pozne in pozne vrste breskev so Triumf, Wadel, H. 6, križanka Pieri 81, Halle itd.: hruške: Luiza avranžka, anžuljemka, kler-žo, pastorka itd.; jabolka pa samo pozno vrsto: Sevka. Ce mislimo posaditi sadovnjak hrušk v sklenjen nasad, bomo sadili cepljenke na kutno, ker nam prej rodi. Taki nasadi, vzgojeni v piramido ali v špalir, so nizkode-belnati in mora razdalja biti v prvem primeru 2.50 x 3.20 m, v drugem pa 1.60 x 3.40 m. 'Naj končno omenimo še češplje. Češplja je glede zemlje neizbirčna in zelo potrpežljiva. Da nam češplja ne rodi, je vzrok, ker jo kmetje ne škropijo z brozgo 2 odst. modre galice in apnom proti koncu februarja. Naj poskusi, kdor ima češpljeva drevesa, in naj bo .gotov dobrega pridelka! Dve vrsti češpelj se priporočata: domača navadna in »Pernigona«. Moramo pa ti dve vrsti saditi pomešano, ker se slednja sama težko plodi. Slovensko dobrodelno društvo v Trstu OTVORI SVOJO DRUŽABNO SEZONO DNE 9. FEBRUARJA 1952 OB 21. URI. VABIMO NASO SLOVENSKO JAVNOST NA I. Družinski plesni večer KI BO V BIVŠI DVORANI MODUGNO V ULICI CRISPI 7/1. OSEBNA VABILA IN REZERVIRANJE MIZ NA SEDEŽU DRUŠTVA V ULICI MACHIAVELLI 22/11 - TELEFON STEV. 62-75 Prispevki za kmetovalce! Obveščamo kmetovalce, da bo Kmetijsko nadzorništvo iz vsoto, ki jo je stavila na razpolago ZVU, dovolilo za tekoči semester naslednje pobude v korist 'tukajšnjega kmetijstva: , 1. Prispevek za nabavo kmetijskih strojev v najvišjem iznosu 30 odst. Prošnje je treba vložiti do 30. aprila t. 1. Dana bo prednost onim strojem, katere bo 'posebna komisija smatrala bolj primerne za naše področje. 2. Prispevek za nabavo lucerne (večne detelje) v najvišjem iznosu 50 odst. Prošnje je treba vložiti do 20. februarja 1.1. 3. Prispevek za nakup vrtnic im čebulic gladiolov v najvišjem iznosu 40 odst. Rok .za naročitev poteče 20. februarja t. 1. Naročila pa se morajo nanašati na najmanj 30 vrtnic in 100 čebulic gladiolov. Ob na-ročitvi mora prosilec dati na račun L 40.— za vsako vrtnico in L 5.— za vsako čebulico. 4. Prispevek za nakup sladkorja (melitozija) za spomladansko pitanje čebel, v najvišjem iznosu 40 odstotkov. Prošnje je treba vložiti do 15. februarja t. 1. Vse navedene prošnje in naročila morajo biti naslovljene na Področno kmetijsko nadzorništvo - ulica Ghega 'štev. 6-1 - tel. 86-73. (Spomenica nato obravnava poleg ■ratifikacije mirovne pogodbe po Italiji še nekatere zakonske določbe italijanske republike, s katerimi je 'Italija potrdila pravno stanje, nastalo glede Trsta na podlagi mirovne pogodbe, s čimer je tudi priznala zakoniti obstoj STO-ja in njegovih predstavnikov. Nato se. spomenica v V. poglavju zopet bavi s tržaško zastavo.) 5) Povsem neutemeljena je trditev, ki io je postavil prof. Camma-rata in usvojil tržaški župan, češ da »ZVU v 'teku provizoričnega režima ni smela na svojem področju STO-ja uporabljati zastave, predvidene v .gornjem čl. 8. stalnega statuta; z drugimi besedami: STO bi bilo moralo ostati brez svoje državne zastave in brez svojega državnega grba, ker se oba istovetita s tradicionalno zastavo tržaškega mesta in 'Z njegovim .zgodovinskim grbom« (čl. 8. stalnega statuta), do katerih naj bi imela iziključno pravico le tržaška občina. Z zadnjo trditvijo se očividno zasleduje nov cilj v fcvezi