PHIHOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE jg?3 VI • Štev. 203 (1594) Naša borba je pravična in napredna, kakor je bila borba bazoviških junakov TRST, torek 12. septembra 1950 Danes 6 strani - Cena 20 lir jfeč tisočgtaua množica se jc v nedeljo v Bazovici udeležila komemoracije padlih junakov Bidovca, Marušiča, Miloša in Ifalenčiča Spomin na bazoviške junake nam veleva fo nadaljujemo borbo za ideje in smotre, za katere go oni padli Lik bazoviških junakov bo za vedno ostal svetel in plemenit za naš narod, ostal bo kot simbol borcev za svobodo in narodno Neodvisnost proti vsaki politiki podjarmljenja in zasužnjevanja narodov ter za bratstvo in enakopravnost med narodi S- razvil 111 obla*no jutro se je »o ta° y- ^čen, jasen dan, ko 2hiratjV nedeli° zjutraj: začele počastil ®az°vici množice, da lako- ]° S£>OIniri bazoviških ju-titVe vpn?. ^raiu njihove uemr-so svojci bazovi-z ®v’ tovariši, ki so bili vdove 1 obsoienii matere in s^vnik^adlih-partizanov’ Pred' iastonn^množičIlih organizacij, Vetv.1. demokratičnih Slo- lJ*«v v Italija ;n na Koro-zastopniki of Slovenije 8a r,,;lS!0Van^e cone Tržaškg- škem, ^ ibgoslo' ,ih°riia tfi‘ na tisoče zaved-ške„ etn°kratov jz angloameri-Ba2op?dr°4ja našega ozemlja. Vah inViCa b’^a vsa v zasta" svečanem razpolo-je razvila dolga povorka proti strelišču. Na J Marušiča, Miloša in Valenčiča Čelu povorke so bili venci množičnih organizacij, raznih delegacij in odborov OF skoraj iz sleherne vasi naše cone. Našteli smo jih 40, nešteto pa Šopkov cvetja, ki so jih položile ob spomeniku matere padlih partizanov, mladina in beneški otroci, ki sp v koloniji v Dijaškem domu v Trstu. Tudi oni so prišli v Bazovico, da izkažejo svojo hvaležnost in ljubezen mladincem, ki so pred 20 leti žrtvovali mlado življenje, da bi tudi Benečiji zasijalo svobodno sonce. Pomešali so se z drugim; otroki, ki so prišli polnih rok cvetja iz bližnjih vasi. Da, tudi naši najrolajši se zavedajo velikega pomena bazoviških žrtev; imena Bidovca, so v njihovih srcih in lik junakov ie v vsakem srcu naših pionirjev svet, vsak junak jim je svetel zgled. Zato so tudi oni prišli počastit njihov spomin, kakor naša zavedna mladina in odrasli, moški in ženske, starejši in odrasli, katere so bazoviški streli pretresli in spodbujali v borbo proti fašizmu. Okrog spomenika so se postavili zastopniki organizacij .in vasi z venci, ob strani so bilj kot častna straža tovariši, kj so bili z bazoviškimi junaki zaprti in obsojeni na več let ječe, tov, Spanger, Obad, Pertot in Kosmač, pred spomenikom pa Bjdovčevi bratje in sestre, ki so ostali zvesti stvari, za katero je padel njihov brat, oče Marušiča in drugi sorodniki ter mati narodnega heroja Pinka Tomažiča. Pomešani z drugimi pa nešteto mater, o&etov in vdov padlih partizanov. Bazoviški junaki, Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič so tesno povezani s Pin-kom Tomažičem in tovariši, ki jih je isto fašistično sodišče obsodilo na smrt, tisoči in tisoči padlih borcev, pa so sledili zgledu bazoviških žrtev in padlih za iste ideale, za svobodo našega naroda. Zato je bila proslava bazoviških junakov hkrati proslava vseh naših junakov, vseh naših žrtev, naše slavne borbe proti fašizmu. (Nadaljevanje na 4, strani) GOVOR TOV. B. BABICA Svetel vzor bazoviških Jc vodil primorsko junakov lj udstvo 8kozi narodnoosvobodilno vojno 20 Im ■ lx«0uiii/e‘ vdkar so odjeknili jutioke. *tre^i in umorili štiri Valen-b ®’douca, Marušiča, siren; Ci^a Miloša. Bazoviški suet -j0 tea°i opozorili ves nai^j se na tem ozemlju Pome,?, Ja^rani narod, ki noče Oairer raznarodouanju ter ti jC(.ampak ki hoče žive-hc(i0 in® li0 teria narodno svo-»treii ” neodvisnost. Bazoviški rit nai ° na,n govorili o upo-Jansjfp ®a }judstva proti itali-iijrnu ,u imPerializmu 'in fa-Pretj , ln njegovenu strahu Jašbem UDOrom- Italijanski bim Je z najbolj gro- •treti nftloveškim nasiljem tČ«e so bile zgled bil,b°rbe Hn e Protifašistič- «hL^edhM„,Tihi junaki so huffinega vsesplošnega upora našega Pfi^^kiJi .nju; SPetel vzor -te”,” mu •Vet s° biu ,slovensk •bati v*ol dnafoviški Ue hZ dosiea, junaki neu- ’1er?fc tudi o ,protl fašizmu, ^Zoi tIeT,1okrni i^a?M,ce delov-žrif, množice so P0i)eJo ^oti ef p?P°dbujale k n°-os ,iLailimu in jih men?kim narod-■ oi'>uniJ\ Proti/aši-1 bi do skupne oborožene vstaje v. narodnoosvobodilni vojni, ko se je italijansko demokratično in delovno ljudstvo puško n roki skupno s slovenskim ljudstvom borilo proti fašizmu in tako s krvjo kovalo italijansko-slo-vansko bratstvo na naših tleh. Bazoviški junaki predstavljajo simbol narodno-osvobodilne borbe in borbe proti fašizmu in reakciji sploh. Oni so ligijci napredka, borci svobode :in neodvisnosti ne samo svojega naroda, ampak vseh svobodoljubnih narodov. So ljudje, katerih preteklost je vse prej kot resnično narodna in ljudska, ki si hočejo lastiti bazoviške junake in pravijo: Bidovec in tovariši so na- ši; če bi oni bili žiui, bi šli z nami in bi tudi danes bili na naši strani. To so ljudje, katerih mnogi so v najtežjih časih za obstoj slovenskega naroda, ko se je naš narod med na-rodno-osvobodilno vojno boril in krvavel za svojp osvoboditev, šli z italijanskim in nemškim fašističnim okupatorjem in so se skupaj 2 njim borili proti lastnemu narodu. Ostali iz njihovih vrst danes skupno s temi narodnimi izdajalci blatijo in sramotijo našo novo, svobodno in ponosno socialistično Jugoslavijo, porojeno v krvi in z največjimi žrtvami v borbi proti narodnim sovražnikom in zatiralcem našega ljudstva. In tl ljudje si hočejo la- stiti bazoviške junakel Kakšno nasprotje med njimi in idejami ter žrtvami bazoviških junakov. Alt je mogoče zamisliti si da bi bazoviški junaki, ki so v borbi za osvoboditev svoje rodne grude dali najdražje, kar so imeli — svoja življenja, da bi mogli kdaj postali hlapci italijanskega, fašizma in narodni izdajalci? Nikdar! Trditi kaj takega pomeni najbolj podlo skruniti lik bazoviških junakov — borcev za narodno neodvisnost in resnično svobodo svoje domovine. Zato bodi rečeno, da ta podla špekulacija, ki skuša namreč zakriti svoj protiljudski in na- (Nadaljevanje na 6. strani) GOVOR TOV. E. L A U R E N T I J A Zopet bo vstala močna enotna fronta ki bo slonela na slovansko-italijanskem bratstvu Tovariši in tovarišice! Danes se spominjamo dveh dnevov; dveh dnevov ki označujeta dva različna dogodka;, enega žalostnega, drugega veselega. d. septembra 1930 je na to kraško vasico legla senca smrti, ki je ugrabila cvetoče-življenje štirih slovenskih junakov, življeujc Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, ki so se žrtvovali za svobodo. Z delo se je o nega žalostnega dne, da bo sonce zatemnilo za vedno, da bodo človeške pravice ostale samo mitus. In res, sledili so drugi temni dnevi, dnevi terorja, žalosti in smrti. Toda sonce svobode se ni skrilo za vedno, zatemnilo je samo začasno. Cista kri štirih bazoviških mučenikov skupno s krvjo številnih drugih mučenikov, skupno z žrtvami milijonov demokratov je pripravljala pogoje, zato da bo sonce svobode lahko še čisto in svetlo zopet vstalo, zato da bodo njegovi žarki ogrevali trpeče človeštvo, Končno, trinajst let po bazo-viš.kem umoru, je kri antifašističnih mučenikov zadušila krvnike. 8. septembra 1943 se je fašistična Italija zrušila pod udgrci zavezniških armad, fašistična Italija se je zrušila pod težo notranjih protislovij. 8. septembra 1943 so Slovenci, Italijani in Hrvati naše dežele prebisdtarno prijeli za orožje in so uradno ustanovili prve odbore ljudske oblasti. Danes se spominjamo dveh različnega pomena, ki pa sta dnevov povezana, ker nas. g. september 1930 spominja žalostnega dogodka iz trde bor- be, ki je morala neizbežno dovesti do dogodkov S. septembra 1943. Tovariši in tovarišice, naša misel bodi danes in vedno posvečena štirim bazoviškim mučenikom in vsem antifašističnim mučenikom, naša hvaležnost naj gre vsem, ki so trpeli za svobodo. Posebno v naši deželi, kjer so živele in živijo različne narodnosti, je fašizem pokazal svoj pravi krvniški in surovi obraz; posebno Slovani so čutili dvojno težo socialnega in narodnostnega zatiranja. Zgodovina Pa nam dokazuje, da se z zatiranjem in terorjem ne vlada večno, ker zatiranje in teror nosita v sebi kali vstaje. Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič so skupno s svojimi tovariši živ odraz te vstaje. So ljudje, so antifašisti, ki niso hoteli kloniti pod fašističnim terorjem. So junaki, ki so s svojim zgledom pokazali pot borbe kot edino pot, ki lahko dovede do osvoboditve. Niso to samo štirje Slovenci, ki so se žrtvovali za svobodo, pač pa so še mnogo več; so štirje vzori antifašizma, na katere gledajo vsi antifašisti Slovani in Italijani z občudovanjem. So junaki, ki so v onih hudih časih, ko je fašistična zver ne-. usmiljeno tlačala, ko se je zdela fašistična zver nepremagljiva, se borili in učili, kako se je treba boriti. Pokazali so, da se ne sme zgubiti zaupanje v svojo bodočnost, pokazali so, da samo tisti, ki upogne glavo, nima bodočnosti pred seboj. On; niso klonili glave, niso se ustavili, pač Pa so se borili zase in za vse zatirane. Niso gledali na žrtve in zato so zmagali. Prelili so svojo mlado kri, a je niso prelili zaman, ker kri mučenikov vedno Obrodi svoj plod. Ko so padli, so jih drugi nadomestil i na borbenih postojankah; drugi so padli in vstali so novi še številnejši. V naši deželi so vstali junaki, ki so še pred zrušitvijo italijanskega fašizma prijeli za orožje in so v gozdtovth ustanovili prva partizanska 'jedra in pripravili duhove in pogoje za veliko borbo, za splošno oboroženo borbo. Se pred zrušitvijo italijanskega fašizma v naši deželi so bili partizanski odredi živa in delujoča stvarnost. To Pa zaradi tega, ker je naše zatirano ljudstvo imelo junake, kakršni so bazoviški, kakršni so oni, ki so padli na Opčinah, kakršni so številni drugi, ki so z žrtvovanjem svojega življenja Učili, kako se je treba boriti. Naše prebivalstvo se ni u-stavilo, ni klonilo glave, pač pa je šlo po poti, ki so mu jo pokazali njegovi junaki. Borilo se je, kakor je moglo, in je rušilo ogrodje, na katerem so se zatiralci vzdrževali. Pod tem udarci se je osovraženi fašizem sramotno zrušil in po tej težki in vztrajni borbi je naše antifašistično ljudstvo 8. septembra 1943 občutilo slast zmage. 