iJiHjra ll/XII • november 2002 • NI ZA PRODAJO • poštnina plačana na pošti Ravne na Kor. KOROŠKI ČASOPIS Koroška burrilosl rlolin. L V^S p K&S i M, ' M . ,L Koroška ENERGETIKA . barvitost dolin. RAVNE d.o.o. Koroška cesta 14 SI-2390 Ravne na Koroškem Slovenija Telefon: 02 870 61 00 PREPIH NA INTERNETU: http://prepih.czp-voranc.si strankamladihslovenije PREPIH______ URA PRAVLJIC “Če me izvoliteza župana, bom poskrbel za delovna mesta, vrtce, šole, za vse stare in mlade...!" DRŽAVO BOM TOŽILA! Za visoko odškodnino gre. Najeti bo treba dobrega advokata, ki bo na morem primeru preizkusil svoje sposobnosti in tako dokazal, da demokracija ni nedosegljiva. Je zelo preprosto: Država je kriva, pravzaprav šolska reforma, ki jo je pred desetletji sprejela država. Ukinila je vajenske šole in uvedla neko neopredeljeno usmerjeno izobraževanje. Z njim so se predstave staršev in otrok o borbi za ljubi kruhek popolnoma spremenile. Delo rok naj bi zamenjalo delo možganov, vile in lopate naj bi zamenjali bagri, kose in srpe pa kombajni. Sčasoma pa bi vse skupaj zamenjali računalniški čipi, ki bi jih s pritiski na gumbe usmerjali intelektualci. Kakšno zvezo naj bi to imelo z menoj? Brez šolske reforme bi si kot šivilja vse življenje služila kruh, sebi in otrokom. Našla bi si mizarja za moža, ki bi mi pomagal zgraditi hišo, za naju in za najine otroke. Z delom v hiši in na vrtu ter z neobdavčenim delom za sosede in prijatelje bi gradila še za vnuke. Koliko srečnih volivcev bi to bilo! Premamila me je usmerjena šola, znanje sem zajemala z veliko žlico, redno in ob delu, ni bilo časa za otroke in gradnjo hiše. Kaj mi pomaga poceni odkupljeno stanovanje v bloku, saj sem v njem sama. Resda imam dovolj časa za intelektualno delo, vendar se moram veliko bolj dokazovati kot moški kolegi. Strokovnosti ne znam zamenjati za modernejše in bolj cenjeno politično delovanje. Pravzaprav pa me kandidiranje niti ne zanima, saj jih mediji tako razgalijo, da izgubljajo vsako zasebnost. Strankarstvo je odnose med ljudmi spremenilo, sosedskih je čedalje manj. Optimizma mi ne manjka. Z odškodnino bom dosegla svoje cilje. Ko bom poplačala advokata, si bom kupila opuščeno hribovsko kmetijo. Že imam nagledano, blizu meje je, kjer so obljubljeni mednarodni krediti za ohranjanje podeželja in prvobitne kulture. Tam še raste žajbelj in srčna moč, to bom gojila med rožicami in peteršiljem. K sodelovanju bom povabila tiste kandidatke, ki ob volitvah ne bodo uspele v političnem boju. Skupaj bomo modrovale o položaju žensk v družbenem razvoju in verjamem, da bomo do prihodnjih volitev pripravile kakšno inovativno zamisel. Nekandidatka Vsak blišč ima svojo bedo. NIKO • Namesto uvoda: VOLITVE... 4 • Koroška v sliki 8 • Pol stoletja Preventa 12 • Polaris - naše astrološko društvo 14 • Učne možnosti za vse 16 • FolkRola 18 • Moda 21 • Družabna kronika 22 • Ko zapojo lovski rogovi 28 • Nova knjiga: Lesene cokle 29 • Koroški derbi: bilo je že boljše 33 • Črna kronika 39 • Nasmejmo se... 42 NA NASLOVNICI: Grafika za VOLITVE ! Grafično Oblikovanje: VESELIN VUKOVIČ PREPIH Koroški časopis Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: EPT. Veselin Vukovič s.p., Ravne na Koroškem Tisk: ZIP center d.o.o., Ravne na Koroškem Izdaja: VORANC d.o.o. Ravne na Koroškem, Ob Suhi 22, email: prepihl@siol.net tel. 02/82 15 780, faks 02/82 22 999 Naslov uredništva: Prežihova 24, 2390 Ravne na Koroškem Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. November 2002. Tiskano 4000 izvodov. http://prepih.czp-voranc.si v ospredju Namesto uvoda ... OBNOVLJENE OBLJUBE ... OBNOVLJENE Pred zadnjim množičnim zapravljanjem denarja, volitvami, je bilo še posebej zabavno. Na soočenjih, javnih nastopih in predstavitvah so stranke in njihovi predstavniki tekmovali med seboj, kdo bo bolje in v krajšem času briljantneje rešil dosedanje ter prihodnje probleme. Kviz si je v raznih oblikah ogledalo hvaležno mnogoštevilno občinstvo. Tako kot so nekoč v imenu ljudstva gradili socializem, so se politiki tudi zdaj čutili dolžne in poklicane, da nam izpolnijo skrite sanje, za katere sploh nismo vedeli, da smo jih kdaj sanjali. Za priboljšek pa so palico s korenčkom, na kateri je z okornimi črkami pisalo 'demokracija', usmerili v Evropo in nato še kam drugam. Aktivnosti v soju žarometov so se vrstile, besede so se medile, piskrček za med in mleko pa je pristavil tudi lokalni strokovnjak za stike z javnostmi, kakor se je skromno predstavljal osebam, za katere je menil, da so pomembne, in tudi pred ljudmi, v zvezi s katerimi je mislil, da je pomembnejši on sam, se je postavil z enakim nazivom. Ampak v tem primeru je to za spoznanje bolj odločno poudaril. Izraz 'javnosti' - za vsak primer v množini - naredi boljši vtis na javnost. "Pozni ste, gospod.” Urednik lokalnega časopisa je dvignil pogled z vizitke in še enkrat ošvrknil napisano: Ferdinand A. Kumar, direktor, agencija za stike ... in podkrepil svoje besede: “Redakcija je tako rekoč zaključena.” Nič kaj vesel ni bil možakarja pred vrati: z zlato iglo v kravati, mobilnim telefonom za pasom in avtomobilskimi ključi v roki, bingljajoč z obeskom bavarskega porekla. “Veliko dela imamo, saj veste, zdaj bi naenkrat vsi oglaševali,” je z natrenirano prepričljivostjo hitel pojasnjevati moški iz agencije, "sicer pa je tu posla za vse!” Besedo posel je pomenljivo upočasnil in s premišljeno dobro voljo najavil: “Stranke bodo plačale. To je zdaj glavni biznis,” je nadaljeval v optimističnem tonu, povzetem bržkone po katerem izmed kvizov. Urednik, ki je zadevo poznal iz življenja, ker so mu še od prejšnjih volitev dolgovali plačilo za reklamna sporočila s sloganom Beseda velja, pa je ostajalo še vedno le pri besedah, je manj navdušen vprašal: “In kaj bi želeli objaviti?" "Popoldan vam posredujem naročilnico za tri reklamna sporočila najpomembnejših parlamentarnih strank." "Čujte, popoldan je prepozno, časopis mora jutri vtiskamo, pojutrišnjem izidemo," seje vznejevoljil možak v redakciji in pomislil: spet nekdo, ki ne zna planirati in ne vidi ničesar dlje od svojega nosu. "Kaj gre v časopis, moram vedeti zdaj, ne morem kar tako...” “Prihranite prostor, trikrat po polovičko,” se ni dal zmesti oglaševalec. Časopis pač živi od reklam in uredniki to dobro vedo. Pa tudi drugi vedo, kar vedo uredniki, na primer javnost ali pa tisti, ki imajo z njo stike. “Ta tri reklamna sporočila mi spravite noter.” “No, bom preveril, če bo šlo, glede na obseg ...” seje začela situacija predvidljivo mehčati. “Če pa ne gre, pa dodajte eno stran!” je vztrajni gospod iz agencije brž potegnil politično rešitev in se zmagoslavno nasmehnil. Urednik gaje nejeverno pogledal in pri sebi zagodrnjal. “Pa ja, dodajte stran, pa je!” je ponosen gospod negoval svojo izvirno idejo. "Dve polovički natisnete sem, eno pa stisnete drugam!” Kimal je z glavo, češ - to pa ja ni nobena kunšt, presneto. Za naveličanimi uredniškimi očmi, ki so videle že marsikaj, pa se je odvijala mala drama. Naj pojasni ničkolikokrat pojasnjeno, naj to pove strokovno, pikro, obrne na šalo ali... En drek mu bom razlagal to preproščino! Naj gre na stran in si obriše rit z listom, ki ima eno samo stran. Urednik je ponudil: “Ali pa, če povečamo obseg za stran in pol.” "Seveda, krasno, saj sem vam rekel. Pa to ne bo dražje?” je navdušenje naenkrat umolknilo. “Ne, cena ostane ista," je odvrnil hudo-mušnež, ko je opazil, da je naročnik navdušen nad ponujenim nesmislom. “Ali pa bomo glede prostora morda našli drugo rešitev." Izvedljivo, bi moral še dodati, a je raje užival v svoji domislici. "Z vami je lepo sodelovati,” je uredniku polaskal navdušeni gospod Ferdinand A. Kumar, direktor agencije, in ponudil poslovno roko ... vendar jo je prehitelo vprašanje: “Pokončne ali ležeče?” "Prosim?" “Reklame.” “Pokončne, ležeče,” je ponovil gospod Ferdinand in se odločil za "vseeno je”. “Črno-belo ali barvno?" je bil neizprosen časnikar. "Barvno, barvno, z logotipom!” je poudaril gospod Ferdinand in se sproščeno naslonil nazaj, kakor daje zdaj vse opravil, samo še vstane in gre. “Imate material s seboj?” Gospod Ferdinand seje zdrznil, si ponovno nadel poslovni nasmešek in zinil: “Material?’’ “Tekste, vsebino oglasov,” je rahlo nestrpno razložil urednik, “mi si ne moremo kar izmisliti vaše reklame, a ne.” “Gotovo, gotovo, imate prav, seveda." Zasrbelo gaje na zatilju. “Tehnični potrebuje tudi nekaj časa, da te oglase pripravi." Urednik je dvignil telefonsko slušalko in se za spoznanje obrnil stran, pritisnil je tipko na aparatu, interno. “Zdravo. Tri reklame še imam. Ja. Polovice. Mhm. Kolon Ne. Predvidi prostor. Dobro. Ja, lahko.” Gospod Ferdinand se je medtem popraskal in pogledal urednika, medtem ko je le-ta spustil slušalko: “To bi rabili kdaj?” “Zdaj.” “Zdaj?” “No, pravzaprav bi bilo že včeraj prepozno,” se je iz natančnega upoštevanja terminov pošalil urednik, razširil roke v nemoči, se malo spozabil in se zasmilil samemu sebi. Le zakaj je končni rok pri anglo-američanih poimenovan dead-line? Skrajni rok - smrt za urednika in pika, pardon, črta. Pogledal je sogovornika in se zresnil: “Čimprej. Če želite, da bo objavljeno, kar...” “Mora biti v tej številki časopisa, ker izide tik pred volitvami,” ga je presekal, “naše stranke tako planirajo.” Če bi vsaj malo načrtovali, je prešinilo urednika, bi bilo to narejeno pravočasno, ne pa da zadnji trenutek posluša to moledovanje. Oglaševalski izvedenec je zatrdil, daje zastavil svoj ugled in da mora biti ta zgodba zaključena v obojestransko korist, da je tako rekoč javni blagor, če že ne nacionalni interes. Kolikor je imel povedati, je izdatno podkrepil z obveznimi 'skratka', 'cirka', 'dejansko', 'rekel bi še’ ... in 'rad bi poudaril’ ter 'absolutno'. Res, kakor je povedal, možak je imel obilo dela. V glavnem z govorjenjem. Zazvonil je telefon. Urednik se je motečega zvoka tokrat skoraj razveselil. "Prosim... Ne. Ne. Nimam še. Ja. Ne. Mhm. Saj sem ti rekel. Mhmmm. Ne, ne. V redu, ja. Velja. Dobro. Te pokličem.” Počasi gaje zajel nov pljusk besed In ker ga ni poslušal, se mu je zazdel gospod iz oglaševalske agencije kakor velika riba, ki spušča mehurčke pod strop njegovega steklenega akvarija. In ko je gospod Ferdinand A. Kumar odbingljal z obeskom, si je zaželel, da bi ga nekje na odprtem zasačil kak starec, morda bivši boksar, in ga ujel v precep, medtem ko je odjadral. Skoraj natanko kakor so bili dogovorjeni oziroma “z debelo triurno zamudo’’, kakor je bil natančnejši urednik, se je cenjeni gospod ponovno pojavil v redakciji. Prinesel je tudi potrebni material za reklamna sporočila, skoraj v celoti. Zaradi spleta okoliščin je manjkal le logotip ene izmed strank in nekaj nagovorov kandidatov, besedila, ki jih je prinesel, pa naj ne bi bila dokončna, ker se v štabu stranke še niso uskladili... Predvsem pa so imeli težave z izpolnjevanjem terminskega plana. No, morda pa niso vedeli, da bodo drug teden volitve, je prešinilo urednika, vendar je modro molčal. Nekaj minut po odhodu oglaševalca je k uredniku v pisarno vstopil, kaj vstopil, vdrl, tehnični urednik. “Ktir kreten je prinesel to solato?" Brez pozdrava trešči ponošeno mapo na zloščeno urednikovo mizo, da se pomečkani listi različnih barv in formatov speljejo iz nje, kakor da bi se razlili. “Ej, ta folk je zmirom bolj butast! Pa poglej to sranje!’’ Urednik je nagubal med obrvmi vprašaj in počakal na glavno misel, ki je običajno sledila. Sodelavca je poznal že kar nekaj let in s formalnostmi si nista grenila časnikarskega kruha. “Poglej, teksti so za pretipkat! Oslarija!" se je dušil urednikov tehnični kolega. “Natipkano na računalniku so sprintali in prinesli k nam na papirju namesto na disketi, da lahko zdaj ponovno kljuvamo po tipkovnici. A še vedno mislijo, daje reža na ohišju šparovček ali poštni nabiralnik?! Tem bi bilo treba računalnike odvzeti z dekretom! Saj ne rečem, da bi moral vsak imeti elektronsko pošto ... ampak take neumnosti! Iz dneva v dan.” Urednik je skomignil, češ, kaj pa jaz morem. Tehnični je izbruhal svoj žolč in potegnil iz kupa listov manjši potiskan list, izrezan iz časopisa. “Tole, prijatelj, je pa pika na i.” Urednik se je narahlo naslonil nazaj in v duhu izreka “za dežjem posije sonce” potrpežljivo vedril v svojem naslanjaču. Kolega pa je na mizi zravnal papir, ki ga je držal in ogorčeno nadaljeval: “Poglej, štiri leta stare obljube bodo ponovili. Isti človek, iste besede!” Srepo je pogledal urednika in siknil: “In mi bomo tole tiskali.” Izzvani je z zanimanjem potegnil glavo iz fotelja in se sklonil nad mizo. Pogledal je kolega in uprl pogled nazaj v sramotni dokaz politične puhlosti. “Da ni pomota?" je bil skeptičen. “Daj, no, daj. To je njihova vizitka! Po moje tile še ene nagradne križanke v Cicibanu ne bi rešili!” “Nimamo časa ugibat," je začel umirjat situacijo urednik, “poklical bom naročnika in preveril." “Pa vprašaj, če nam lahko prinesejo računalniški monitor, da bomo prekopirali tekste...” je med rahljanjem in zlaganjem papirja pripomnil v prepolno mapo tehničnii. Pri vratih se je obrnil: "Ali naj opremim sporočilo z datumom prvega natisa?” "Ne nori!” “Resno, to bi bilo najbolj pošteno. Prava informacija.” Misel mu je silila na jezik: “Izberite kandidata stranke, ki že štiri leta ni storila nič, zdaj pa vam ponovno obljublja že obljubljeno.” Zmajal je z glavo: “To je perverzno!” In prhnil: “In med takimi bomo izbirali ... Saj ni kaj izbirat!” Urednik je preudarno pripomnil: “Politika je ...” ... in dvoglasno sta z ustrezno besedo zaključila misel. Blaž Prapotnik Zelena luč za Petrol Energetiko Ustavno sodišče je v primeru odloka o podelitvi koncesije za plin na Prevaljah odločilo v prid občine. Ta odločitev je odločilno vplivala na razplet v ostalih občinah v Mežiški dolini. Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe (GJS) distribucije zemeljskega plina in splošnih pogojih za dobavo in odjem plina iz distribucijskega omrežja na Prevaljah ni v neskladju z ustavo in zakonom, je sredi septembra razsodilo Ustavno sodišče Republike Slovenije. Kot je znano, je prevaljski občinski svet julija lani sprejel odlok o koncesiji, svetnik Dušan Petrovič pa je vložil zahtevo za razpis naknadnega referenduma, na katerem volivci niso potrdili sprejetega občinskega odloka. Svetniki so po hitrem postopku sprejeli nov odlok o vlaganju javnega kapitala v to dejavnost, Petrovič pa je na ustavnem sodišču sprožil postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka zaradi “vsebinske povezanosti z zavrnjenim aktom”. Sodišče je ugotovilo, da Izpodbijan odlok ni vsebinsko enak Odloku o podelitvi koncesije, in to je sprožilo pospešene aktivnosti v vseh treh zainteresiranih občinah, Prevaljah, Mežici in na Ravnah na Koroškem. Prevaljska občinska uprava je zatrdila, da bodo s tem lahko zagotovili ugodnejši odjem plina za občane. Tako se je izbor najugodnejšega ponudnika za distribucijo plina na Prevaljah, ki je bil pred vložitvijo ustavne pritožbe v zaključni fazi, nadaljeval, po preučitvi ponudb (Plinarna Maribor in Petrol, s Petrol-Energetiko Ravne) pa so se odločili za podelitev koncesije Petrolu d.d. Ljubljana in Petrol- Energetiki Ravne d.o.o. Ponujeno denarno nadomestilo za uporabo plinovoda v višini 302 milijona tolarjev bodo vložili v razvoj infrastrukture, ki bo dolgoročno koristna za vse občane, pravijo na Prevaljah. Cena plina se bo za občane s 1. 1. 2003 znižala za ok. 15 odstotkov. Trenutno občani Prevalj za kubični meter zemeljskega plina (skupaj fiksni in variabilni del) odštejejo slabih 78 tolarjev, industrija pa nekaj manj kot 67 tolarjev. Novo rešitev bodo poiskali skupaj s Komunalnim podjetjem Log, ki v Mežiški dolini javno službo oskrbe z zemeljskim plinom opravlja že vrsto let. V Mežici so sledili odločitvam na Prevaljah in predhodnim dogovorom s Petrolom ter se dogovarjajo za dokončno dodelitev koncesije temu ponudniku za oskrbo s plinom pod enakimi pogoji, kot veljajo za Prevalje, pa tudi za upravljanje s kanalizacijskim omrežjem. Razvoj dogodkov pa je dodobra pretresel tudi načrtovanja za nadaljnjo oskrbo s plinom in toplovodno energijo na Ravnah na Koroškem, kjer so svetniki doslej vztrajali, da naj se celovita rešitev oskrbe z energijo dokončno opredeli in uskladi v naslednjem mandatnem obdobju županov in občinskih svetov. Tako so na izredni seji potrdili sporazum med občinami, ki opredeljuje njihove obveze pri izločanju dejavnosti iz skupnega komunalnega podjetja in sprejeli odlok o podeljevanju koncesije za oskrbo s plinom in toplovodno energijo v Občini Ravne na Koroškem. Koncesionarja bodo izbrali na osnovi pridobljenih ponudb, katerih način zbiranja bodo javno objavili. Prevladuje mnenje, da je tudi v tem primeru v prednosti Petrol in njegovo ravensko podjetje, ki že sedaj ogreva toplovodno omrežje v mestu Ravne. Predvsem pripravljenost za nujna (precejšnja) vlaganja v posodobitev toplovoda in izgradnjo plinovodnega omrežja v obmestnih zaselkih bo verjetno odločilni kriterij, ki bo za naslednjih 30 let določil koncesionarja v Občini Ravne na Koroškem. Vojko Močnik naš pogovor v Drago Filač iz Šentjanža pri Dravogradu Zabavljač in muzikant Prihodnost pripada tistim, ki zaupajo miku svojih sanj. Eleanor Roosevelt Sonce je neusmiljeno grelo v vroč avgustovski dan, pod brajdo njegove domače hiše pa je bilo prijetno hladno in sveže. Kožo je nežno božal topel veterc, v srce mi je segala toplina njegovega glasu... Nisva si prvič segla v roko, ker sem ga že nekajkrat slišala - kot pravi temu on - zabavati ljudi. Vedno znova me je prevzela toplina njegovega glasu in pa dejstvo, daje ob slepoti toliko zmogel. Biti slep “Nisem se rodil slep, a ker sem privekal v to življenje s šestimi meseci, so me do devetega imeli v inkubatorju. V srednjih sedemdesetih medicina še ni bila tako razvita kot dandanes, tudi inkubatorji niso bili to, kar so sedaj. V komoro so mi dovajali preveč kisika, ki je povzročil okvaro vidnih kanalov in vidnega živca. Na vse mogoče načine so mi želeli pomagati tako pri nas takrat največji strokovnjaki, zdravniki v Vojaški bolnišnici v Beogradu kot strokovnjaki iz tujine, pa je bilo vse zaman. Postal in ostal sem slep. Kot takega so me starši že zgodaj dali v Ljubljano v Zavod za slepo in slabovidno mladino, z eno samo željo - da mi pomagajo. Med sebi enakimi sem šel skozi obdobje vrtca, male šole in osnovnošolskega izobraževanja. Ker sem vseh osem