z že znano tezo 'prof. Cammarate, po kateri naj bi na tem ozemlju še vedno trajala, Čeprav ne povsem učinkovito, italijanska suverenost. Ce bi ta suverenost res še obstojala, bi bil pač ilogičen zaključek, da angloameri-Ska vojaška uprava upravlja to področje ne kot zaupna oblast pod nadzorstvom Varnostnega sveta Združenih narodov ali kot prvi or- DRUŠTVA „PRAVNIK“ 0 TRŽAŠKI DRŽAVNI ZASTAVI ■gan STO-ja v smislu mirovne pogodbe, pač pa še vedno kot vojaška okupacijska oblast. Lahko bi se v tem primeru postavila tudi teza, da je kot okupacijska oblast podvržena določbam haške konvencije in torej nima pravic izpreminjati tu obstoječih (italijanskih) zakonov in zlasti ne zakona o državni zastavi, ki je bila tu 'prej, ko je bilo to področje sestavni del italijanskega državnega ozemlja in kot tako pod italijansko suverenostjo, pač — italijanska trobojnica. Toda taka teza bi bila predvsem v očitnem navzkrižju s čl. 10 premirja v Cassabile in s čl. 20. in 26. premirja na Malti, s kateripia je bila Združenim narodom priznana, vkljub določbam haških konvencij, zakonodajna pravica na vsem o-zemlju Italije tudi na polju zasebnega 'prava. Samo Najvišje kasa-cijsko sodišče v Rimu pravi v svoji sodbi od dne 28. februarja 1947. št. 289 dobesedno takole: Predvsem je treba poudariti, da je bila Združenim narodom v zvezi s čl. 20. Dogovora o premirju priznana vkljub določbi čl. 43. pravilnika k IV. 'haški konvenciji od 18. novembra 1907, večja oblast, nego je ona, ki se tiče samega javnega reda in življenja, ker je bila (njihova) zakonodajna moč raztegnjena tudi v a čisto zasebno pravno razmerje. To polnomočje, veljavno po Dogovoru o premirju, je bilo ponovno potrjeno z legislativ-nim dekretom od 20. junija 1941 št. 161.« Nobenega dvoma ne more biti o tem, da ima angloameriška vojaška uprava kot zaupna oblast O. Z.N. 'že v tem stadiju — ko mora upravljati to ozemlje na podlagi točke 3. čl. 21. mirovne pogodbe v skladu 3. določbami začasnega statuta — pravico, uveljaviti tudi določbe stalnega statuta, »kadar koli se izkažejo za uporabljive« (čl. 2. začasnega statuta). Prigovor, češ da ta pravica gre šele guvernerju, ni pravno utemeljen. Ce nočemo predpostaviti pri zakonodajalcu pleonazma — kar je vsekakor nedopustno — se predzadnji stavek prvega odstavka čl. 2. začasnega statuta, ki dovoljuje že v teku začasnega statuta uveljavljanje uporabljivih določb stalnega statuta, nikakor ne more nanašati na guvernerja in na provizorični vladni svet, o katerima je govor v prejšnjem stavku, pač pa se mora nanašati na neki drugi upravni organ v teku provizoričnega režima. Na tem področju ta organ sedaj ne more biti drugi nego — angloameriška vojaška uprava. Ze s 'prvim svojim zakonodajnim ukrepom — Razglas št. 1 —- je ta organ brez protestov s katere koli strani uporabil čl. 24. stalnega statuta (in s tem tudi čl. 8; stalnega statuta). Legislativnim ukrepom tega organa dolguje župan, da je lahko ■i uradnega mesta postavil gornje 'protipravne trditve. Tudi sama tristranska izjava, na katero se sklicuje prof. Cammarata — in ki najbrž bolj avtentično od njega tolmači mirovno pogodbo — priznava angloameriški upravi tega področja SiTO-ja značaj »upravnikov za račun bodofega guvernerja in demokratičnih organov ljudskih zastopstev, predvidenih po stalnem statutu Teritorija« (i»comme des re-gisseurs pour le compte du futur Gouverneur et des organes demo-cratiques de representation popu-laire prevus par le Statut Perma-nent du Territoire«). Ne more biti torej nobenega dvoma o zakonitosti ukrepa, s katerim se je uveljavil na tem področju STO-ja čl. 8. stalnega statuta, Ki povzdiguje zastavo tržaškega mesta na.