8. september 1943 je bil prazničen dan, toda onega dne je bilo tudi 'jasno, da Se za- Nehru vztraja na mirni rešitvi korejskega spora VVASHINGTON, U. — Pandtt Nehru je dai ameriški reviji «United States News and VVorlc! Report» izjave, v katerih pravi, da bi bilo treba sprejeti kateri koli način za mirno ureditev korejskega spora. Nehru je nadaljeval, da ni važno, »li se posredovanje za ureditev spora vrši v okviru Varnostnega sveta ali izven njega. Glavno je, da se to vrši s pristankom in s sodelovanjem Združenih narodov in v smislu načel statuta OZN. Potem ko je poudaril, da je očitno, da so Severnokorejci izzvali dobro pripravljeno in obširno invazijo, je predsednik indijske vlade Izjavil, da bi se ne smelo opustiti vseh poskusov za proučevanje vseh možnosti mirne ureditve spora. Nehru je nato govoril, kje je po njegovem mnenju vzrok, da se je komunizem v Aziji razširil. Preidsednik indijske vlade je iz* Javil, da bi po njegovem mnenju izločitev nove LR Kitajske in SZ Shaw operiran LONDON, 11. — Med sprehodom v domačem vrtu v Ayot S. Lavvrence v Hertfordshireu je znani dramatik George Bernard Shaw tako nerodno padel, da sl je zlomil stegnenico. Sha-wa so takoj odpeljali v bolnišnico na operacijo. iz OZN verjetno prineslo novo svetovno vojno, ter je nadaljeval, da dokler bo država s 450 milijoni prebivalcev izven organizacije svetovnega pcmena, toliko časa ne more biti ta organizacija reprezentativna. Zaradi tega meni Nehru, da Združeni narodi ne smejo ničesar skleniti glede Formoze v odsotnosti LR Kitajske. Maršal Smuts umrl PRETORIA, 11. — Nocoj ob 18.30 je v neki bolnišnici v Pre-toriji umrl maršal Jan Christian Smuts, ki je lani obhajal 801et-nico. Med bursko vojno se je Smuts boril na strani Burov. Med prvo svetovno vojno je veliko pripomogel Angliji, ko se je Južnoafriška zveza takoj v začetku vojne postavila na stran Anglije. Bil je ministrski • predsednik v svoji deželi in kot tak znova dosegel, da se je v drugi svetovni vojni Južna Afrika postavila na stran zaveznikov. Leta 1948, ko Je na volitvah zmagal njegov nasprotnik Malan, je Smuts zapustil mesto ministrskega predsednika. LONDON, 11. — Iz Tel Aviva poroča Excange Telegraph, da je glavni svet Izraelskih sindikatov sklenil Izstopiti iz Svetovne sindikalne zveze. IZJAVE PREDSTAVNIKA FLRJ PR. ALEŠA BEBLERJA Samo pekinška vlada ima pravico predstavljati Kitajsko v VS Za povabilo predstavnika; LR Kitajske so glasovale SZ, Jugoslavija, Indija, Vel. Britanija, Norveška in Francija - Danes nova seja VS, zjutraj pa neuradna seja LAKE SUCCESS, 11. — Na današnji seji Varnostnega sveta je bil na dnevnem redu sovjetski predlog, naj se povabi predstavnik pekinške vlade, da prisostvuje debati q protestu zaradi bombardiranja kitajskega ozemlja. Nk dnevnem redu je tudi vprašanje Formoze. Predsednik je opozoril Varnostni svet r.a brzojavko, ki jo je poslal Oj5N zunanji minister LR Kitajske, v kateri zahteva udeležbo predstavnika LR Kitajske na diskusiji v Varnostnem svetu o vprašanju ame riškega bombardiranja v Mandžurji. Cuer;laj pripominja v brzojavki, da bo pekinška vlada smatrala za nezakonite in neveljavne vse sklepe, ki bi jih Varnostni svet sprejel glede tega v odsotnosti in brez sodelovanja delegata LR Kitajske. Kuomintar.gov delegat je seveda takoj izjavil, da se bo z vetom uprl povabilu predstavnika LR Kitajske. Ameriška delegacija je mnenja, da gre tu za vprašanje postopka, ki ni podvrženo vetu. Sovjetski delegat Malik je iz- javil, da je dolžnost Varnostnega sveta povabiti na debato o kakem sporu obe prizadeti stranki ir-> pripomnil, da ne more Varnostni svet sprejeti nobenega sklepa, ne da bi slišal mnenje predstavnikov obeh strani. Ameriški delegat pa je dejal, da zahteva Cuenlaja ne pomeni samo, da vlada LR Kitajske hoče obrazložiti svoje stališče pred Varnostnim svetom kot prizadeta stranka, pač pa da hoče spodriniti predstavnika nacionalistične Kitajske in odvrniti pozornost Varnostnega sveta od korejskega spora. Austin je ponovil, da je ameriška vlada pripravljena plačati odškodnino, če bi se dokazalo, da so ameriška letala povzročila škodo na Kitajskem, da pa ni pripravljena sprejeti ie pretveze, da bi dovolila vladi LR Kitajske, da bi «prišla skozi okno« v Varnostni svet. Norveški delegat, je izjavil, da bo glasoval za povabilo pekinški vladi in je pripomnil, da bi morali preiskovalno komisijo takoj poslati v Mandžurijo. Ekvadorski delegat je izjavil, da se bo vzdržal glasovanja, francoski delegat pa je izjavil, da bo glasoval za povabilo spričo dejstva, da je Varnostni svet sklenil razpravljati o protestu pekinške vlade. Kubanski delegat sg je izrekel proti sovjetskemu predlogu. Jugoslovanski delegat dr. Aleš Bebler je sporočil, da bo glasoval za sovjetsko resolucijo in je pripomnil, da bi morala samo pekinška vlada predstavljati Kitajsko y Varnostnem svetu. Naravno je, da se vpraša pekinško vlado, če se hoče poslati preiskovalna komisija na njeno ozemlje, je izjavil Bebler in je pripomnil, da ne bo glasoval za ustanovitev te komisije, če ne bodo predstavniki LR Kitajske prej povabljeni v Lake Success. Indijski delegat Benegal Raul je tudi izjavil, da bo glasoval za povabilo predstavnikom pekinške vlade, ki bodo lahko dali koristne informacije. Angleški delegat Jebb je izjavil, da bo glasoval za sovjetski predlog. Pripomnil pa je, da ne razume, šemu pekinška vlada vztraja, da bi poslala svojega predstavnika v Lake Suec-ess, ker da bi lahko stopila v stik s komisijo s Mandžuriji. Sledilo je glasovanje in Varnostni svet je zavrnil sovjetski predlog, za katerega je glasovalo samo e delegatov, (SZ, Jugoslavija, Indija, Velika Britanija, Norveška in Francija), ker bi moral predlog dobiti 7 glasov, da bi bil sprejet, ZDA, nacionalistična Kitajska in Kuba so glasovale proti. Egipt in Ekvador pa sta se vzdržala. Po glasovanju je ameriški delegat zahteval od predsednika, naj Varnostni svet na prihodnji seji razpravlja o ameriški resoluciji za imenovanje preiskovalne komisije za Mandžurijo, Malik pa je izjavil, da bi morali prej glasovati o njegovi resoluciji, Predsednik je izjavil, da bo imela v smislu postopka prednost sovjetska resolucija, če ne bo Varnostni svet drugače odločil. Nato je bila seja zaključena jn Se bo nadaljevala jutri. čenja novo obdobje borbe. Splošna brezkompromisna borba prati nemškemu okupatorju in proti izkoriščevalski buržoaziji, ki se je predala okupatorju z dušo in s telesom. Jasno je bilo, že v začetku kakor tudi ves čas oborožene borbe in nam je še jasneje danes po analiziranju izkušenj in napak, da je morala osvobodilna vojna, ki jo je vodilo oboroženo ljudstvo, dovesti do pridobitve oblasti. Samo ljudska oblast je lahko zajamčila pravo svobodo in začetek novega življenja. Ne moremo se spominjati 8. septembra 1943, ne da bi analizirali važnosti, pomena in pravega bistva borbe, ki smo jo tedaj začeli; ne da bi primerjali borbo, ki smo jo mi vodili, z borbo, ki so jo uodili drugi. Omenili smo že, da so ob padcu fašizma v naši deželi že dolgo časa. delovale številne in oborožene partizanske formacije. To so bile formacije, ki so jo sestavljali junaški in legendami partizani naše dežele, ki jih je skupno Z onimi iz Jugoslavije vodil tov. Tito. Zato je bilo naravno in logično, da so te formacije tvorile jedro in vodstvo plebiscitarne oborožene borbe ljudstva naše dežele. V te formacije so se 8. septembra 1943 vključili Italijani in Slovenci mest in dežele, ki so ustanovili druge formacije in stvo- (Nadaljevanje na 6. strani) Rekonstrukcija vlade LR Hrvalske Člani vlade in Prezidija Rade Žiqic, Dušan Brkič in Stanko Opačič izključeni iz Partije in razrešeni dolžnosti v vladi kot agenti Informbiroja : Maršal Tito sprejel predstavnike vojne mornarice BEOGRAD, 11, — Vrhovni komandant Jugoslovanske ar-madg in minister sa narodno obrambo maršal Tito je nocoj, ob priliki dneva mornarice sprejel predstavnike jugoslovanske vojne mornarice na čelu spodadmiralom Josipom Cer-nijem. Sprejemu so prisostvovali pomočnik ministra za narodno obrambo generalni polkovnik Ivan Gošnjak in načel nik politične uprave jugoslovanske armade general lajtnant Otmar Kreačič. V odgovor na pozdrave jfi maršal Tito po članih delegacije čestital vsem pripadnikom Jugoslovanske vojne mornarice. Minister zvezne vlade in član politbiroja CK KPJ Milovan Djllas je danes popoldne sprejel voditelje delegacije Španskih republikancev, ki je prispela v Beograd kot gost Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije. Predsednik vlade LR Bosne in Hercegovine Djuro Pucar-Stari ie danes sprejel delegacijo britanskega nacionalnega sveta za mir, ki že več dni potuje po Jugoslaviji. Delegati so se zanimali za razna gospodarska, prosvetna, zdravstvena in druga vprašanja. Delegacija je obiskala tudi vrhovnega poglavarja islamske verske skupnosti Rejs Ul Ulemo Hadži Ibrahima Fejiča, • • • Na svojem današnjem zasedanju je Sabor LR Hrvatske sprejel predlog predsednika v?acte ,f!r' Bakariča o rekonstrukciji vlade LR Hrvatske. Za podpredsednika Sveta za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti je imenovan dr. Nikola Sekulič, dosedanji minister za ljudsko zdravje, za predsednika sveta predelovalne industrije je imenovan Dušan Calič,, dosedanji predsednik planske komisije, za ministra ljudskega zdravja je imenovan Marjan Cvetkovi;, dosedanji minister za delo. Za predsednika planske komisije je imenovan Djuro Kladardn, za ministra dela Milotin Baltič, organizacijski sekretar CK Ljudske mladine Jugoslavije in za ministra za gozdarstvo Božo Akman. Sabor je tudi sprejel predlog, da se za člane Prezidija sabora imenujejo dr. Sekulič It) Dušan Calič. Na podlagi istega predloga so razrešeni dolžnosti članov vlade LR Hrvatske in članov Prezidija dosedanji minister Rade 2igič, podpredsednik vlade Dušan Brkič in minister Stanko Opačič, ki so bili na včerajšnjem izrednem zasedanju Centralnega komiteja KP Hrvatske odstranjeni iz Partije kot agenti Informbiroja, ki so dela, li proti interesom Jugoslavije in izgradnje socializma v Jugoslaviji. Ob zaključku zasedanja je nja bil sprejet zakonski predloi volitvah ljudskih zastopnil za sabor. >g o kov, Volitve za novi sabor, ki bodo na podlagi novega zakopa o volitvah ljudskih poslancev, bo razpisal naknadno Prezidij sabora LR Hrvatske. * * * Danes se je pred okrožnim sodiščem v Nišu začel proces proti 7 jugoslovanskim državljanom, ki so obtoženi, da so na skrivaj zbežali v Bolgarijo in tam obiskovali posebne tečaje, na katerih so se izvežbali za teroristična in sabotažna de. janja informbirojevskih agentov v Jugoslaviji. Obtožnica nadaljuje, da so se obtoženci na skrivaj vrnili v Jugoslavijo. Pri njih so našli orožje, radijske oddajne postaje in informbirojevsko propagandno gradivo. Po čitanju obtožnice se je za. čelo zasliševanje obtožencev, ki so priznali svoja dejanja. Proces as bo nadaljeval jutri zjutraj in bo trajal nekaj dni. B. Stanisavljevič Jugoslavija in Trst na dunajskem velesejmu DUNAJ, 11. — Nad 100 tisoč obiskovalcev si je že ogledalo dunajski mednarodni velesejem, katerega so včeraj odprli v Pratru in v velesejroskl palači. Avstrijskih razstavljalcev je 2070, tujih pa je 230, zastopamlh 443 tujih tvrdk. Na velesejmu razstavljajo: Jugoslavija, Belgija, Češkoslovaška, Danska, Zahodna Nemčija, Anglija, Francija, Holandska, Norveška, Švica, Italija, Švedska in ZDA ter tvrdke s Tržaškega ozemlja. TRIU lAHOORII TUMU MINISTRI Mi zopet razpravljali i ihoriiivaijii WASHINGTON, 11. — Takoj pred odhodom v New York, kjer se bo jutri udeležil konference treh ministrov za zunanje zadeve zahodnih velesil, je državni tajnik Acheson obrazložil za zaprtimi vrati komisiji za zunanje zadeve y. senatu in . zbornici ameriško stališče do vprašanj, o katerih bodo ministri razpravljali. Ob 10.30 po krajevnem času je francoski zunanji minister Schuman prispel na letališče v Idlewild. Schuman, ki se bo jutri udeležil konference treh. je tisku izjavil, da bo Francija podprla vprašanje večje pomoči Nemčiji za njeno notranjo varnost, toda dodal je, da ima prednost vprašanje oborožitve zahodnih zaveznikov. O vprašanju zunanje varnosti Nemčije pa bodo kasneje razpravljali, je dejal minister. Po Schuma-noyih izjavah bodo na konferenci razpravljali o možnosti ukinitve sedanjih omejitev glede nemške produkcije jekla, dalje o vprašanju mednarodnega nadzorstva cen, surovin, katero je že omenil v nedeljo francoski ministrski predsednik Rene pleyen in končno o oborožitvenem poolu zahodnoevropskih narodov. Minister je izjavil, da veliko upa, da bodo brez ležkoč ures-sničili francoski predlog o evropskem premogovnem in jeklarskem poolu. Danes je državni tajnik Acheson ponovno opravičil oboroževalno politiko atlantskih sil. Izjavit je: «Kadar bo atlantska skupnost razpolagala z dobr0 opremljenimi silami, ki bodo odvzele pogum vsakemu napadalcu, se nam bodo svetovna vprašanja pokarala V drugačni luči*. Acheson je nato dejal, da je prepričan v to. da zahodni svet lahko doseže stopnjo, ko bo kot enak z enakim govoril z Vzhodom. Pri moderni oborožitvi -je nadaljeval, ni več odlcčujcči faktor številčno stanje. Državni tajnik se je V drugem delu svoje konference z odločnimi besedami uprl vsakršnemu pojmovanju, češ da je voljna neizbežna. Glede pojma preventivne vojne je Acheson dejal, da je to »nemoralna in s katerega koli stališča lažna teorija«. Končno je državni ta jnik načel vprašanja Daljnega vzhoda. Ironiziral je z onimi, ki trdijo, da so dogodki v Aziji dokazali Polom ameriške