Zadnje razmotrivanje poiozaja. Shod Ijubljanskega uciteUstva. Ljubljana. 13. dec. 1919. Ureditev plač prina_a nuiogo razbmianja tako učiteljstvu, kakor tuui osi_uemu ai-zavueiiiu uraunistvu. in kako tuai ne, ku viaoa traovratno prezira lo vprasanje iu ne ua jasiieua ou^ovora niu z oznoiu n« uraumsko vprasanje spioti in še man. gieue uciteljske uvrstitve v spiošuo pra_matiko urzavnega uradništva. Danes je poiožaj tak, aa se lzvedc zakon, ki ga prinasamo na drugeiu mestu. Kes je, da z izveubo tega zakona postauciTio prvič _aktično arzavni urauniki; res je, da i>e s tem zakonom enotno urede piače za vse učiteljstvo v državi in .e tu velik uspeh, da nismo veC pri plačah razcepi^v.ni in bo v bodoče nasa borba skupna ln tem uspešneja; res \z, da se z izvedbo tega zakona odpomore nujni sili, v kateri se nahaja hrvatsko in srbsko učiteljstvc.,in je zato izvetlba tega zakona velike koristi za naše bratske stanovske tovariše, ki zaradi tega od izvedbe zakona pou nobeno cenc^no morejo odpustiti. A pozabiti ne smemo, da se z izvedbo tega zakona odtujimo od regulacije .ostalega državnega uradiiištva, da bomo gmotno na slabšein, kakor ostalo državno uradništvo na podlagi novih dr^ginjskih aoklad in <ia z izv?dbo tega zakona postanemo državni uradniki s posebno kategorijo. Treba bo torej nove borbe in novib naporov, da pridemo zopet v pravi tir in da se izpolnijo v polni rreri naše zahtevc. V to svrho je bil za soboto, 13. dcc tl., shod učiteljstva v telovadnico I. m. $• v Ljubljani, da sc razjasni položaj in na$s stališče k tem vprašanju. V naglici je bilo to izvršeno, ker se ic shod moral takoj vršiti, io pa zaradi odhoda referenta viš. šol. sv., vl. svetnika dr. Skabrneta v Bcograd. kamor odhaja po nalogu vlade urediti vsa nejasna vp^a^anja šol. zakona, rt* r.e poiem izvedc zakon tudi pri nas. Opuščamo običajni ton poročil takiu zborovanj in se omejimo le na konStatlranjc drjstev brez vprašanj in debat. Da ta zakon ne konvenira našim r**' meram, je krivda v tcm, ker n\ niti v^pr«*. sv.tnem ministrstvu v Beogradu nitl «» bilo pri sestavi tega zakona v Beogr-1*" nobenega Slovcnca ali pa vsaj pc«navalca DJiših šolsko-pravnib razmer. lz Beograda je prišeJ na našo vUao i-t-az, da se mora rnakou izvcsti, in siccr računši šele od 1. decfinbra nadalje in ue od 1. septembra, kakur sc jc to prvotno tolmačilo. k Ncjnsnosil so pa it sle<icce; Od haterega roka nadalje naj sc štcjc poviike in kateri učitelji so smutrati za stalne? Po srbskem zakonu so smatraii za stalne vsi učkelji, ki so oovrsili zreiostni izpii in iraajo kako staino incsto. Za začasne učitelje pa smatra one, ki so brcz zrelostnega izpita, a imajo zato drugi študiji, popolne srednje žole, filozofsko fakulteio i. dr., in oni učitelji, ki so imcnovani na kakc izpraznjtno staino mesto pred r.atečajem, dokler ni bilo mcsto šc »uino zasedeno. Po naši naredbi sc smatra za staincga učitelja vsakega po usposobijenostnern izpitu. To diferenco jc treba uravnati, ker slccr bi pri nas pfejemalo rnnogo učitcliev 1600 diuarjev namesto 2400 ditiarjcv pla če, dasi imajo usposobljenosini izpit. a ic nimajo stainega mesta. Popolnoma prezrtc so s tem zakonorn tudi učiteljlce ženskih roCnih del, za gospudinjstvo in enakc, ki jim jc deželaa viada za Slovenijo ž-e urcdila materiainopravno vprašanje, a ga novi zakon iz Bco¦^rada popolnoma prczre. Er.ako je s strokovnimi učitelji, ki jim je tuk. dež. viacia urediia njiliovo poscDno stališče, a za novi zakon tudi izpušca. in jic popoinoma prezre. Težavna točka jc vpraianje prosieiia stanovanja in kuriva, ki ga uoloca novi iakon uciteljstvu, Vprašanje jc, kdo bo nosil stroske, kdo preskrbd in piačaTr' brbski zakon doioca, cu preskri>i dii pa nosi stroske za stanovaruc in kunvo oDcma, in aoio^-a zakon tudi poseben larii, po kaierem sc ooincra ravna. Vendar jc še sportio vprašanje, čc odr&dbe doticneg& zakona za nase krajc iuUj vcljaju, aii so v veljavi samo za broijo. bporao je :orcj še, kao inia nositi stroške. U. v 1 a d n i s v e t n i K d r. S k aUrne je lzrazii v tcni oziru svojc oscbuo umenje, da uuteljstvo, če reueiuira iu se bori za popolao lzermcnjc i ostaiim aržavnim uraaništvom, ne &me potcra icUcKtirati na posetme priviicjiijc prcU osunia arz&vmm uradništvoin, aa i>i uucio poieg aktivitetnib. dokiad Se prosto stanovanje m kurivo. V tem smislu jc uild zarmšijcua tuJi narcdba uezeine vlacc m bioveaiijo ou 5. inaja, da. sc odtiže poiuvico akuvitcupc uokiaue za stanovanje, ker so euaki preul)is>i ipiosno v veijavi za (irzavuo uiisciiustvu. vendar se ta nareaba m lzvaja^a. iJo ukazu ministrstva sc iniajo piitce izvcsti v dinarjin, preraCunano po uradaem bančn. kurzu. lo je tuui siaDa stran, Kcr kroiia ninia uikakc vnaiijc vrcuiios' . vpraiaaje je pa tuui i>e, če Uo akuvueuia doKiaua vstcia pn preracuaavanju , au Du le pnšteta v sedanji višini k ostaiemu s^ncsku t ludi vprašanje vi^Kojcncev yt ncupoštevano pn novein zaKonu in viatu ncjasnost za lzvršitev te zaueve. lov. Jelenc je pojasnii poiožaj lu korake, ki jiti je Zaveza zc napraviiii za uvrsutcv v spiošno praymatiXo aržavncga uradništva. Upisai je vuoi borPo, ki jo ^e uneio ostalo clrž. uradniStvo v beogradu, ua je aoseglo seaanjje poviššc. Zavcza so je-tudi obrniia v ucucjjskcm ypraiaiiju na organizacijo dizavr.c^a uriianiitva, fcatere iunkcijonarji so se lzicKii za to, <ia txxlo podpiraii našc težnje ui jin upostevaii pri vsaiti svoji zaiitcvi, um uo vsteto tudi učiteijstvo. Uciteljstvo bo moraio stopiti v stik i ostaiun drž. uradaiStvoui in se skupno organizirati. Postavil se je na staliice: Haj sc zakon izvede, acd 1. scptcmbra naualje, kakor je to v smisiu z«i.kona . sarnega. Urediti se mora stanjo tud.i učitcIjicain žcnskih ročoih del in cnakovrbtnim. Urcdi naj se razmerje stroko\r,Cinu učiteltistvu. izvedc naj ac zakon ludi t oziroiii na Sianovanje in kurivo, kar prevzsunc gleue Iztiatkov država nase. Dr. Skaberne jc prcdlagal, da i»aj se učiteljstvo izrečc za izveubo zakoHa in naj se vse, kar je nejasno in ni v skladu i našimi dosed?jimi razmeraiiii m pravicami, ki jih učiteljstvo že inia, uvcU«vi naredbenim potom na podiagi pusebnih doklad. To naredbo misli prcdiagati v Beogradu in naj bi obsetala »iedcče U*ike: 1. Clen 30. b srbskega zakona g,lcde 'iStcljev-vojakov — vstctja siužbcne do^« za napredovanje in glede usposob. izPlta — aaj vc!ja tudi za Slovcnijo. 2. Služben« duba in defiaitiv*#»t nui ^ ^teje o4 II. izpita napr«|. 3. Strokovno učitelj. prejcmaj dok- »cr sc to zakionito nc urcdi, posebno dckiado, ki naj se ^tcjc tudi v pokojnino. 4. Uredi se razmerjc učiteljicam žen. i'oč. d#l in enakim pu doseuidijcm x*itnerju. Vprašanje aktlvitetnih doklad in hinkdjskib dokiad sc tjredi v lascnem dciukrouu. Ker pa zakona ni mogočc tcifiičko iz-vcsti takoj, bi dež. vlada izpUčaia na ra-čuu poviškov prcdujem. Tov. Gangl je predlagal, iuii bisc kiot prvo točko v naredbo suviio, dase poviški računajo od 1. scpt. naprej innaj organizacija zastavi vcs svoj vpliv v sporazumu z ostalimi org. v drŁ., <ia sc ukaz ministrstva za prosvcto tazvcijavi in se celokupna viada izreče za. poviške o4 1. sept. naprej. Tudi naj zastavi organizacija ves svoj vpliv, da vlada sprejmc doiočbe gledc stanovanja in kuriva za svojo obveznost. Takoj naj se pričc vsc delo, da sc naše zahteve giede uvrstitve v spiošno <iržavniško praginatiko izvedeio. Po priliodu vlad. sy. dr. Skabcmeu iz Beograda bomo podali poročilo, kakšno staiišče je zavzela centraloia viiida v tch zadevah in kako stališče za izvedbo bo na podlagi deriktiv in inforrnacij zavzcla fukajšnja vlada. Okrajna učiteljska društva nujno pozivamo, naj tudi ona zavzam&jo svoje stališče in naj izrazijo svoje mnenje — dokler ie še čas. predsednik Zaveze, tov. L. J c 1 e n c, jc v poncaeijck ponoci odpotovai v bcolirad, aa oseono posredujc na vsch meiL»uajiUiii nicstiti za pravicno in nuino urccatcv nascga materiaiuega vpraiunja. bpolOiiia se je ustavil v Zagrcbu, dn, si zagotovi tam moralno pomoc iirv&tskcga uuteijstvA. U aspcliili tega cnomc^a niistopa poročamo priiiodniiii.