čast državne zastave STO-ja. Ce se more govoriti o »uporablji- vosti« katere koli določbe stalnega statuta v teku provizoričnega režima, je to gotovo določba čl. 8. stalnega statuta. Saj so vendar meje in državna zastava prvenstveni vidni znaki rojstva in obstoja kake nove državne tvorbe, saj se državna zastava STO-ja neosporavano vije na tem področju že več kot štiri leta! Obžalovati je treba, da anglo-ameriška vojaška uprava ni že do danes uveljavila poleg čl. 8. še 51. 7. stalnega statuta o uradnih jezikih in čl. 6. stalnega statuta, ki določa, kdo se sme smatrati v smislu mirovne pogodbe za državljana STO-ja. Tako smo priča pravnemu paradoksu, da se prebivalci STO-ja še nadalje smatrajo za svoje vrste italijanske državljane, v navzkrižju s čl. 2. začasnega statuta, v navzkrižju s čl. 6. stalnega statuta 'n posebno še s točkama 11. in 18. priloge X. mirovne pogodbe, ki očividno in logično predpostavljata, da se bo vsem upravičencem priznalo državljanstvo STO-ja že s hipom, ko na tem ozemlju preneha suverenost Italije. Posebno besedilo točke 11. priloge X. mirovne pogodbe ne dopušča nikakega dvoma o tem, da so države pogodbenice, ki so sklepale mirovno pogodbo, smatrale kot samo ob sebi umevno, da upravičeni prebivalci STO-ja postanejo njego- vi državljani že v hipu, ko mirovna pogodba stopi v veljavo. To besedilo se glasi: »Dobrine, pravice in interese, obstoječe v Italiji na dan uveljavljenja pričujoče pogodbe in ki so 'pripadali bivšim italijanskim državljanom, bivajočim na STO-ju, kateri so postali državljani STO-ja zaradi te pogodbe, bo Italija spoštovala v isti meri kot dobrine, pravice in interese italijanskih državljanov v splošnem, in •to za dobo treh let po uveljavljenju mirovne pogodbe.« Kam naj denemo to določilo sedaj, ko so že zdavnaj minula tri leta po uveljavljanju mirovne pogodbe, a o državljanih STO-ja ni še sledu. Jasno je, da se je 'pod sentimentalno pretvezo tržaške zastave nameravalo. jpokreniti v zgoraj omenjeni seji tržaškega občinskega sveta ibolj resno vprašanje, ki naj bi s pravnimi argumenti podprlo kampanjo proti izvajanju mirovne pogodbe v njenih določbah, ki se tičejo STO-ja. Zato društvo »Pravnik«, kot tolmač pravnega čuta slovenskega prebivalstva STO-ja, poziva ZVU, naj 'kot prvi vladni organ tega področja STO-ja poskrbi iza spoštovanje in izvajanje vseh še sedaj uporabljivih določb mirovne pogodbe, 'predvsem čl. 6., 7. in 8. stalnega statuta. Stran 5. DEMOKRACIJA Leto VI. - Stev. 6 VESTI s T R Ž A S K E G A Zakaj ne dajo otroških vrtcev \ZASTOR SE D VIGA... za naše mestne otroke? Zato ker hočejo na ta način, na škodo šolske naše mladine, daviti še naprej naš mestni ‘Naš list se je že mnogokrat bavil vzgoje živelj ! 