politike. Pri- znal pa je, da je ta kontinent zajel revolucionarni polet, da tamkajšnji narodi nočejo več tujega gospostva in stoletnega pomanjkanja. Končal pa je tajnik to kolonialno vprašanje z napadom na komunizem. Acheson se je dotaknil tudi korejskega vprašanja in omenil, da je «poseg OŽN» na Koreji velik zgodovinski preokret. Nadaljeval je. da bi bij poseg kitajskih komunistov na strani Severnih Korejcev noro dejanje. Acheson je še ponovil, da je velik del Severne Kitajske, in sicer Sinkiang, Zunanja Mongolija in Mandžurija le če po imenu Kitajska, kajti sovjetski načrt je. da spravj vse te pokrajine pod nadzorstvo Moskve. Govornik je končno opravičil tudi «nevt>ralizacijo» Formoze in zaključil, da j Pr* kateri so zdravniki ugotovili, da ima zastrupljenje s tetanusom. Zdravniki se zaradi njenega resnega stanja niso hoteli izjasniti, upaj0 pa, da jim bo uspelo deklici rešiti življenje. Na klopici je zadremal Na neki klopici na Trgu Li-berta je prejšnjo noč zadremal 61-’ietni Arnaldo Busetto jz Milana, ki ga Je delo za nekaj dni privedlo v naše mesto. Ko še je okoli 2.30 zjutraj prebudil, je z velikim razočaranjem in jezo ugotovil, da mu je neznani tat med spanjem izmaknil usnjeno aktovko, v kateri je imel 15.700 lir, hranilno knjižico s prav tako lepo vsotico 21.000 lir, železniški vozni listek za progo Milan . Trst In obratno, abonentsko izkaznico za progo Venezia - Milan in druge dokumente. Vsa škoda, ki jo je utrpel neoprezni Milančan, znaša okoli 130.000 lir. MLEKO JE TREBA PRED UŽIVANJEM ZAVRETI. V Trstu se je razširila navada uživati nezavreto mleko. Občinsk; zdravstveni urad opozarja potrošnike, da je to zdravju nevarno. Vsako mleko, ali kupljeno y mlekarni (tudi v posebnih steklenicah) ali pri mlekaricah, je treba pred uživanjem zavreti. RAZLAŠČENA ZjEMLJISCA ZA INDUSTRIJSKO PR1STA. NISCE V ZAVLJAH. Na občini je na vpogled seznam zemljiških posetnikov, čigar zemljišča so razlaščena v korist bodočega industrijskega pristanišča v Zavljah. VSE ZALOZBE IN TISKARNE na Tržaškem ozemlju so rtdlžne poslati od vsake publikacije Po 4 izvode predsedstvu cone (prefektura) in po 1 izvod državni prokuri. Za kršitelje te odredbe so predvidene kazni. Zapestna ura je izginila Na telefonski poziv je predvčerajšnjim privozila neka policijska emergenca v Ul, A. Emo 11, kamor jo je poklical zidar Danilo Grillo iz Ul. S. Francesco 16, kateremu je neznani tat med delom izmaknil 6000 lir vredno zapestno uro, katero je pustil v zadnjem hlačnem žepu v slačilnici. Policiji ni preostalo drugo, kot da je uvedla običajno preiskavo. Izgubljena denarnica in najdena zapestnica Predvčerajšnjim -je na Trgu Venezia Marija Boscutti iz okolice Vidma izgubila denarnico z 2000 lirami in osebnimi dokumenti Poštenega najditelja naproša, da jo proti nagradi izroči na eni izmed policijskih postaj v Trstu. Rosalia Boscaroli iz Ul. S. Francesco 26 pa je na policijsko postajo v Ul. Kolonja prinesla, zlato žensko zapestnico, katero je nekaj dni tega na Drevoredu XX. Septembra našla Angela Cerato. Lastnica dobi zapestnico nazaj na policijski postaji v Ul. Kolonja. INAM SPOROČA. V zadevi* namišljenega zdravnika Guerri-nija Forze sporoča INAM, da omenjeni ni nikoli zdravil, bolnikov v ambulantah imenovane bolniške blagajne ter si tu. di ni nabavljal streptomicina iz lekarn te ustanove, kakor je poročal neki lokalni časopis. ŽREBANJE OBVEZNIC trža-škega posojila iz leta 1914 je bilo 1- septembra t. 1. Ižzreba-ne so bile sledeče serije: 680, 613, 788, 3, 681, 462, 15, 757, 894, 443 967, 998 150, 647, 353, 721, 877, 640, 765’ 163, 618, 309, 248. Nekonvertirano obveznico bodo izplačali po 60 lir za 100 kron, konvertirano pa v razmerju 1:1 pri mestni blagajni (Ul. Nordio 11). Niso če dvignili denarja lastniki sledečih serij iz prejšnjih žrebanj: 157, 239, 276 ,280 284, 298, 363, 364, 379, 447, 509, 512 531, 566, 607, 631, 685, 749, 779, 809, 830, 832, 846, 920, 924 928 929, 976, 992. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje DANES 12. t. m. gostovanje na stadionu »Prvi maj« ob 20. uri Goldonijevo komedij0 II PRIMORSKE ZDRAHE" Glasbena šola Vsi gojenci, lanski in novi, ki niso imeli možnosti za pra. vočasen vpis, lahko store to dnevno od 11. do 12. ure v Ul. Slataper 1, I. (Carrara). Pouk se bo začel 15. t. m. GLASBENA MATICA Redne odborove seje, ki je bila določena za 13.t. m., iz teh. ničnih vzrokov ne bo. Datum prihodnje seje bomo pravočasno javili v Primorskem dnevniku. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo - Carnlci, Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Ravasini, Trg Liberta 6; Alla Sa-lute, Ul. Giulia 1; Zanetti - Testa d’Oro, Ul. 'Mazzini 43; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno možno službo. DAROVI IN PRI gpgVKj Ob obletnici smrti P^Sjo ga Dušana Tomažiča da , namesto cvetja na grd0 pija-niki in znanci 1000 lir za ško Matico. Vozni red avtobu^ Trst-Fernetiči(nieiJ'. Ob delavnikih: Odhod ^-.vet0 9.30, 15.00 (Iz Ul. Fahio aj||.3il! St. 5); odhod od DloK L-jšiHI 17.00. Ob nedeljah in od' odhod iz Trsta: 10.00 U-hod od bloka: 10.30, 18 °o. PRODAJE NASTANJEVALNE-GA URADA TRUSTA TRST, 11. (PIO-TRUST) — Nastanjevalr.1 urad TRUST objavlja vabilo k nakupu določene državne imovine. Vsi predmeti, ki so naprodaj, so na ogled od 7. do 20. septembra v skladišču imovinskega oddelka ameriških čet. št. 15, pristanišče Emanuela v Trstu, vozila v parku vojnega materiala, Trajanovo nabrežje, dnevno od 8 do 17, izvemši soboto in nedeljo. Ponudbe za nakup lahko stavijo samo civilisti. Vojaškemu osebju in civilistom, ki so v službi vojske, nakup ni dovoljen. Med predmeti, ki so naprodaj, so motoma vozila, oprema. motorji in tako dalje. Prizadete osebe naj se obrnejo na urad za javno obveščanje TRUST, Ulica Imbria-ni št. 6, kjer je na vpogled popoln seznam blaga, ki je naprodaj. Kupce opozarjamo, da se lahko ti predmeti uporabljajo samo na anglo-ameriškem področju STO, v Italiji in na ameriškem, francoskem in angleškem zasedbenem področju Avstrije. Proslava 7. obletnice ustanovitve XIX. SniOUB Srečka Kosovela Pripravljalni odbor za proslavo VII. obletnice ustanovitve XIX. SNOUB «Srečka Kosovela« ponovno poziva vse borce Kosovelove brigade, da takoj javijo svoje sedanje naslove s podatki: od kdaj so bili v brigadi, kakšno funkcijo so imeli in s katerimi odlikovanji so bili odlikovani. Istočasno pozivamo vse, ki posedujejo kakršnekoli fotografije iz brigade, da jih pošljejo. Fotografije bomo prefotografirali In vrnili. Prosimo tudi spomine, katere bi objavili v časopisih. Kraj in dan proslave bosta javljena pozneje. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 10.—11. septembra 1950 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 16. Civilne poroke: uradnik Žužek Emil in gospodinja Lukaš Marija, odvetnik dr. Savastano Leonardo in gospodinja Berdon Noemi. Cerkvene poroke: elektricist Righini Alfredo ir.* šivilja Lon-zar Paola, bančni uradnik Tom-masini Renato irj učiteljica Nibbi Maria Anna, mehanik Pacor Bruno in uradnica Guštin Erminia, učitelj Mattei Nereo in učiteljica Lorenci Bru na, mehanik Kovačič Franc irj šivilja Vecchiet Maria, mehanik Bieker Mario in šivilja Magajna Alesandra, prodajalec Marini Aldo in inkasantka Čenči Dorotea. elektricist Rossetti Mario ir.' krznarka Bevilaqua Luciana, uradnik Grassi Pietro in učiteljica Zanelia Margheri-ta.^Mefonist Gregori Giovanni in Wspodinja Bernes Livia, pro dajalec Orlando Augusto in uradr.-ica Prodan Maria, uradnik Benatti Mario in uradnica Santin Maria, gostilničar Baz-zara Sergio in šivilja Del Ben Ines. Umrli so: 67-letni Benver.uti Massimo, 21-letna Popazzi Ca-terina, 85-letni Cimolino Giovanni, 57-letni Castellan Euge-nio, 69-letna Škabar Marija, vd. Orel; 65-letr.i Iaschi Marioj 54-letni Zenta Massimiliano, Pani-zolli Mario, star 6 ur. KINO Rossetti. 15.45: »Rdeča Donava«. Escelsior. 16.30: «Hudobnež si vendar te ljubim« Jean Peters. FRodrammatico. 16.00: «Ostroge m svilene nogavice«, Denis, Morgan, J. Carson. O Alabarda. 16.00: »Viva Vlila«, Wallace Bery. Armonta. 15.30: «Akcija se na' daljuje«. Garibaldi. 15.30: «Zlata ovira«, barvni film. Ideale. 16.00: «Carobna iluzija«. Impero. 16.00: »Pošast iz Rio Escondito». Savona. 15.30: «Demon ljubosumnosti«. Vlale. 16.00: «Divja ljubezen«. Vittorio Veneto. 16.00: «Vsako dekle si želi moža«. Oh morju. 16.00: »Taverna zlikovcev«. cs Adua. Zaprt. Azzurro. 16.00: ((Otočje v pla- menih«. Belvedere. 16.00: «Meksikanska korida«. Marconi. 16.30, na prostem 20.15: »Prebod na severo-zapad-u«, Spencer Tracy. Massimo. 16.00: «Pod dvema za stavama«. Novo Cine. Zaprt. Odeon. 16.00: «Sv. Janez obglavljeni«. Radio. 16.00: «Mascotte brezpravnih«. Venezia. «Mesto preteklosti«. Vittorla. 16.00: ((Pustolovščina v Vallechiara«. Ljudski vrt na prostem. 20.45: «Angeli greha«. Letni kino v Ul. F. Severo. 20.30: »Cassak«. Letni kino Rojan. 19.45: «Bela divjakinja«. TRŽAŠKA BORZ-* Zlati šterling 7959'81°n00’^( Pirnati šterling 1580-1610> ^ 660-665, dolar (telegrafski' f 672, švicarski frank 153'h-‘ francoskih frankov ’ . strijski šiling 23.5-23.75. III! RADIO TBSf* JUG0SL. CONE (Oddaja na srednjih J 212.4 m ali 1412 »c TOREK 12. 9. 195* po; : 6.4S-.^ V 6.30: Jutranja giasba; ročiila v ital. in iila mvpd časa - P ^ i5; • 7.00: Napoved časa slov. in objava šPOre^a.V1juče1t1]: tranja glbsba; 7.30: ZaJ?Wr 12.00: Zabaven glasbs11.^: 12.30: Skladbe za orgle; * -ročila v ital. in obiavanroči'a,y 13.00: Napoved časa - P®. 13-11 slov. in objava spore'Itut£ Solistični spored; 13.3'0- 0rV pregled (ital.); 14,00: j«K ster Radia Ljubljana P- jisK« . ba Opcija; 14.30: Pregle® v sloV.> ital.; 14.45: Pregled tisna 15.00: Zaključek. stj («•” 17.30: Politične a k tuis ln0valtK^ 17.40: Od minueta do ,„x^. F 18.15: Komorna glasba; vaa i8g< ročila v hrvaščini; Lpj v na medigra; 19.15: I or<0 r0jiia.; 19.30: Napoved časa - V oregl slov.; 19.45: Rultu,rn‘na Domača in tuja Xu!tu"| Ver1. ka (slov.); 20.00: Giuseppe _ ^io 4 dejanju'. vr Plesna glasba; 23.00: Za veSti sti v ital.; 23.05: Zadnje^, »Aida«, opera v 4 deia^'jnje ve5tjj. Slov.; 23.10: Objava on c vnetij«' reda; 23.15: Večerne 23.30: Zaključek. nfljll LJUBLJANA, MANICA rel. postaja NOVA GO l8j,9; (Oddaja na valih 32?. > 212,4; 202,1 «•> TOREK 12. 9. 19» ^ fja- 5.00: jutranji bozdrsr, povei časa, P?roClluevnega sm-napoved in objava dnev1ju reda; 5.30: Veseli zvoki- N3poV£ tranja telovadba; 6- 2; iSKi časa, poročila in, ra®fr^dna diar; 6.10: Slovenska na' umetna glasba. 10.30: Šolska ura. . 5Pore": 12.00: Zabaven glasbe'n' roČi * 2.30: Napoved časa >“ k(?nceh, -'.49: Pester opoldanski ka o vmes ob 13.30: Gospodar- fi„j daja; 14.00: Igra °rl)!i0v CifS Ljubljana, dirigent Jaredavakja 14.30: Fizkulturno PrLine m. 14.45: Dalmatinske .nk,aVirjn.^j Zlatko Sliškovič, pri“aoved <£,; .jan Adamič; 15.f:NaP®'£ pl* in poročila; 15.10: Glasb 15.30: Šolska ura. 18.00: Lahka orkestralna isA 18.30: Ljudska univerz3- Skladbe F. Chopina jn Affl0nt«; sa igra angleški pianist £,ro£U i.OO: Napoved, časa be Nj 19.15: Pisan spored g|a •. Ma# slovanskih avtorjev: * • be°n05 gni: Cavallerla rustlcajj?