razredov ždel v zlati sredini, mi ni ostalo nič drugega kot se izšolati za telefonista v srednji šoli v Škofji Loki. Po končanem srednješolskem izobraževanju sem prišel nazaj na Koroško in takrat mi je prvič bilo zares hudo. Zaživel sem med “normalnimi” ljudmi, kjer je vsakdo počel, kar se mu je zahotelo. Prvič sem bil izgubljen in prvič sem se bal. Imel sem pa srečo, saj sem dobil delo telefonista v Gradbenem podjetju Kograd v Otiškem Vrhu, kjer sem opravil pripravništvo in prakso. A je imel zlomek prste vmes, podjetje je šlo v stečaj, jaz pa skupaj z delavci na cesto - na Urad za delo. Takrat sem si poskušal urediti status invalida in invalidnino, pa naši zakoni skupaj z vrlimi ljudmi, kijih pišejo, pravijo, da nisem invalid, ker sem slepote vajen. Z njo sem rasel. Invalidi so oni, ki jim je vid vzela bolezen ali nesreča. Malce me boli, čeprav sočustvujem z njimi, ker vem, kako težko se je sprijazniti. A kakšna je razlika med njegovo temino sveta in med mojo črnino? Še enkrat mi je v življenje posijal svetal žarek, ko sem se lahko kot javni delavec zaposlil v VDC-ju Ivanščica društva Sonček v Trobljah pri Slovenj Gradcu. Tam sem kot knjigovez obnavljal stare in oguljene knjige iz koroških knjižnic. Delo je bilo izredno zanimivo, z mano so veliko delali vsi zaposleni, predvsem mi je stal ob strani vodja VDC-ja gospod Stane Šegula. Pa je vsega dobrega enkrat konec! Lepega dne je iz Ljubljane prišla želja, da bi javni delavci naj ne delali v Sončku. In sem šel - ponovno na Urad za delo, kjer sedaj prejemam majhno nadomestilo. Jaz bi pa tako zelo raz delal!” Glasba kot ljubezen “Dolgo sem bil površen poslušalec glasbe. Kot večina nas. Se pa enkrat moji starši odločijo in mi kupijo majhno klaviaturo. Ko sem to prerasel, sem dobil večje, te so zamenjale še večje in z menjavo le-teh je rasla tudi navdušenost v meni. Posebno voljo sem dobil takrat, ko sem dvakrat zmagal na karaokah - enkrat v Dravogradu in enkrat v Slovenj Gradcu. Ko so mi starši ob pomoči Krajevne skupnosti Šentjanž kupili še ozvočenje, sem pošteno pljunil v roke. Vpisal sem se v Glasbeno šolo v Velenju - smer solo petje. Uspešno sem končal prvi letnik, potem pa obupal. Profesorji so v meni videli potencial opernega pevca, sam sem se le želel naučiti tehnik dihanja s prepono. Tega sem se naučil in mi še kako prav pride! Ker nimam službe, živeti pa moram, se preživljam z igranjem in petjem. Vse pesmi, ki jih znam, sem se sam naučil ob poslušanju radia, televizije, kaset in zgoščenk. Mnogih, ki jih pojem v tujem jeziku, sem se naučil fonetično, ker imam primanjkljaj v znanju jezika. Pa bi rad znal nemško in angleško.” Njegov obraz je uprt v mojega, ko mi govori o svojih željah, roke nervozno grabijo enkrat namizni prt drugič škatlico cigaret. Ko bi sanje resničnost postale “Ker sem bil v osnovni šoli povprečnež, mi nihče nikoli ni govoril o kakem poklicu, le telefonista so mi predstavili. Sam sem imel in še vedno imam tako zelo rad angleščino in nemščino. Razmišljal sem, da bi vpisal njun študij, pa moram prej narediti zadnja dva letnika gimnazije in maturo. Vsega bi se lahko naučil, le matematike bi ne zmogel. Tudi si ne predstavljam inštruktorja, ki bi me popeljal v svet števil in črt. 0 ja, fitopedagogi (strokovnjaki za slepe) bi to znali, a teh na Koroškem ni, sam pa nimam denarja, da bi jim plačeval poučevanje in pot iz Ljubljane. Hotel sem si pomagati z računalnikom in zgoščenkami, ki so jih slovenski in angleški strokovnjaki naredili tudi za nas, slepe, pa je moj računalnik zatajil... Če bi imel vrstice (pripomoček za računalnik), bi bilo vse drugače, pa nimam denarja zanje... Pomislil sem tudi na tečaje, a si ne znam predstavljati, kako bi delali z mano, če nimajo Braillove pisave, posebnega tiskalnika..." Tiho se zapre vase, ko govori, kako težko je biti brez dela, kako se včasih v sobici upogne v dve gubi in je jezen ter obupan. Pa se vedno najdejo dobri ljudje, eni, ki mu pomagajo, da njegova prva zgoščenka ugleda luč sveta, drugi, ki mu podarijo kakšno pesem ter tretji, ki ga pokličejo, da jim poje in igra ter razveseljuje njihovo srce. “Zabavljač sem rad! Ker imam rad glasbo, čeprav bi rad delal še kaj drugega. Pravijo mi, da bi bil dober moderator. Sam si ne upam potrkati na vrata radijskih hiš, ker vem, da bi moje delo bilo povezano s stroški. Govorijo mi, da bi bil odličen glasbeni urednik, pa je spet vse povezano z denarjem. A jaz bi tako zelo rad delal!! In ker znam biti telefonist, bi delal pač to.” Senca bolečine in žalosti mu leže na obraz, sama pa mu ne znam dajati lažnih obljub. Tako kot on tudi jaz upam v čudež in v dobroto ljudi- tistih, ki ne vidijo denarja marveč iščejo srce. Drago ga ima, toplega in hrepenečega. Tončka Repnik-Vrhnjak Mi vemo, kam potrkati! KOROŠKA V SLIKI Na naših kmetijah so nekdaj veliko sejali in pridelovali koruzo, ki je bila nepogrešljiva krma za pitanje bikov in prašičev. Ko je koruza dozorela, so na kmetije ob večerih povabili "kožuharje” na ličkanje koruze. Turistično društvo Mislinja je letos prvič pripravilo ličkanje koruze na Grilovi kmetiji v Mali Mislinji. Na ličkanje je prišlo veliko krajanov, gospodar kmetije Stanko in gospodinja Angelca Hudovernik pa sta za vse “kožuhače” pripravila pravo pojedino, ob tem pa ponudila sladek jabolčni mošt in pečeno kostanje. Ličkanje se je ob zvokih harmonikarja Stanislava Merzdovnika končalo pozno v noč. Posnetek Franc Jurač Likovno srečanje Dravograd 2002, deveto po vrsti je v začetku oktobra privabilo ljubiteljske slikarje iz različnih pokrajin Slovenije, ki so se v preteklosti že srečevali v likovnih kolonijah. Odzvali so se povabilu domačina Srečka Fruhaufa, sicer člana ravenskega društva Koroških likovnikov, ki je pobudnik teh srečanj. Pri organizaciji sodelujeta občina in Območni javni sklad za kulturne dejavnosti Dravograda. Teme so bile staro mestno jedro, kmečka arhitektura, ljudje in narava, umetniki pa so slikali trške podobe ter motive na Goriškem Vrhu, Ojstrici in Črnečah. Upodobili so predvsem krajine in vedute v tehnikah akvarela, olja, akrila, pastela in risbe. Šestnajst umetnikov je minuli konec tedna razstavilo v prireditvenem prostoru sv. Vida, družili pa so se na planinskem domu pod Košenjakom. 0 Posnetek Samo Šavc Na Ravnah so pripravili krajšo slovesnost ob začetku del prenove Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika. Obnova knjižnice oz. gradu je eden najpomembnejših in najzahtevnejših kulturnih projektov v Mežiški dolini in je ocenjena na okoli 800 milijonov tolarjev. Na arhitekturnem natečaju je bila prvonagrajena idejna zasnova Maruše Zorec iz Ljubljane, izvajalec gradbenih del, Gradbeništvo Igerc, pa je bil izbran v prvih dneh septembra, ko je bilo tudi izdano gradbeno dovoljenje za prvo fazo. Obnova bo potekala v dveh fazah. Posnetek: -dela V muzejskem razstavišču na ravenskem gradu so v sodelovanju Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Koroškega muzeja Ravne odprli razstavo devetnajstih ljubiteljskih likovnih umetnikov iz vseh treh dolin Koroške pokrajine. Gre za drugo medobmočno likovno prireditev po vrsti (lani je bila v Radljah ob Dravi), ki jih organizirajo kulturni območni javni skladi Koroške. Kipi so iz lesa ali kamna, slike predstavljajo pester izbor tako tehnike kot motivov: tradicionalna kmečka arhitektura, figure, morska veduta, krajina, ter abstraktna in pop art dela. Posnetek Samo Šavc Med tradicionalne preventivne akcije policije sodijo tudi tedni obiski v naših vrtcih. Policisti slovenjgraške Policijske postaje vsako leto med drugim obiščejo malčke vrtca v Mislinji. Potem, ko jim razdelijo kresničke, jih seznanijo s pravilno hojo v prometu. Kot vsako leto, so jim tudi letos pokazali službene pse in delo z njimi, kar je bila za malčke največja za- V soseski S8 ob Maistrovi ulici v Slovenj Gradcu so odprli otroško igrišče, kjer je Mestna občina Slovenj Gradec v sodelovanju s podjetjema Mercator in Procter&Gamble uredila del starega igrišča in namestila štiri nova igrala. Pridobitev, ki soje bili že takoj ob otvoritvi veseli otroci bližnjega vrtca in nekateri najmlajši stanovalci sosednjih blokov, je rezultat skupnih prizadevanj občine, da obnovi otroška igrišča, in omenjenih podjetij, ki sta sodelovali z dobrodelno akcijo. Turistično društvo Mislinja je letos že tretjič pripravilo srečanje gobarjev. Letošnjega srečanja na turistični Miklavževi kmetiji v Mislinji se je udeležilo veliko gobarjev, prinesli so preko 200 vrst raznih gob, ki rastejo v gozdovih mislinjskih gozdov. Srečanja se je udeležil tudi dobri poznavalec gob Branko Vrhovec iz Horjula, ki je zbranim predstavljal posamezne gobe in jih seznanjal o njihovi užitnosti. Ob gobah pa je biologinja Marjana Plajhner iz Velenja predstavila zdravilna zelišča, zlasti tista, ki rastejo v jesenskem času na Pohorju. V Knjižnici Ksaverja Meška so 11. oktobra predstavili knjigo “Iz pekla", znanega slovenskega novinarja in vojnega dopisnika Marjana Jermana. Z avtorjem se je v zanimivem debatnem večeru pogovarjala domača novinarka Karin Potočnik. Posnetek Franc Jurač V razstavišču Uršnik je na ogled postavila svoje dosežke skupina ravenskih gimnazijcev, ki so z mentorjem Stojanom Brezočnikom pri izbirnih vsebinah nabirali likovna znanja. Razstavljene so slike in risbe figur, rastlin in abstraknih motivov v temperi, akrilu, ter tuš in svinčnik risbi. Prijetno presenečajo tople brave, ki oddajajo v prostor svetlobo in vedrino mladih ljudi. Izmed precejšnjega števila del je prostor dopuščal postavitev dvajsetih slik. Zveza kulturnih društev Dravograda in Javni sklad SR Slovenije 10 Dravograd sta pripravila kar vrsto lepih prireditev letošnje jeseni. Nedvomno pa bi lahko posebej omenili štiri serenatine večere, izvedeni v cerkvi Sv. Vida. Tudi kritiki iz vrst stroke tu nimajo slabih ocen, seveda pa večeri "profesionalcev pokažejo znatno višje, bolj oddaljene cilje, ki pa niso nedosegljivi. So doživetje za poslušalca in vabilo tistim, ki nam kdaj zapojo, zaigrajo, ki smo jih vedno veseli. Prav pa je, da vemo, da vidimo in slišimo, da so še višja obzorja. Zdi se, da Dravograjčani vendarle znajo pripravljati ravno pravšnje mešanice, ki vzpodbujajo kulturniške izzive in izvire. Posnetek Samo Šavc Letošnji 15. september je bil svetovni dan kmetic in Društvo kmetic Mežiške doline so praznovale svoj praznik. V družbenem domu na Prevaljah so skupno z Alp Peca pripravile zanimivo razstavo, na kateri v slikah in besedi so predstavile svoje delo. Pred narodnim domom pa so postavile stojnico z raznimi kmečkimi specialitetami in jih ponudile obiskovalcem. Posnetek Franc Jurač Posnetek Kristl Vaiti nova o Svvtovno udobja Vabimo vas, da nas obiščete na 13. Ljubljanskem pohištvenem sejmu med 4. in 10. novembrom 2002. Poiščite nas v hali A, prostor št.3! Poiščite nas na prodajnih mestih po Sloveniji. Nova oprema, Pod gradom 4, 2380 Slovenj Gradec tel.: 02 / 882 51 10 centrala, 02 / 882 51 53 salon, faks: 02 / 884 21 53, e-mail: prodaja@nova-oprema.si, www.nova-oprema.si POSLOVALNICA JANEČE: »82-17-130 W W V' "V' $r $r INTER TEMNA 0.0.0.. JANEČE 1, RAVNE NA KOROŠKEM POSLOVALNICA JAVORNIK: »82-15-146 HOTEL LIPA Jože Kreuh s.p. Trg svobode 1 1, Mežica Tel.: 02/ 823 51 23 DANILO VUTE BERNI PAČNIK IVO HALI ŠTEFAN KEBER MARJAN SENICA JOŽE SREBOT DARKO STROJNIK BERNARD OSVALD TATJANA GRAHOVAC VALENTIN ARNOLD ALOJZ SKRIVARNIK BERTI ČASL JOŽE BOŠTJAN ANITA JURAJA STANE BRODNIK DENIS DRETNIK IVAN PAČNIK NESTRANKARSKA LISTA Ne veže nas strankarska disciplina. Razmišljamo lahko s svojo glavo. Naša glavna skrb je več delovnih mest,več stanovanj, hitrejši razvoj turizma, lepše urejen kraj... Nismo obremenjeni s politično preteklostjo. Naročnik: Danilo Vute Mladinska knjiga Slovenj Gradec je pričela z novim krogom prireditev -knjižne čajanke. Gre za predstavitve otroških in mladinskih knjig, predstavljenih predvsem babicam in dedkom ter vsem, ki jim ni vseeno, katere knjige berejo naši otroci. Knjižne čajanke potekajo hkrati v devetih slovenskih krajih. Čajanko v Slovenj gradcu sta vodili Alenka Obretan Lesnik in Milena Gumpot Krenker. Posnetek Stanko Hovnik Planinci nadžupnije Šmartno pri Slovenj Gradcu že nekaj let pridno hodijo v planine in s pohodov prinašajo veliko lepih spominov. Letos so obiskali tudi Triglav, med njimi je bilo veliko takih, ki so bili prvič na naši najvišji gori. Vsako leto ob končani planinski sezoni imajo v Marijini cerkvi na Homcu zahvalno mašo. Tudi letos sojo imeli, mašo pa je daroval župnik Janez Puhan, ki je bil 30 let misijonar na Magadaskarju. Po maši so se planinci zbrali ob kozarčku zakuhanega vina in se spominjali na prijetne pohode v planine Posnetek Franc Jurač Zadnjo oktobrsko nedeljo je v Kotljah po tradiciji še vedno posebej slovesno. Krajevni praznik znajo Hotuljci vedno popestriti s kakovostnim programom in prireditvijo, ki združuje spomine na dogodke iz njihove zgodovine, pa tudi s pregledom opravljenega dela in pogledom naprej. To sožitje generacij daje nov polet razvoju kraja tudi v prihodnje. Posnetek: -dela HITRA PETLETNA RAST Nova KBM, Podružnica Koroška, je v prvih petih letih poslovanja dosegla opazne tržne deleže. Črtomir Mesarič, direktor NKBM, in Ernest Miheljak, direktor koroške podružnice Posnetek: -dela Po petih letih poslovanja znaša tržni delež Nove KBM, Podružnice Koroška, na področju poslovanja s pravnimi osebami skoraj šestino vseh tovrstnih poslov bank na Koroškem. Tudi na področju prebivalstva se število komitentov na leto poveča za približno 20 odstotkov. "Nova KBM je v minulih letih za Koroško namenila veliko sredstev,” pravi Ernest Miheljak, direktor Nove KBM Podružnica Koroška. "Na Koroškem v obliki kreditov plasiramo kar štirikrat več sredstev, kot ga zberemo z varčevanjem občanov in depoziti podjetij - po obsegu kreditov vseh slovenskih bank koroškemu gospodarstvu dosegamo 13 odstotni tržni delež.” Visoka vlaganja se kažejo tudi pri zbiranju sredstev. Merjeno po številu podjetij, ki so v Novi KBM odprle transakcijski račun, so že dosegli 16-odstotni tržni delež na Koroške. Kar polovica vseh podjetij s transakcijskim računom v Podružnici Koroška za poslovanje uporablja elektronsko bančništvo Poslovni Bank@Net. Varčevanje prebivalstva je letos v polletju naraslo celo za 10 odstotkov več kot je povprečje banke. Tolikšno rast v Podružnici Koroška pripisujejo dejstvu, da lahko komitenti vse svoje posle opravijo na sedežu podružnice oziroma v obeh enotah v Dravogradu in v Ravnah, ki imajo vsa za to potrebna pooblastila, zaposleni pa si prizadevajo za hitro, strokovno in prijazno poslovanje. Nova KBM Podružnica Koroška je bila ustanovljena julija 1997 in je bila zadnja banka, ki je prišla na Koroško. Podružnica ima dve enoti, v Dravogradu in na Ravnah, skupaj zaposluje trinajst ljudi. Na tiskovni konferenci ob peti obletnici dela NKBM na Koroškem je sodeloval tudi direktor banke Črtomir Mesarič, ki je med drugim dejal: “Rezultati kažejo, da smo se na Koroškem utrdili. Prišli smo sicer zadnji, a nikakor ne bomo zadnji po poslovanju. Imamo namreč vizijo, kako naprej, saj smo vstopili na področje, ki ima kaj narediti v prihodnje... Ne zanimajo nas le velika podjetja, predvsem srednja in majhna bodo nosilci razvoja.” * vik Prevent se je iz obrtne delavnice razvil v mednarodno podjetje POL STOLETJA RAZVOJA PREVENTA “V Preventu smo se srečevali s številnimi priložnostmi, ki smo jih poskušali izkoristiti v naš prid. Nedvomno nam je to tudi uspelo. Iz obrtne delavnice smo zrasli v mednarodno podjetje. Že pol stoletja ohranjamo program zaščitnih rokavic in oblačil, iz katerega smo se razvili. Tudi naše ime je povezano s to dejavnostjo. Od leta 1976 uspešno sodelujemo z avtomobilsko industrijo. V svojem razvoju smo doživljali nihanja v poslovanju. Kot dobavitelji avtomobilski industriji namreč delimo usodo naših partnerjev, za avtomobilsko industrijo pa so krize sestavni del gospodarske rasti. Da ne bi bili odvisni samo od teh programov, smo se razširili na področje kovinarstva, gradbeništva, predelave lesa in logistično-letališke dejavnosti. Ni nujno, da bo to vse,” je o razvoju podjetja povedal Jože Kozmus in razložil ključ njihovega uspeha: “V odnosu do kupcev uveljavljamo načelo, ki ga poznajo. Zapisali smo ga kot našo temeljno vrednoto, kot poslanstvo firme. Zato ponavljam: kupec z nami ne sme biti samo zadovoljen, temveč mora biti nad nami navdušen. Zato smo prilagodljivi, z njim sodelujemo, ga dobro spoznamo in njegov problem želimo rešiti, še preden nastane.” Vizijo prihodnosti je Jože Kozmus predstavil takole: “Na svetovnem trgu bomo še povečevali tržni delež v dejavnosti, kjer smo že zdaj najmočnejši. Mislim na proizvodnjo sedežnih prevlek in delov za avtomobilsko industrijo in zaščitna ter delovna oblačila. Prav tako bomo nova podjetja na tujem še postavljali, vse pa bo odvisno od trga, od kupcev. Ni vsaka proizvodnja stroškovno racionalna v vsakem okolju. Prevent se z dodano vrednostjo in poslovno učinkovitostjo lahko meri z najboljšimi v tej dejavnosti v svetu. Želimo, da je tako tudi v prihodnje, zato se na vsako proizvodnjo v tujem okolju dobro pripravimo. Trg pa nas sili, da zelo intenzivno razmišljamo o logistični dejavnosti. Marsikaj se odpira. Logistika nas poslovno in razvojno zanima. Vemo pa, da trg zahteva agresivno trženje. Brez tega ne moraš biti igralec na svetovnem trgu." Za zaključek je Jože Kozmus povedal: “Za uspeh pa vendarle ni recepta, obstajata samo kakovostno delo in maksimalna zavzetost.” Razvoj Preventa, ki je tesno povezan z razvojem Slovenj Gradca, sega v leto 1952, ko so v okviru slovenjegraškega Mestnega sedlarstva in tapetništva začeli izdelovati “mornariške rokavice”, usnjene, kombinirane s tekstilom. Obrtno podjetje Oprema (skupni razvoj sedanje Nove opreme in Preventa) je že v letu 1954 izdelovalo delovne obleke, dežne plašče, pelerine za gozdarje in usnjeno konfekcijo. V letu 1956 so začeli izdelovati avtomobilske sedeže za tovornjake Pionir za Tovarno avtomobilov Maribor. Širok proizvodni program zaščite, od zaščitnih oblek in rokavic do zaščitnih čevljev, predpasnikov in raznih etuijev, je v šestdesetih letih proizvajalo obrtno podjetje Zaščitnik. Leta 1969 se je industrijsko podjetje “Komfort zaščita” specializiralo za proizvodnjo zaščitnih sredstev in se preimenovalo v Prevent. Takrat je bilo v Preventu zaposlenih 242 delavcev, ki so izdelovali usnjeno galanterijo in sredstva za osebno zaščito. Za nadaljnji razvoj podjetja je bilo pomembno leto 1976, ko se je začelo sodelovanje z avtomobilsko industrijo - proizvodnja avtomobilskih sedežnih prevlek za nemški koncern Volkswagen in tovarno avtomobilov v Sarajevu. Leta 1985 so v Preventu izdelali 500 tisočo prevleko, leta 1990 pa milijonto. Za prvi milijon garnitur sedežnih prevlek so potrebovali štirinajst let, za drugega pet, danes pa letno zašijejo skoraj tri milijone garnitur sedežnih prevlek za najpomembnejše evropske proizvajalce avtomobilov. 