7. vprašanjem nujnosti ustanovitve slovenskega otroškega vrtca pri sicvenski osnovni šoli v ulici Do-nadoni in v ulici sv. Frančiška. Do-,-.a/iiie.ga gradiva so zbrali naši šolniki in starši dovolj, da bi podkrepili umestne zahteve vse naše jav-nosi pa ustanovitvi omenjenih dveh ottoških vrtcev. Naš občinski svetovalec dr. J. 'Agneletto je p tej pereči zadevi tudi večkrat interpe-liral župana Bartolijs* in ožji občinski odbor. Na žalost sp ostali doslej vsi naši napori, da bi prišlo do iistanovitve teh dveh tako nujnih otroških vrtcev, zaman. Ugledalo je sicer, da smo že blizu cilju, ko je ravnatelj italijanske šole v ulici Dpnadoni našel možnost, da bi nastanili naš otročki vrtec v razpoložljivem razredu na soji, vendar je ravnatelj vezal svoj ■pristanek na odobritev višje šolske •uprave. Solniki, starši in zastopniki naših političnih organizacij so se zaradi tega Obrnili tudi na višjega šolskega upravnika, ki prošnje sicer ni odklonil, vendar je svoj dokončni pristanek na ustanovitev slovenskega otroškega vrtca na šoli v ulici Donadoni pogojil piedhodnemu razgovoru s tamo-šnjim italijanskim ravnateljem. Igra je s tern postala jasna! Ko nimajo spričo naših utemeljenih prošenj na podlagi podprtih dokazov nobenih razlogov več, da bi nam še nadalje odrekali to, kar nam brez vsakega dvoma pripada, se začenjajo sklicevati drug na drugega, da predčasno ne razgalijo docela svojega osebnega nasprotovanja do našega šolstva in sploh vsega našega naroda. Ob tej priliki se spominjamo na vsebino pisma, s katerim so pristojna cerkvena o-■iplastva zahtevala odhod slovenske- ci naj ostanemo tudi pod zaupno upravo OZN brezpravna raja, ker tako hočejo nekateri italijanski pre-napeteži! . . . Višek pa so ti naši nasprotniki in voditelji našega šolstva dosegli s tem, da so svetovali vsem našim staršem, ki hočejo za svoje otroke vrtec na šoli v ulici Donadoni in ulici sv. Frančiška, to je v sredini mesta, naj vodijo svoje otroke v slovenski otroški vrtec v Bar-kovlje, to je na mestno periferijo!, če hočejo slovenskega pouka za svoje malčke in če jih zares nočejo vpisati v italijanske mestne <>-troske vrtce! Mučno nam je, ko moramo o tem poročati naši javnosti. V zadnjem letu smo ukrenili vse mogoče, samo da bi dosegli ustanovitev obeh vrtcev. Učiteljstvo, starši, tisk, prosvetne in politične organizacije so prosvetnim obiastyom dokazovali nujnpst in važnost obeh vrtcev za naš mestni živelj v Trstu. (Najodločneje se protivimo temu, da bi naše mestne otroke od treh do šestih let starosti pošiljali tako daleč v otrpški vrtec. Oblastva bodo naše stališče razumela. Zato bodo morala nekaj ukreniti, saj gre zgolj za zapostavljanje naših šolskih koristi v očitno škodo demokratičnega ugleda pri nas. PRIREDITVENI ODBOR S D Z vabi občinstvo na pester tradicionalni pustni ples, ki bo na PUSTNI TOREK dne 26. februarja 1952 v nekdanji dvorani Modugno v Crispijevi ulici 7-1. Dostojnim maskam vstop dovoljen Vabila se dobijo: od 18. fe i bruarja dalje na sedežu SDZ ^ ulici Machiavelli 22-11 in v trgovini jestvin Schmit Danilo v ulici str. G.uardiella 52, kjer se tudi rezervirajo mize. Ugotavljamo, da je nastalo v prizadetih krogih veliko razburjenje zaradi našega članka »Slovenski duhovnik izgnan iz Trsta«, ki smo ga objavili v »Demokraciji« z dne 18. januarja t. 1. V članku smo brez ovinkov in jasno povedali, kdo je spravil č. g. Dragotina