- prcjL; vallo: «Glumači»; 2*- ' Bedf, 30: poročil Zvezne 00»* J*# V-i.15: Lahek nočni sp ^ajf-Poročila; 23.35: Konec IZLF^l ADMA-EXPHESS klet na oele^e o ZAGREB 2 civloiutl*llCii ob> Odhod iz Trsla 22'('®agr*t’s zjutraj, Povratek ' 24 t.m. P0P° “ t,0, Vpisovanje do / šilil '• * \ \.............................".................................: ' v ► r< »'■TJ',«! M' : • ■ » < > • •• ■ v 5 f • - Matere našito padlih partizanov sq prihitele na komemoracijo in se slikale pred spomenikom bazoviških junakov Sorodniki bazoviških junakov na komemoraciji. Na sliki so Bidovčevi sorodniki in pa Marušičev oče Velika množica prisostvuje jutranji komemoraciji na kraju ustrelitve Štirje tovariši s procesa in Slovenke v narodnih nošah na častni straži Mladina s številnimi venci Cvetje in venci na spomeniku — znak ljubezni primorskegaijudstva dq bazoviških junakov Pogled na množico, ko pred spomenikom posluša govore 'mm. š' - - liiteii •• * 12. septembra 1850 inv, smili t imu mim uši umuje Vi, bazoviški iunaki. sle nas učili. Pogled na del množice, ko »Pod orehi« sledi popoldanskemu sporedu Plamen, ki ste ga bo večen v srcih naše prižgali ga naroda (Nadal}evari)e s 1. strani) Komemoracija je c-tvorli kot domačin in član odbora tov. Miro Prešel, ki je pozdravil navzoče, zlasti sorodnike padlih dalje tovariše, Lojzeta Spunger. j«, Janka Obada, Mira Pertotu Nikolaja in Cirila Kosmača, Tomažičevo mater, zastopnika OP za Slovenijo tov. Franca Bevka in Ervina Dovgana, zastopnika DFS tov. Mermoljo in Lamperta, zastopnike množičnih organizacij jugoslovanske cone STO F. Ben-, c:', Srečka Coljo in Antona Gurjana, zastopnika OF iz Korejke, zostop. nUca KP STO, OF za Tržaško ozemlje, zastopnice ASI2Z, EAM, SHPZ, Zveze nartizanov, Združenja bivših političnih prc-ganjancev, m?, lene. očete ln vdove padlih pt.tlir.anov in vse prisotne. Nato pa js dejal: Touarižt In tovarišice. V sredo )e minilo 20 let odkar so na tej planoti odjeknili streti, ki so pretrgati nit Življenja štirim mladincem, kt so se uprli in postauill po robu osooraieneiiiu zati- ralcu. Dvajsetič praznujemo danes ta zgodovinski dogodek. Ceprau ntsnto smeh do leta 10(5 na ta kraj smrti naših herojev, da se jim poklonimo, vendar se je ta veliki datum v naši zgodovini povsod, kjer je živel slovenski človek, praznoval z globokim epoltovanjem. Od leta 1945 dalje pa roma na ta e krvjo ilove/Mklh junakov oškropljeni Kras hvaležni narod, potem ko J« v oetrl in neenaki borbi strl spone, ki «o ga hotel« zadušiti. Vi Štirje borci ste bili prvi, ki ste nam pokazali pot, na ka-t#o smo stopili 11 tet pozneje. Seme, ki »te ga vi leta 1930 zasejali, je obrodilo bogat sad in plamenica, ki ste jo vt prižgali, gori te danes z močnim plamenom. Skrbeti bomo, da bo ta plamen večen v. vseh srcih ‘natega naroda. Sledil j« kr s tek cerkven o-bred, pevski zbor »Škamperle* pa jr med obredom in v presledkih med govori z spel pod vodstvom tov. Venturinija «Bratom«, «Pesetn talcev«, »2rtvam» in «Bazovica». Govorili so nato tov. dr. Jote Deklovs, občinski svetovalec tržaške občine Irt fllen odbora za proslavo bazoviških žrtev, tov. Petronio v italijanščini ter tov. Loj z« Spanger, ki je bil »kupno v bazoviškimi junaki obsojen na 30 lat ječe. Njihove govore objavljamo tvs drugem mestu, Ob zaključku dopoldanske proslav«, ki »e je je udeležila velika množica, je bilo polaganje vencev. Med petjem pevskega zbora s Škamperle* so se Vrstile organizacija z« organizacijo, vas za vasjo in položile Odbor za proslavo bazoviških žrtev, OF Bazovica, KP 8TO, Glavni edber OF STO, Glavni odbor OF Slovenije, DFS v Italiji, SIAU Istrskega okrožja, množične organizacije koprskega okraja, množične organizacije bujskega okraja, Glavni nabor ASI22 STO, Zveza partizanov STO, ZAM STO, SHPZ, QF Opčine, Sesljan-Vl-žcvlja, Nabrežina, Mavhinje, Padrlče, Oropeda, Scmpolaj, Trebče, Prosek, Kontovc-1, Sa-lež, Repentabor-Col, Ricmanje, Boljuncc, Boršt, Plavje, Doli-nu, Lonjer-Ketlnsra, mladina iz Nabrežina, mladina z Opčin, ASIŽZ Nabrežina - po: taja, ASKTZ Domjo, množične erga-nizsclje !. okraja, II, okraja tn III. okru)n, prosvetno društvo «Fr, Msrušlč* ln Jugoslov, ge-»podarfka dolsgacija v Tratu. Spomenifc jrs bil ve» v cvetju ln zelenju, na vrh pg so postavili trnjev venec, znrfs trnjeve poti in trpljenja neJega naroda in žrtev naših najboljših sinov. V svetlem soncu so vihral« v visoko jasno primorsko nebo svet« zastave naše borbe, slovenska in italijandka z rdečo zvezdo. vmH pa rdeča s srpom ln kladivom, simboli naših narodov, borbo ln bratstva, zastave. pod katerimi smo se bo-rili in pod katerimi so padli Mil borci, pod- katerimi nadaljujemo borbo za svoje pravice, za zmago resnice ln bratstva med narodi, proti starim in novim sovražnikom. Popoldne je Bazovica še bolj zaživel*. Po cesti Je kar mrgolelo ljudi, ki so prišli, ds ponovno počastijo spomin bazoviških junakov In da se nato udeležijo popoldanike proslave. »Pod orehi* na cesti proti Lokvi se J« okoli 16. ure zbral* ogromr.a množica. Na prostoru »Pod orehi* ln na obeh straneh ceste, kt vodi iz Bazovice do tega prostora, so plapolal* slovenske in italijanske zastave z rdečo zvezdo, ki »o naše ljudstvo vodile ve» čas osvobodilne borbe, in v katere »e danes tako lašistl kakor komlnformistl s takim besom zaganjajo. Ko je godba "Prosvetnega društva «Straža» iz Plavij zaigrala «Na juriš*, so tisoči in tisoči navzočih pozdravljali to borbeno pesem, ki je vodila naše slavne borce v osvobodilni vojni od zmage do zmage. Takoj nato so združeni pevski zbori pod vodstvom naših priznanih pevovodij zapeli pesmi: »Partizanska*, »Naša vojska*, »Mlada garda* in »V nove zarje*. Stopil je nato na govorniški oder tajnik CK KP Tržaškega ozemlja tov. Branko Babič, ki so ga navzoči navdušeno pozdravljali. Tov. Babiča je množice med njegovim govorom večkrat prekinila z dolgotrajnim odobravanjem in z vzklikanjem tov. Titu. Za tov. Babičem je govoril tov. Laurenti, ki je za svoje besede žel med množico burno odobravanje. Govor tov. Babiča in Lau-rentija objavljamo na drugem mestu. Po končanih govorih so zopet zapeli združeni pevski zbori pesmi: «Hej brigade*, »Le vkup GOVOR TOVARIŠA JOŽETA DEKLEVE Kri, ki je oškropila bazoviška tla je bila seme, ki je TooarBi in tovarišice! Ko so na tem mestu pred 20 leti fašistične krogle podrle naše junake Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, so zakrvavela vsa srca, slovenskega prebivalstva in poštenih Italijanov. Odmev teh strelov je Ne, prej kot tudi danes Je krivičen in nepošten, ker njihovo ljubezen in njihov patrioti-ttm je bil v berbi, trpljenju in v fcrul očiščen vseh rasnih in nacionalističnih predsodkov, njih patriotizem ni poznal sovraštva do tujega naroda, ne pohlepa po tujem, ni zasledo- Tovarlll, ki so bili »kupno z bazoviškimi Junaki obsojeni na procesu leta 1930. Od desne proti levi: Lojze Spanger, Ciril Kosmač, Janko Obad, Nikolaj Kosmač, Miro Pertot. Ljudstvo se vrača na svoje domove uboga gmajna*, «Na juriš* in »Bazoviška*. Ob zaključku pa je godba iz Plavij zaigrala »Internacionalo*, nakar se je Ogromna množica zgrnila proti Bazovici in med potjo prepevale slavr.e borbene pesmi Iz partizanske borbe. Tako je naše zavedno demokratično ljudstvo počastilo spomin štirih junakov, ki so nam pred 30 leti pokazali pot za nadaljnjo bot bo in katerih vzgled nas je spremljal ves čas osvobodilne borbe proti fašističnemu tlačitelju in nas tudi dar.es spremlja v hudi nadaljnji borbi. Združeni pevski zbori slišal ves demokratični svet, kt je spoznal nevarnost, ki jo skriva fašizem. Po teh strelih, ki niso odprli ne prve ne zadnje skeleče rane na našem narodnem teletu, je spoznal vsak primorski Slovenec, da ne smemo pričakovati usmiljenja in prizana-šanja, ker smo obsojeni na smrt. Uvideli smo, da smo na poti fašizmu in italijanskemu imperializmu, ki steza svoje kremplje proti vzhodu. Italijansko ljudstvo je sicer izgubilo vse svoboščine in je bilo izpostavljeno terorju, a Slovenci smo bili oropani razen tega le pravice, izražati se v materinščini, vseh šol, društev, časopisja in skoraj vseh gospodarskih ustanov. Bill smo v. položaju drevesa, ki mu sekajo vejo za vejo — zato da usahne. Vse to je mie ljudstvo dojelo in razumelo. Prenašalo je nasilje s stisnjenimi pestmi, z jezio in bolečino v srcu in čakalo na trenutek, ko bo obračunalo s tujcem tlačiteljem. — Jasno, da mladina, polna mladostnega zanosa in svežih sit, dovzetna za vse dobro in plemenito, se ni mogla ne smela sprijazniti s položajem in koncem, ki ga je fašizem pripravljal. Svesta sl dolžnosti do lastnega ljudstva, z jasnim pogledom v bodočnost, ki je bila črna in zato nesprejemljiva, prepričana t! poštenost in pravičnost svojih ciljev, v spoznanju, da narod, ki nima v sebi sil, da bi doprinesel tudi najdražje ln najtežje žrtve, ni vreden svobode, ki je najsve-tejla, le če je s krvjo priborjena, Je sprejela neenako borbo s fašizmom, kt Je zahtevala premočrtnosti, doslednosti, preudarnosti in požrtvovalnosti ter krvi, Vedeli so, da je njih borba utemeljena v splošni etičnih načelih, ki priznajo slej ko prej tudi narodu pravico do samoobrambe, če kdor koli, kjer koli ln kadar holl napade ali ogroža življenjski živec ali njegov, interes. Mali ljudje očitajo, da je bila njihova ljubezen do lastnega naroda prežeta a sovraštvom do Italijanov. Ta očitek je še danes v splošni rabi. val izkoriščanja in zasužnjenja drugega naroda. Zavedali so se, česar se oni, ki jih klevetajo, ne zavedajo: da je svoboden le oni narod, kt sveto spoštuje svobodo drugega naroda. Med to mladino so bili največji in najčistejši bazoviški junaki Bidovec, Marušič, Miloš ln Valenčič, ki so se zavestno uprli fašizmu sprejemajoč nase vso težo odgovornosti. Da jih pravilno ocenimo: niso se uprli fašizmu samo v obrambo narodnih in socialnih pravic svojega naroda ter z namenom, da bi mu priborili svobodo, uprli so se tudi naši preteklosti, ki se vleče skozi stoletja od kmečkih puntov dalje, ko smo bili vajeni le hlapčevati in ne sami odločati o sebi. Njihov upor proti naši slabosti, je prelom z našo hlapčevsko preteklostjo, je začetek novega razdobja v naši zgodovini ln v zgodovini demokratičnega gibanja na tem ozemlju. Streli, ki so odmevali daleč po Krasu, niso razorožili ne prestrašili našega ljudstva. Nasprotno, kri, ki je takrat oškropila bazoviška tla, je bila seme, ki je rodilo nove junake proti istemu nasprotniku za narodne, socialna in demokratične pravice; junake, ki so skupno s svojimf brati, ki si gradijo v socialistični Jugoslaviji lepšo bodočnost, in z demokratičnimi Italijani rušili fašizem, dokler ga niso zrušili, čeprav pri nas ta pošast dviga zopet svojo glavo. In tako je tem našim vzorom in predhodnikom z istrskim. junakom Gortanom sledila v neenaki a zmagoviti bor-nepregledna veriga najboljših sinov. Da, štirim žalujočim materam in nevestam so sc pridružili descttl-sočl mater in nevest, ker ni ostal na tej izmučeni in teptani zemlji košček, ki ne bi bil prepojen s krvjo partizanov. In vendar Bidovec, Marušič, Miloš ln Valenčič ter vi vsi padli borci, vedite, da ta zemlja ni svobodna! Nasprotno, na njej raste in se razvija pošast, ki vas je postavila pred puškine cevi. Glejte, ‘naša materinščina je seda) kot tedaj sirota brez pravic, povsod preganjana ln nikjer priznana; naši hribi in doline, kraji in vasi nosijo Še vedno tuja jim imena itd. Sodi se še vedno po zakonih onih, ki so nam dali gTribunale specialen. Pa ne samo to. Tudi sodbe tega zločinskega sodišča, čeprav je formalno ie sedem let pokopano, se Še vedno izvajajo. Zato ni čudno, da je danes sojen kot dezerter partizan, k{ se je boril proti fašizmu, tn da so oni, ki so bili sojeni od teh zločinskih sodišč, ker so se borili prot t največjemu sovražniku človeštva, izključeni od javnih služb. In prav Ironija hoče, da so jih izključili prav oni, ki sa več let — solzavo ~-pozivali na neizprosen boj proti fašizmu, Pa ni samp to. Zopet pokajo bombe po mestu tn švigajo plameni iz poslopij antifašistov, ponovno se prepoveduje uporaba naših zastav, ki se trgajo in aretirajo one, ki jih razobesijo. Podoba je, bazoviški junaki, da se vračamo — pod okriljem nosilcev edemokracijes — v ozračje, v katerem so vas sodili. Ne straši nas nadaljnja borba za pravice delovnega ljudstva in našega naroda, ker vaše je le rodilo obilen sad in ker ste nam vi vzor in kažipot. Slava Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčičul Dvajset let Je minilo, odkar vas Je iz srede naše antifašistične organizacije T I G R iztrgal fašistovski plcton, ki vam je presekal življenje na tej-!e naši Kraški zemlji, misleč, da bo prinesel zmedo In strah med ogorčeno množico, predvsem sloovansko. Toda strnjeni z vami smo vsi Člani bivše