27. februarja 1986 so izdelali prvo pleteno in z naravno gumo ojačano rokavico in jo poimenovali "rokavica Prevent”. Mednarodno blagovno znamko Ježek z napisom Prevent so registrirali in v Slovenj Gradcu odprli specializirano prodajalno ježek, kjer prodajajo celotni program zaščitnih oblačil in rokavic. Volkswagen, Preventov največji poslovni partner, jim je dvakrat, v letu 1994 in 1996 podelil nagrado "Value to thè customer award" kot enemu svojih najboljših dobaviteljev. Jože Kozmus, generalni direktor Prevent d.d., je prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu. Prevent je pridobil certifikat kakovosti ISO 9002 in VDA 6.1. Leto 1996 pomeni začetek privatizacije TUS Preventa. Konec leta se je preoblikoval v delniško družbo, večinski lastniki podjetja so postali zaposleni. Prevent je hitro rasel. Zaradi povečanih naročil in približevanja delovnih mest zaposlenim je v naslednjih letih prevzel podjetje v Radljah ob Dravi in Mirni na Dolenjskem in organiziral proizvodnjo sedežnih prevlek. S pogodbo o franšizingu je uredil sodelovanje s Prevent Nalogom. Ustanovil je Profitni center v Mislinji, v okviru katerega so izdelovali delovna oblačila in rokavice. V Wolfsburgu v Nemčiji je ustanovil podjetje Prevent DEV, v katerem strokovni delavci skrbijo za marketing in razvoj sedežnih prevlek. Ustanovil je Prevent TRD, ki je odkupil premoženje podjetja TRO v stečaju. S tem se je razširil na področje kovinarstva. Skupina podjetij v družini Prevent je združila znanje in kapital ter ustanovila Prevent Lamitex, podjetje za kaširanje blaga, iz katerega šivajo sedežne prevleke. V Prevent Moduli so začeli sestavljati naslone za roke in v Autofoamu proizvajati kalupirano mehko poliuretansko peno, ki se uporablja v avtomobilski industriji. Skupini Prevent seje pridružila tudi tovarna sukancev in trakov Maribor. S prvim januarjem 2000 se je Prevent reorganiziral in preoblikoval proizvodne enote v samostojne družbe Prevent Mislinja, Prevent SG in Prevent Radlje. V tem letu so organizirali proizvodnjo sedežnih prevlek v Mežici in v tujini. V Bosni in Hercegovini so ustanovili Prevent Sarajevo, v Moldaviji Prevent Moldova. Z investicijami so nadaljevali tudi v letu 2001. V njihovih podjetjih šivajo prevleke tudi na Hrvaškem v Zlatarju in v Solinu, v Španiji in v Braziliji. S solastništvom Ad Plastik so ponudbo avtomobilskih delov povečali na plastične dele za zunanjost in notranjost avtomobila, z vstopom v Volkswagen Sarajevo pa Prevent avtomobile danes tudi sestavlja. V skladu s svojo razvojno strategijo so se razširili na področje gradbeništva in lesarske dejavnosti. V lanskem letu so podjetja Skupine Prevent kot prva v Sloveniji pridobila IS0/TS16949, standard, ki združuje zahteve ameriške, nemške, francoske in italijanske avtomobilske industrije. V Bosni in Hercegovini je Skupina Prevent prejela nagrado kot najboljše mednarodno podjetje. Tudi letošnje, jubilejno leto, je bilo za Prevent dinamično. Ponudbo delov za avtomobilsko industrijo so razširili na proizvodnjo filtrov in zavornih sistemov, svojo dejavnost pa so z nakupom Aerodroma Maribor razširili na področje logistike. Pred kratkim pa so dobili tudi nagrado Srebrna gazela, za drugo najhitreje rastoče podjetje v Sloveniji. 50 let dela so v Preventu svečano obeležili slavnostno akademijo v Galeriji likovnih umetnosti in s praznovanjem na Letališču Slovenj Gradec, ki so ga, kot pravijo, podarili tudi nnji-hovim prijateljem in vsem ljudem dobre volje. V programu soo sodelovali Tereza Kesovija, Sanja Doležal, Magazin, Andrej Šifrer, Rock'n Band, Nude, Foxy Teens, Rebeka Dremelj, Nataša Kranjc, Natalija in Milena Kolšek, Milan Kamnik, Boštjan Konečnik, Ansambel Lojzeta Slaka, Ptujskih 5, Navihanke in drugi. V Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu so na način “galerije v galeriji” predstavili razvoj podjetja skozi pet desetletij. Na ogled so zgodovinske listine, fotografije, stara orodja in izdelki, ki pričajo o zgodovini in o razvoju podjetja in njegove dejavnosti. V jubilejni publikaciji je prof. Jože Potočnik opisal zgodovinski razvoj podjetja od leta 1952 do danes. Predstavljena so vsa podjetja, ki danes sestavljajo Skupino Prevent, svojo besedo pa so dobili tudi delavci, ki so najdlje v Preventu. Elektronski dokumentacijski sistem /ČOPA računalniški inženiring d.d. Kidričeva 14 2380 Slovenj Gradec tel: (02) 88 39 700 www.kopa.si e-mail: info@kopa.si V podjetjih poteka med oddelki menjava vse večje množice informacij. Različni so tudi komunikacijski procesi s strankami, poslovnimi in prodajnimi partnerji in s poslovalnicami doma in v tujini. Podjetja dnevno prejemajo velikanske količine dokumentov vseh vrst v elektronski ali papirni obliki. Zaradi zakonskih zahtev in lastnih potreb pri poslovanju želijo podjetja ohraniti dokumente za dolgo dobo, hkrati pa imeti zmožnost hitrega dostopa do shranjenega dokumenta. Poenostavljeno lahko rečemo, da želimo imeti sistem, ki naj omogoča elektronsko upravljanje z dokumenti brez t.i. nadležnih “papirnih vojn”. Kako hraniti torej vso dokumentacijo “pod eno streho”, hkrati pa uporabnikom omogočiti hiter dostop do koristnih informacij ? Rešitev ponuja KOPA računalniški inženiring d.d., s sistemom za upravljanje dokumentov - IFS . KOPA je izdelala programsko rešitev, ki hitro, zanesljivo in učinkovito omogoča prepoznavanje in obdelavo velike količine strukturiranih dokumentov v najkrajšem možnem času na učinkovit, zanesljiv in prilagodljiv način. Rezultat tega je procesno orientirana elektronska obdelava dogodkov in s tem eliminirana izguba časa pri obdelavi posameznega naročila, tako da je posredovanje potrebnih informacij pristojni osebi optimirano. Prednost tega sistema pred drugimi je v možnosti prilagajanja in krojenja sistema po lastnih potrebah, saj običajni sistemi za upravljanje z dokumenti nudijo uporabniku le osnovne funkcionalnosti in uporabniški vmesnik, kar pa ni možno preveč spreminjati in prilagajati uporabniku. V Kopi so izkoristili vso ponujeno tehnologijo (Oracle Internet File System (iFS) tehnologija) in zgradili sistem za upravljanje dokumentov, s tem da smo mu dodali precej funkcionalnosti, ki jih potrebujejo navadni slovenski uporabniki. Zgradili so slovenski uporabniški vmesnik, razširili kartico dokumenta z atributi, ki jih podpira ISO standard ter dodali še mnogo dodatnih funkcionalnosti, še več pa jih je že v razvojni fazi. Spričo velike porabe stroškov v upravljanju, posledica temu pa so negativni učinki konkurenčnosti, postane IFS-dokumentacijski informacijski sistem eden pomembnejših produktivnih faktorjev v gospodarjenju. Cilj sistema je dosežen - to je optimalna povezava poslovnih procesov in s tem povečanje učinkovitosti poslovanja. -pm Pomembna pridobitev V TIP Otiški Vrh so v drugi polovici oktobra poskusno zagnali mokri elektrofilter V Tovarni ivernih plošč Otiški Vrh, kjer so lani dobili novega lastnika, to je slovenjgraški Prevent, so z poskusnim zagonom mokrega elektrofiltra zaključili tehnološko posodobitev in ekološko sanacijo tovarne, ki se je začela lani. Investicije v višini 1,012 milijarde tolarjev postavljajo temelje za dolgoročni razvoj in širitev več kot trideset let stare tovarne, ki je dolga leta obremenjevala okolje z emisijami prašnih delcev. Z dokončanjem te investicije bo celotna proizvodnja v Tovarni ivernih plošč Otiški Vrh ustrezala ekološkim standardom, ki ji predpisuje Evropska skupnost. Prvi del investicije, to je naložba v nov sušilnik iverja, ki je za 70 odstotkov znižal emisije lesnega prahu v okolico in hkrati povečal kapaciteto in kvaliteto proizvodnje, je TIP stal okoli 500 milijonov tolarjev in so ga končali že v začetku letošnjega leta. Druga faza v mokri elektrofilter za odstranjevanje prašnih delcev, ki se je začela avgusta, pa je vredna okoli 400 milijonov tolarjev. Kot je povedal direktor TIP Otiški Vrh Danilo Rane, predstavljajo nadaljevanje investicijskega cikla priprave na naložbo v linijo oplemenitenja in v kontinuirano stiskalnico, kar bo povečalo proizvodnjo ivernih plošč s 120 na 200 tisoč kubičnih metrov navadnih in šest milijonov kvadratnih metrov oplemenitenih ivernih plošč letno. -dela POLARIS - - prvo astronomsko društvo na Koroškem Predsednik društva Robert Repnik (desno) in strokovni vodja društva Vladimir Grubelnik Posnetek Drago Verdnik Astronomija kot znanost o vseh oblikah snovi v vesolju je že od nekdaj privlačevala mnoge znanstvenike, pa tudi amaterje, ki so v jasnih nočeh največkrat s prostim očesom ali preprostim teleskopom opazovali nebesna telesa. Zanimanje za astronomijo je v zadnjih letih po svetu in tudi pri nas močno naraslo in to je bil povod, da se tudi na Koroškem ustanovi astronomsko društvo. V petek, 25. oktobra 2002, popoldan je v prostorih Gimnazije Ravne na Koroškem potekal prvi vpis članov v astronomsko društvo Polaris, ki je bilo ustanovljeno poleti letos. Na pobudo štirih profesorjev fizike, Roberta Repnika, asistenta za fiziko in multimedijo na Oddelku za fiziko Pedagoške fakultete Maribor, mag. Vladimirja Grubelnika, asistenta za fiziko, prav tako na mariborski Pedagoški fakulteti, Jožeta Breda, strokovnjaka za fiziko in informatiko ter Damjana Osrajnika, profesorja fizike in tehnike na radeljski osnovni šoli, je tako prišlo do ustanovitve astronomskega društva. Tudi ime društva ni zgolj slučajno, saj se nanaša na zvezdo Severnico (Polaris), ki navidezno združuje zvezde. In v tem naj bi bila tudi simbolika tega na skraj- Slovenj Gradec: Vsi SmO svet Slovenj Gradec je bil letos znova prizorišče mirovniškega festivala, ki je potekal pod geslom Vsi smo svet. Privabil je okoli 600 mladih, med njimi je bilo poleg Korošcev tudi precej udeležencev zaključnega tabora slovenskih Unescovih ASPnet šol, ki je letos potekal na Prvi OŠ Slovenj Gradec. Pred tem so v Koroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec odprli razstavo likovnih in literarnih del otrok iz dvajsetih slovenskih osnovnih šol. Na likovnem natečaju pa so sodelovali tudi otroci iz Japonske in Madžarske. Nagrade je otrokom podelil slovenjgraški župan Janez Komljanec, ki je povedal, da letošnji prispevki mladih poudarjajo njihovo zavedanje, da ni vse tako, kot bi si želeli, in daje treba s prizadevanji za boljši svet začeti pri sebi, v svojem okolju in z majhnimi dejanji. Na Trgu svobode je svojo dejavnost predstavilo precej humanitarnih in nevladnih organizacij, predstavili pa so se tudi šolarji iz različnih šol. Popoldan so odprli tudi tri mestne vodnjake, tako imenovane pomnike kulture miru in nenasilja, delo akademskega kiparja Mirka Bratuše. Vodnjaki predstavljajo univerzalno obsodbo antagonizmov sodobnega sveta ter subtilno željo in poziv za skupno prizadevanje vseh za bolj prijazno življenje v lokalni skupnosti, domovini in na celotnem planetu. Osrednja državna proslava ob dnevu OZN je bila že tradicionalno v Koroški galeriji likovnih umetnosti, na njej pa je slavnostni govornik dr. Janez Drnovšek med drugim poudaril, da je ohranjanje miru skupna naloga vseh in terja prispevek vsak dežele posebej. -dela nem severu Slovenije ustanovljenega društva: da združuje mlade, pa tudi manj mlade, ki jim je astronomija blizu. Sedež društva je trenutno na Muti, kjer je doma predsednik društva Robert Repnik. Sicer pa si je društvo v prvi vrsti zadalo kar precej nalog, med prvimi seveda redne mesečne sestanke za pregled aktivnosti društva in plana dela ter izmenjavo izkušenj s priznanimi strokovnjaki. Med nalogami društva je potrebno omeniti tudi organizacijo astronomskih krožkov na posameznih šolah na Koroškem ter organizacijo astronomskih večerov in astronomskih naravoslovnih dni. V načrtu so tudi večdnevni astronomski tabori. Posebno poglavje med nalogami je seznanjanje javnosti z astronomskimi dogodki preko medijev in v okviru tega tudi izdajanje svojega glasila. Med načrti je treba omeniti še nočna in dnevna opazovanja in večdnevne astronomske tabore. Cilj društva je med drugim tudi nabava sodobnega teleskopa, pa sodelovanje društva z Pedagoško fakulteto v Mariboru, Fakulteto za matematiko in fiziko v Ljubljani in Oddelkom za fiziko Univerze Karla-Franza v Gradcu. Srečanja članov društva bodo potekala enkrat mesečno v prostorih ravenske gimnazije, kjer je vodstvo prijazno nudilo gostoljubnost, predvidoma vsak prvi delovni teden v mesecu. Po prvem vpisu med člane bo društvo organiziralo tudi drugi vpis, in sicer 15. novembra, prav tako ob 17. uri v prostorih Gimnazije. Sicer pa ima društvo tudi svojo spletno stran: www.adpolaris-drustvo.si, informacije pa je možno dobiti tudi na elektronskem naslovu:robert.repnik@uni-mb.si in na telef. št. 041-792-567. Lidija Verdnik PREPIH naši kraji Ta naša ljuba brezbrižnost Nemir ob stolpnicah 0 besedi brezbrižnost je bilo očitanih mnogo besedi in prelitega mnogo črnila, pa nič ne kaže, da bi se ta beseda kam izgubila ali izginila. Še preveč dobro seje usidrala ali zagrizla v nas ljudi, mlade in stare. Bomo postali res snobovsko opredeljeni, kot oholi Nemci, stiskaški Švicarji, Angleži in Škoti, samozagledani Francozi, barantaški in prepirljivi Italijani in Španci, pohotni Skandinavci? Preveč zavarovani v sebe in svoje sposobnosti imamo navadno reči: “Glavno, da imam jaz, drugo naj bo, kakor hoče in me nič ne briga. Pa tudi če sosedu edina krava ali koza črkuje!” Vse to pa nas lahko hudo tepe in se nam ta brezbrižnost zelo maščuje. Poglejmo nekaj primerov. Stanovalci stolpnic se že precej let pritožujejo zaradi jutranjega hrupa, ki ga povzročajo vozniki dostavnih vozil, kakor tudi njihovi nakladalci, ki za potrebe Diskontne poslovalnice Čečovje povzročajo pravi hrup pri raztovarjanju ali natovarjanju razne embalaže. Tako je od sedme ure zju- Divje odlagališče na Pigiti traj ob delavnikih, razen nedelj, nemogoč spanec. Naj povem to, da v omenjenih stolpnicah prebivajo predvsem upokojenci, ki jim šele jutro prinese nekaj spanca. Zjutraj ob sedmih pa tresk, pa je spanec preč in neprespanih dni preveč, kar pa je za ostarele ljudi in živčke zelo odveč. In komentar: “Pa kaj morem, naj gredo pa preč!" Ob brezbrižnosti starejših tudi mlajši ne čutijo več kakšnih moralnih vrednot do materialnih in kulturnih dobrin ter okolice. Da znajo ušpičiti veliko neumnosti, je pa itak znano, kot tudi zaščita pri njihovih starših, ki jih namesto s šibo po riti raje zagovarjajo za vandalska dejanja, češ: “Naš pob (ali hčerkica) tega že ne počneta, to počnejo drugi!” In zaradi prevelike vneme staršev, da morajo imeti več in boljše kot drugi, ne pazijo niti nase in bi razno odvečno brkljarijo najraje kar na sosedov prag odvrgli. Še dobro, da so v okolici še skriti kotički, kjer je možno v Razkopanine - naš vsakdan nočnih urah odložiti nepotrebno kramo z izgovorom: “Saj što gr se pa tk ne vidi.” Mnogim je nočni kraval po obisku diska v opitem stanju normalen, vse v napoto, vse je treba razbiti, poškodovati, razmetati, razmazati, onečastiti spomenike - vse KUUL! Pa poglejmo še našo svetlejšo plat. Če je volja, znamo poskrbeti tudi za narodov blagor. Tako se je Komunalno podjetje “Log” odločilo zamenjati toplovodne cevi daljinskega ogrevanja na Čečovju; seveda brez razkopavanja in ritja ni šlo in je večino poletnih dni izgledalo kot da na Čečovju poteka bojna fronta. Zaradi ogromnih izkopanih kupov zemlje in izoliranih cevi. Pa so vso to zadevo tako pošlihtali, da se nam pozimi ne bo treba bati hladnih dnevov, ne gejzirjev, ki so se pojavljali ob počenih ceveh. Sicer pa je na naših Ravnah tako: kot imajo na Poljskem kraj z imenom Zakopane - imamo Razkopane - Ravne namreč; saj ne mine dan, da ne bi kaj razkopavali. Karlo Krevh Gasilska reševalna vaja “RADLJE 2002” Prostovoljno gasilsko društvo Radlje je pod pokroviteljstvom Gasilske zveze Dravske doline Radlje ter Koroškega gasilskega območja v okviru meseca požarne varnosti na lokaciji nekdanjega dominikanskega samostana organiziralo Gasilsko reševalno vajo “Radlje 2002”. Namen vaje je bil v prvi vrsti ugotoviti dejansko pripravljenost sil za zaščito, reševanje in pomoč na območju občine Radlje ob Dravi, kot tudi sosednjih občin Mute, Vuzenice, Podvelke in Ribnice na Pohorju. Poseben poudarek je bil na sodelovanju prostovoljnih gasilskih enot Koroškega gasilskega območja, zato so na vaji sodelovale tudi gasilske enote iz GZ Dravograd, GZ Mežiške doline in GZ Mislinjske doline. Namen vaje pa je bil tudi prikaz reševanja s sodobno trenutno razpoložljivo tehniko iz višjih zgradb, evakuacija prebivalcev in nudenje pomoči ponesrečenim ter gašenje objekta z uporabo notranjih napadalnih skupin. Na vaji so tako, poleg že omenjenih gasilskih zvez, sodelovala vsa Prostovoljna gasilska društva iz GZ Dravske doline, Gorska reševalna služba Maribor - reševalna skupina Radlje, Reševalna služba Koroške in Policijska postaja Radlje. V vaji pa so sodelovali tudi gasilci iz Deutschlandsber-ga, z vozilom za polnjenje dihalnih aparatov. Sicer pa je bila vaja zasnovana po predvidevanjih, daje v notranjosti samostana, ki danes služi v stanovanjske namene, prišlo do požara, ki se je hitro razširil po celotni stavbi. Zaradi lesene konstrukcije so zgorela tudi lesena stopnišča in iz višjih stanovanj umik ni bil mogoč, zato je bilo treba prebivalce rešiti s pomočjo razpoložljivih tehničnih sredstev za reševanje iz višjih stavb. Celotna vaja je trajala 90 minut, v njej pa je sodelovalo 91 gasilcev in 15 vozil. Po mnenju poveljnika GZ DD Radlje Ivana Hodra je vaja potekala uspešno, po predvidenih načrtih in kljub zahtevnosti vaje in terena varno. Lidija Verdnik ŠKRATI NA ZAGMAJNSKOVEM VRHU V soboto, 19. 10. 