Cvetka iz Trsta in zakaj. Zastor nad dogodkom, o katerem ni bila naša javnost pravočasno obveščena (ker M pred »Demokracijo« nihče ni upal priti 7. zadevo na dan!), se pa sedaj vedno bolj dviga in nam odkriva krivce, ki se več ne morejo skrivati za zaveso pokorščine, vprežene v koristi, ki nimajo nič skupnega s koristmi katoliške cerkve. ■Na nekem vročem zborovanju je blo iznešeno med drugim z najbolj pristojne strani, da so hoteli italijanski salezijanci spraviti č. g. Cvetka iz Trsta po ilegalni poti, brez potnega lista! Ker preganjani duhovnik tega ni mogel in ni hotql narediti (nihče ni dolžan iti v tujo državo po ilegalni poti!), zato ga je salezijanski predstojnik v Trstu, in z njim tudi tržaški škof, cerkveno kaznoval —• suspendiral. Ko je č. g. Cvetko dobil pozneje u-radno dovoljenje za potovanje v Avstrijo, je zapustil naše ozemlje. Taka so zgodovinska dejstva, ki prihajajo na dan mimo grede, ko se gotovi zaupniki dvigajo v obrambo naših narodnih nasprotnikov. Sedaj pa prihaja v javnost še druga novica, da pripravlja tržaški škof disciplinski odhod še enega duhovnika. Topot ne gre za brezpravnega novomašnika, ampak za starejšega člana častitljivega katoliškega meniškega reda. Ce se ‘.o res zgodi, tedaj ne moremo reči nič drugega kot to, da je mera polna! »Demokracija« brani vsakega krivično napadenega slovenskega človeka in tako tudi slovenskega duhovnika. V obrambo slovenske o- SLOVERSKD PROSVETA V TRSTU prireja v nedeljo, 10. februarja, ob 17.30 v Avditoriju Z VU PREŠERNOV VEČER BESEDA O PREŠERNU RECITACIJE SOLO PETJE ZBOR vil nedavno podpisani Ukaz štev. 18, ki je objavljen v Uradnenv listu 1. februarja 1952. Ukaz je stopil v veljavo 1. fe-biuarjči in dovoljuje določeno povišanje najemnin; v večini primerov znaša povišanje 25 odstotkov višine najemnine, plačljive 31. januarja 1^52. V primeru luksuznih hiš lahko 'povišanje doseže 50 odstotkov, medtem ko se bodo najemnine v primeru hiš, ki so bile prvič dane v najem med januarjem 1946 in februarjem 1947, povečale z a 10 odstotkov. Nobenega povišanja ne bo v primeru stanovanjskih .hiš najnižje kategorije, zlasti glede kletnih stanovanj ali glede stanovanj, ki obstojajo iz ene same sobe brez pritiklin in tako dalje. Otvoritev družabne sezone Slovensko dobrodelno društvo v Trstu ga duhovnika iz Trsta; v pismu fned. drugim tudi naslednji stavek: »Tudi če bi bilo Vaše bivanje v Trstu koristno iz verskih razlogov, ru)ii pQssiarao darla vinta agli Sla-viU Gre torej samo za to: Sloven- SiDD, ki si je pridobilo že toliko zaslug na socialnem polju in žanje vsesplošno priznanje, poseDno od strani staršev šoloobvezne mladine, je dolgo časa skušalo premostiti c-no izmed najbolj občutenih težav tukajšnjega slovenskega življa, in siecr pomanjkanje družabnega izživljanja, ki je bilo svojčas tako živahno, da je, posebno starejšim, ostalo v najbolj prijetnem spominu. Zato se je odbor SDD odločil, da izpopolni to vrzel in po dolgih ia težavnih prizadevanjih mu je uspelo, da si zagotovi v sredini mesta primemo dvorano, kjer bi bilo vsaj do gotove meje zadoščeno potrebi tržaških Slovencev po družabnih prireditvah. V to svrho je odbor SDD najel bivšo dvorano Modugno v ulici Crispi 7, kjer je svoječasno tudi Slovencem bilo mogoče se družabno