organizacije 't' 1 O K obljubili, da vas bomo maščevali. Pošteno ljudstvo sl Je prisvojilo vaše i cilje ln se z odločnejšim pre-pričanjem pripravljalo na hudo : borbo. Od tedaj Je nam vsem postala sveta ta-le zemlja, kjer smo zajemali novega poguma. Mii«mii Razjarjeni fašizem vam je notei sc v vasi po razjarjeni rasizem vam je iz streti pogum ln vas ukloniti. Na vaši zadu-* tr“’a jjrste, Trsta v Bazovico »o upali, da vas bo omajal POElcd kamor so va* nameravali skriti za vedno, zabrisati za * vsako sled, zatemniti spomin na vas. Preprečiti so hoteli trpečim materam, vašim očetom, sorodnikom ln nam v - ! cev v ošuobodilnl Aeio- 0 nutkega boja, ki 9 ten,lLy ljudstvo b(lo r» *«j iz •* obrambo p motne preteklostiIs rosne pr*™—— ,lict, v ^ Tovariši in tovori nu ten naših K okrepimo in akcijo obJasnjeianJ^eS* ^ žicami, tako da fi*t- tem ozemlju tn ostalo drugega del na kominfor‘miitlin Slava bazovtšKtp primorski dnevnih 5 _ }2. septembra 1959 Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - V L Silvio Pellico Ijll. nadst. - Telefon 11-32 H St KOMIHMISnCniA STAVBA wj dne do dne bolj razkraja reditv ° ^emo^rati^ne9a kominformističnega) tiska" in pri- Do i V zvez* z n^m služijo klevetanju DFS in Jugoslavije, zato je ^ Polnoma naravno, da izgubljajo kominformisti podporo ljudstva ki Za mesec gre, volivcev. Danes prav ta človek inf°mist-k* in tržaške kom- si upa javno govoriti o brat fiotij p)e Ze nekaj časa. Nji• stvu med tukaj živečima naro-‘““jem fU' se razpisujejo po ****«-0 n3em tako »»'iiot- V* široko, da človek lwme ■J*"®1'0. da je cilj nji-S»,i?9ande in vsega nji-«7"% le ta, da čim- CN*™* v tem me' ■!oc • I2re& zadnje besede kiki*Čv^Iar ^ Pri!X> «tbi """O rrrihii- ---- Pa le P0" C nekai dejstev, ki ’>% J Prihajajo do izraza '"širite,n^ihovi akciji lil), u> kominjormističn 0 Wre,jj kominformističnega meibi sovodenjski umese ca» v okviru jih N ^ 5Dt‘° žel°pn zj'ucieh jasproten učinek hnt P0Udarili~ da “uo delo w ■ "Ja 2re!i ,'jfcrife;posfen2 ter so rse ti. Ljudj, 'e so stvar- tomislif': S}nek kot so in ičn 'je. fci **> iJjai). fci Uh da, »ciaii "iu odnc Kij 5«tične nekoč bili o do sosedne doma, čeprav je vsakemu poštenemu, zavednemu delovnemu človeku že zdavnaj znano, da se za njegovimi frazami skriva vse kaj drugega. Ne samo pod zastavo nacionalizma, tudi pod zastavo 7„. 110 komisarji i: ko Zat 'JU *'JJnisarn i-z '“““na 36 bila tako ime- H* l tan ^lanski iet > stenja UKjansKl ^raz :a delovpn! pove.g bkje je / ^Zr<>kov je več, ^ n--„£°,sta dva. m sicer ; 11,1 Zid pravice in Cni Polet t0' ampak tudi k et, Zaverlr,«,. „„ ,«e: L bol, junaštvo «1jXŽ ^entre^°jT’,ki , r Pa predstavlja Wt!*lcc v k uničenju ‘» v Sovjetski ■; kaste njenega rav-'^.ednem svetu; dru- -ifh Pr' rušenju kom-Vrst sama delav- i^v‘n kolovodij, misliti, da >l,;^e .. z , Knie ljudstvo V ht-e* 130 Cenečimi be-n! 6 lea ,mi morda s Pa- n£J°Vorniški tiradi; ePi m neumno- H;o ’ kajti življe-\’^ein0 'n^-^Za nepravič-111!”1 ori scuie- Kominfor- 2 tako’ da jim X ^Odo l'lZral°m ime-X0 Piieti ’vZ Sedal daje k I’ n°9arni - . 56 P®*1 nji' ,fcte -euet razkraja stavba 'N*- ujihovega tih med tem ca- S !?* Uh ta *>0m„ mesec nosi ... S i tker bi T*°več nad- iL.NNtlcu 'l ne hoteli, da se ;U.d3fc° Uh njiho-^'..'bfebi.rf,.? io v nevarne >hu *‘Jle .breburi-?aj° V Marne Š in N Utegnili bi \Z-ieU^Ol°NiU' NC' te°a Si?! k°lovM 3 kominfor-Vfe« pkar naprej ^ iul PraVmo3em Prepriča-!oleJ reče;» <(Ur“ teče, h!? izraz,, u°°slovani pa krln,ašli veHko lep-V^nčiča- i besede Oto- bo X'; Hugoši^.ui “mo boj »roti kom- ar,.- , Političnemu »u„. s!>ef n arski blokadi, Si0‘ ljudje6 P01nni' stojimo ^ i S kjerZ°P°krajine i proces Konservirama V našem listu smo že poročali, da bo imela letošnja gospodarska razstava z razliko od dosedanjih nekatere posebnosti. Tako bo pokazala na primer tovarna «Ampelea« v Izoli iz ribarske industrije v slikah ves proces dela od ribolova in izdelave pločevinastih škatel pa vse do predelave ter embalaže rib. S tem bo vsak obiskovalec razstave spoznal ves postopek, ki je potreben za dosego izdelkov konserviranih rib. Istočasno bodo slike, diagrami in grafikoni pokazali povečanje tega industrijskega objekta, ki ima sedaj dva nova Poravnajte naročnino! Vse naročnike Primorske-ga dnevnika in tudi drugih časopisov obveščamo, da lahko poravnajo naročnino pri Centru tiska v Kopru, Ulica Battisti št. 2, pritličje. Vsi naročniki naj redno in v naprej poravnavajo naročnino. CENTER TISKA oddelka, enega za pripravljanje svežih rib, drugega pa za izrabo vseh ribjih odpadkov, iz katerih se izdeluje ribja moka in ribje olje, ki sta važna za naše industrije. V istem oddelku bomo videli nekatere stroje za predelavo omenjenih ribjih odpadkov, ki so jih izdelali naši domači delavci. Pri tem bomo spoznali na slikah posamezne novatorje, ki so izboljšali potrebne industrijske stroje, kakor tudi udarnike, ki se trudijo, da dvignejo s prekoračenjem norm ter s povečanjem delovne storilnosti višino produkcije. Po drugi strani pa bo tovarna za konserviranje rib «Arri-gonii« pokazala v slikah življenje delavstva, ki je zaposleno v tej industrijski panogi. Statistični podatki bodo predočili razna izboljšanja na gospodai--skem in socialnem področju, ki so jih dosegli delavci s pomočjo svojih sindikalnih organiza-cij. Podjetje De Langlade iz Kopra bo v glavnem pokazalo razne produkte iz industrije konserviranja rib. Za dosego čim popolnejše slike o ribarstvu bomo na razstavi videli manjše bazene, kjer bo prikazan ves proces ri- bolova v vseh njegovih oblikah, ki so običajne v našem o-krožju. Prav tako bo razstavljeno vse ribiško orodje in potrebščine, brez katerh ribiči ne morejo izvajati uspešno svojega poklica. Na podoben način se besta predstavili podjetji «Fructus» in «Vino». V nazornih slikah bo pojasnjen ves potek predelave sadja in zelenjave, dalje ves razvoj pridelave vina. Spoznali bomo razliko slabih in dobrih trt, njihovo cepljenje, gojenje in obnovo ter sledili celotnemu obdelovanju vinogradov, trgatvi in vse naprej do pridobitve vina ter vklete-nja. Kmečke delovne zadruge ter podjetji »Vino« jn «Vinoplod» pa bodo imele posebno poskuš-ajo vin, s čemer bo vsak obiskovalec lahko spoznal številna istrska kvalitetna vina, ki imajo že od nekdaj svoj sloves. Poročali smo že tudi, da bodo na letošnji razstavi močno zastopani zlasti obrtniki in sicer iz obeh okrajev nad 70. Tako so se javili do sedaj številni mizarji, kleparji, kovači in mehaniki, čevljarji, kolarji in drugi. Med mizarji so med drugimi tudi Ivan Zucca, ki bo pokazal lepo izdelano sloko (beccaccin), potem so Lonza, Giraldi, E. De Grassi, Humb, Dagostini, Ivan Trojan, bratje Delise, Josip Bani, Giaggio Žago, Ivan Derni, Avgut Sepan, Djno Derin, Giuricco Zucca, mizarska zadruga, G. Corte, Domin. Steffe, I. Pellanchier Kleparska dela bodo razstavili Jadran Pertot, Al. De Fur-co in B. Degrassi. Čevljarske izdelke, zlasti turistovske čevlje bo pokazala čevljarska zadruga, Guerrino Dessardo, Marij Guobo bo razstavil razne čevljarske izdelke. Stružene izdelke bo razstavljal Guildo Penso, sedlarske I-Scocchi, kolarstvo bo zastopal Rok Rojc, kolo za otroke bo razstavljal mehanik Ivan Hrovat. Kovaške izdelke bo razstavil M. Dudine, ladijski propeler pa Lino Benci. Iz iste stroke bo razstavljal še F. Fetronio in mehanična delavnica Degrassi. Dalje bodo sodelovali na razstavi te: Miro Tuli, P. Busan, Gvido Ponis, M. Vascotto, I. Bobrigna, I. Urbanaz in drugi. To so do sedaj obrtniki samo iz koprskega okraja, h katerim pa je treba prišteti še one iz Bujščine. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru • GL Cesare Battisti 2 ■ Telefon 70 OKRAJNI PLENUM ZP P Za uspešno izvajanje enoletnega plana in drugih skupnih del se ZPP vključi v SlAU pri tem pa bo ohranila svojo organizacijsko samostojnost V nedeljo je zasedal v Kopru plenum Zveze primorskih partizanov za koprski okraj, katerega so se udeležil; skoro vsi delegati, izvoljeni od osnovnih organizacij v mestih in na vaseh. Mala dvorana gledališča je bila okrašena z zastavami in obdana z gesli, ki so izražala voljo naših borcev, etapne bodo klonili pred nikomur, ki bi jih hotel izkoristiti. V glavnem so na plenumu obravnavali vprašanje svoje organizacije, pregledali dosežene uspehe in dali nove smernice za odpravo napak, ki se jih organizacija še ni otresla. Predsednik okrajnega odbora ZPP tov. Cetin je otvoril zasedanje in poleg delegatom izrekel pozdrave, zlasti tov. Karlo Prijonu, predstavniku Kinopredstave v Istrskem okrožju V KOPRU: 12. t. m. film «Globus»; — 15., 16. in 17. t. m. «Gozdnj potepuh; — 18., 19. t. m. «Glasba na oblakih«; 22., 23. jn 24. t. m. «Grešnica»; 25. in 26. t.. m. «L-jubezen brez pomisleka«; 29. septembra in 1-oktobra «Dekleta za ženitev«. 13. t. m. film «Globus»; 15., 16. in 17. t. m. «Grešnica»; 22., 23. in 24. t. m. «Glasba na obla. kih«; V IZOLI — kino Odeon: 18. in 19. t. m. «Globus». 22., 23. in 24. t. m. »Prehod N. O.«; 29., 30. sept. in 1. okt. «Ljubezen brez pomisleka«. PIRAn — kino Tartini: 12. t. m. film «Globus»; — 15., 16. in 17. t. m. film Glasba na oblakih«; 18. in 19. t. m. «Grešnica»; 22., 23. jn 24. t. m. «Ljubezen brez pomisleka«; 25. in 26. t- m. «Tajinstven grad«; 29., 30. sept. in 1 okt. »Prehod N. O.«. i mm, rpRMl-1 je mesto pra-^5e jeC,rf,,iU bratstvu. \klPredst„' a ie bil iZv0. \ (.Nlcem 7n'k,a Slovencev V Je izd„7 cntu člo- ............... Pravice svojih \ """,|iiiniiiiii|,imi|||1I|||lmi|||lI(||||(11|I|I||||)|I|||1„„,m„„|,||,|„„||„m„„„MiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiii ................... ^ v Nekaj teh prihajalcev že okrajnega komiteja KE y Kopru. Po izvolitvi predsedstva jg sledil referat v, slovenščini in italijanščini. Tov. Primožič je kot tajnik okrajnega odbora podal obširno poročilo, v katerem je med drugim poudaril, da so partizani našega okraja vedno pokazali srvojo odločnost v tem, da hočejo kakor včeraj v NOB stati tudi v bodoče v prvih vrstah za zmago pravice in resnice v svetu. Za tem se je zavzel za spojitev ZPP v množično organizacijo SIAU, ki bo v svoji notranjosti enotna še uspešnejše izvajala planske naloge, ki bo prav tako še boljše izvedla notranje organizacijsko delo ter dosegla ie večje politične uspehe. Prav gotovo dosedanje delo, ki je bilo ločeno in nekoordinirano, ni pospeševalo uspehov posameznih množičnih organizacij, mgd katere moramo šteti tud; ZPP. Tov. tajnik je pri tem naglasil, da bo Zveza primorskih partizanov ohranila svojo organizacijsko samostojnost, pri čemer pa bo prejemala od SIAU pri izvajanju važnih vprašanj kot enoletnega plana in organizacijskega dela, tu in tam navodila. Na ta način bodo ZPP zase, kakor tudi ostale organizacije, vključene v SIAU, dosegle z vso gotovostjo zadane si cilje. Končno je tov. Primožič izrekel priznanje borcem iz vasi Babiči, Gažona in Pobegov, ki so bili izredno aktivni pri gradnji Rižanske ceste kakor tudi na ostalih delovnih področjih. S tem v zvezi je tov. tajnik omenil uspeh ZPP, fc; ga je dosegla s taborjenjem bivših partizanov v Sečjolah in na Rižani. Samo pri cestnih delih na Rižani je sodelovalo 721 članov te organizacije, ki so napravili nad 21-000 delovnih ur. S tfim so y veliki meri pripomogli pri objektu, ki je za razvoj našega domačega go- spodarstva prvenstvene važnosti. Pri raznih delih po vaseh in y Sečjolah pa so bivši partizani opravili pravtako na .tisoče in tisoče delovnih ur. Po končanem poročilu tov. tajnika se je razvila živahna diskusija O delu na terenu, ter o spojitvi ZPP v SIAU. V diskusijo je posegel med drugimi tudi tov. K. Prijon, ki je izvajal, da se naši bivši borci dobro zavedajo, da morajo z V.so vztrajnostjo nadaljevati delo za zgradnjo socializma. Za dosego tega cilja je bilo potrebno, da zedinimo vse množične organizacije y SIAU, da bo celotno zasnovano delo pravočasno izvršeno. Istočano je tov. Prijon poudaril, da vključitve vseh organizacij v SIAU ni