2002 se je na Gmajni pri Slovenj Gradcu odvijalo srečanje koroških vrtcev pod naslovom Škrati na •' v Zagmajnškovem vrhu. Otroci, starši in vzgojiteljice sedmih koroških vrtcev so združili moči v izdelovanju škratovih hišic iz različnih naravnih materialov, opremili pa sojih z izdelki, ki sojih že pred samim srečanjem izdelali v svojih vrtcih. Obiskovalci so si lahko ogledali še škratov gozd s škrati v njihovih domovanjih, skozi katerega jih je vodil škrat Toni, škratove igre, ki so ponazarjale igre otrok na paši pred mnogimi leti, otrokom pa so bile na voljo tudi različne delavnice - izrezovanje in kotaljenje buč, izdelovanje strašila... Ob zaključku se je vsaka skupina otrok predstavila s pripravljenim programom. Pri izvedbi projekta, na katerega so se otroci s svojimi vzgojiteljicami pripravljali že ves mesec, ko so skupaj raziskovali ljudsko izročilo, zgodbe o škratih, so sodelovali tudi vaščani primestne vaške skupnosti Sele - Vrhe in krajani v • « • Gmajne, ki so obiskovalcem ponudili škratove dobrote in škratove spominke. Druženje na Zagmajnškovem vrhu se je nadaljevalo tudi v nedeljo, ko so se obiskovalci lahko sprehodili skozi škratovo vas, še vedno pa jim je v • bil na voljo ogled postavitve škratov v naravnem okolju, kakor tudi čarovnice v njenem domovanju. Organizacijski in idejni vodji projekta Florjani Kragelnikje pri izvedbi pomagalo tudi Turistično društvo Slovenj Gradec z obilnim finančnim in organizacijskim prispevkom. Namen srečanja na Gmajni je bil obuditi ljudsko izročilo, ki govori o škratih - nevidnih, a zvestih sodelavcih ljudi skozi vso človeško zgodovino. Zgodbe o njihovem delovanju so se prenašale iz roda v rod, zato se je v lepem jesenskem dnevu preteklost združevala s sedanjostjo in prihodnostjo, podobe škratov iz pripovedovanj dedkov in babic so zaživele tudi za naše najmlajše, ki so skupaj s svojimi starši, vzgojiteljicami in drugimi stopili v svet, kjer domišljija ne pozna meja. Teja Patir Teden vsezivljenskega učenja tudi pri nas UČNE MOŽNOSTI ZA VSE Že sedmo leto zapored v oktobru poteka Teden vseživljenjskega učenja. V Mežiški dolini so Smeri v ta namen organizirale vrsto prireditev, ki naj bi pri vseh okrepile zavest in idejo vseživljenjskega učenja. S prireditvami želijo ozaveščati javnost o pomenu učenja, ki poteka vse življenje, v najrazličnejših okoliščinah in oblikah, na različnih stopnjah, upoštevajoč različno predznanje in raznovrstne potrebe udeležencev izobraževalnih/učnih dejavnosti. S pomočjo pozitivnih izkušenj skušajo oblikovati med ljudmi pozitivno naravnanost do učenja in seznanjati prebivalstvo z učnimi možnostmi, ki jih ponuja njihovo domače okolje. Pa tudi predstaviti pozitivne spremembe, ki jih učenje vnaša v življenja posameznikov in lokalnih skupnosti. Mežica: Spreminjanje predstave o starosti Povezovanje starejših ljudi v razne oblike učenja za prijetnejše počutje, najpogosteje imenujejo krožki. V “tednu vseživljenskega učenja”, v sredini oktobra, ko se vrstijo predstavitve dejavnosti le-teh, smo lahko priče silnega razmaha učenja za življenje med starejšo populacijo, ki tako spreminja našo predstavo oz. stališča o starosti; ljud- je najdejo nove smisle življenja, le zdravje potrebujejo. Tako je med drugim izzvenelo srečanje v galeriji Štiblc v Mežici, ko so odprli razstavo likovnih del članov Andragoškega društva Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje. To je najstarejše tovrstno društvo pri nas, saj deluje že petnajst let. Lani so imeli že sedemsto včlanjenih v okrog petdesetih krožkih, interes pa še kar narašča, je povedala njihova predstavnica Anica Satler. Povabile so jih kolegice iz IC Smeri na Ravnah na Koroškem, ki so lani zaorale ledino. Letos pa so pri Smereh že pripravili osem študijskih skupin in tečajev, od tujih jezikov, računalništva, likovnega izražanja, razumevanja literature in umetnostne zgodovine ter novinarsko diskusijskega krožka. Srečanje v Mežici sta dopolnila plakata zapisov razmišljanj tretješolcev o starosti, kar je obiskovalce lahko močno presenetilo; otroci so izrazili negativne stereotipe o "tretjem življenskem obdobju”, kar se nikakor ni ujemalo z vzdušjem med pretežno starejšim občinstvom, vedrim in optimističnim. Program so sooblikovali Ivanka Kumprej in Ivan Lotrič, ki sta prebrala svoji literarni deli, ter učenci glasbene šole v Mežici. Samo Šavc Črneče: Ličkali so, pekli kostanj, bili na izletu in odprli razstavo V Sloveniji je že tradicija, da je v začetku oktobra teden ali festival tretjega življenjskega obdobja. V Domu starostnikov Črneče tega ni, ker ga imajo skozi vse leto, saj imajo toliko prireditev, je med nedavnim obiskom dejal direktor doma, Srečko Mlačnik. Vendar le dajo poudarek 1. oktobru z nekaj več dogajanji. Tokrat so pripravili ličkanje koruze, kostanjev piknik, izlet stanovalcev in odprli likovno razstavo. Držijo se načela, da mora biti to dogodek za stanovalce, ne pa festival, namenjen zabavi drugih. Izlet so na povabilo črnjanskega župnika Toneta Vriska doživljali nad Črno na Koroškem. V lepem vremenu so v Koprivni imeli mašo v cerkvi sv. Ane, bili so pri Najevski lipi in pri kmečkem turizmu v Topli (pri Fajmutu), kjer so si naredili veselico. Udeležili so se ga lahko tudi težje gibljivi stanovalci in oni na vozičkih. “Spomini ostajajo, eni celo sanjajo o tem in komaj čakajo naslednji izlet,’’ pripoveduje strokovna delavka Doma Marjana Kamnik. Živahno je bilo tudi, ko so ličkali koruzo v prostorih jedilnice doma, že zjutraj pa spekli kostanje tudi za tiste stanovalce, ki so v sobi priklenjeni na posteljo. Koruzo sicer sami pridelajo v delovno terapevtski skupini (eni sodelujejo v kuhinji, pomagajo pri delih v Domu, na vrtu, ali pletejo). Tokrat so jo morali pripeljati še od drugod, tako neučakani in spretni so bili. Zabava je bila spontana in z obilo dobre volje, tekmovalni duh seje čutil in darila so prihajal na dan, skrita med koruznimi storži... In en dan je bil namenjen otvoritvi samostojne likovne razstave Petra Štrigla, ki je v Domu tudi zaposlen. Stanovalci spremljajo razstave in kažejo zanimanje, saj jih je bilo doslej že kar nekaj. Samo Šavc v Črna na Koroškem: Prvi slovenski geološki kongres Prvi slovenski geološki kongres, ki ga je organiziral Geološki zavod Slovenije v sodelovanju z mežiškim rudnikom svinca in cinka v zapiranju in Slovenskim geološkim društvom, udeležilo pa se ga je nekaj več kot 160 geologov, je potekal v Črni na Koroškem. "Gre za največje srečanje geologov v Sloveniji’’, je dejal Mihael Brenčič, predsednik organizacijskega odbora z Geološkega zavoda Slovenije, Črno pa so izbrali zaradi njene geološke zanimivosti in pretekle močne geološke dejavnosti v kraju in njegovi okolici. Čeprav je bil to nacionalni kongres, se ga je udeležilo tudi mnogo tujcev, predvsem geologi iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Švice in Avstrije. Glavni namen kongresa je bilo seznanjanje z različnimi tereni, z novimi dosežki in dognanji, kar je za vedo, ki se neprestano spreminja in razvija, zelo pomembno. Prva dva dni druženja v Črni so se geologi lahko udeležili prek sto predavanj, en dan pa je bil namenjen delu na terenu, ko so se geologi odpravili na dve ekskurziji. Vsak večer so v hotelu Krnes predstavili dvajset novih posterjev, med katerimi je bil za najboljšega izbran poster z naslovom Pirit, dragulj zlate gore, avtorja Blaža Miklaviča, študenta geologije. Zbrane je navdušila tudi razstava mineralov kalcita iz mežiškega rudnika, prispevek domačih zbirateljev in Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Poleg priznanih geologov in strokovnjakov s tega področja so se kongresa udeležili tudi mnogi študentje, ki so bili navdušeni nad izbiro predavanj, saj je bilo res za vsakogar kaj zanimivega. “Kongresa sem se udeležila, ker študiram geologijo, to pa je izvrstna priložnost, da se še podrobneje seznaniš s to vedo, predvsem pa družiš s strokovnjaki”, je dejala ena od mlajših udeleženk kongresa. Po njenih besedah je v Črni moč videti skoraj vse, kar geologa zanima, na enem mestu. Ob kongresu sta izšli dve publikaciji: Knjiga povzetkov, v kateri je strnjenih okoli 150 predavanj v slovenskem in angleškem jeziku, in Vodnik po ekskurzijah, ki prinaša podroben opis ekskurzij. Maja Nabernik SLAVISTIČNI KONGRES TUDI NA KAPLI Slovenski slavistični kongres je letos v začetku oktobra potekal v Mariboru. Vodilna tema kongresa je bila “Nacionalno - regionalno - provincialno”. Tretji dan kongresnih dnevovje bil namenjen strokovnim ekskurzijam. Skupina slavistov, katere vodja je bila dr. Zinka Zorko, sicer predavateljica in strokovnjakinja na področju dialektologije, se je odpravila preko Sv. Duha na Kaplo. V tukajšnji cerkvi je skupino slovenistov sprejel župnik Igor Glasenčnik in predstavil svoje literarno delo. Dlje časa so se slavisti zadržali v šoli na Kapli, kjer sojih pozdravili ravnatelj matične šole, vodja šole in slavistka. Učenke literarnega krožka so zbranim uprizorile odrsko enodejanko “Na kavi pri Angeli”, v domačem narečju. Dr. Zinka Zorko se je zahvalila učenkam v imenu Slavističnega društva Slovenije ter podarila šolski knjižnici na Kapli nekaj knjig. Pot je slaviste vodila po cesti v dolino. Naslednja postaja je bila pri Šarmanu, kjer so se seznanili z zgodovino splavarstva po Dravi in se tudi sami zapeljali s splavom po reki. Suzana Praper v Toplo FolkRola - G’ra prnas na Koroškem Skupina FolkRola seje oktobra v Mariboru na Festivalu narečnih popevk - Vesela jesen že tretjič letos predstavila širši slovenski javnosti. Za razliko od hudomu-šne skladbe "Polna luna”, s katero je skupina sodelovala na 25. Festivalu “Melodije morja in sonca” in razmis-Ijujoče “Razuzdaj konje (sreča)” s Slovenske popevke 2002, so se člani skupine tokrat preizkusili v prepevanju v pristni koroščini, s skladbo “G’ra prnas na Koroškem”. Metamorfoza stilov in glasbenih zvrsti je v skupini očitna. A člani skupine pravijo, da glasbo sprejemajo v vsej njeni pestrosti in se v ustvarjanju ne obremenjujejo s “preda-Ičkanjem”. Za festival narečnih popevk pa pravijo, da“..nismo mogli, da ne bi poizkusili...!’’ Skupina FolkRola, ki že pripravlja novo zgoščenko, se ponaša tudi s prenovljeno spletno stranjo, kjer lahko najdete osnovne podatke o skupini in njihovem še vedno aktualnem prvencu - zgoščenki z naslovom “Maruška”. GODBA PERNICE - SREČANJE BREZ MEJE Nekaj, kar so nam v zibel položili že dedje. Kot skoraj vedno, je bila tudi letošnje že peto srečanje med godbeniki Kmečke godbe s Pernic in njihovimi vrstniki iz sosednjih Sobot, pravijo jim “Stadt kapelle aus Soboth”, v deževnem vremenu. Vreme jim skoraj nikoli ni naklonjeno. Prav škoda, kajti za Muto bi bil to izjemen kulturno glasbeni dogodek, saj so godbeniki obeh godb imeli v načrtu kar lep splet starih in modernih melodij, ki bi jih odigrali v centru Mute. V sili pa je bilo igranje v garaži Gasilskega doma le skromen nadomestek. Veliko naših ljudi pozna zgodovino, za mlajše pa le nekaj podatkov. Listino o sodelovanju obeh godb in tudi sporazum, da se bodo vsaj enkrat na leto srečali, enkrat pri nas, drugič v Avstriji, so podpisali, pravtako nekega deževnega dne pred petimi leti na Pernicah. Pisali smo torej leto 1998, ko so po osemdesetih letih zopet vzpostavili skorajda nekdanja razmerja vsaj na kulturnem področju. Do leta 1918 je bilo to v celoti enovito, združeno območje, lep čas celo enovita velika občina Pernice, kamor so spadale tudi Mlake, kulturne vezi pa so segale še znatno dlje. Mnoge sledi kažejo, da so segale že takrat vse v Sobote, do Ožbalta, po današnje do Oswalda, Ivnika, ki mu danes pravimo Eibiswald, in so se nekako zaključile z današnjim Deuschlandsbergom - nekdaj smo kraju preprosto rekli Landšperg. Kultura je v teh krajih vedno bila, celo zelo dejav- na. Že dejstvo, da bodo godbeniki Kmečke godbe s Pernic prihodnje leto praznovali dokazanih sto let obstoja, potrjuje njihovo prisotnost, če že ne kar vodilno vlogo v glasbeni dejavnosti svojega časa na tem območju. V godbi so že takrat igrali fantje iz širše okolice, bili tu še Mlačani, Sobočani, prihajali oni z Radvanja in današnjega Jerneja. So pa že v tistem času nastajale in obstojale manjše godbe, tako na Sobotah in na Jerneju. Tudi izmenjava glasbenikov in znanja z Ojstričani ni bila nikoli zaprta. Kmečki živelj je že takrat daleč na eno in drugo stran od današnje meje bil pretežno dvojezičen -"cvajšpraherji" so jim pravili. Samo kot zanimivost, po drugi vojni so imeli na Mlakah manjšo godbo, v kateri je bila večina slovenskih fantov - prebežnikov z naše strani. Tako so tu ostajale vseskozi kar močne vezi, kijih niso uspeli pretrgati niti časi železne zavese in goli - posekani mejni pasovi. Kulturni duh je bil vedno močnejši od železne prisile. V razprtijah, ki jih je vsilila politika in pisala zgodovino, je bila kultura, v tem primeru godba in celo amaterska dramatika, vedno svetla točka. Današnja srečanja to mejo zopet brišejo, ne samo godbeniki, tudi ljudje zopet bolj sodelujejo, se obnašajo kot sosedje, že davno pobotani za nekdanje zdrahe. Spomnijo se jih le še politikanti, če so jim lahko v trenutno korist. Tisti najlepši muzikantarski del je bil tudi letos na Pernicah. Ja, pravijo, daje pri nas zares prijetno, pa tudi na oni strani ni od muh, sosedje znajo biti tudi presneto dobri res gostoljubni gostitelji. Vsaj obmejni Avstrijci poznajo lep pregovor, ki pravi, da si pri sosedu skoraj tako kakor doma. In tu so ljudje res dobri sosedje. Za dobro sosedstvo pa morata biti vsaj dva! k. vaiti AKTUALNO! Vpis v srednješolske programe: EKONOMSKO - KOMERCIALNI TEHNIK IN EKONOMSKI TEHNIK Še nekaj prostih delovnih mest! Prijave sprejemamo na sedežu Ljudske univerze Ravne na Koroškem, Prežihova 24, telefon: 02/ 82 15 073 E-mail: lu-ravne@siol.net, http://www.lu-ravne.si Naročnik: Matjaž Zan< I i j 15f i ■ ■■■■■■■■■■ mn^inioi^oostOHCM 0000-u Naročnik: DeSUS Mislinja .BS (D Tone GAŠPER LISTA RAVNE /r\\ 1. ZIH DAMJAN, GLASBENIK 2. PLACET ANDREJA, PRAVNICA 3. KISELAK ANDREJ, SAMOSTOJNI PODJETNIK 4. PEČOVNIK DRAGICA, SOCIOLOGINJA 5. CIFER MARTIN, OBLIKOVALEC KOVIN 6. LOVKO KATARINA, ANDRAGOGINJA 7. KAMNIK ALOJZ, SAMOSTOJNI PODJETNIK 8. SENICA CEPEC PETRA, KOMERCIALISTKA 9. HANCMAN BRANISLAV, OBLIKOVALEC KOVIN 10. KERBLER PATRICIJA, KNJIGOVODJA 11. HERCOG MITJA, MEDICINSKI TEHNIK 12. KRIČEJ KRISTINA, UPRAVNA ORGANIZATORKA 13. SLAVIČ DRAGO, SAMOSTOJNI PODJETNIK x 14. SEDOVŠEK KARMEN, SAMOSTOJNA PODJETNICA M 15. ZIH BRANKO, UPRAVNIK DOVOLITE, DA DELAMO TO KAR ZNAMO, “ TU KJER SMO! ^ '§ KER NAM NI RAVNO ZA RAVNE! I 30 LET IZKUŠENJ NA ZAHODNIH TRGIH TUS KO-SI d.d., podjetje za proizvodnjo netkanih tkanin Pod gradom 2a 2380 Slovenj Gradec Tel: (02) 88 43 731 Fax: (02) 88 43 795 http:/Avww.tus-kosi.si e-mail: info@tus-kosi.si NARAVA POD VAŠO STREHO Za toplotno in zvočno izolacijo vašega doma izdelujemo učinkovito, predvsem pa zdravju neškodljivo izolacijo iz kokosovih vlaken. POSTELJNI VLOŽKI ZA LAHKO NOČ IN MIRNO SPANJE Uporabljamo le izbrane naravne materiale: kokosova, sisalova in konopljina vlakna, ovčjo volno, kašmirsko volno, penjen lateks, nebeljen bombaž. STANOVANISKO PODIETfE d.o.o. RAVNE NA KOROŠKEM Cenjenim poslovnim partnerjem, lastnikom in najemnikom stanovanj v našem upravljanju nudimo storitve v poslovnih prostorih v samskem domu Ob Suhi 19, 2390 Ravne na Koroškem. Pokličete nas lahko na telefonsko številko: 02 82 16 500 Vemo, da smo konkurenčni na celem območju našega upravljanja. PREPIH naš klub Z DALMACIJO PO NAJLEPSIH KRAJIH JADRANA Piše: Renata Picej Ko je po naših krajih jesen že krepko privila moč toplega sonca in je kazalo, da si je oddeja dežnih oblakov nad Slovenija poiskala svoje večno zatočišče, je lansko leto prenovljena ladja DALMACIJA, ki pluje pod perutjo puljskega Uljanika, konec avgusta odplula na svojo zadnjo, teden dni trajajočo, turistično pot po Jadranu. Med 160 potniki (ladja sprejme 300 gostov), večinoma Nemcev in Avstrijcev, je bila tudi skupinica naših članov, ki so se odzvali posebni ponudbi sekcije avanturistov pri našem klubu in pod posebnim aranžmajem, izdelanim zgolj za KKL, odpluli na teden dni trajajočo popotovanje po najlepših krajih Jadranskega morja. Izpluli so iz Pule in postali na Malem Lošinju, na Dugem otoku med Kornati, v Dubrovniku, se podali do Kotorja in si nazaj grede ogledali še Mljet, Korčulo, Hvar in Split. Potovanje je bilo nepozabno, kot je bila skupna ocena udeležencev. Zaradi vremena, zaradi ladje in vsega, kar ponuja na krovu; od hrane, zabave, udobja do številčne skrbne in prijazne posadke, kiji poveljuje kapitan Branko Skorič, in predvsem zaradi narave, ki je na tej poti zares nepozabna. Naslednjega maja bomo potovanje, ki se bo verjetno raztegnilo še na katerega izmed grških otokov, ponovili. Pod posebnimi pogoji, prav takšnimi kot smo jih imeli tokrat. KITAJSKA SKOZI KOROŠKE OČI Naš član Drago Kompan nam je na rednem oktobrskem srečanju KKL predstavil projekt, ki ga v okviru bilateralnega sodelovanja med Slovenijo in LR Kitajsko vodi v avtonomni pokrajini Guangxi prof. Milan Pogačnik, dekan Veterinarske fakultete, in v katerem naš Korošec, rojen na gorski kmetiji v Javorju, sicer pa magister kmetijskih znanosti in vodja Strokovne selekcijske službe za drobnico v Sloveniji, sodeluje na področju rekultiviranja kraških površin na sonaraven način. Svojo pripovedjo dopolnil z diapozitivi in prizori, ki so nas prepričali, da bodo predeli, v katerih poteka projekt, zaradi neprimernega obdelovanja zemeljskega površja na stožčasto oblikovanih hribih v osrčju kitajskega krasa ostali brez vsake grude zemlje in tako postali neprimerni za življenje ljudi, če se zelo hitro ne bo nekaj zgodilo. Naši strokovnjaki prenašajo svoje izkušnje na kitajska tla, kjer je zemlja posebna dragocenost, saj mora na njej vzkliti hrana za celo petino vseh ljudi na svetu, kolikor jih živi v tej daljni azijski deželi, razdeljeni na tri province, pet avtonomnih regij, štiri samoupravne enote direktno pod centralno vlado in dve specialni administrativni regiji. Ni iz trte izvit rek, ki pravi, da Kitajci pojedo vse, kar ima štiri noge, razen miz in stolov...! Zdenka in Miloš 'Zupančič pred ladijskim bazenom Drago Kompan, ki mu je Kitajska v vseh teh letih sodelovanja zlezla pod kožo Nagrade za življenjsko delo Jože Leskovar ZAHVALNE BESEDE OB PODELITVI NAGRADE MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC “Ljudske pesmi so živa priča naše preteklosti in dragoceno zgodovinsko izročilo o življenju in čustvovanju našega naroda. Prenašale so se iz roda v rod in se ohranile vse do današnjih dni. V njih je ohranjen spomin na najlepša