uveljavljati, in jo pripraviti za pustno sezono — najpripravnejši čas za različne družabne prireditve. Ze v soboto 9. februarja se bodo na novo odprli obnovljeni prostori te dvorane vsem članom in prija- teljem SDD s I. Družinskim plesnim večerom, kjer bodo naše slovenske družine imele priliko preživeti par uric v prijetnem domačem vzdušju zdravega in neprisiljenega veselja ob zvokih izbranega plesnega orkestra. Temu večeru, posvečenemu družinskemu okolju z izvedbo tudi narodnih plesov, kakor kola, češke besede in četvorke, ki so tvorili osnovo nekdanjih slovenskih društvenih prireditev v Trstu, bodo sledili tudi društveni pustni ples v soboto 23. februarja in otroška maškerada v nedeljo popoldne, dne 24. februarja t. 1. K tej novi akciji agilnega odbora SDD v Trstu, ki bo zopet poživela nekdaj tako živahno družabno življenje tržaških Slovencev, moramo samo čestitati in želeti čim večjega uspeha! grožene duhovščine bi sicer moral prvenstveno nastopiti »Katoliški glas«, vemo pa, da bi moral v takem primeru takoj prenehati kakor pred leti '»Teden«. Zakaj je moral »Teden« umolkniti, prav dobro ve mnogo Slovencev na Tržaškem in Goriškem ter tudi marsikdo na :r-žaški škofiji! Ce se takoj ne ukinejo vse krivice proti slovenskim verniKom in proti slovenskim duhovnikom, bomo morali ;zares kmalu začeti z objavljanjem podlistka »Verske razmere na Tržaškem po l. 1945«. Da je v salezijanski župniji nad 5000 Slovencev brez sposobnega duhovnika (in to od ustanovitve župnije!), je krivica, ki jo čutimo vsi demokratični nekomunistični -tržaški Slovenci. Razen tega dejstvo, da je bil cerkveno kaznovan slovenski duhovnik, ki je začel z dušnim pastirstvom v- tej župniji in ki ni mogel iti po ilegalni poti, baje celo pod drugim imenom, v drugo državo, je krivica, ki ni zadela samo njega, ampak vse Tržačane! Podobne krivice se ne smejo več ponoviti! Zastor se dviga . . . =ss= Nazarij Križman Zopet je padel mož iz narodnih vrst, še v kleni moški dobi. Tako padajo korenjaki, mož za možem, fco bi jih slovenski, narod najbolj potreboval v redkih vrstah narodnih delavcev. Tak (Jelavec. na kulturnem polju je bil pok. Nazarij Križman, ki ga je smrt 31. januarja 1952 prerano, iztrgal^ od nas. Rodil se je 18. februarja 1890 v Dolanih nad Sv. Antonom pri Kopru od siromašnih staršev. Oče I-van je bil skrben, delaven kmet. Skoro iz nič si je ustvaril malo kmetijo in je v onih letih, ob prelomu XIX. stoletja, kakor malokateri istrski kmet daleč naokrog, imel toliko poguma in samozavesti, da se ni bal poslati študirat v mesto kar dva sinova: starejšega Josipa, ki )e sedai župnik na Proseku, na gimnazijo v Trst, in Lazarja — tako imenujejo istrski Slovenci iNazarije — pa na slovensko u-čiteljišče v Koper. To je oni Koper, ki jp bil do konca zadnje vojne e-ap najbolj zagrizenih italijanskih istrskih mestic, vzlic temu, da je sezidan na bivšem otoku, kjer so še poganski Slovenci častili svoje bogove v Božji Dragi (božjem gaju); saj še danes imenujejo koprski Italijani del svojega mesta »Bos-sa (božja) draga«. Po k-ončanLh naukih je Lazar Križman prišel vzgajat slovensko mladino v tržaško okolico. Zvest tradiciji primorskih slovenskih u-čiteljev je ves svoj prosti čas. izven šple žrtvoval za, podrobno na-rocjno delo