smatrati kot pojav naključja, temveč je treba v tem koraku videti samo organizacijsko dozorelost notranjega razvoja naših organizacij, ki so po svojih izkustvih spoznale prednost in nujnost združenega in koordiniranega dela v eni sami organizaciji kot je SIAU, ki predstavlja danes zares pravo ljudsko fronto delovnega ljudstva Istrskega okrožja. Po zaključeni diskusiji je tov. predsednik stavil na glasovanje predlog glede vključitve v SIAU, ki so ga navzoči delegati sprejeli soglasno. H koncu so izglasovali tudi zaključno resolucijo, ki vsebuje v bistvu razloge in utemeljitev sprejetega sklepa o vključitvi ZPP v SIAU in bodoče naloge, ki si jih daje ZPP kot samostojna organizacija y okviru SIAU. Nekdanji borci so se v resoluciji izjavili tudi za splošen mir v svetu ter za enakopravnost malih in velikih narodov. Ker je preobložen z delom, je dosedanji tajnik zaprosil za razrešnico, y kar so delegati privolili, in mu izvolili naslednika v osebi tov. Nacija Umerja. Obvestilo Poverjeništvo za trgovino in preskrbo sporoča, da bo od 10. t. m. dalje sprejemalo stranke, ki prihajajo dvigat razna nakazila ter uvozna in izvozna dovoljenja za Trst, samo dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih od 9. do 12. ure v sobi št. 2. Popravni izpili in pouk na slovenskem učiteljišču v Portorožu Ravnateljstvo slovenskega u-čiteljišča v Portorožu, sporoča; da bodo na tem zavodu popravni izpiti v petek 15. t. m. ob 8. uri. Vpisovanje dijakbv pa bo v soboto dr.e 16. t. m. Redni pouk se bo pričel v ponedeljek 18. t. m. Ženska obrtna šola v Kopru Pouk na ženski obrtni šoli v Kcpiru se bo pričel 15. septembra t. 1. v dosedanjih prostorih. V proslavo množične vstaje Istrskega ljudstva so bile 8. septembra y Bujah velike športne prireditve, katerih se je udeležilo izredno mnogo ljudstva iz vse Bujščine. Tekme je organizirala Zveza društev za telesno vzgojo (ZDT'V) v Kopru skupno s krajevnim odborom v Bujah. Na programu je bila predvsem kolesarska krožna tekma v 20 krogih okoli Buj, tako da je moral vsak kolesar prevoziti 50 km. Pri tekmi je startalo 25 juniorjev in seniorjev s STO, med katerimi pa smo pogrešali Coljo, Fontanota in Sclausera, ki so prestopili v skupino neodvisnih in so trenirali za kolesarsko dirko, ki je bila v nedeljo v Emiliji (Italija). Pravtako se ni udeležil te tekme naš znani dirkač Rinaldi. ASIŽZ živahno nadaljuje s svojim delom za skupnost 8. t m. so razne osnovne organizacije ASIZZ izvedle svoje volitve, cdnor.no so imele ta dan množična zborovanja. Tako so se v MAREZIGAH sestale žene v osnovni šoli, kjer jim je tovarišica z okraja podala najprej politični pregled, nato pa priporočala, naj se že ne pobrigajo zlasti za svojo lastno izobrazbo, kakor tudi za izobrazbo svojih otrok, če hočejo, da bodo napredovale njihove družine- Za tem so imele volitve svoje organizacije, pri katerih so si izvolile za predsednico Amalijo Babič, za tajnico pa Lilijano Krmac, Poleg tega je bilo izvoljenih 5 članic odbora in delegatke za okrajni plenum- Pripomniti je treba, da so se udeležile volitev prav vse žene, ki so članice ASI2Z, tako da so uspele volitve .99,9 odstotno. 2^°VINSKI roman le> 40. ttiSL?1 meseca ju- hajLProtl veteru l> krdeif1' ko se N' ki sJCe• .francoskih lfc>ufr ka»l 03 ravn ln obe- - wur> *.» ata? to&eli sa*no. Za i H 5S ’^Car'kl - & u n in slamo. ?l*ova so ca, laVt Va dva la3tnanta, so bili vsi Jako dobre volje. Vemazz, ki je sprva jzpraše-val poštarja o varnosti tega kraja in o enakih stvareh, a ni nič posebnega zvedel, se je pozneje tudi pridružil veseli družbi in pri vinu in igri so jim hitro potekale ure- O kaki nevarnosti niso imeli najmanjše slutnje. Nekoliko pod St. Ožboltom, tam, kjer je dolina najbolj stisnjena, kipita na desni ln levi dva visoka peščena hriba kvišku- Pod vrhom levega, visoko gori nad cesto, je stala tedaj in stoji še dandanes v malem predelu samot, na kmetska hiša; s ceste je ne ugledaš, a oni zgoraj, ako hoče paziti, se li ne bliža kdo, te je gotovo opazil že zdavna, ako si se napotil gor, in spravil bo sebe ali pa kake druge stvari v varnost, ako se mu zdiš ti kaj sumljiv; kajti pridni gospodarji Samoglavi, — to je priimek tega posestva, — nikdar niso bili in oborožena pravica jih je večkrat obiskovala ne go pošteni sosedje-Istega popoldne, ko so potovali kapitan Boissac in njegovi spremljevalci iz Trojan navzdol proti St- Ožboltu, je priromal tudi zdaj in zdaj kak potnik od druge, spodnje strani po veliki cesti do hriba pod Samogla-vom in potem krenil po peščeni stezi navzgor. Zlasti v mraku so pogostoma, a vedno le posamezno prihajali; toda ne zmerom po veliki cesti, tudi od druge strani s Tuhinjskega čez Rakitovec in čez Sčipek. Bili so mladi in stari, kmetsko, bolj slabo opravljeni ljudje; največ je imel vsak debelo drenovo gorjačo v rokah. poznamo; kajti eden prvih je bil Boječ, ki je na nosu kazal Se jako vidne vtiske Blaževe pete; kmalu za njim sta se prikazala Kozobrin in Bacek; pozno v mraku je do-Sel tudi Velikonja. Gospodar Samoglav je bil že pripravljen, da sprejme nocoj toliko gostov- Odposlal jih je, kakor so prihaja, li, više gor v gozd, kjer je stala na pol podrta lopa s senom, in le bolj odlične goste, kakor Bojca, Veliko, njo in enake je obdržal v hiši. Vsak je bil prinesel ne kaj s seboj, bodisi kos me-s& ali par jajc, in Samogla-vova hči Spela, še precej mlado, a veliko in neokretno dekle, jim je kuhala večerjo- Okoli enajste ure stopi Groga v izbo; imel je ono veliko brado in lasuljo, v kateri so ga njegovi ljudje vedno videli. «Ali so vsi zbrani?« vpraša Tomaža, «Vsi, samo Tinčka še nisem videl!« reče ta. «On pride; njega moramo počakati, «meni rokovnjaški glavar. Samoglav mu ponudi večerje, a on je neče, nego gre ven pred hišo in sede na malo klop, ki je stala tam. NI sedel dolgo, ko začuje težke korake, in nekoliko trenutkov pozneje je stal Obloški kobilar pred njim. «Kako je doli?« vpraša Groga naglo in nepotrpežljivo. «Delo ne bo posebno težko,« reče Tonček in obriše z rokavom pot s čela- «Stir-je oficirji so, to se pravi, e-den menda ni oficir; pa nekaj takega mora biti. Na stari posti sed6 in kvartajo; bil sem v krčmi in pil malo vina, da sem vse ogledal. Vojakov imajo pet s seboj in te so poslali spat na hlev-Vseh pet je zlezlo na zgornji konec v slamo. Tistim bomo lestvo vzeli In jim zgor- nja vrata zaklenili- Hoho, lahko delo bo to!« «Kakšen je tisti, o katerem praviš, da menda ni o-ficir?« vpraša pazno Groga. »Velik in suh je, pa črne brke imab reče oni. «On je, on je!« vzklikne glavar in strese Tončka za ramo. «Tega boš ti lovil; vzemi ljudi, kolikor hočeš, pa tega človeka moraš zvezati in tja gor ga pripelješ pod oni hrast na zgornji strani tega hriba; saj veš, kje je; tam se bomo zbrali potem. Pa tistega človeka hočem imeti, in živega ho čem imeti! Ali si razumel?« «Razumel!» deje Tonček, čeravno ni umel, kaj hoče Groga temu Francozu. Malo pozneje so bili vsi rokovnjači zbrani pred hišo. Groga je v kratkih besedah odločil vsakemu svoj posel in najpogumnejše postavil za stražnike, in sicer v dvojni namen; da pazijo, da jih nihče ne zasači, in da gledajo na lastne ljudi, kako opravlja vsak svojo dolžnost. Namen nocojšnjega napada je bil, kolikor treba, vsakemu znan; vedeli so, da gredo nad francosko kaso in da bo plen obilen-Večina rokovnjačev, katerih je bilo trideset zbranih, je bila oborožena z gorjačami; nekateri so imeli puške, katere so bili vzeli iz skrivne zaloge pri Samogla-vu in stražniki so dobili vsak po dva samokresa. Tonček si je odbral nekaj ljudi za svoj posebni nalog in med temi Velikonjo. Vzel je tudi dvoje kratkih vrvic s seboj. Četrt ure pozneje ni bilo žive duše razen špele na Samoglavini; po dolini na desni in levi velike ceste, čez meje in plotove pa so se polazile tiho črne postave proti St. Ožboltu-Noč je bila temna, kajti lahki oblaki so že zvečer prevlekli nebo. (Nadaljevanje sledi) Isti dan so sprejele žene V Marezigah razne obveznosti glede tekmovanja, predvsem, da morajo poglobit prosvetno delo, posvetiti vso skrb otrokom, pričeti s pripravami za novoletno jelko jn skrbeti za vključitev nekaterih žen v tovarniško produkcijo. Isti dan so bile volitve v ASI2Z tudi v GLEMU. Pred pričetkom volitev ie imela tov. Milka Jerman poročilo o razvoju in pomenu ASIZZ za javno življenje, posebno Pa za sodelovanje pri izgradnji socializma na vasi., Enako je podčrtala važnost volitev v ASIZZ, pri čemer si izbirajo žene popolnoma svobodno svoje predstavnice. Pri volitvah, pri katerih so sodelovale žene v Glemu 100 odstotno je bila izvoljena za predsednico tov. Milka Jerman iz Glema št. 18, za tajnico tov. Milka Jerman iz Glema št. 23, članice odbora ter delegatke za okrajni plenum. Omenimo ie to, da so žene v Glemu v počastitey volitev opravile 245 prostovoljnih ur in sklenile, da bodo vsekakor pravočasno izvršile plan dela, ki so si ga določile. Ob lOOodstotni udeležbi so se končale tudi volitve ASIZZ v MALIJI, odkoder pa še nismo prejeli nadaljnjih točnejših podatkov. V POBEGIH so imele žene ta teden dva množična sestanka in sicer enega v njihovi vasi sami, drugega pa v Kostanjevi. Oba sestanka sta bila dobro obiskana. Eri tej priliki so postavile kandidatno listo in sklenile, da bodo na dan volitev šle polnoštevilno na udarniško delo, s katerim -bodo pomagale pri gradnji zadružnega doma, o-lepšaie prestor pri spomeniku, padlim borcem in napravile generalno čiščenje otroškega yrt- Prav tako so imele na dan 8. t- m. organizacije ASIZZ v Borštu, Škofijah, Dekanih, Montinjanu, Centurijah, Sergaših in v Sečjolah predvolivne množične sestanke,’ na ka-terih so razpravljale o pripravah za volitve, delovnem načrtu in o splošnem položaju na yasi. Dirka se je pričela točno ob 9.30 in jo lahko označimo s tem, da so imeli kolesarji precejšnje število nezgod, ker so se jim predrla kolesa, da so se jim prelomili pedali in podobno. Velika ovira pa je bil tudi strm bujski klanec, ki je razmeroma dolg in katerega je bilo prevoziti nič manj kot 20 krat na razmeroma kratki progi. V prvem krogu je. z naglico prevozil kot prvi Danieli, pri drugem krogu se je skupina dirkačev že razredčila. V tretjem krogu se je Sellieru predrlo kolo. V naslednjih krogih je ostalo na čelu dirke le že približno 10 kolesarjev. Poklen je imel y tem času že dvakrat predrto kolo in se je zaradi tega umaknil iz tekme, kmalu za tem se je umaknil tudi Lončarič. Danieliju se je pretrgala veriga in tudi Vidali, ki je o-stal kljub temu zmagovalec, je imel enkrat predrto kolo. Zadnjih pet krogov je bilo odločilnih za uspeh tekmovalcev. V nekem trenutku kot je to običajno pri kolesarskih tekmah so se y največjem diru oddaljili Vidali iz Ljubljane, ki je prišel na cilj prvi v eni uri 40 min. 30 sek. Kuret (Coretti) Karel, ki je prevozil progo drugi v eni uri 41 min., 10 sek. Tretji od teh, je bil na cilju Sellier Pijo, četrti Gardoz, peti Grio, šesti Apollo-nio, sedmi Brajnik, osmi Perone, deveti Dagri in deseti Brajko, ysi ti od Proleterja. Popoldne je bila tekma v odbojki, pri kateri sg je srečalo moštvo Nar. zaščite iz Buj z Momjanom z uspehom 2:1, dalje Vse sile za izvedbo enoletnega nlana! moštvo športnega društva »Buje« proti »Partizanu« iz Kopra, kjer je «Buje» zmagalo z 2 proti O. V finalg sta prišli tako moštvi »Buje« proti Zaščiti iz Buj, v katerem je nadvladalo «Buje» z rezultatom 2:0, kar je odločilo za končno zmago športnega društva »Buje«. Celotno športno manifestaci-jo je. zaključila na športnem igrišču prijateljska nogometna tekma, ki sta jo odigrali enajsterici nogometnega kluba »Buje« in »Partizana« iz Kopra. V prvem polčasu je vladalo nekako ravnovesje in sta bil; obe moštvi enako močni, v drugem polčasu pa sg je pokazala premoč «Partizana». Klubu »Buje« se je poznalo da nima še pravega, trenjnga. «Partizanu» je uspelo, da je v prvem polčasu zabil en gol, toda v drugem polčasu je povišal število golov na 4:o, pri čemer je