čustva ter najdragocenejše življenjske izkušnje in modrosti naših pradedov in prababic. So neusahljiv vrelec najčistejše lepote in imajo neprecenljivo vrednost, saj so zgovoren dokaz življenjske moči našega naroda. Blagor narodu, ki hrani v svojem izročilu tolikšen zaklad tako čudovitih pesmi! Človeku je prijetno pri srcu, ko vidi, da ga ljudje v njegovem okolju opazijo in da cenijo njegovo delo. Ko danes sprejemam to visoko priznanje, bi rad povedal, da bi bil zelo nebogljen in neopazen, če ne bi imel ob sebi nešteto čudovitih pevcev, ki so dolgo vrsto let predano in zvesto prepevali v pevskih zborih, ki sem jih vodil in z njimi nastopal. Z njimi me druži mnogo nepozabnih doživetij, nastopov, koncertov, gostovanj in tekmovanj z najboljšimi pevskimi zbori. Hvaležen sem jim za čudovito lepoto, ki sem jo lahko užival ob njihovem prepevanju. Skupno smo prepevali in prepevali smo od srca, ne po naročilu in ne za nagrado. Prave ljubezni ni mogoče kupiti in tudi prodati ne. Pravo pesem pa je moč le doživeti in vzljubiti. Pa še nekaj pomembnega ne smem spregledati. Delovali in prepevali smo v času, ko so nas imeli ljudje radi. Nastopali smo vedno pred nabito polnimi dvoranami. Bogato plačilo in zahvala nam je bilo naše notranje zadovoljstvo in ploskanje navdušenih poslušalcev. Zato je ta nagrada prav gotovo namenjena tudi njim. In še nekaj je razveseljivo. V našem lepem mestu imamo zopet pevske zbore, ki enako uspešno nadaljujejo naše pevsko poslanstvo in danes se skupno veselimo njihovih uspehov. V svojem imenu in v imenu vseh sodelavcev se iskreno zahvaljujem za izkazano čast in priznanje. Naj pesem zapolni naša srca, naj nas druži in združi v sreči, zadovoljstvu, miru in blagostanju. Hvala!” Jože Leskovar Nagrado Mestne občine Slovenj Gradec je naš priznan komponist in zborovodja prejel iz rok župa na Janeza Komlja n ca Jože Leskovar ni cenjen le v domačem, koroškem okolju. Posebno nagrado za sodelovanje z zbori in za podarjene pesmi je letos prejel tudi s strani Zveze kulturnih društev Maribor, Klub Korošcev v Ljubljani pa mu je namenil poseben večer, na katerem je njegove pesmi prepeval ženski pevski zbor iz Radelj ob Dravi. KO ZAPOJO LOVSKI ROGOVI Izročena nam je bogata glasbena tradicija, Korošci radi zaigramo, si zapojemo, za nastop ali kar tako za dušo. Poleg plesov imamo še nekaj posebnosti, kot so lovski rogovi in nekako “stanovska” lovska pesem. V kulturnem domu v Podgorju so, prvič v samostojni Lovski zvezi, izvedli srečanje Koroških lovskih oktetov in rogis-tov. S tem je Koroška LZ prvič postavila na ogled lep del kulturne dejavnosti, kije manj znana med ljudmi, pa čeprav je med nami že dolgo, saj imamo že prave veterane, ki sodelujejo na državnih srečanjih lovskih rogistov, oktetov in lovskih pevskih zborov. Nastopili so Lovski registi z Mute, ti imajo dolgoletno tradicijo. Delo je pričel v davnem sedemdesetem letu Adi Smolar st., danes jih vodi Andrej Pungartnik. Lovski oktet iz Podgorja je enake starosti in je doslej bil skoraj na vseh srečanjih lovskih zborov in oktetov, gostoval je tudi v tujini, vodi jih neutrudni Tone Gašper, tisti Tone, ki zna v srečanja in delo vnesti vedrino. Pohorske rogiste iz Hoč je pripeljal Drago Rup. Prijetno trobijo že dvajset let. Lovski oktet iz Mežice gre že v dvajseto leto delovanja in je eden redkih, ki smo ga srečali na vseh prireditvah slovenskih lovcev od njegove ustanovitve, večkrat pa jih je njihov vodja Jože Grauf popeljal v tujino. Prišli so Savinjski registi, ki igrajo pod vodstvom Toneta Uplaznika. Večer so zaključili Hotuljski jagri, oktet, ki je nastal pred desetimi leti, vodi jih poznan koroški kulturnik Mitja Šipek. Lovci pojo, igrajo, raje rečemo trobijo z lovskimi rogovi za svoje potrebe in našo dušo. Ta srečanja niso tekmovanja, so pa pregled neke ne tako male kulturne dejavnosti, ki ima v tovrstni slovenski zgodovini ugledno mesto, zato jih radi vabijo v tujino, kjer to žlaht-nino nekoliko drugače cenijo. O koroškem srečanju so padale že davno ideje, tokrat jih Koroška LZ, zbori in registi uresničujejo. Je bil pričetek v Doliču, kjer smo se ustavljali ob drugih srečanjih, takole zase in za vse, ki so v bližini, da se ti duša razveseli? k.vaiti LESENE COKLE: 88 pripovedovalcev - 351 pripovedi Pri Založbi Kmečki glas iz Ljubljane je v knjižni zbirki Glasovi konec septembra 2002 kot 26. knjiga izšla zbirka folklornih pripovedi iz spodnje Mežiške, Mislinjske in Šaleške doline LESENE COKLE. Zapisala, zbrala in uredila jih je prof. Bojana Verdinek iz Kotelj. Vsebuje 351 pripovedi 88 pripovedovalcev, in sicer so to pravljice, bajčne pripovedke, vražljive in strašljive povedke, legendne in zgodovinske povedke pa socialne in šaljive. Knjiga vsebuje tudi anekdote o pomembnih ljudeh iz teh krajev - o Antonu Aškercu, Prežihovem Vorancu, Dr. Francu Sušniku, Ksaverju Mešku, župniku Jakobu Sokliču, Bogdanu Žolnirju, Blažu Mavrelu, Jožetu Tisnikarju, Gustavu Šilihu in Franu Mlinšku. Preudarno je priključeno še poglavje Pričevanja. Priložen je cederom, na katerem je posnetih 30 besedil z glasbeno spremljavo Tine Pandev. Knjigo je uvedla urednica zbirke Glasovi dr. Marija Stanonik in predstavila tudi avtorico. Slavistka Bojana Verdinek je pridobila dialektološko in folkloristično izobrazbo na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Prepričana je, daje ‘‘slovstvena folklora še vedno živa, spreminjajoča se in v svoji žlahtni popolnosti nikoli dorečena.” Na svojih večletnih poteh po treh dolinah je na podeželju odkrivala mitični svet, v mestih pa bolj vsakdanje dogodke iz življenja in dela posameznikov. Ker stari pravljični svet izginja, je tudi v knjigi pravljic malo. Nastopajo pa zato v njej žal žene, divja jaga, škopniki, hudič v različnih preoblekah, ljudem se prikazujejo črne ali bele žene, težko bolni pogosto javljajo svojo smrt sorodnikom -dajejo “cahn". Posamezni pripovedovalci so videli odprto nebo, verjamejo v zakopane zaklade, znajo se ubraniti toče, pričujejo o času, ko so se tod pojavljali razbojniki. Ljudi globoko prizadenejo smrti v družini in pri sosedih. Resno verjamejo, daje treba spoštovati kvatrne dni, sicer so kršilci takoj kaznovani (pripoved Lesene cokle). Iz mnogih pripovedi pa vejejo radoživost ("včasih smo se fejst kibicali,’’) tudi duhovitost in iznajdljivost (neka ženska je npr. s “peko” svinjskega govna ubranila domačijo pred strelo, druga ni nesla živil k žegnu, ampak je postavila košaro kar pred hišo, češ saj papež tako požegna ves svet). Verdinekova je posebno natančno ter strokovno temeljito obdelala način pripovedovanja in prikazala, kako so posamezniki znali doseči in stopnjevati napetost v svojih zgodbah. Pojasnila je, da zapis narečnih pripovedi ni smel biti znanstven, ampak ga je bilo treba prilagoditi bralcem (iz enakega razloga je kakšno pripoved tudi prestavila v knjižni jezik), na koncu knjige pa je dodala sestavek o narečjih, v katerih so pripovedi zapisane, ter seznam narečnih besed. Povzetek v nemščini in angleščini je prispevala Berta Poberžnik, ilustracije pa Stojan Špegel. Ker je namen zbirke Glasovi “pokriti” vse ozemlje Republike Slovenije, so LESENE COKLE pomemben prispevek k temu projektu in se prostorsko navezujejo na knjigo Marte Repanšek BAJŽE S KOROŠKE iz iste zbirke. Študentarije Jaz bom predsednik!! Tako kot pri “ta velikih” in ta resnih politikih se tekma za glasove študentskih volilcev začne že oktobra. Novembra je na vrhuncu. Vse spominja na pravo volilno kampanjo in je v večini primerov tudi popolnoma enako zastavljeno in celo (posredno) spodbujano od "Velikega brata”. Nekateri najvidnejši slovenski politiki so se kalili v študentskih parlamentih, to so tudi neskromne ambicije sedanjih študentskih veljakov. Bruci -in vsi ostali študentje, a ti so situacije že navajeni -se kar ne morejo napiti dovolj zakuhanega vina in pojesti dovolj kostanja na predvolilnih stojnicah. Imamo vsaj nekaj koristi od “politikov". Medtem ko so eni na začetku študijskega leta že pridno kovali načrte za naprej, so številni uživali trenutek. Najprej je bilo majhno mesto velikih nakupov. Zdaj je že to - moje mesto. Vsaj tako nas prepričujejo plakati in oglaševalske kampanje. Že nekaj tednov vemo novo geslo: študent na rajžo gre: v ljubljanski BTC. Ali raje: Brucovanje zmrzovanje. Še raje: družba je gužva. Gužva na brezplačanih avtobusih, ki so vozili z različnih lokacij v Ljubljani na prizorišče letošnje uvodne študentske veselice, gužva na šankih, gužva za kupončke za pijačo. Kot je rekel kolega, ki je prejšnji večer žural na mariborskem Štuku: ni primerjave. Tudi izbor nastopajočih je bil po meri večine. Pa še to - tokrat je bilo Brucovanje res polno - koga drugega kot brucev. Kompliment ali graja za organizatorje?? In če si se le naveličal izkoriščati dan za dnem in vsakega posebej, je tri dni na Kardeljevi ploščadi vabila Študentska Arena z glavnim šotorom in dodatnimi predavanji na okoliških fakultetah. Največja sejemsko-izobraževalna prireditev pri nas, sojo oglaševali. Za vsakega študenta veliko uporabnih in koristnih informacij, pa še zabava in sprostitev - idealna kombinacija. In vendar - iskreno povejte, študentje- kolikokrat ste na tradicionalni Areni že bili? In nadalje -kolikokrat ste bili tam iz želje po novem znanju in svežih informacijah? Žal je prizorišče vse preveč eno samo podkupovanje z brezplačnimi reklman-imi produkti in vohljanje za zastonj hrano in pijačo, ter vse premalo resnična izmenjava pristnih informacij brez skritega komercialnega podtona. Arena je kaos, mravljišče brez repa in glave. In tam izveš malo takega, česar ne bi vedel že prej. Kogar zanima določen segment študentskega življenja in z njim povezane informacije, se bo o tem pozanimal sam. Že prej. In brez lepih darilc. Kljub temu, ali pa prav zaradi čudovite “zapaki- Dragocenost knjige je v tem, da ima kaj ponuditi tako strokovnjaku (psihologu, literarnemu zgodovinarju, etnologu itn.) kot preprostemu bralcu. Kdo se bo ob njej samo zabaval, kdo bo presenečen, da so pri nas še v 60. letih 20. stoletja letali škopniki in se prikazovala druga bajna bitja, spet koga bosta očarala sočnost izražanja in sploh način pripovedovanja. Načitan bralec bo seveda v precejšnjem številu pripovedi prepoznal znane motive iz širšega slovenskega (tudi evropskega) prostora. Zato pa bo tembolj vesel originalnih, ki jih je posebno veliko med anekdotami in pričevanji iz novejših dni. Anekdote imenitno označujejo znane osebosti. Tako samo ena na kratko vse pove o Aškercu, plastično so prikazani Sušnik, Meško, Soklič, Šilih, Mlinšek itn. Posebno zanimiv je pojav, kako je npr. že dobrih 50 let po svoji smrti Prežihov Voranc začel privzemati kar mitične lastnosti domala vsemogočnega ljudskega dobrotnika. Tudi pri dokaj robatih pričevanjskih knapovskih šalah je videti, kako morejo sodobni dogodki polagoma privzeti obliko povedk in domnevamo lahko, da bodo v naslednjih desetletjih ponarodeli. LESENE COKLE Bojane Verdinek je vsekakor vredno vzeti v roke. Marjan Kolar Piše: Mojca Erjavec ranosti” Arene se je treba tam pokazati. Stvar študentskega prestiža. Mesto žensk, menda edini festival s feministično tematiko na svetu, v Ljubljani vsako jesen napoveduje prihajajoči Liff. Letos je spet pritegnil mnoge obiskovalce, ki pa se med seboj že poznajo. Po besedah Irene Samide, znane prevajalke in publicistke, se na slovenskih prireditvah nujno srečuje isti segment ljudi. Vedno iste face, pa naj gre za predstavitev pesniške zbirke ali predavanje o virtualni resničnosti. Isto je potrdil Steve Green, direktor Britanskega Sveta v Ljubljani, ki je Ljubljano označil za en “short walk". Toliko o vseslovenski obsesiji velepomembnosti. Ki se kaže tudi vedno bolj z vsakim dnem kampanje za predsedniške in lokalne volitve. Že pred tem imamo na Koroškem novega predsednika Kluba koroških študentov z njegovo ekipo. Težko je doseči, da program in sodelavci ne bi bili nekak deja-vu. Brez slabega prizvoka, le v smislu zgornjih izjav “vsak vsakega pozna.” Druga skrajnost te šentflorjanske situacije pa je, da so vedno aktivni le eni in isti ljudje. In tisti ob strani, pri robu ostanejo neopaženi. In neslišani. Morda namerno preslišani. Velikokrat se nočejo ali ne upajo oglasiti. Razen takrat, ko “ta glasni” rabijo “tihe" glasove. Zdaj je čas. Nekdo vam bo hvaležen. Le da bo morda prehitro spet pozabil. OBČINA RIBNICA NA POHORJU SEZNAM KANDIDATOV ZA SVETE VAŠKE SKUPNOSTI ZA VOLITVE DNE 10. 11. 2002 HUDI KOT VOLILNA ENOTA 1 1 JANEZ VERHNJAK SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2 ANTON MIKLAVC SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 3 RADO ŠTRUC SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA JOSIPDOL VOLILNA ENOTA 2 1 MARJAN GROSEK SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 2 STANISLAV GRUM SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 3 FRANC ZEP SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 4 GERHARD VAJS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 5 BRANKO PLEVNIK LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE RIBNICA NA POHORJU VOLILNA ENOTA 3 1 MAKSIMILJAN TURNER LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 2 AMALIJA ORTER SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 3 GREGOR MIKLAVC DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 4 BOJAN MIKLAVC SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 5 JOŽEF TOMPA DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 6 JASMINA LAZNIK LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 7 MARKO URH LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 8 STJEPAN NOVAK SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 9 ANA HUDERNIK SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA ZA VOLITVE DNE 10.11.2002 HUDI KOT VOLILNA ENOTA 1 1 ZVONKO MRAK SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2 FRANC NAGLIČ DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 3 RAJKO MIKLAVC SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 4 MARIJA HUDERNIK LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 5 EDVARD ŠVAJGER SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 6 RUDOLF ŠMID ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRA TOV 7 ANTON KOTNIK DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE JOSIPDOL VOLILNA ENOTA 2 1 HERMAN PUŠNIK LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 2 NIKO PUŠNIK SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 3 ALOJZIJ RIČNIK SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 4 BRANKO SMONKAR SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 5 ROLANDO HELBEL ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRA TOV 6 ZDENKO OSVALD SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA RIBNICA NA POHORJU VOLILNA ENOTA 3 1 NENAD LAUKO ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRA TOV 2 ZVONKO SGERM ZELENI SLOVENIJE 3 METKA STRMŠEK LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 4 TOMAŽ BUHER ZELENI SLOVENIJE 5 GREGOR MIKLAVC DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 6 JOŽE KRUŠIČ SOCAIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 7 JOŽEF TOMPA DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 8 ANDREJ PETRUN SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 9 MARJAN PLANINŠIČ ZELENI SLOVENIJE 10 JASNA KRUŠIČ SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 11 ALEŠ ZAPEČNIK SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 12 ŠTEFAN LESJAK SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 13 IZTOK HELBEL SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE SEZNAM KANDIDATOV ZA ŽUPANA OBČINE RIBNICA NA POHORJU ZA VOLITVE DNE 10.11.2002 1 MARIJA SGERM SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 2 ALOJZIJ KLANČNIK ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRA TOV 3 GREGOR MIKLAVC DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA RIBNICA NA POHORJU 1 RIBNICA NA POHORJU Predsednica OVK Marjeta VEZONIK, univ.dipl.prav.l.r. KOROŠKE RAZGLEDNICE Piše: Tone Sušnik VOVBRSKI POSTNI PRT V postnem času krasi glavni oltar naše ljube gospe vnebovzetene "postni prt” - v farni cerkvi v Vovbrcah. 