na kulturnem polju. V $v. Karižu pri Trstu, na Opčinah na Proseku-Kontovelju in v Rojanu, povsod, kjer je bil, je pokojnik vodil pevska drijštva ter navduševal mladino za petje in -glsbo ter za lepoto naše narodne jjesmi. Med, prxo svetovno vojno, je bjl ruskem ujetništvu; ko je fašistični režim ukinil slovenske šolje, je bil odpuščen tudi on. Po drugi svetovni vojni je stopil zopet med naše šolnike. Številni udeleženci iz Sv. Križa, Opčin, Rojana in Trsta so na njegovem pogrebu 2. t. m. dokazali, v kako dragem spominu jim je bil ostal -pok. Lazar Križman. Njegov veličasten pogreb na Proseku je dokazal, kako priljubljen in čislan je bil mož od vseh, ki so ga poznali kot učitelja, vzgojitelja, moža in Slovenca- 'Na starodavnem proseškem pokopališču, kjer počivajo Nabergoji, Slaviki in, Gorjupi, od koder se nam je nudil veličasten razgled preko Goljakov do zasneženih ve lika no v Triglava, Krna in, Kanina, se je poslovilo -od pokojnika v zbranih, jedrnatih besedah, govorjenih od svojega pevovodje, proseško-kontoveijsko pevsko društvo, ki, ga je bil -pokojnik sam ustvaril. (Zvoki pr-oseške godbe in pesmi žalo stink so odmevali s pokopališča kot zadnji pozdrav Ijiabiteiju glasbe in petja. Množica pogrebcev se je razhajala v mislih, kako krvavo bi naš narod danes potreboval učiteljev in mož od kova, kot je bil pokojni Križman. Slava njegovemu spominu! Bodi mu lahka slovenska tržaška zemlja. 'Njegovi vdovi, gospe Eleonori bratu gospodu Josipu Križmanu ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje. Koncert vi&liilista 5. Nedelčeva v avditoriju Violinist Stefan Nedelčev priredi dne 22. februarja ob 21. uri samostojen koncert skladb Bramhsa, Mendelsohna, Sarasata, Vladigero-va in Vieniavskega. 'Na klavirju spremlja Gvido Rot-ter. Koncert je v okrilju tržaške sekcije Bolgarskega nacionalnega kor njiteta. Zlata poroka Dne 5. februarja sta praznovala v Nabrežini 50-letnico svoje poroke Josip in Beatrice Gruden v krogu svojih domačih. Obema jubilantoma iskreno, čestitamo in jima želimo še mnogo •takih obletnic! Švicarska pomoč 11 Evropi Komisija odbora organizaci; i »Švicarska pomoč Evropi« je ob -skala begunska taborišča pri jezuitih, pri Sv. Savi in na Opčinah. Komisija si je ogledala dela za pr<.-titu-berkulozni preventorij za be^ gunce na Proseku. Članice komisije so bile gospa Kaegi, podpredsednica odbora, -gdč. Hot-z, ravnateljica odseka za individualno naseljevanje in gdč. Balmelli, zastopnica odbora za Italijo. »Švicarska pomoč -Evropi« je začela delovati leta 1948 in je nasledila organizacijo »Dar Švice«, k-: so jo ustanovili po koncu vojne in ki je toliko pomagala našemu mestu. Delokrog odbora »Švicarske p<*-moči Evropi« obsega poleg podpore begunceni tudi kulturno izmenjavo med Švico ip drugimi evropskimi deželapii. Komisijo je spremljal g. Kelle:, zavezniški funkcionar Urada za begunce, dalje kapetan -Righter begunskega centra, gospa Rutherfordi (iMednarodna socialna služba) in švicarski časnikar g. Heberlein. Kino v Nabrežini PREDVAJA V NEDELJO 10. t. m. ob 16. in 20. uri TER V PONDELJEK ob 20. uri BARVANI FILM Snegufčica in sedem škratov angleščino po radiu Opozarjamo našo javnost, naj posluša vsak torek in petek ob 19. uri (s ponovitvijo ob sredah in sobotah ob 8. uri) pouk angleščine na tržaški radijski postaji. PRIREDITVENI ODBOR SDZ v NABRPZINJ vabi na običajni PUSTNI PLES ki bo. v s. q> b o t p 9, f*:t?ri»arja v nabrežinsOci kinodvorani. Začetek o b 31;. u r i NATEČAJ iNa -tržaški univerzi so razpisani natečaji za šest mest asistentov in lektorjev ter pet mest »tehnikov«. Prošnje, opremljene s predpisani: i listinami, je vložiti do 29. februarja 1952 pri tajništvu univerze, kjer tudi lahko dobijo prizadeti nadaljnje podrobne informacije Ta objava velja kot% uradna objava na-tečajev. Prof. 8. Piccard o Trstu -Slavni belgijski fizik, prof. Avgust Piccard, znan po svojih raziskovanjih stratosfere, je prišel te dni v Trst, da se -z našimi ladje-delniškimi krogi pomeni o tehničnih podrobnostih za izvedbo poskusa preučevanja -morskih globin v posebnem samostojnem potapljaškem zvonu v obliki krogle. V Trstu naj bi izdelali pomožno oporiščno ladjo. -Potapljaški zvon v obliki krogle pa bi izdelali v Italiji. Prvi poskus bi prof. Piccard izvedel v morskih globinah pri 'Neaplju. S pomočjo kovinskega balasta, kt bi se držal oklepa zvona s, pomočjo elektromagnetov, bii se zvon potapljal, dvignil pa z navadno izklopityijo toka. Zvon bi se pomikal po morskih globinah z lastnimi pogonskimi sredstvi. Prof. A. Piccarda spremlja njegov sin Jacques, ki je znan po svojih temeljitih študijah o gospodarskem položaju Svobodnega tržaškega ozemlja. V V ISCEJO SE AKVIZITERJI SPOSOBNI ZA AKV1Z1C1JO DARILNIH PAKETOV DOBRA PROVIZIJA Pisati na M. Š E F Č E K TRST- Casella Postale 181 Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu MIZ B F] I kmetovalci «• < d • » Deske smrekove, macesnove in trdih leto«, trame in parket e nudi najugodneje TEL. 30441 CALEA TRST Visi« Sonnino, 2 4 Lovci pozorf SCu sie belice Sl&aaie zlatice kupuje po najotšjih dnevnih cenah Krznarstuo illaska TRST, ul. S. LBZZ3ral3-t.tel.SGS8 PoviSanje najemnin Zavezniška vojaška uprava je smatrala za umestno, da izda nova tloloiila glede višjne najemnin fn podnajemnin. Ta določila je Obja,- TVRDKA SUDEXPORT pošilja o najkrajšem času DARILNE PAKETE oseh vrst o Jugoslaoijo. Pošiljamo na tisoče paketoo mesečno naročenih po naših prijateljih o Ameriki in o drugih krajih sosta. Blago je garantirano prvorazredno CENE NAJNIŽJt 5, jaSIPOVIČ - Trst, Mazaini 15-11 Tel. 24181, 29852 Smrtna kosa Prejeli smo -žalostno vest, da je nenadoma preminul g. Ivan Dolhar iz znane slovenske svetoivanske družine. Ob tej nepričakovani in težki izgubi izražamo tem potom naše globoko sočustvovanje svojcem, posebno njegovemu sinu g. Alojziju Dolharju, zdravniku v Trbižu. OD DANES NAPREJ K V PRODAJI v trgovini B O R L E T TI ZNANI PISALNI STROJ ZNAMKE olivetti 22 DA OMOGOCl NABAVO, VSJgM SVOJIM odjemalcem, prodaja tvrdka NA MESEČNE OBROKE PO. SAMO 2000 LIR Profeslonisti, nameščenci, dijak!} hkanistlte, to ugodng priliko! Trgovina BORLETTI TRST , UL, MAZZINI »'i soprog, oče, ded, praded in tast STEVO VITKOVIČ finančni svetnik v pokoju. Za greb-Split-T m Družine: VITKO VIC, ADAMIČ, P.LECX,0, SUPJEK mi pumi.f '!"hp TRST, Como I Pfedno se odločite za nabaoe obiščite MftGAZZIHI DEL OORSO Borzni trg (Piazza della Boraa) DEŽNIH PLRŠČEU PO VRŠK1IK0U L O D E H - 0 U COUERCOHTS GHBHRDIN ES Najoečja izbira po najugodnejših cenah