padel zadnji gol iz prostega strela. Tako je imelo Buje ta dan zares lep športni nastop, ki je pridobil tudi med številnim preprostim kmečkim ljudstvom : mnogo zanimanja. Večna slava bazoviškim junakom, večna slava padlim antifašistom! GOVOR TOV. BABICA (Nadaljevanje s 1. strani) rodnoizdajaški obraz za bazoviškimi junaki, ne bo tem ljudem nikdar uspela. Naš narod bo znal vedno pravilno cenit; žrtve bazoviških junakov in jih ločiti od podle špekulacije teh narodnih izdajalcev. So še druge vrste ljudje, ki skušajo izrabljati lik bazoviških junakov za svoje špekulacije. To so naši dovče-rajšnji sopotniki, ki 30 po nesrečni resoluciji Informbiroja postali hlapci po obliki nove, a po vsebini stare politike zatiranja, in podjarmljenja drugih, predvsem malih narodov. Zato se metode njihove politike v ničemer ne razlikujejo po vsebini pa tudi po obliki od metod najbolj reakcionarnih in protiljudskih sil. Laži, klevete, potvarjanje zgodovinskih dejstev, nasilje itd. so sredstva teh ljudi za dosego njihovih protiljudskih ciljev. Pred osmimi dnevi smo bili priča, kako so ti ljudje na tem mestu, v senci bazoviških junakov, klevetali in blatili novo, nikomur ped rejeno, svobodno in herojsko socialistično Jugoslavijo. Izrabili so svetal lik bazoviških junakov, da bi sebe in druge prepričevali o nekem namišljenem izdajstvu Jugoslavije in njenih voditeljev, poslužujoč se seveda laži in klevet ter poskušali tako vsiljevati tujo voljo svobodnim narodom Jugoslavije. Kako nasprotje so izražale te sramotne in podle besede s plemenito žrtvijo bazoviških junakov. Junaki, ki so za svobodo in neodvisnost svoje domovine žrtvovali življenje, naj bi postali simbol laži, klevet, podlega obrekovanja in simbol novega podjarmljenja in zasuž-njevanja narodov. Ob 20 letnici bazoviških žrtev nam je bolj kot kdaj koli pred očmi lik bazoviških junakov, njihove ideje, borba in žrtvovanje. Ne z desne in ne s tako zvane leve ne bo nikdar uspelo podlo izrabljanje bazoviških žrtev za cilje, s katerimi bazoviški junaki nimajo nič skupnega. Lik bazo* viških junakov bo za vedno ostat svetel in plemenit za naš narod, ostal bo kot simbol borcev za svobodo in narodno neodvisnost proti vsaki politiki podjarmljenja in zasužnje-vanja narodov ter za bratstvo ir. enakopravnost med narodi. Spomin na bazoviške žrtve nam veleva, da pogumno in vztrajno, ne glede na trenutne težave in napore, nadaljujemo in dalje razvijamo bor bo za ideje in cilje, za katere so oni padli. Bazoviške žrtve niso bile zaman, bile so dragoceni delež v borbi našega naroda za svobodo in neodvisnost. Se so ostale rane na našem narodnem telesu. Nova grožnja se danes sklanja nad Jugoslavijo, nove sile jo skušajo pritisniti k tlom in ji odvzeti komaj priborjeno svobpdo. Nevarna je ta grožnja, ker se za svoje temne cilje poslužuje naprednega in svobodoljubnega gibanja v svetu. Reakcija, prikrita Z naprednim socialističnim plaščem teži po nadvladi in podjarmljenju drugih narodov, pa naj se imenuje tako ali drugače. In dokler ne bo večina delovnega ljudstva spoznala v tem plašču temne sile reakcije, do česar bo pa neizbežno dovedel razvoj dogodkov, do tedaj bo ta grožnja visela nad nami vsemi. Socialistična Jugoslavija danes, braneč svojo svobodo in neodvisnost, brani napredna načela svobode, neodvisnost in enakopraimost ter bratstvo med narodi, načela, ki predstavljajo edini predpogoj nadaljnjega razv.oja ifl napredka svobodoljubnega človeštva. Braneč ta načela na tržaških tleh, ki so načela vsakega naprednega in demokratičnega gibanja in Za katera So padli tudi bazoviški junaki, branimo svoje narodne pravice, se borimo za enakopravnost in bratstvo med narodi, konkretno za enakopravnost in bratstvo med Slovani in Italijani in za zmago resnične demokracije •na Tržaškem ozemlju. Naša borba je pravična in napredna kot je bila borba bazoviških junakov, zato mora tudi končno zmagati. Slava bazoviškim junakom! Naj živ.i borba za svobodo, neodvisnost ter enakopravnost in bratstvo med narodi! GOVOR TOV. LAURENTIJ (Nadaljevanje s 1. strani) rili ono nepremagljivo ljudsko armado, ki je osvobodila T.rst. Ta ljudska armada je predvsem skovala italijansko-slo-vansko bratstvo, dokazala je, da narodnostna mržnja lahko obstaja samo tedaj, ko jo reakcionarna in izkoriščevalska buržoazija podžiga. Ta ljudska armada je pokazala med borbo, da tedaj ko delovni ljudje vodijo borbo in so na oblasti, izgine narodnostna razcepljenost in na njeno mesto stopi bratstvo med narodi; bratstvo med narodi, ki predstavlja nepremagljivo o- Sprevod z venci na čelu v Bazovici 'rožje v rokah delovnih ljudi v borbi proti izkoriščevalcem. To je bila naša naj več ja pridobitev. Borba, ki smo jo začeli 8. septembra 1943, ni imela za smoter samo izgon Nemcev, pač pa tudi zavojevanje oblasti. Zavojevanje oblasti, ki je pomenila uničenje starega državnega fašističnega aparata in njegovo nadomestitev z novim aparatom, ki naj bi služil delovnemu ljudstvu in branil njegove pravice. Danes in vedno smo ponosni, da lahko rečemo, da smo te naloge, ki izhajajo iz prave revolucionarne borbe, izpolnili. Izpolnili smo jih, ker smo v borbi skupno z narodi Jugoslavije ustvarili svojo ljudsko armado. V borbi smo ustvarili ljudsko oblast in z borbo smo skupno z jugoslovansko ljudsko armado osvobodili Trst in vso našo deželo ter pometli z oblastjo buržoazije. Ce bi nam bila Sovjetska zveza dala konkretno podporo, bi bilo danes na vsem Tržaškem ozemlju kakor v ostalih delih Julijske krajine ljudstvo na oblasti in izkoriščevalska buržoazija za vedno odstranjena. Toda Sovjetska zveza nam ni hotela in ni mogla dati podpore enostavno zaradi tega, ker je birbkrutična klika, ki jo je vodila, prodala kri najboljših sinov našega ljudstva, naše žrtve in žrtve narodov Jugoslavije ter si razdelila z Angleži na polovico vplivno področje v Jugoslaviji. Ko smo mi skupno z narodi Jugoslavije prelivali svojo kri, da si priborimo svobodo, so se Rusi in Angleži za našim hrbtom pogajali o odstotku ozemlja, ki naj ga izkoriščajo. To nam dokazujejo objavljeni in nikoli zanikani dokuvtenti, to nam dokazuje sedanja politična linija Kominforma. Ko smo mi vodili borbo, ki jo je ves demokratični svet občudoval in poveličeval, ni vodstvo KP Italije vodilo v Italiji politike borbe, pač pa politiko kompromisa z bur-žoazijo in je preko CLN dajalo buržoaziji neko nedolžnost ter prišlo celo do tega, da je ustvarjalo sekcije demokristjan-ske stranke ali podobne tam, kjer niso še obstajale. Jasno je, da se s tako politiko ni mogla ustvariti ljudska armada in tudi ne priboriti oblast. Možno je bilo samo, kakor se je tudi dejansko zgodilo, deliti si oblast z buržoa-zijo do takrat, ko je buržoazija, čuteč se že dovolj močno, izgnala iz državne uprave komuniste in socialiste ter popolnoma vzpostavila svojo razredno diktaturo. Ti ljudje, ki so s svojo politiko popuščanja izdali interese in težnje italijanskih delovnih množic, si upajo nazi-vati nas izdajalce, fašiste, vohune gestapa itd. Najbolj pa se zaganja proti naši borb; in proti junaški borbi narodov Jugoslavije ravnatelj lista (d’Unita», t.j. tisti, ki je bil fašistični «federale» in fašistični dobrovoljec v Španiji. Tega bi se moral sramovati mak kominformist, ki je še v dobri veri^^Tonih vrstah. Ko italijanska kbminformi-stična birokracija blebeče o naši borbi, o naših padlih, Žrtv.ah, naziva njena direktna podružnica v Trstu naše zmage «sramotno preteklost» in ■išče čim bolj popuščajoči kompromis z izkoriščevalsko buržoazija ter je pripravljena stopiti v. blok italijanskih šovinističnih strank. Ti ljudje naj dobro vedo, da njihova zmerjanja in njihove žalitve ne morejo prizadeti nas naše borbe in naše slave, ker na svojo preteklost smo bili, smo in bomo vedno ponosni, ker je naša preteklost slavna. Se eno stvar je treba omeniti. Tržaški fašizem je po svojih predstavnikih mislil, da nam bo lahko nekaznovano zabranil naši dve narodni zastavi z rdečo zvezdo. Zaradi naše odločnosti pa se je moral umakniti, Videč poraz svojih kolegov so pridni ko-minformisti poskrbeli, da jim priskočijo na po moč s trganjem narodnih zastav, ki jih je naše prebivalstvo nalepilo p>o zidovih mesta in vasi ob 20. obletnici žrtve bazoviških mučenikov. Prav res lepo dejanje, dejanje vredno kominformistov! S tem dejanjem so si brez dvema pridobili zaslugo v očeh fašistov, toda diskvalificirali so se v očeh antifašistov. ■ skvalificirali so se v ocen slednih antifašistov, ker Vrf do, ki se je boril, ve zastave simbol borbe, s> . slovansko-italijanskega - stva Slovenske stave in zastava z do italijanskih demokrata), zastave, ki so 'a zem, so zastave, ki s1™.1, dvignili 8. septembral* . ki so nas slavno t* j( zmage. Zato morajo povsod plapolati, ker so bol nas partizanov, W'cl cev za demokracija oškropljene s krvjo lih — so nam svete-Te zastave borna -branili, ker so simbol sko — italijanskega °r®7 ker predstavlja slovafPč italijansko bratstvo ™ temelj, na katerem nu>^ volucionarna enotnost -delovnega ljudstva sI s se utrjevati. Na tem ^ mora zopet vstati **r0’® ^ na fronta vseh delat > močna fronta, ki n minform razbil. Ta 1 . zopet vstala, ker oev. * do, da si je treba sv ^ boriti, ker so niki pokazali pot mučenikom bodi ^ ji) naša misel z obljubo, ne bo mo izdali. hn,oVŠ>* Večna slava / mučenikom, večna lim antifašistom! jjti Naj živi, naj 6^' slovansko- italijansko stvo! FONTANOT NA39. NA KOLESARSKI DIRKI OKOLI EMILIJE Po odstopu Švicarja KuUleria je zmaoal Italijan Magoini. Colja prisiljen k odstopu zaradi Želodčnih krčev Po Odstopu Švicarja Kubler-ja je zmagal Italijan Maggini. Colja prisiljen k odstopu zaradi želodčnih krčev. Kolesarska dirka okoli Emilije je bila v nedeljo res zanimiva. Kolesarja Kubler in Goldschmitt sta hotela na vsak način preiti v vodstvo in ga obdržati do konca. Toda vsi najboljši italijanski kolesarji so prešli v ofenzivo in kmalu je Goldschmitt tako zaostal da ni bil več nevaren. Tudi Kubler je zaradi prevelikega napora zaostal in se nešportno umaknil. Naši kolesarji sq se razmet roma kar dobro držali. Colja »e je držal celo najboljših kolesarjev dokler ga niso želodčni krči prisilili k umiku. Prav škoda, da nismo mogli videti ti enem damskemu. V drugem polčasu pa Jugoslavija ni preveč napadala, ker se je zadovoljila j doseženim rezultatom y prvem polčasu. Kljub temu pa je jugoslovanski napad zabil še en gol in tako postavil končni izid 4:1. Jugoslovanska nogometna reprezentanca je zapustila pni vseh ljubiteljih nogometa najlepši vtis zaradi hitre in lepe igre- Dinamo - FONTANOT tega našega dirkača do konca v borbj za mesta in sicer v borbi z najboljšimi italijanskimi profesionalnimi dirkači, ki So vajeni cestnih dirk, saj sb mnogi izmed njih bili že večkrat na krožni dirki okoli I-talije in tudi okoli Francije, da ne govovimn o krožni dirki okoli Švice itd. Na vsak način je 39. mestn ki ga jc zasedel Fcmtanot za nas odlično Marsikaj se je žt naučil Fonjanot na takih mednarodnih dirkah in to mu bo prav prišlo v nedeljo, ko bo v Trstu II.’ mednarodna kolesarska dirka okoli Tržaškega o-zemlja za pokal športnega lista «T» teste Športa. Te svoje izkušnje bosta lahko Fontanot kakor tudi Colja uporabila na nedeljski dirki V lastno korist in tipamo, da bo naš uspeh popoln, kljub nadvse ostri mednarodni konkurenci. Mednarodni nogomef JUGOSLAVIJA-OANSKA 4:1 V nedeljo je jugoslovanska nogometna reprezentanca po porazu s Finsko 3:2 nastopila na Danskem in se v Copenha-ghenu srečala a tamkajšnjo reprezentanco. Tekma se je končala v korist Jugoslavije s 4:1 (3:1). V prvem polčasu je Jugoslavija prešla y oster napad in je kmalu zabila 3 gole pro- Zagrebški Dinamo, ki je pred tednom premagal enajsterico Torina se je v nedeljo srečal z Brescio in odigral neodločeno. Tekma je bila vedno napeta in ostra in domačinom se je posrečilo po hudi borbi izenačiti. Norveška - Finska 4:1 Norveška nogometna reprezentanca je v nedeljo v Oslu premagala s 4:1 finsko nogometno reprezentanco. Norveška je pokazala boljšo igro ter j® brez težkoč odpravila Finsko. Mednarodna nogometna tekma med Hungario in Sarre-bruckom se je končala z zmago prvega z izdom 1:0. Muludia - Goitepe 2:0 V Algeriju je bila v nedeljo zanimiva nogometna tekma med domačo enajsterico Muludia in turško enajstorico iz Smirne Coztepe. Tekma se je končala z 2:0 v korist domačinov. D som in neneiio v Milanu lahMloisKi MM Jugoslaoiia - llaliia Po letih se bosta zopet na lahkoatletskem polju srečala Jugoslavija in Italija. 