36 scen iz stare in nove zaveze je razporejenih, nas uči in svari. To je trajen biser Vovber, star že 500 let. Vovbre pa je nekoč obvladoval s hriba mogočen grad: vovberški grofje, oblast vsemogočne plemiške družine Koroške, ki se je zoperstavljala deželnemu knezu. In leta 1292 in še v naslednje leto 1293 se je na polju proti Grebinju razdivjala krvava bitka med vovberškim grofom Ulrichim in deželnim knezom Majnhardom, tistim, ki je zaničljivo sprejemal oblast od ustoličeval-nega kmeta na knežjem kamnu: “Ich erweiss was du mainst, ich verstan dine sprach nit." To je bilo leta 1286. Vovbržan in knez sta se čez nekaj let zbegala, kmetje pa so doživeli strašno maščevanje in kmetije so gorele proti Diekšam. Vovbrski grad je danes že dolgo dolgo v razvalinah. Postni prt na glavnem oltarju v postnem času pa že 500 let svari: “Spomni se človek, da si prah in da se v prah povrneš!” Vovgre so bile svojčas slovenska fara. Zdaj je samo še Haimburg, nekoč Huenburg. Le še kak osamljen grob ima slovenski napis -zanimivo, da nek Weinzerl. So morda v rodu z “našimi” Weinzerli na Prevaljah? Tam na cerkvenem zidu je nagrobna plošča župnika v Vovbrah Roka Toinka; umrl leta 1924, rojen na Prevaljah leta 1883. Napis je seveda v nemščini. Toinkovi so bivali tudi v hiši Štefana in Jožefe Sušnik, Farna vas 93. Po sliki na nagrobniku je bil postaven gospod. Grebinj Pravzaprav govorimo o dveh krajih, o dveh farah: Trg Grebinj - Markt Griffen - in Klošter, Stifz Griffen, v starih listinah pišejo Grievental in celo Criuina - že leta 882. Bolj imeniten je Klošter. Ko so redovniki premonstratou prišli na Koroško, na Grebinjsko polje, so si ob gozdnem zavetju postavili svoje domovanje, samostan, ki pa se je večal. Zgradili so si cerkev, najprej v romanskem stilu, ki še kaže sledove, potem so dozidavah in okrasili s krasnimi štukaturami, predvsem se pa zastrmiš v čudovito fasado cerkve. In cesar “mežnar", Jožef II., je leta 1786 presekal molitev, so jo v tišini ohranjali in oplajali svoj mir kraju in deželi. Tej deželi, ki je krvavela po Grebinskem polju in proti hribom Dijekš v strašnem sovraštvu med vou-berškim grofom Ulrihom, ki je takrat stolo-val na vrhu strmega hriba - vsa zahodna stran je skalovita -, za takratne čase neza-vzetnim, in vojsko deželnega kneza Majnharda. Morda se bitka ni razvnela ob samostanu, morda je bilo obzidje dobro varovano, morda jih je božja roka očuvala. Naj bo kakorkoli že. Samostan in cerkev danes spoštljivo obnavljajo. Radi se pa ozremo v cerkvi na table križevega pota v slovenskem jeziku. Na pokopališču je pa še kak slovenski napis na nagrobniku. Tako na prednikov hodiškega župnika Lovra Kašlja, ki se je v bližini rodil in tu je praznoval zlato mašo leta 1989. V svojem govoru je z bridkostjo poudarjal: “Ti mi nisi več moja fara.” Saj je bila že nemško govoreča. In tako je dandanašnji. Le s kako babičko še lahko spregovori gospod dekan Johan Dersula, iz Roža, po “svoveji”. Trg Grebinj, rojstni kraj pesnika Handkeja, je še po Šematizmu leta 1914 označen kot slovensko govoreča fara - “Sprache slowenisch”. Tu je župnikoval tudi stric dr. Petka, Franc Petek. In ko še ni bilo gradu na hribu, ne hiš, ne okoliških vasi, so tu v Grebinskem hribu bivali v davnem davnem času ljudje v jami. Danes je to imenitna turistična atrakcija -Griffner Holle s kapniki. Le v katerem delu jame so živeli pra prebivalci, si tu pekli medvedove šape, kak drug lovski plen? Lepota, pobožnost, divjost lovcev, kravi -vse to se prepleta v tej majhni - morda -Grivendalu. Šport: KEGLJAČI DU RAVNE DRŽAVNI PRVAKI Kegljači in kegljačice Društva upokojencev Ravne so dosegli imenitne uspehe na letošnjem državnem prvenstvu, ki je bilo 10. oktobra na Ravnah. Med 12 moškimi štiričlanskimi ekipami so Ravenčani osvojili naslov prvaka, pred ekipama Kočevja in Kamnika. Za domačo vrsto so nastopili: Ivo Mlakar, Horst Parotat, Edo Kopmajer, Peter Geld in Vinko Božič. Uspeh moške ekipe so dopolnile kegljačice DU Ravne, ki so v postavi Erika Lesnik, Lizika Potočnik, Fanika Stefanovič in Pavla Krivec osvojile tretje mesto. Kegljačice DU Slovenj Gradec so bile v konkurenci osmih ekip četrte. Zmagala je ekipa Trbovelj pred ekipo Ljubljane Moste - Polje. Med posamezniki sta v disciplini 100 lučajev mešano državna prvaka med upokojenci postala Ravenčana Ivo Mlakar, ki je podrl imenitnih 491 kegljev ter Erika Lesnik, ki je dosegla rezultat 459 kegljev. Ravenčan Parotat je bil peti, Slovenjgradčanka Nada Žvikart pa sedma. /. M. Plavanje: DRUGO MESTO FUŽINARJA Plavalci Fužinarja so se 19. in 20. oktobra udeležili mednarodnega mitinga “Kup Mihanovič” v Tuheljskih toplicah. Varovanci trenerja Matije Medveška so se ponovno izkazali z nekaj odličnimi rezultati. V kategoriji dečkov (I. 88) je Damir Dugonjič zasedel dve prvi in eno drugo mesto, med drugim pa je v disciplini 100 m prsno postavil nov rekord mitinga. Med dečki sta se še posebej izkazala David Kačič (1.90) in Rok Sagmeister (I. 9 ), saj sta med svojimi vrstniki vsak po štirikrat stopila na najvišjo stopničko. Po eno tretje mesto so osvojili še Oto Žiga, Luka Topler in Atila Hrovath. V skupni razvrstitvi mlajših dečkov je prvo mesto osvojil David Kačič. Med deklicami so bile plavalke Fužinarja najuspešnejše med letniki 1992. Kaja Sonjak je tako po dvakrat zasedla prvo in drugo mesto, Anja Novak dve prvi, eno drugo in eno tretje, Petra Studenčnik eno tretje in peto mesto in Tjaša Erjavec eno drugo mesto. Med letniki 1991 je bila Gabrijela Golob enkrat druga in trikrat tretja. V absolutni kategoriji je Tanja Kumprej zasedla eno tretje, četro in dve peti mesti. Med ekipami je Fužinar osvojil odlično drugo mesto. B.T. Odbojkarski klub Mežica ZAGOTOVLJENI POGOJI ZA KAKOVOSTNE TRENINGE V slovenskih odbojkarskih ligah smo Korošci močno zastopani, kajti v vseh treh kakovostnih ustrojih nastopa kar 10 klubov. V obeh drugih ligah, kjer so odigrali že tri kroge, nastopata tudi moška in ženska ekipa Mežice. Toda Mežičani se ne ponašajo zgolj s članskima vrstama. V sezoni 2002/2003 bodo nastopali s svojimi ekipami v domala vseh kategorijah tekmovanj, ki jih razpisuje OZS. Poleg članskih ekip bodo tekmovali, oziroma že nastopajo, z mladinskimi in kadetskimi ekipami ter ekipami dečkov in deklic. Sodelujejo tudi v ligi male odbojke za mlajše dečke in deklice ter v tekmovanjih mini odbojke za najmlajša dekleta in fante. Članska ekipa po sedmih letih znova nastopa v enotni 2. slovenski ligi, potem ko je v pretekli sezoni premočno osvojila naslov prvaka 3. lige - vzhod in se uvrstila v višji rang tekmovanja. Ekipa se igralsko ni okrepila in je ostala v enaki zasedbi kot v pretekli sezoni. Skupini izkušenih, starejših igralcev močno konkurirajo nekateri mlajši perspektivni igralci, kot so Jure Ivartnik, Azis Lesnik, Primož Kebič in še nekateri. Ekipo še naprej vodi trener Bojan Ivartnik, ki je izjemno zaslužen za velike uspehe moških ekip kadetov, mladincev in članov v zadnji sezoni. Vodstvo kluba s predsednikom Mitjo Lednikom si je skupaj z ambicioznim in izkušenim trenerjem zastavilo cilj, uvrstitev članske ekipe v zgornjo polovico drugoli-gaške lestvice. Prizadevno delo vseh in odlični rezultati v preteklem letu so obrodili sadove, kajti vodstvo kluba je za moško ekipo uspelo pridobiti sponzorja. Tako mežiški odbojkarji v 2. ligi nastopajo pod imenom uglednega pokrovitelja - Tovarne akumulatorskih baterij. Za ekipo TAB Mežica v ligi nastopajo: Mitja Hercog, Rok Iglar, Primož Kebič, Damir Ocepek, Rajko Kos, Aleš Štumfl, Blaž in Aleš Merkač, Rok Spanžel, Jure Ivartnik, Aziz Lesnik, Robert Stane, Matej Glavica in Jure Zmrzlikar. Ženski ekipi, ki že vrsto let zapored nastopa v drugoligaški konkurenci, je tudi to sezono pokrovitelj podjetje Gradbeništvo Stane. Ekipa se je močno spremenila, saj so jo zapustile nekatere starejše igralke. Tako je po tridesetih letih aktivnega igranja svojo uspešno kariero zaključila legendarna Veronika Triplat - Ona, ki je bila ključna igralka vseh generacij mežiških odbojkaric. Tjaša Dimeč je prestopila v Kamnik, v tej sezoni pa za ekipo ne bosta igrali še Nevenka Lednik in Klavdija Konečnik. V klub so prestopile Barbara Goltnik, Tanja Šepul, Jana Vavh in Ksenija Potočnik. Podobno kot pri fantih se vse bolj uveljavljajo mlade igralke, Zala Janet, Maja Lipovič in Tina Ferk. V vodstvu kluba so mnenja, da bi bil že uspeh, če bi ekipa, ki jo vodi trener Ivo Beondič, ponovila uvrstitev iz minule sezone. Za ekipo igrajo: Pavlina Strmčnik, Karmen Sedovšek, Maja Ivartnik, Renata Podjaveršek, Zala Janet, Maja Lipovič, Tina Ferk, Ajda Ari, Barbara Goltnik, Tanja Šepul, Jana Vavh in Ksenija Potočnik. V Mežici so še posebej ponosni na dosežke mladih ekip v pretekli sezoni. Zavedajo se, da bodo težko ponovljivi, kajti kadeti so osvojili naslov državnih prvakov, mladinci so bili peti, sedmo mesto je pripadlo dečkom v mali odbojki, osme pa so bile starejše deklice. Vendar so dosežki kadetov in mladincev mežiškega kluba sbudili naklonjenost g. Andreja Jakoba, lastnika podjetja Jakob trade d. o. o., da se je odločil postati sponzor moške kadetske in mladinske vrste v letošnji sezoni. Dodajmo še, da mežiške odbojkarske ekipe v letošnjem letu vodijo: Veronika Triplat -mlajše deklice mala odbojka, Mirko Rebula - starejše deklice in kadetinje in Ivo Beondič - mladinke in članice. Pri fantih je Damir Ocepek trener dečkov mini odbojke, Sašo Vidmar ima na skrbi mlajše in starejše dečke, Bojan Ivartnik pa kadete, mladince in člane. Ivo Mlakar Koroški derbi: v v BILO JE ZE BOLJŠE V letošnji sezoni so ljubitelji nogometa na Koroškem ponovno lahko prišli na svoj račun. V prvi ligi seje namreč, po krajši odsotnosti, Relax Korotanu pridružil Dravograd in stari, dobri koroški derbije bil ponovno na sporedu. V jesenskem delu sta se ekipi prvič srečali v 11. kolu, gostitelj pa je bil Korotan. Na tribunah sicer skromnega štadiona seje zbralo več kot 1000 navijačev, ki so videli dopadljivo predstavo. Pred srečanjem je bil pod večjim pritiskom Korotan. Slabši začetek sezone je namreč pogojeval zmago proti sosedu, ki je na začetku prvenstva veljal za hit sezone. Na klopi Dravograda je tokrat sedel Pavel Štekl, saj prvi trener Dravograda Toni Tomažič prestaja trimesečno kazen. Na drugi strani je trener Korotana Edin Osmanovič že pred tekmo napovedal, da bo v primeru poraza vodstvu kluba ponudil svoj odstop. Srečanje je bilo zanimivo tudi zaradi igralcev, ki so nekoč nosili tudi dres Korotana (Plesec, Šumnik, Dvoršak). Prvi polčas ni ponudil večjih užitkov navijačem, saj sta obe enajsterici igrali previdno in predvsem čuvali začeten rezultat. Zato pa je bilo toliko bolj zanimivo nadaljevanje, v katerem so padli vsi trije zadetki. Prvi so mrežo zatresli domačini, v gneči pred vrati Laliča seje najbolje znašel Slavko Komar. Po zadetku so se prebudilo tudi gostje in uspeli po navidez nenevarni akciji izenačiti. Višji od obrambe knezov je bil Rebol in z lepim srelom z glavo premagal Stanislava Kuzmo. Po izenačenju so vajeti v svoje noge prevzeli varovanci trenerja Osmanoviča in vedno bolj ogrožali vrata Dravograda. Vse do 82. minute srečanja je dišalo po delitvi točk, kar je vsekakor bolj ustrezalo gostom. Nato pa je na sceno stopil najboljši igralec tekme Goran Jolič in z mojstrsko podajo zaposlil Husejnoviča, ki mu ni bilo težko zadeti praznih vrat. Zmagoslavje na klopi Korotana in med navijači je bilo upravičeno nepopisno. Tri točke so jih namreč vrnile med žive, prav tako pa seje “rešil” Osmanovič. Po tekmi sta oba stratega delila komplimente na račun borbene igre, Štekl pa je športno čestital Korotanu za zmago. Kljub lepemu številu navijačev Korotana kot tudi Dravograda pa derbi razen točk in napetosti do zadnjih minut ni prinesel veliko. Obe ekipi sta namreč pokazali že veliko več, prav tako pa so se v preteklosti bolj izkazali navijači. V preteklih derbijih so bile tribune veliko bolj polne kot tokrat. Koroški derbi je pač veljal ne samo za športni dogodek meseca, ampak tudi za družabni in politični dogodek, na katerem so se “pomembneži” pač morali pokazati. Ravno od slednjih je tokrat ostalo bore malo, saj smo na tribuni zasledili sila skromno število nekoč za nogomet zagretih obrazov. Po nekaj letih je torej ostala peščica, ki jih čaka težko delo preživljanja vedno dražjega “špasa". Ob vsem tem je verjetno pri nekaterih še vedno živa ideja o enem klubu, ki bi združeval vse najboljše: tako od igralcev, funkcionarjev do vseh uspešnih gospodarstvenikov, ki bi omogočili nemoteno in transparentno poslovanje. A žal pač ne živimo v pravljičnem svetu. B.T. ARGENTINEC NA PREVALJAH Po razhodu s tremi tujimi nogometaši (brata Bukal in Stipan Brkič) so se v vodstvu NK Relax Korotan odločili, da angažirajo novega igralca. Trener domače vrste je imel namreč na razpolago zgolj sedemnajst igralcev in okrepitev je bila več kot potrebna. Na preizkušnji je bilo kar nekaj igralcev s tujim potnim listom, po enotedenski preizkušnji pa so se na koncu v strokovnem štabu Edina Osmanoviča odločili, da podpišejo pogodbo z Argentincem Marianom Torrensom. 24-letni igralec sredine igrišča je nazadnje igral v Čilu, v Argentini pa pri FC San Nicolas. Na Prevaljah bo predvidoma ostal eno leto. Torrens je ob Slavku Komarju in Saudinu Husejnoviču postal tretji tujec v moštvu, ki se bori za uvrstitev v sredino lestvice. PERSPEKTIVNI KOROŠKI GOLFIST KONKURIRA VODILNIM BLEJSKIM MLADINCEM Golf je šport, ki si v zadnjem času tudi pri nad utira pot med vse večjo množico ljudi, šport, ki bo verjetno na naslednji olimpijadi prisoten kot nova olimpijska disciplina. Je tudi šport, ki zahteva veliko treninga, predvsem pa koncentracijo skozi celo igro, ki lahko traja tudi pet ur. V Sloveniji imamo kar nekaj golf igrišč, še večjih je v sosednji Avstriji. Verjetno pa ne veste, da premore Koroška mladinca, ki je glede na dobre rezultate že član 8 selekcije Slovenije in je po rezultatih takoj za golfisti z Bleda, ki imajo seveda neprimerno boljše razmere za treninge in tekmovanja. To je Prevaljčan Urban Osvald, dijak ravenske gimnazije. Golf je našem okolju dokaj neznan šport. Kje je pravzaprav bilo tvoje prvo srečanje z golf palico? V našo družino je golf pred tremi leti prinesel oče, kije tudi prvi opravil izpit. Prvič, ko je šel na vadbišče v Slovenske Konjice, sem šel z njim in sem z njegovimi, zame seveda prevelikimi palicami pričel udarjati. Moje udarce je gledal profesionalni učitelj Dejan Lelja in predlagal, da dobim palice še jaz, opravim izpit in pričnem s treningi. Tako sem že jeseni 1999 opravil izpit in naslednje leto pričel z rednimi treningi, tekmovanji. Tudi mama ima izpit in igra golf. Smo prava "golf družina". Zanima nas, kje treniraš, saj vemo, da na Koroškem ni ustreznega golf igrišča? Od leta 2000 sem član Golf kluba Zlati grič v Slovenskih Konjicah, kjer tudi treniram. V mladinski sekciji trenira šestnajst otrok pod vodstvom pro učitelja Dejana Lelja. Večina so iz okolice Slovenskih Konjic, Velenja in Celja. To je za nas tudi najbližje, zelo lepo, pa tudi dokaj težko igrišče z 9 luknjamijgolf se drugače igra na 18 luknjah). Treninge imamo na vadbišču v Dobravi pri Slovenskih Konjicah. Letošnjo sezono sem tam treniral trikrat tedensko in dva do trikrat v Avstriji na Klopinjskem jezeru. Poleg tega so tu še obvezne igre na igriščih. Kako zmoreš vse to poleg šole - in še povsod žanješ dobre uspehe? Najhujša je vožnja. Do Slovenskih Konjic se vozim eno uro, torej mi vožnja tja in nazaj vzame kar dve uri. Tako se, če je treba, učim tudi med vožnjo. Bližja mi je Avstrija, le slabih 25 minut, a je žal brez pro učitelja. Večino sobot ali nedelj sem pa tako ali tako na turnirjih. Ali ni to šport za starejše in premožnejše ljudi? V Sloveniji je golf postal zelo popularen šport. Vse več je mladih in starejših igralcev, pa tudi novih igrišč je vedno več. Tisti, ki pravijo, daje ta šport le za starejše, vabim, da se poizkusijo na vadbišču ali na igrišču, kjer traja igra okoli pet ur, narediš 80 do 100 različnih udarcev in prehodiš okoli pet do šest km. Poleg tega moraš biti skoncentriran od prve do osemnajste luknje. Golf je šport izredne koncentracije in samodiscipline. Res je, ta šport ni poceni. Vendar to odtehtajo rezultati. Tako sta tudi moja glavna sponzorja zadovoljna. Moja starša. Kaj ti ta šport torej pomeni? Golf je zame izjemen šport. Ni lepšega, kot biti v naravi, na lepo urejenem igrišču, s prijatelji. Teh je vedno več, domačih in tujih. Skupno lažje prebrodimo morebitne težave, so hkrati prijatelji in tekmeci. Skratka, lepo je. Kljub napornim turnirjem in treningom. Ker si član slovenske mladinske B selekcije, zastopaš tudi našo državo. Kje vse si že igral ? V Sloveniji igram v mladinski ligi, občasno se udeležujem tudi avstrijske mladinske lige, igram pa tudi Evropski mladinski golf tour (EJGT), ki se je letošnjo sezono začel na Bledu. Sodelovali so tekmovalci iz desetih držav: Avstrije, Francije, Izraela, Anglije, Slovaške, Slovenije, Španije, Poljske, Rusije in Hrvaške. Ta tour poteka od aprila do novembra širom po Evropi. Od vseh tekem sem se udeležil tekmovanj v Sloveniji, Avstriji in na Poljskem. Kaj pa “bole in one” - z enim udarcem žogica v luknjo? Ja, tudi to mi je že uspelo, in sicer dvakrat. Žal ni bilo na turnirju, prvič na Bledu in drugič na vadbenem igrišču v Dobravi. Kakšna so tvoja osebna pričakovanja za novo sezono? Moja pričakovanja za naslednje leto so predvsem izboljšanje tehnike udarca, strategije igranja ter izboljšati svoj hendikep pod 9 (hendikep: profesionalci imajo 0, dobri igralci okoli 5, amaterji med 20 in 30, op. avt.). Seveda si želim tudi čim boljši uspeh v šoli in razumevanje profesorjev, ko bom moral usklajevati tekmovanja in šolo. Želim ti čim več uspehov in verjamem, da bomo o njih lahko poročali, ko se bo na pomlad pričela naslednja golf sezona. -os OSEBNA IZKAZNICA: URBAN OSVALD Starost: 15 let Poklic: dijak Gimnazije Ravne na Koroškem Šport: golf, tenis, bordanje Tekmuje v golfu od leta 2002 HOP: 14 Najboljši rezultati: Državna golf liga 2002: 3. mesto Odprto mladinsko prvenstvo Slovenije 2002: 4. mesto Klubsko mladinsko prvenstvo Zlati Grič: 1. mesto TAB Tovarna Akumulatorskih Baterij, d.d. Polena 6, 2392 Mežica, http://www.tab-rm.si Tel.: 02/8702 320, 8702 300 Fax: 8702 315 mmvmm usta V volilni enoti št.1 » Slovenj Gradec« V volilni enoti št.2 »Podgorje - Sele« V volilni enoti št.3 »Šmartno - Pameče« in v okence za preferenčni glas vpišemo številko kandidatke ali kandidata. Spomini na poletje LOPUD - OAZA MIRU Ima li igdje Ijepšega života! Oh, zaista lud je svaki, koji do obale tvoje dode, Lopude. Može tu ostati, a on ode. (Marko Bruerovič, 1792) V času pred šolskimi počitnicami otroci vneto razlagajo staršem, da čisto vsi njihovi sošolci odhajajo v juliju in avgustu na morje in bi bilo napredno razmisliti tudi o našem dopustu na morju. Hčerka je znala Relaxov katalog že na pamet, pa sva se kljub privlačnosti Hvara odločili za Lopud. Že lani sva letovali tam. Ker vožnja s standardnimi avtobusi terja potrpežljivega človeka, sva se razveselili informacije o nadstandardnih. Na račun avtobusa, ker sva se odrekli letalu, sva počitnikovali štirinajst dni. Resnično navdušeni sva nad Lopudom. Zato sem se odločila, da tudi druge seznanim z lepoto tega kraja na istoimenskem otočku. Lopud je drugi največji otok med elafitskimi otoki in meri 4,63 kvadratnih km. Na severozahodu leži kraj Lopud, na jugovzhodu pa je skrita obala Šunj. Od Lopuda do Šunja vodi pot, ki jo prehodite v 30 minutah. Otok je porasel z bujno sredozemsko vegetacijo. Kdor ima rad zgodovino, naj se odpravi sem, kajti tu bo našel ogromno kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Človek kar ne more verjeti, da je lahko na tako majhnem otočku zgoščene toliko zgodovine. Iz 9. in 10. stoletja so dobro ohranjene kapelice sv. Ilije, sv. Ivana Krstitelja, sv. Petra in sv. Nikole. V letu 1457 je bila tukaj ladjedelnica. Bogati pomorščaki, tudi iz Dubrovnika, so tukaj gradili svoje počitniške hiše, hkrati pa tudi pristanišče za trgovske ladje. Počitniške hiše še danes obdajajo vrtovi in parki. V tem času je bilo na otoku 28 kapel. Ko se iz Dubrovnika pripelješ na Lopud, te najprej pozdravi gotsko-renesančna cerkev sv. Trojstva, ki jo je v 17. stoletju dal zgraditi znan pomorščak Vice Buna za svoje zadnje počivališče. Malo za tem nas pozdravi frančiškanski dominikanski samostan. Tu so 1482. dominikanci odprli šolo, ki je izobrazila mnogo duhovnikov, znanstvenikov, slavnih trgovcev... Nad rajsko plažo Šunj se vzdiguje cerkev Gospa od Šunja, ki so jo zgradili v 15. stoletju. Poleg nje je lopudsko pokopališče. 1457. leta postane Lopud sedež kneževine. Zgradijo Knežev dvorec, gotsko-renesančno palačo. Še danes so vidne ruševine, obdane z velikim vrtom. Neprimerljivo lep je javni park Dordic-Mayneri. Tu lahko najdemo evkaliptuse, aloe vere, kaktuse... Iz 15. stoletja je tukaj lepo ohranjen ribnik z zlatimi ribicami, pa tudi zanimive kamnite klopi. V parku ne najdete papirčka ne druge nesnage. Turisti spoštljivo vstopajo v hlad zgodovinskega parka, za ogled katerega, saj ne boste verjeli, Hrvati ne zaračunavajo vstopnine. Zanimiv je lopudski muzej, v katerega te popelje tukajšnji župnik, ki premore res zakladnico zgodovinskih in nezgodovinskih dejstev. Krasen govornik je, čeravno tu in tam primeša v svojo razlago kakšne politične teme. Pa se slovenski turisti ne damo zavesti in pač preslišimo kakšno Ljubljansko banko, ker smo na dopustu. 1936. leta zgradijo na otoku prvi železobe-tonski hotel v Evropi - Grand hotel. Največji hotelski objekt je Lafodia. Pred zadnjo vojno je bil to otok izbranih. Turisti so bili petičneži, predvsem tujci z debelimi denarnicami. Tako kot Dubrovnik je bil tudi Lopud med zadnjo vojno raketiran, turizem pa se le počasi postavlja na noge. V teh desetih letih smo prišli na račun tudi Slovenci. V letošnjem letuje Lafodio kupil Italijan in vse tako kaže, da se bo Lopud v turizmu zopet povzpel na tisto točko, ko poprečnemu Slovencu ne bo več dosegljiv. Pravzaprav mislim, da sem imela neznansko srečo, da sem obiskala ta otok. Poleg 20 m visokih palm je omembe vredna peščena obala, ki se nadvse počasi spušča v globino. Morje je kristalno čisto. Pravi raj za otroke, ki radi zidajo gradove iz mivke, in seveda raj za starše, ki imajo zaradi tega blažen mir. V bližini hotela Lafodia so tudi teniška igrišča. Večerna promenada poteka samo po eni sprehajalni poti, dolgi en sam kilometer. Seveda je treba omeniti, da na otoku ni dovoljen promet z motornimi vozili, tako da v času dopusta ne boste vdihavali izpušnih plinov in poslušali brnenja avtomobilov. Morda je presenetljivo, da so tukaj pošta, osemletna šola (kombiniran pouk), ambulanta... Danes živi na otoku od 200 do 300 prebivalcev, kateri komaj čakajo, da s turisti spregovorijo. Z veseljem ti podarijo kakšno palmovo sadiko za slovo. Mladi iščejo zaposlitev v Dubrovniku. Tukaj živeča populacija je starejša. Samo tista mladina osta- ja na otoku, ki je zaposlena v gostinstvu. Na Lopudu boste lahko pojedli najboljši sladoled na svetu. Prodajata ga Osman in Vedo, prijazna možaka, ki “obvladata” vse jezike. Osman je sploh zanimiva pojava in turisti prihajajo tja s kamerami in fotoaparati, da si ga ovekovečijo za svoj album. Tudi hotelsko osebje je prijazno. Viego je gospod v zrelih letih, ki je svojo gostinsko pot začel v Grand hotelu, bil šest let v vojaški uniformi, sedaj pa dela v Lafodii. S solzami v očeh je pripovedoval, da je zamudil odraščanje svojih dveh sinov, ki sta bila z materjo v času vojne v Nemčiji. Seveda pa ostajajo Dalmatinci še vedno Dalmatinci. Postrežba v nekaterih lokalih je nadvse počasna, trgovine se odpirajo z enourno zamudo, povsod se potikajo potepuške mačke, ropotajoče dvigalo v hotelu lahko tudi obstoji, hotelskim tapetam se pozna, da so bile nekoč prilepljene, drago je treba plačati ležalnike in senčnike, v trgovini je bilo še lani težko dobiti hladno pijačo, ker je bilo steklo na hladilniku razbito... Ampak kljub temu je vse tako naravno, tako umirjeno, čas se resnično ustavi in človek tu res lahko pozabi slovensko vrvenje in vsakodnevno drvenje v službo... Dalmatinci ti na svoj način pač pokažejo, da človek mora imeti čas. Počasni so, a vendar prijazni in nasmejani. Le pričakovati ne smemo, da bodo stopili hitreje. Spoštujmo drugačnost! Sicer pa se takšni Dalmatinci najdejo tudi med Slovenci na naši obali. Menda je bil Portorož letos izredno slabo zaseden. Saj bi šli Slovenci v Portorož, le predrag je za naše denarnice. Lepo bi bilo slovenski turizem reševati s kakšnimi popusti za Slovence. Žal nam je še vedno cenejša Dalmacija. Odkrivamo bisere tam, kamor morda nikoli ne bi stopili, če se slovenski turizem ne bi tako mačehovsko obnašal do svojih državljanov. Slovenci imamo vsak del plaže močno ograjen in slovenski turist mora za svoje morje plačati. Tudi mi smo letovali v Izoli, Ankaranu... in bili razočarani. Na morje ne odhajamo vedno le zaradi kopanja in sončenja, ampak tudi zaradi spoznavanja krajev in njihovih lepot. Na Lopudu za prijetno druženje poskrbita Relaxova vodiča Simon in Nataša. Trudita se za prijetno bivanje turistov, pripravljata tombole, vodita izlete, z otroki pripravljata kulturne programe. In otroci radi obiskujejo otroške delavnice. Tam se družijo otroci različnih držav in med sabo tako ali drugače komunicirajo. Skratka - razumejo se med sabo. Igra je njihov govor. In nasmejana vzgojiteljica Nataša, ki vedno najde kakšno delo zanje. Zadovoljni sva in nestrpno pričakujeva Relaxov naslednji katalog. Naslednje leto verjetno ne bova več šli na Lopud. Treba je spoznati tudi druge kraje. Morda bodo v prihodnjih letih na Relaxu razmišljali o avto- busnih prevozih tudi v Istro. Krk je krasen otok, pa še blizu je. Pot z avtobusom, čeravno nadstandardnim, je vseeno dolga in naporna. Tudi za upokojence, ki si letala pač ne morejo privoščiti. Suzana Praper MARTIN VOŽIČ - INVANKIN TINI Čas tako hitro in nezadržno teče. Kmalu bo tri mesece naokrog, odkar ni več Martina Vožiča, Ivankinega Tinija s Preškega vrha pri Kotljah. Njegova nenadna smrt nas je vse, ki smo ga poznali in radi imeli, močno presenetila in hudo prizadela. Umrl je v 51. letu življenja. Tinijevo življenje je bilo samotarsko, samsko, brez dekleta ali žene. Znal je pa biti tudi izredno prijazen, zgovoren in vesel človek, tako da se je bilo z njim prav prijetno pogovarjati. Takoj po končani osnovni šoli je odšel v Bosno, kjer je bil tri mesece v mladinski delovni brigadi. Sodeloval je pri zaključnih delih na železniški progi Šamac - Sarajevo. Po vrnitvi je odšel služit Jugoslovansko vojsko. Po vrnitvi domov, se je takoj zaposlil v Železarni Ravne. Delo je dobil v kalilnici. Tam je pridno delal vse do konca svojega življenja. Zadnje dni življenja je preživel na čakanju. Bil je tik pred upokojitvijo, ki je pa ni dočakal. Bil je tih, zanesljiv, zelo priden delavec, vedno v dobrih odnosih s svojimi sodelavci in nadrejenimi. Vsako delo, ki mu je bilo naloženo, je zadovoljivo opravil. Sodelavci so ga imeli radi, saj je znal tudi kaj lepega, zanimivega in šaljivega povedati. Rad je delal, tako v tovarni kot v svojem prostem času. Rad je pomagal vsem, ki so ga za pomoč prosili. Bil je tudi vnet, zaveden gasilec. Član prostovoljnega Gasilskega društva Kotlje. Ogromno dela je naredil pri gradnji novega gasilskega doma v Kotljah. Žal ni dočakal njegove dograditve. Tudi doma, okrog hiše, je zmeraj kaj urejal in popravljal. Rad je pomagal pri delu mami Ivanki. Veliko veselje in zadovoljstvo je imel tudi z gradnjo svoje nove, majhne stanovanjske hišice, ki jo je gradil na svoji parceli. V njej je želel preživeti svoja stara leta po upokojitvi. Žal se mu tudi ta srčna želja ni uresničila. Včasih bolj trdega obnašanja, je bil v resnici, po srcu, velika dobričina. Predvsem pa je bil izredno pošten in pravičen človek, ki v svojem življenju nikoli, nikomur ni storil kaj žalega ali naredil kakšne krivice. Takšnega bomo našega Tinija nosili v svojih srcih, tak bo za zmeraj zapisan v našem spominu. Tega se vse bolj zavedamo, bolj se odmika dan, kar smo ga izgubili. Rok Gorenšek O nekaterih zafrkancijah na radiu Morda na čudaški spis pod tem naslovom v zadnji številki Prepiha sploh ne bi odgovarjal, če ne bi v sklepu sestavka g. Marijan Gerdej zapisal, "da bi se moral napovedovalec oz. urednik ali kdorkoli že, ki na ta način, vede ali nevede, zafrkava ljudi, vprašati, ali je tam njegovo mesto in ne bi moral početi kaj drugega kje drugje’’. Ker me torej g. Gerdej na nek način podi z dela, ki ga opravljam, mu moram vendarle pojasniti par elementarnih zadev. Najprej mi sploh ni jasno, zakaj ga je zmotila reklama za mesnico in takoj za njo na sporedu verska oddaja. Sam namreč ne vidim nobene posebne zadrege in zveze med tem. Zakaj je omenjanje mesa in Boga problematično? Ali so morda (vsi) kristjani vegetarijanci in se jim gabi meso? Ali pa jih je morda g. Gerdej v svoji vnemi, ko omenja posebej svinjsko meso, zamenjal z muslimani? Njih bi najbrž reklama za svinjsko meso v neposredni Alahovi bližini motila. Daje povezovanje hrane in vere v neposredni bližini "zafrkancija”? Bežite no, a se mar verni kristjani ob obedu z molitvijo ne zahvalijo ljubemu Bogu, da lahko jejo. Zdaj pa od zadev zelo čudnega okusa k pomembnejšim. G. Gerdej bržkone ni opazil, da je bilo oglasno sporočilo (reklama) s posebnim signalom ločeno od tako imenovanih informativnih vsebin (verska oddaja). Kar se tiče nastopanja iste voditeljice v oglasnem sporočilu in v sledeči verski od- daji, pojasnjujem g. Gerdeju, da niti novinarski kodeks niti zakon o medijih tega ne prepovedujeta. Prepovedano je le nastopanje novinarja v oglasnih sporočilih. Sklep. Če bi torej g. Gerdej (prvič) lahko dokazal, da med oglasnimi sporočili na naši radijski postaji in informativno oddajo ni bilo signala, in če bi (drugič) opazil, da g. Stane Koselj, urednik verske oddaje, prebira poleg verskih tem tudi reklamna sporočila, bi me lahko z vso upravičenostjo ovadil medijskemu inšpektorju. Ker pa tega ne more, se mi zdi, da gre pri sestavku v časopisu Prepih bolj ali manj za “zafrkavanje” samega sebe. Marko Vrečič, odgovorni urednik Koroškega radia ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Plačevanje storitev za invalidske komisije V postopkih ugotavljanja invalidnosti oseb, zlasti plačevanja s tem povezanih potrebnih zdravstvenih storitev, je prišlo do nekaterih nejasnosti in nesporazumov. Tako so mnogi bili prepričani, da morajo stroške za potrebne zdravstvene storitve in s tem pogojeno medicinsko dokumentacijo plačati zavarovanci sami. Razlog za to naj bi bil v spremembi Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, sprejetih v mesecu juliju 2002. Ker gre za očitne nesporazume in napačno razumevanje navodil Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, daje Zavod na podlagi predhodnega usklajevalnega sestanka, ki je bil dne 24.10.2002 na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenje in na katerem so bila vsebinsko potrjena stališča obeh zavodov, naslednjo izjavo: 1. Ugotavljanje trajne izgube ali trajnega zmanjšanja zmožnosti za delo (invalidnosti) je področje med obveznim zdravstvenim zavarovanjem ter pokojninskim invalidskim zavarova-njem, ki je razmejeno z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, čeprav je med seboj povezano. Zaradi tega oba zavoda pri pripravi pravilnikov oz. aktov, ki opredeljujejo postopke ugotavljanja invalidnosti, sodelujeta že vrsto let. Tako so strokovnjaki obeh zavodov skupaj opredelili Seznam obvezne medicinske dokumentacije, ki je potrebna za oceno invalidnosti in je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 90/2000. Tudi sicer sta v tem medsebojnem sodelovanju razmejila obveznosti, kijih v tem postopku prevzema obvezno zdravstveno zavarovanje oziroma obvezno invalidsko in pokojninsko zavarovanje. 2. Skladno z navedenim Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije krije stroške za zdravstvene storitve, diagnostike in zdravljenja v skladu z zakonom in predpisi vsem zavarovanim osebam, to pomeni tudi tistim, za katere je pričakovati, da bodo napotene na oceno invalidnosti na invalidsko komisijo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Teh storitev ni dolžan plačati zavarovanec sam, ker predstavljajo sestavino obveznega zdravstvenega zavarovanja. Izjemoma bi bila dolžna plačati doplačilo tista oseba, ki ni prostovoljno zdravstveno zavarovana. Skladno z določili Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju Pravila) pa so zavarovane osebe že od začetka veljavnosti Pravil 1. 1. 1995 dolžne poravnati stroške za tiste zdravstvene storitve, s katerimi uveljavljajo pravice na drugih področjih. V konkretnem primeru ugotavljanja invalidnosti gre le za plačilo za izpolnitev in izdajo obrazca Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ki ga mora osebni zdravnik predložiti invalidski komisiji. Takšna ureditev po Pravilih velja že od leta 1995 dalje. V postopku ocenjevanja invalidnosti lahko invalidska komisija kot izvedenski organ Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po potrebi naroči dodatne storitve, ki so izven Seznama obvezne medicinske dokumentacije kot zgoraj. Plačnik teh storitev, ki jih za potrebe invalidske komisije opravijo ustrezni specialisti oz. zdravstveni zavodi, je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. 3. S temi natančnejšimi navodili želi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije le zagotoviti dosledno izvajanje že veljavnih Pravil in preprečevati neupravičeno izrabljanje zahtevkov za invalidsko komisijo. Zavod sporoča javnosti, da zavarovane osebe v postopku ugotavljanja invalidnosti nimajo nobenih obveznosti plačevati zdravstvenih storitev. Izjema je le izpolnitev in izdaja obrazca, ki ga morajo predložiti invalidski komisiji. Za ta obrazec velja isti režim, kot velja tudi za vse druge obrazce, s katerimi se sprožajo postopki za uveljavljajo pravic, ki ne spadajo v obvezno zdravstveno zavarovanje. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PREPIH črna kronika Izgubila je oblast Tokratno koroško črno kroniko pričenjamo z dokaj nenavadno in neobičajno nezgodo, ki se je pripetila proti večeru 16. 10. 2002, na srečo pa seje vse končalo brez poškodovanih. S strmega pobočja nad Bukovjem pri Dravogradu se je zaradi močnega sunka vetra na železniško progo Maribor - Dravograd - Pliberk zrušilo večje bukovo drevo. Deblo je okoli 450 metrov drselo po strmini, prebilo zaščitno ogrado ob železniški progi, padlo na železniške tire in jih premaknilo za okoli 30 centimetrov. Delavci Slovenskih železnic so progo ob 22.20 usposobili za varen promet. Potniki zaradi tega dogodka niso bili ogroženi, saj na tem delu proge poteka promet le v dnevnem času. Usodna izolacija Kar najbolj tragično pa se je končala delovna nezgoda, ki se je pripetila 03. 10. ob 06.50 na Javorniku na Ravnah na Koroškem. Delavec S.Ž. iz okolice Žalca je z delodajalcem in še z enim sodelavcem ob 07.30 pričel s polaganjem izolacije na strehi stanovanjskega bloka. Med delom je iz neznanega vzroka omahnil preko 30 centimetrov visokega roba strehe. Padel je 15 metrov globoko na travo pred blokom in dobil tako hude poškodbe, da je na kraju nezgode umrl. Varovanka padla z okna 23. 09. ob 04.15 so bili policisti Policijske postaje Ravne na Koroškem iz doma starostnikov obveščeni, da so v bolnišnico Slovenj Gradec odpeljali hudo poškodovano oskrbovanko R.V., ki je padla z okna in v bolnišnici umrla. Policisti so z zbiranjem obvestil in ogledom kraja ugotovili, da je oskrbovanka okoli 02.30 padla okoli sedem metrov globoko na tlakovana tla. Na tleh ležečo in hudo poškodovano sta jo ob 02.40 našli medicinska sestra in bolničarka, ki sta poskrbeli za takojšen prevoz v bolnišnico, a pomoč je bila žal prepozna. Stroj preko nog Na krajevni cesti Prevalje - Klemen seje 11. 10. ob 16.00 pri urejanju hudournika pripetila delovna nezgoda, v kateri se je hudo telesno poškodoval delavec J.R. iz Štor. Delavec je med obratovanjem delovnega stroja - buldožerja v njegovem delovnem območju padel. Delovni stroj je z levo gosenico zapeljal preko njegovih nog in ga hudo telesno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer pa je dne 2. 10. 2002 podlegel poškodbam, ki jih je dobil v nezgodi. Izgubila je oblast Kar šest oseb se je hudo telesno poškodovalo v prometni nezgodi, ki se je -zaradi neprimerne hitrosti - pripetila 28. 09. ob 17.15 zunaj naselja Dravograd na glavni cesti Dravograd - Slovenj Gradec. O razsežnostih te nezgode priča že podatek, da znaša gmotna škoda na dveh udeleženih vozilih kar okoli 2.3 milijona tolarjev. Voznica začetnica I.S. iz občine Dravograd je vozila osebni avtomobil iz Slovenj Gradca proti Dravogradu. Pred Dravogradom je z neprimerno hitrostjo pripeljala v oster nepregleden desni ovinek. Pričelo jo je zanašati po desnem voznem pasu. Za ovinkom je voznico zaneslo preko desnega roba ceste in s sprednjim kolesom je zapeljala na betonski robnik. Vozilo je zaneslo nazaj na vozišče in voznica je zapeljala na levi vozni pas, kjer je čelno trčila v osebni avtomobil voznika M.K. iz občine Ravne na Koroškem. V nezgodi sta se oba voznika hudo telesno poškodovala, poleg njiju pa so hude telesne poškodbe utrpeli še sopotniki v vozilu M.K. Nepreviden prehod Tudi prometna nezgoda, ki seje 17. 10. ob 21.34 pripetila na Ravnah na Koroškem, je po svoje precej neobičajna ali - na srečo -redka. Voznik osebnega avtomobila J.K. iz občine Slovenj Gradec je vozil po regionalni cesti z Raven na Koroškem proti Prevaljam. Na Ravnah na Koroškem seje z neprimerno hitrostjo približeval semaforiziranemu križišču. Tedaj je z njegove leve, zunaj prehoda za pešce, na invalidskem vozičku prečkal cesto pešec L.T. iz občine Ravne na Koroškem. Voznik je sicer močno zaviral, vendar vozila ni mogel pravočasno ustaviti. Trčil je v pešca in ga hudo telesno poškodoval. Pri pešcu je alkotest pokazal prisotnost 1,35 promile alkohola v izdihanem zraku, pri vozniku pa alkotest alkohola ni zaznal. Račun s krčmarjem Prevelika koncentracija alkohola v krvi in neupoštevanje policijskih znakov pa sta krivi, da bo globoko v žep moral poseči voznik motornega kolesa T.Š. iz občine Velenje. 26. 09. 2002 so ga namreč ob 14.40 v Slovenj Gradcu nameravali ustaviti policisti. Voznik na njihov nedvoumni znak -zvočni signal in modra rotacijska luč - ni ustavil, temveč je celo pospešil hitrost in zavil v eno izmed mestnih ulic. Med sledenjem, v katerega se je vključila tudi patrulja policijske postaje Slovenj Gradec, je voznik motornega kolesa v mestni ulici v Slovenj Gradcu trčil v službeno vozilo policije in na njem povzročil manjšo gmotno škodo. Policisti so med postopkom ugotovili, daje T.Š. vozil motorno kolo, ki ni imelo nameščenih registrskih tablic in brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Med vožnjo pa tudi ni uporabljal varnostne čelade. Odrejen preizkus alkoholiziranosti je pokazal koncentracijo 1.24 promile alkohola v organizmu. Policisti so zaradi večjega števila storjenih cestno prometnih predpisov izdali plačilni nalog v višini 240.000 tolarjev in mu začasno zasegli motorno kolo. Privedli so ga tudi takoj k sodniku za prekrške, ki mu je za storjene hujše prekrške zoper varnost v cestnem prometu izrekel še 220.000 tolarjev kazni in kazen zapora v trajanju 22 dni. Odvzem z motorjem Še ena prometna nezgoda, v kateri je bil udeležen voznik kolesa z motorjem, se je v minulem obdobju pripetila na Koroškem. 20. 09. okoli šeste jutranje ure je 17 letni voznik kolesa z motorjem, doma iz občine Radlje ob Dravi, vozil po regionalni cesti iz Št. Janža proti Radljam ob Dravi. V križišču je z regionalne na glavno cesto zapeljal tako neprevidno, da je odvzel prednost vozniku osebnega avtomobila A.J. z Lehna na Pohorju. Prišlo je do trčenja in mladi mopedist je padel po cesti ter se hudo poškodoval. Nabiranje prekrškov Kaže, da so v minulem obdobju nekateri prometni udeleženci na Koroškem zavestno počenjali reči, ki “niti približno", kot pravimo, niso v skladu s cestno prometnimi predpisi. Poglejmo primer iz Mežiške doline. Policisti Policijske postaje Ravne na Koroškem so 22. 10. 2002 ob 15.10 pri nadzoru prometa na Prevaljah ustavili voznika osebnega avtomobila D.T. iz občine Prevalje. Ugotovili so, daje voznik vozil vozilo, kljub temu, da nima veljavnega vozniškega izpita. Na avtomobilu sta bili nameščeni neveljavni začasni registrski tablici. Največje presenečenje pa so policisti doživeli, ko so z D.T. opravili preizkus alkoholiziranosti; alkotest je namreč pokazal prisotnost kar 3.04 promile alkohola v organizmu. Voznik je bil izločen iz prometa, ker pa je kasneje z vožnjo nadaljeval, so zanj odredili pridržanje do streznitve. “Turški” vpadi Po naših krajih - tudi na Koroškem - so se nekoč zelo bali turških vpadov. Turkov že dolgo več ni, zato pa od časa do časa “nek čuden bes” zagrabi skupino ljudi, ki potem “harajo” po okolici. Tako so bili policisti nekaj po polnoči dne 12. 09. obveščeni, da so neznanci v Mislinji poškodovali več prometnih znakov. Cela kopica različnih znakov je polomljena “pristala" v jarkih ob cesti. Poleg tega je bila v kapelico pri kulturnem domu odvržena pločevinasta posoda za smeti. Drog enega izmed prometnih znakov je skupina, ki je pustošila po Mislinjski dolini, odvrgla tudi na enega izmed osebnih avtomobilov. Poškodovan pa je bil še osebni avtomobil, ki je zapeljal na enega izmed podrtih znakov, ki ga ni pravočasno opazil. Skupna gmotna škoda znaša tako kar okoli 530.000 tolarjev. Policisti so takoj pričeli z zbiranjem obvestil in ogledom kraja dejanja in v nekaj dneh na Okrožno državno tožilstvo Slovenj Gradec podali kazensko ovadbo zoper M.S., D.J., K.J. in enega mladoletnika - vsi so doma iz občine Mislinja. Mamila Policisti Policijske postaje Slovenj Gradec so 16. 10. M.A. iz občine Dravograd zasegli manjšo količino snovi, za katero so predvidevali, da gre za mamilo heroin ali marihuana. Ugotovili so, daje M.A. mamilo ponudil v uživanje M.B. in Z.D. - oba iz občine Dravograd. Osumljenec Z.D. pa je dvema drugima omogočil, da so si mamilo vbrizgali v njegovem osebnem avtomobilu. Na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča Slovenj Gradec so policisti Policijske postaje Ravne na Koroškem 11. 10. opravili hišno preiskavo pri domačinu iz občine Ravne na Koroškem. Pri preiskavi stanovanja so našli in zasegli 1100 gramov posušene zeleno-rjave snovi, za katero sumijo, da gre za mamilo marihuana. Tudi v tem primeru bodo policisti počakali na uradne analize in bodo ukrepali. Za pultom S področja javnega reda in miru prihaja dogodek, ki seje pripetil 22. 09. 2002. Ob 20.13 so bili policisti obveščeni, da je v enem izmed gostinskih lokalov v Dravogradu prišlo do kršitve javnega reda in miru. V lokalu so se trije gostje nedostojno vedli - razbili so steklenico, nekaj kozarcev in samovoljno hodili za točilni pult. Ob prihodu policistov so se umirili, vendar so po njihovem odhodu javni red in mir ponovno kršili. Ob ponovnem posredovanju policistov so bili V.P., D.V. in S.R. - vsi iz občine Dravograd - z uporabo fizične sile in sredstev za vklepanje privedeni na policijsko postajo in pridržani do streznitve. Ker je bil S.R. ob posredovanju policistov lažje poškodovan, je bilo zanj pridržanje prekinjeno. Grafitnik Kratko policijsko sporočilo: “V noči iz 12. na 13. 10. 2002 je neznanec - morda je bilo storilcev več - z barvnim sprejem popisal zidove stavbe Prevent Mislinja in lastniku povzročil za okoli 500.000 tolarjev gmotne škode. Z barvo je bil v isti noči popisan tudi objekt ob skakalnici v Mislinji (vrata in lesena ograja), pri čemer je nastala manjša gmotna škoda. Lastnik ni dal predloga za pregon storilca kaznivega dejanja, saj je bilo barvo moč odstraniti.” Kratek komentar Reneja, prijatelja mojega prijatelja, vsestranskega umetnika in gostinca: “Na Koroškem že dolgo niso imeli kakšno “Formo vivo” in kar prav je, da seje nekdo spomnil in je pričel ustvarjati “grafitno umetnost v živo” tudi v krajih, kamor sodobna likovna umetnost ne seže ravno pogosto. V Franciji to že dolgo poznamo. Na primer: oni dan je na moji gostilni v Franciji - bil sem za kratek čas na obisku pri prijateljih - pisalo v obliki meni zelo všečnega grafita: Danes znižana cena značilnega francoskega kosila, dunajskega zrezka s Priznanje Turistična zveza Slovenije je Policijski postaji Dravograd podelila priznanje za urejenost mejnega prehoda na Viču, ki sodi k Policijski postaji Dravograd in se je uvrstil na drugo mesto v kategoriji manjših mejnih prehodov. Vir: PU Slovenj Gradec MALI OGLASI • Oddam poslovni prostor 650 m2, primeren za skladišče oz. proizvodnjo. Sanitarije in močnejša elektr. urejena. Možen dovoz z prikoličarjem. Objekt se nahaja na Gortini pri Muti. Informacije na tel: 041 797 501 • Prodam čistokrvnega lovskega psa Bassed hound, starega tri mesece, tri barven - ugodno ter Shitz su (hišni pes), starega en mesec, z rodovnikom - vrhunskih staršev, svetlo rjav. Tel.: 041 797 501 - Seba Strela zanetila požar Na Razbomikovi kmetiji v Škaiskih Cirkovcih nad Velenjem so tisti dan pridno spravljali krmo, ko se je nebo potemnilo. Gospodar Martin Razbornik je bil v hlevu, ko je udarila strela in ognjeni zublji so v hipu zajeli celotno gospodarsko poslopje. “Takoj sem stekel na gospodarsko poslopje in rešil traktor, potem pa smo hoteli reševati še druge stroje, kar pa se ni več dalo. Ko smo se borili z ognjem, so nam prihiteli pomagati tudi sosedje. Rešili smo le živino, stroji in orodje so zgoreli. Vse življenje se mučiš in delaš, potem pa v nekaj urah ostaneš brez vsega," pravi Martin. Na Razbomikovi kmetiji ocenjujejo, da jim je požar povzročil za okoli deset milijonov tolarjev škode. Ognjeni zublji so gospodarsko poslopje uničili do tal in s pomočjo dobrih sosedov in tudi drugih ljudi so morali najprej odstraniti ostanke požarišča in takoj začeti z gradnjo novega hleva, ki mora biti zgrajen do zime. Najhuje pa bo prehranili živino, saj je zgorela vsa krma. Da bi delo pri gradnji novega hlev kar najhitreje steklo, so krajani senčnih Završ nad Mislinjo takoj po požaru opravili sečnjo in spravilo lesa v domačem gozdu za ostrešje gospodarskega poslopja. Pomagajo tudi drugi ljudje in delo pri novogradnji nemoteno teče. FRANC JURAČ Tatovi koles Policisti Policijske postaje Slovenj Gradec so ob sodelovanju velenjskih kolegov raziskali več kaznivih dejanj tatvin koles višjega cenovnega razreda, ki so bila od julija do oktobra letos odtujena lastnikom iz Slovenj Gradca. Tako so policisti na območju Maribora in Velenja zasegli 10 koles različnih znamk. Osumljeni tatvin A.R. in S.D. ter dva mladoletnika - vsi iz Velenja, so odtujena kolesa nameravali prodati ali jih obdržati zase. Eno kolo so po bistveno nižji ceni že prodali. Vrednost odtujenih koles znaša kakih 800.000 tolarjev. Med zaseženimi kolesi je na policijski postaji v Slovenj Gradcu še kolo višjega cenovnega razreda znamke SHWAN, z 21. prestavami, vinsko rdeče barve, vredno dobrih 100.000 tolarjev, za katerega lastnik ni prijavil tatvine. Vir: Policijska uprava Slovenj Gradec HOROSKOP - NOVEMBER 2002 OVEN: Bodite modri in dovolite, da vas narava popelje v svojem upočasnjenem ritmu skozi mračna novembrska razpoloženja - v njih boste odkrili neverjetno notranjo moč in celo telesne užitke, saj so se zvezde zgostile v strastni objem Škorpiona. Naj bo dobro ali slabo, vse boste doživljali zelo intenzivno, za spodbudo pa se kdaj pa kdaj naužijte rdeče barve. BIK: Sami se boste le s težavo prebijali skozi novembrske dni, prijetni notranji viharji bodo namreč imeli premalo lastnega zagona, da bi se lahko uresničili v čem določenem. Pozabite na izključnost in se povežite s čim več ljudmi, ki vam lahko nadomestijo lastne primanjkljaje. Sprejmite jih kot pomočnike - primerjanje z drugimi bi vam lahko naprtilo le kanček grenke zavisti. DVOJČKA: Zaščiteni z Jupitrom in Marsom boste kar dobro izživeli svoj astrološki Jaz, čeprav boste skozi november prenašali breme težjih nalog in obveznosti, kot ste jih pripravljeni opraviti -seveda bi jih zmogli, a za temeljitost in poglobljenost vam zmanjka potrpljenja. Bodite torej vsaj svetovalec in organizator, da boste izkoristili pravi trenutek. RAK: Če ste notranje pripravljeni na velike izzive, vas čaka izjemno bogat in ustvarjalen november - vaša čustva bodo izrazitejša in globlja kot poprej in pogumno jih boste znali izraziti - zahtevajte torej zase, kar si želite, dvomljivcem prav nič ne pojasnjujte, le ob ljubosumnih zbodljajih se za trenutek ustavite in preverite, ali niso morda le iz trte zviti. LEV: Le tisti, ki vas dobro poznajo, bodo prebrodili november v mirnem sožitju z vami. Bojevita komunikacija bo nabita s čustveno energijo in glavno prizorišče za vaše jesensko prekipevanje bo prav vaš dom. Opravili boste s površinskimi rešitvami in si tudi za ceno kakšnega prepira razjasnili čustvena, pa tudi čisto praktična razmerja z ožjo in širšo družino. DEVICA: Tudi če niste poklicni detektiv, vam bo pot prekrižalo toliko pomembnih neznank, da boste morda celo pomislili na zaroto - a ostanite razsodni - le vaša pozornost je zdaj bolj izostrena in čas je, da nevsiljivo raziščete, kar vas zanima. Zadržite zase le najnujnejše, ostalo pa naj postane javno blago - ob pravem času, na pravem mestu in z veliko diplomacije... TEHTNICA: Želja po bogastvo vas lahko zapelje v trpko samopomilovanje. Prepričanje, da si zaslužite več, kot imate, pa je lahko celo spodbudno - kot tehtnica boste kljub razviharjenim občutkom znali plavati s tokom in brez silnega napora ujeti pravo priložnost za kaj več kot imate. Prijateljska podpora bo pri tem dragocena, vzdržujte jo s korektnim bojem za lastne cilje. ŠKORPION: Venera v vašem znamenju vas še naprej obdaja z mehkobo in prijaznostjo, sonce pa ta čas že podžiga strasti in spodbuja k dejanjem. Če vam ni ravno z rožicami postlano, se potrudite, da boste vsaj občasno vzpostavljali ravnotežje med svetlimi in temnimi občutji - priznajte si jezo, ljubosumje in kar je še drugih “prepovedanih” tem - življenje bo nenadoma lažje in cilj veliko bližje. STRELEC: Novembrske zvezde vam, če ste do sebe dovolj pozorni, prinašajo povsem nove in redke izkušnje. Na videz se najbrž ne bo nič zgodilo, a pod površino bo vroče in včasih kar napeto. Brez slabe vesti se torej ukvarjajte sami s seboj, vsiljive izpraševalce pa odslovite. Preprosto - čas za notranjo regeneracijo potrebujete in nekaj izbrane družbe, a le za kratek čas. KOZOROG: Vaši prijatelji še nikoli niso izvedeli toliko zasebnega o vas kot se jim obeta novembra - kot da bi se ponovno rodili in radostno objemali ves svet. Tudi stare zamere in stare ljubezni lahko zdaj privrejo na dan za dokončni “obračun" - ne pustite jih na pol poti in recite še “B” - debata v dobri družbi jih lahko postavi na pravo mesto - v poučno in včasih le nasmeha vredno zgodovino namreč. VODNAR: Bodite pripravljeni na večje spremembe v vašem družbenem položaju. Vse niti se bodo nenadoma povezale v na videz nerešljiv vozel, zapleta pa ga predvsem strah, da ne boste zmogli, kar pričakujejo od vas. Pozabite na slabe pretekle izkušnje, zdaj gre zares in predvsem naprej in na boljše. Prvi oklevajoči koraki vodijo v dobro uhojeno pot. RIBI: Odličen mesec za študente, popotnike in raziskovalce globljih modrosti. Letošnja jesen vas vztrajno preganja iz zapečka in vam nastavlja vedno nove izzive. Znali boste povezati oboje: vztrajnost in natančnost pri vsakdanjih opravilih in na drugi strani utečenega urnika: pravočasen naskok na zelo visoke cilje in zahtevne priložnosti. Tudi ljubezenske! BREZ SLADKORJA IZPOD KLOBUKA Spanje postane muka, ko noč razbiješ na tisoč koščkov. * * * * Če imamo znak za divjad na cesti, ga bi lahko imeli tudi za divjad na kolesih. * * * Človek potrebuje vzornike. Čeprav za ceno razočaranj.. * * * Bedakom težko uideš, a še vedno lažje kot bedarijam. * * * Kadilska pljuča, kadilske žile, kadilski glas. Lepi obeti za kadilsko smrt. * * * Morda res vse poti vodijo v Rim, a zanesljivo jih večina vodi k hudiču. * * * Čeprav se politiki delijo po barvah, ostajajo enaki po neumnostih. * * * Previdno z obljubami in ljudmi, ki so prelepi, da bi bili resnični. * * * Eni še vedno mislijo, da je oblast od boga. drugi vemo. da je od bogov. * * * Ušel mi je, je dejal in že je zasmrdelo. DROBNE ZLOBNOSTI Krasna je ta kopalna sol z bleščicami! Vržeš je prgišče v reko, tik preden vanjo skoči samomorilec, in pred njim je bleščeča perspektiva. * * * Ali lahko rečemo, da gre za črni humor, če se človek, ki umira na obroke, boji, da bodo njegov pogreb plačali z njegovo gotovino. * * * Računaj s tem, da je ženska, ki je zaljubljena v denar bogomolka. * * * Je že res, da so ženske lahko kure, toda hkrati so lahko prav čudovite ženske. ♦ * * Žal še nihče ni iznašel turbine, ki bi delovala na beli tok. Bi bila množica tepk končno za nekaj uporabna. * * * Spermij je plavalec, ki za zmago ne dobi pokala, temveč veliko, debelo jajčece. * * * Ni čudno, da imamo toliko sporov in prepirov, ko pa se prepiramo celo zaradi nebes. Na trnku se tudi neumna riba spametuje. * * * Politik z besedami loči celo siamska dvojčka. * * * Ali mora imeti pocestnica izpit iz znanja CPP? * * * Ljubezen se rada najprej vname in nato še ognoji. * * * Sovraštva ne zanetiš s kresilom temveč z besedami. Kupiš danes, žal ti bo jutri. plačeval boš vse življenje. * * * Ni boljše ločitve, kot je, ko gresta narazen ženski nogi. * * * Edina pot iz preteklosti v bodočnost vodi skozi sedanjost. * * * Dej al je, da ima karte za vola ubit. In šel delat samomor. VARIACIJI Bil je skromen človek: raje je od stotih pokasiral po milijon, kot od enega deset milijonov. * * * Leni raje od desetih pokasira po deset milijonov kot od stotih po milijon, pridnemu je vseeno. DROBNA ZAPAŽANJA Orožje je bog, v katerega je človek od nekdaj verjel, nasilje verovanje, kateremu se je s srcem predajal. * * * Le zakaj imam občutek, da so pravni strokovnjaki za pripravo zakonov plačani dvojno? Od zakonodajalcev za zakone, od kriminalcev za luknje. * * * Kako naj verjamem v poštenost namenov nekoga, ki se skriva v anonimnosti? * * * Komunizem je imel politično šolo v Kumrovcu, katolicizem jo ima v vsaki vaški cerkvi. * * * V političnih izjavah je najbolj pogost stil izražanja -blablaizem. * * ♦ Pametneje je verjeti zadnji misli pred sanjami kot prvi za njimi. * * * Alkohol je silak, ki je že marsikaterega čvrstega možaka spravil na kolena. * * * Kar se tiče vračanja, nam še najbolj uspeva vračanje na stare delitve. * * * Eni se brez razloga bojijo polne lune, drugi z razlogom zadnjega krajca. IZ DOMAČIH LOGOV Na Muti in na Prevaljah je kar po sedem kandidatov za župana. Kar prav: za vsak dan v tednu po eden, kandidata za v nedeljo pa tako ali tako štejeta za tri. * * * Enemu izmed kandidatov za predsednika države preiskovalci pripisujejo kar devet kaznivih dejanj. Pravzaprav je vse dokaj normalno: maček ima devet življenj, gospodarski maček toliko kaznivih dejanj. * * * Gostilna Drofelnikje najstarejša v Črni. Najbrž jo zato domorodci imenujemo kar gostilna Pumpas - po priseljenem solastniku, ki je bil najprej frišni Črnjan in nato še frišni gostilničar. mmm Janez Švab Jože Pratnekar Ivan Sušnik Naročnik: LDS sobota, 2. november 2002 ob 11.00 uri Promocijski nastop uveljavljene koroške skupine FolkRola. sobota, 9. november 2002 DRUGA OBLETNICA MERCATOR CENTRA SLOVENJ GRADEC 10.30 Otroška folklorna skupina iz Šmartna pri Slovenj Gradcu in folklorne skupine Cveto Dimov iz Skopja. 11.00 Praznična Lumpijada, Lumpi skupaj z rančerji in z ansamblom dvanajsto nasprotje podoživlja smešne prigode z njihovih potovanj. od 10.00 do 13.00 ure pred centrom stiskanje mošta in kuhanje žganja na tradicionalen način, oboje bodo obiskovalci lahko poskusili. 17.00 do 19.00 Pozdrav slavljenca, predstavitev in pokušina koroških pijač in jedi, večerna zabava z Make Up 2, 17.25 rojstnodnevna torta za vse navzoče Skozi ves dan se bodo vrstile številne degustacije za vse obiskovalce. sobota, 16. november 2002 ob 11.00 uri Pečenje kostanja pred Mercator centrom in delitev vročega kostanja obiskovalcem. sobota, 23. november 2002 ob 10.00 uri Z glavo na zabavo, zavrtite "Gumo sreče", igrajte se "Voznik ne jezi se", preizkusite se v aktivnosti "Vozimo pametno" in se zabavajte ob animatorjih fundacije "Z glavo na zabavo", ki pravijo: Spodbujajmo zdravja polno življenje._ sobota, 30. november 2002 ob 11.00 uri Nastop pevskega okteta Zavarovalnice Triglav, OE Slovenj Gradec pod imenom Oktet Triglav in folklorne skupine Rej iz Šmartna pri Slovenj Gradcu. sobota, 16. november 2002 DRUGA OBLETNICA MERCATOR CENTRA RAVNE 10.00 do 11.20 Praznična Lumpijada-Lumpi skupaj s ansamblom 12. nasprotje v ritmu muzike za ples 11.20 do 11.30 nagradne igre z bogatimi nagradami 11.30 do 12.00 nastop Rebeke Dremelj ob 12.10 rojstnodnevna torta za vse navzoče 12.30 do 13.00 nastop Rebeke Dremelj Skozi ves dan se bodo vrstile številne degustacije za vse obiskovalce. sobota, 23. november 2002 od 10.00 do 12.00 ure Otroška delavnica izdelovanja najrazličnejših predmetov iz kartona in papirja. sobota, 30. november 2002 ob 10.00 uri Nastop glasbene skupine FolkRola, ki bodo v živo zaigrali najnovejše skladbe iz svojega CD-ja.