1935 leta je Jugoslavija izgubila proti Italiji, vendar od tedaj je preteklo precej vode Po rekah in Jugoslovani so po vojni dose. gli neverjetno višin o na med. narodnem lahkoatletskem polju. To nam dokazujejo izidi raznih tekmovanj po Švedskem, kjer se Jugoslovani z uspehom bori. jo z najboljšimi lahkoatleti Evrope in Amerike, Največje uspehe dosega seveda Segedin, ki je pretekli teden postavil nov jugoslovanski rekord v te. ku na 3000 m z zaprekami in izboljšal za tri sekunde naj. boljši evropski čas v tej sku. pini. Srečanje med Italijo in Ju. goslavijo b po olimpijskem sporedu brez deseteroboja. Jugoslavija se sicer ne bo mogla resno postaviti po robu ltalij v metih, vendar bo v teku na daljših progah skoraj gotovo prevladovala. Italija gre v borbo kot favorit za zmago, vendar bi morala po mnenju strokovnjakov biti ta zmaga zelo pičla. Na vsak način se jugoslovanski atleti dobro pri-pravljajo za ta nastop ip. borba bo vsekakor izredno ostra, ali al elifta v Nabrežini brez Najboljša mesta je dosegla Mladost iz Nabrežine, medtem ko so se Tržačani morali zadovoljiti z ostalimi V nedeljo zjutraj je bil v Nabrežini lahkoatletski dvoboj med Nabrežino in Trstom. Pirančani, kt so se prvotno prijavili za tekmo niso dospeli v Trst in tako sta se borila za prvo mesto le Nabrežina in Trat. Nabrežina je bila znatno boljša, čeprav lahko brez skrbi trdimo, da niso bili doseženi najboljši rezultati. Tako je na primer favorit v skoku y višino Nabrežimec Ščuka zasedel le tretje mesto ker je začel skakati šele pri 1.45 m. V treningu po svojem neuspehu pa je skakal z lahkoto 1.65 kar dokazuje, da mora atlet začeti skakati pri manjši znamki, da se tako nekoliko segreje in sprosti mišice. To mu bo pač ostalo v spominu precej časa in varjeno bo drugič bol) previden. Rezultati so sledeči Tek na 80 m. - 1. Sedmak (Mladost - Nabrežina) 9"8, 2. Sulčič (Mladost) 10"4, 3. Mene. ghetti (Sv. Ana) 10"6. Tek na 3000 m - Caldi (Mladost) 11*17”, Santagati (Mia-dost) 11*37”, 3. Meneghetti (Sv. Ana). Skok v. višino •> 1. Flego (Skedenj) 1.45 m, 2. Meneghetti (Sv. Ana) 1.45, 3. Ščuka (Mladost). Met diska - 1. Ivelja (Mladost) 28.08 m, 2. Vallon (Sv. Ivan ). 27.78, 3. Sedmak (Mladost) 26.05. Tek na 40(1 m - 1. Sedmak (Mladost) 56"2, 2. Sulčič (Mladost) 57”4, 3. Ščuka (Mladost) 58"2. Met krogle - 1. Vallon SV. I-van) 10.45 m, 2. Sedmak (Mladost) 9.34, 3. Ščuka (Mladost) 9.25. ITALIJANSKO DRŽAVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Prvi poraz „Triestine“ v Comu Prva tekma se je za Triesti-1 gotovljena. Tako se bo Triesti- no končala porazno. Čeprav se je obramba držala še kar dobro, je bil napad prepočasen in neudaren. Prvi so prišli v vodstvo domačini, nakar je De Vito izenačit. Tedaj je imeia Triestina večkrat možnost, da preide v vodstvo, vendar napad ni znal zaključiti večkrat dobre akcije p svojo korist. Grossa, ki je bil eden najboljših igralcev na igrišču je v nekem kritičnem trenutku poslal žogo svojemu vratarju, ki pa ni bil na mestu in je žoga že drugič pretresla mrežo Triestine zard-at nesrečnega avtogola. Trie-stitta je sicer prešla V. napad vendar brez uspeha, kajti Como se je branil in hotel na vsak način obdržati zmag o. Ko je igralec Ooma Lipizer zabil tretji gol p škodo Triestine je bila zmaga domačinom že za- na vrnila v Trst s prvim porazom, kar bo dalo trenerju misliti. da bo nekoliko spremenil napad i? veliko korist enajsto rice in v zadoščenje ljubiteljev nogometa, ki zahtevajo, da se V napad postavi tud i I spira,. Precejšnje presenečenje je pripravil Lazio svojemu gostu lnter-ju. Inter je podil še v drugem polčasu kar s 3:0. Toda Lazio se je tedaj prebudil in prešel v oster napad ter zaključil tekmo z izenačenjem 3:3. Juventus je brez posebnih težkoč odpravila enajstorico Pro Patrie s 7:0, medtem ko je Bologna porazila Romp s 3:1. Genoa je imela precej težko delo z Lucchese vendar se ji je posrečilo zmag ati s 2:1. Ceptav je Izid tekme med Milanom in Udinese še precej pokazala še precej lepo igro in dosegla tudi doa gola P lastno korist. Srečanje se je končalo s 6:2. Napoli je po hudi borbi premagal F.iorentino s 3:2, medtem ko je Novara na lastnem igrišču z lahkoto odpravila Samp~ dorio s 3:0. Dobra ennistovica Atalante je morala v nedeljo okusiti prvi poraz na vročem igrišču Palerma, kjer je izgubila s 2:0. Tudi Torino, ki še ni dosegel zadbstne forme, je v nedeljo premagal enajstorico Padove s 2:1. Doseda) vodi v lestoici Juventus, kateremu sledijo Novara, Palermo, Bologna, Como Milan, Genoa, Torino, Napoli, Inter, Lazio, Piorentina, Pado va, Lucchese, Udinese, Triesti-na, Roma, Atalanta, Sampdoria visok je enajstorico iz Vidma | in končno Ero Patria. TeJc na 800 m - 1. Caldi (Mladost) 2'14'T, 2. Meneghetti (Sv. Ana) 2’17”8; 3. Sedmak (Mladost). Met kopja - 1. Logar (Mladost) 42.82, 2. Macor (Skedenj) 42.32, 3. Sedmak (Mladost) 37.25. Kakor se iz rezultatov dobro vidi je Mladost iz Nabrežine pobrala vsa najboljša mesta in prepustila Tržačanom o-stala. Nabrežina ima šg precej dobre elemente, vendar bi lahko z rednimi in vztrajnimi treningi dosegli veliko več. Trst je ,pa prišel v Nabrežino precej okrnjen, ker niso mnogi tekmovalci prišli, čeprav so obljubili svojo prisotnost, To pač ni športno in drugič te kaj takega ne sme več pripetiti. Trije Dalijam in dva Angleža V nedeljo so bile V Monzi (Italija) zadnje tekme za sve. SCUKA MED METOM krogle tovno prvenstvo. Sodelovale so najboljše znamke motornih ko-les kot so Mondia‘1, AJS, Nor. ton, Berjnelli, Gilera itd. Novi svetovni prvaki v svoji skupini so postali: RUFFO (Italija) v skupini 125 kem, FORSTER (Anglija) v skupini 350 kem, AMBROSINI (Italija j v skupini 250 kem, OLIVER (Anglija) y Skupini Sidecars in končno MASETTI (Italija) v skupini 500 kem. Mase.tti (Italija) je na svo. jem stroju Gilera dosegel naj. večjo hitrost dneva $ 169,760 km na uro. MENEGHETTI [(Sv. ANA) PRESKOČI 1.45 M VI iVISINO ŠAHOVSKA OLIMPIADA V DUBROVNIKU JE K Jugoslavija olimpijski Ponovni dokaz višine jugoslovanskega šaha - Jugoslavija si je Pr J olimpijsko prvenslvo v zelo hudi borbi z izenačenimi naspr° naših še 8 tujih DUBROVNIK, 11. — Jugosla. vija je dosegla svoj največjl uspeh na šahovskem področju. Zmagala je namreč na prvi povojni šahovski olimpiadi, katere se je udeležilo 16 držav. Daši na olimpiadi niso sodelovale nekatere države, to ne zmajšu-je pomena jugoslovanskega u-speha, kajti poleg tako močnih šahovskih reprezentanc kot je argentiska, ZDA ali Zapadne Nemčije je težko še kje moštvo, ki bi moglo uspeh Jugoslavije zahtevati zase. Z močnejšim moštvom kot je jugoslovansko bi se na olimpiadi lahko postavila edina Sovjetska zveza, ki pa doslej še ni nastopila na nobeni olimpiadi. Uspeh Jugoslavije je zaslužen, saj Je bila od začetka v vodstvu, hrabro odbijala napade nekaterih resnih tekmecev in vzdržala tudi tedaj, ko ji je postala Argentina tako nevarna, da je bilo že res skoraj videti, da bo prvo mesto pripadlo Argentini. Toda krepke jugoslovanske zmage v poslednjih kolih so omogočile, da je ostal ves čas razmak med Jugoslavijo in zasledujočo Argentino. Kočni rezultat olimpiade: 1. Jugoslavija 45,5, 2. Argentina 43,5, 3. Zapadna Nemčija 40.5, 4. ZDA 40, 5. Nizozemska 37, 6. Belgija 32, 7. Avstrija 31.5, 8. Clle 30,5, 9. Francija 29, 10. Finska 28, 11. Švedska 27,5, 12. Italija 25, 13. Danska 22, 14. Perii 21,5, 15. Norveška 15, in 16. Grčija 12 točk. Haho so igrali v zadnjih holih XIV. KOLO Jugoslavija : Belgija 3:1. Gli-gorič : 0’Kelly remi. V igri damskega kmeta je Gligorič iz- bral y otvoritvi nenavadno potezo, s katero pa ni mogel presenetiti belgijskega prvaka, ki je znan keč izvrsten šahovski teoretik, GUgoriču zato ni uspelo prinesti v srednjo igro vidne prednosti. Po razpletu pozicije sta nasprotnika v jasni remi poziciji razdelila točko. Razmeroma naglo je Rabar v schewe-ninski varianti sirili janke nadigral Van Schoora. S svojo veliko pozicijsko prednostjo je nasprotnika kmalu prisilil k vdaji. Pirc je y damskem gambitu dosegel proti Dunkelblu-mu vidno prednost y srednji igri. Po zamenjlavi figur je nastala končnica dam in kmetov, N Sl SVETOZAR GLIGORIC JUGOSLOVANSKI SAHOVSKI MOJSTER -kjer je imel Pirc možnosti na zmago. Vendar je Dunkelblujn igral zelo precizno in uspel doseči remi. Trifunovič je premagal Devosa po dolgotrajni igri. Grčija : Argentina 1:3. Argentinci sq verjetno računali, da bodo z lahkoto odnesli Grkom cele 4 točke. Najoorf je sicer reg v naglem tempu dobil proti Mastichiadisu, pravtako tudi Bolbochan proti Zografa-kisu. Toda na tretji deski ni šlo po argentinskem! načrtu. Mojster Rossetto je tokrat slabo igral v sprejetem damskem gambitu, medtem ko je Boula-chanis spretno izkoristi) vse nasprotnikove napake. V časovni stiski Rossetto ni več mogel najti zadostne obrambe in se je vdal. Na četrti deski pa je Plinik gladko premagal Otho-neosa. Cile : Nemčija 0:2 (2). Norveška : Finska 0:2 (2). Švedska : Danska 0:1 (3). Francija : Italija 2. in P°l : pol <1). Peru : Nizozemska 1 in pol : 2 in Pol. Avstrija ■ 7.DA 2:2. XV. KOLO V zadnjem kolu, k! so ga pričeli Igrati v nedelje popoldine, je imela Jugoslavija za nasprotnika Finsko, Argentina Pa Francijo. Odi Jugoslovanov je prvi priboril točko Trifunovič, ki je svojega nasprotnika Nlemelo premagal že v osmi potezi. Gligorič Je premagal znanega finskega mojstra Boeka, medtem ko sta Pirc in Vidmar ml. remizirala. Jugoslavija sl Je s to zmago že zagotovila prvo mesto, kajti Argentina je ne bi mogla več prehiteti, tudi če bi zmagala nad Francijo s 4:0. i na Bledu Na Bledu se bo 21. septembra začel velik šahovski turnir, na katerem bo sodelovalo razen 12 dajo med najboljše <9 limpiade. Na soMJ* pri^V velikem turnirju gentinski ve'e^aig bivši svetovni P , f J jd t francoski velerr.olft^, ^ \ver, belgijski prv jgrslce«ifl’ den najmočnejših . 0 („ padne Nemčije Rellsl * je drugi mojstri. ^js^V Od jugoslovanski do sodelovali na te jf, fi gorič, Pirc, Tktfu&t Vidmar ml, P11,0;..:« derer, Ivkov, v J Bora Kostič in ^ ster dr. M. Ta turnir se ^ JL W , niprtu 20. septCj' tembra pa bodo i^“ ’ J BRZOPOTEZNI V NARODNO VDEt** GRAD1’ Dubrovnik, 9-zaključku šahov l4, stvl . v Beogradu 13. turnh,^- ekipni brzopotezh „1 > rih držav, na katerem hokeja. / ne Argentine, i" ZDA, Zapaane Jugoslovanska *VjJ no spremenjena. / bo verjetno igra' " && Avtomobil* fjii1 Francije Som V nedeljo je U1^X. skl prvak F*"* jej/ Sommcr. s°m^zkuial “ V sreči 1. ko je P1 Ljed1 1,e ^ bil pred ^%l* * mobllski «Gran dourš». s**’" :een° UREDNIŠTVO- m to a montvCCHI št 6. III nad — Telefon štev. 83-808 In 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA »t. 20. - Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8,’30.12'in od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vlllne v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca« vse vrit* oglasov po 10 din. 70 Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tr2alkl tiskarski savod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Palllco l-IL, Tel. 1 • Koper, Ul. Ba , i lir; cona B: Uvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod * ift^j NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 i Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst U.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega » pzO-2-^. Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega