47 in demokratično izvoljenih po balinov, ki jim je vseeno za poezijo, za kulturo, za umetnost. Takoj ko se pri komolčijo na oblast, porinejo kultu ro in poezijo na obrobje življenja. Nič razen osebnih in strankarskih kori sti jim ni pomemb- no, ničemur ne pri sluhnejo, nič jih ne vznemiri, ničesar ne razumejo in nočejo razumeti v svoji neskončni hlapčevski omejenosti. To stanje načrtne in popolne ignorance je strašnejše kot ideološka cenzura. Ko bodo kulturo, poezijo, jezik, ume tnost popolnoma porinili na obro bje, bo ta tisočletni narod izumrl. Že umira. Že odhaja. Novodobni global ni voditelji so svet ustrojili tako, da se ne sliši niče- sar več, zgolj hrup trgovin skih centrov in trušč cenene zabave, v katero hočejo stlačiti prav vse, kar je še nedavno bila kultura. Za novo komponirane slovenske voditelje je tako kultura zgolj zabava in zabavnja štvo. In tudi velika večina ljudi, kar se mi zdi najstrašnejše, misli podob no. Za večino slovenceljnov, kot nas je enkrat za vedno lucidno označila pe snica, so ustvarjalci nekoristni paraziti in zajedavci. Kapitalska pamet bi rada iz poezije in lepote naredila trgovski spek- takel. Celo iz podelitve literarnih nagrad bi radi naredili televizijski re sničnostni šov pričakovanja, zavisti in tekmovanja. Ker narcisoidno sodeluje mo v tem, vsi skupaj izgubljamo bitko. Bojim se, da za vedno. Melita Forstnerič Hajnšek Večer, 24. september 2016, str. 6 Aleš Šteger: »NUJA PO ANGAŽIRANIH KURENTIH« (Foto: Marko Vanovšek) Kurent je vaš prvenec za otroke. Kako to, da tako – razmeroma pozno – po osmih pesniških zbirkah, treh proznih knjigah in esejih? Po navadi je proces obraten in so zgodnja dela mladinska. Uredniki so me v preteklosti pogo sto nagovarjali, naj napišem kaj za otroke. Pa se mi je to zmeraj zdel neki povsem drug kozmos s svojimi zakoni tostmi obr- ti. Potem pa se mi je zgodil Kurent kot muzikal za lutkovno gleda lišče. Zgodil v smislu, da me je prite gnilo sodobno oblikovanje mitoloških likov, kot sem ga srečal pri angleškem pesniku Tedu Hughesu, predvsem v njegovi knjigi za otroke The Iron Man. Obenem je nemški režiser Peter Zach pričel snemati doku- mentarni film Brezmejno. Med drugim je v pustnem času šel na Ptuj in posnel tamkajšnje rajanje. Ko sem pregledo- val grobi ma terial, sem se zaustavil ob postapoka liptičnih podobah kurentov, ki so jih izdelali učenci srednje elektrošole. 48 To so bila bitja, ki so spominjala na ku- rente, a so bila izdelana iz žic, elek tričnih vezij, na glavah so jim utripale diode. Izgledali so kot kurenti, a taki, ki so kot edini preživeli civilizacijsko kataklizmo. Tam nekje vmes, med temi kurenti in moderno mitologijo, je vzniknila zamisel za mojega Kuren ta in nekako samo- umevno je bilo, da bo to delo za mlajše bralce. A preden sem knjigo končal, je moralo preteči kar nekaj Drave in časa in jaz sem se moral naučiti kar nekaj želez- nih, če ne kar jeklenih pravil, ki veljajo v svetu knjig za mlajše. Pred petimi leti je Kurent prvič nastal kot lutkovni muzikal za otroke v kopro- dukciji LGM in MGP. Tudi s tem žanrom (Songspiele) ste se prvič spoprijeli? Kako to, da ste tvarino preoblikovali v mladinsko povest? Iz lahkomiselnosti. Ker sem se z li- kom kurenta in fabulo muzikala Kurent ukvarjal več let, sem naivno pomislil, da bi adaptacija zgodbe v obliki daljše povesti morala biti eno stavna. Pa je bila vse prej kot to. Ker se pisanje za oder in za knjigo v temelju razlikujeta. Na pri- mer: kurent v mu zikalu poje, je po svoji naravi veliko bliže ljudem. V knjigi je kurent bitje brez glasu. Njegova dejanja so vse, kar kurent je. A do tega ključ- nega spozna nja in razlikovanja je bilo treba priti skozi pisanje. Tudi zgodba v proznem Kurentu je precej drugačna, nadgraje na in razširjena v primerjavi z besedi lom za oder, kjer je potrebna redukcija fabule, osredotočenje na en za- plet in razplet, ponavljanje motivov skozi re frene in tako dalje. En kurent skratka, ki sta postala na koncu dva. Kurent kot zelo eksploatiran mitski lik, tudi turistično, folklorno sprofa niran, je najbrž za vas kot Ptujčana pomenil hkrati organsko bližino in past? Ste mu zato dodelil drugačno vlogo, namreč kri- tičnega opazoval ca sodobnega sveta? Vprašanje prave mere me je ves čas za- sledovalo. Kako lik kurenta ne iz maličiti ali ga poljubno odpeljati proč od njega, a obenem zavzeti neko izvir no, lastno držo. Odličnih upodobitev kurenta v literaturi in likovni umetno sti ne manj- ka. Vse to je seveda lahko precej zave- zujoči balast. Po drugi strani pa je tudi vzpodbuda, da pišeš dalje na ramenih velikanov. Postavili ste ga v čas globalnega se- grevanja, mu odvzeli vso moč in tudi priljubljenost ter ga vrgli v ta novi svet, da bi spet našel svoje mesto. Sooča se na tej poti z vsemi tegobami sodobnega sveta – od ekoloških pro blemov do raz- rahljanih medosebnih odnosov. Angaži- rano besedilo, ki je za avtorja lahko tudi nevarno, ker glede na aktualnost lahko preide v plakatnost, floskule, banalnost. Kako ste se obvarovali? Bralci bodo presodili, do kolikšne mere sem se obvaroval plakatno sti. Sicer pa so poenostavitve zmeraj past. Veliko slabe literature za otroke je pisane iz neke sim- plificirane poo tročene drže. Jaz otrok ni- kakor ne do življam kot poenostavljenih variant odraslih, kvečjemu nasprotno je pogo sto res. Obenem pri pisanju za otro- ke ne moreš pleteničiti ali se postavljati s frazami, napaberkovanim podatkov nim znanjem, se pravi s prijemi, ki v našem odraslem svetu največkrat slu žijo raz- nim strategijam zamegljevanja, katerih skupni cilj je prikriti ubo žnost tistega, ki govori veliko, pove pa nič. Otroci so kritiki brez milosti. Če se jih torej jemlje resno v njiho vem kompleksnem doje- manju in od zivanju na svet in obenem upošteva, da z besednimi meglicami človek ne pride daleč, se prične svetlikati že ne kakšna receptura za pisca, seveda pod pogojem, da ima kaj za povedati. Mi mogrede: včeraj je bila ena osrednjih novic dneva nakup Monsanta, sve tovno največjega podjetja, ki ponuja gensko spremenjena semena, s strani Beyerja, 49 nemškega kemijskega kon cerna, znane- ga med drugim po proi zvodnji škropiv. Skupaj bosta podjetji obvladovali do 40 odstotkov svetov nega trga s semeni, se pravi s tem, kar v končni fazi mi jemo. V luči takih sr hljivih novic se zdi Ku- rent prav ne močen in nič kaj angažiran lik, prej omehčano realističen. Nuja po anga žiranih, kritičnih kurentih v naših ži vljenjih skratka raste. Kurent, ki v mitologiji preganja zimo, mora v vaši povesti, ki se brati z znan- stveno fantastiko, osvobo diti zimo, ki jo je v svojem pohlepu »ukinil« Peklin, kapitalistični despot, a tudi črni mag. Vaša kritična ost je uperjena tudi proti bebavemu potro šništvu. Noben lik pa ni premočrten. Vsi so kompleksni, več- plastni in nič ni čisto tako, kot je videti? Kot avtor si želim, da bi knjige vzbu jale pri bralcih radovednost o svetu, ne le čudenje nad njegovo lepoto, marveč tudi vprašanja o njegovih manj lepih plateh. Z radovednostjo namreč pride jo vprašanja in tem naj bi sledili odgo vori. To pa je že začetek pogovora. Ne živimo v enostav- nih časih, in zdi se, da edino pogovor, a ne pogovor vna prej pripravljenih in znanih floskul, marveč argumentiran, iskren pogo vor lahko prispeva k boljše- mu jutri. Mitsko, magično, skrivnostno subli mno je knjigi prispevala tudi Tina Dobrajc, ilustratorka in scenografka v predstavi izpred petih let. Posebna sinergija med vizualnim in verbal nim? Kako sta se našla? Pred delom pri muzikalu Tine sploh ni- sem poznal, tako da se moram za hvaliti obema režiserjema Petru Srp čiču in Saši Jovanoviču, da sta jo tedaj izbrala. Leta kasneje, ko so pri Mla dinski knjigi iskali ilustratorko, sem šel v ptujsko mestno hišo, kjer so v hodniku visele nagrajene slike iz le tnega natečaja. Glavno nagrado je prejelo izjemno platno, Tinin kurent, ki je pravzaprav mlado, žalujoče dekle v kurentovi opravi. Bil sem prevzet in očaran in sem fotografijo tega platna pokazal urednikom na Mladinski, ki so se potem takoj odločili za Tino. Moram povedati, da mi je bilo skupno delo pri tej knjigi v izjemno veselje in sem neskonč- no hvaležen, da so nam na založbi omo- gočili postopno, premi šljeno in notranje uglašeno nastajanje knjige. Pavle Učakar, urednik ilustra cije, je tu skupaj z Ireno Matko Lukan res ogromno prispeval. To se pri nas pri tako kompleksnih, vizualno boga tih knjigah ne dogaja zmeraj, prej na sprotno. Deklica Flora je tudi zelo poseben lik – najšibkejša je najpogumnejša. Je simbol vezi ljudi z naravo, ki je bila brutalno pretrgana. Kako ste zasno val like? Je prvotna dramska struktu ra vplivala tudi na prozo? Flora je pozitiven lik. Obenem jo ves čas spremlja nekaj alegoričnega. Pri pi- sanju sem zmeraj znova moral misliti na podobe Sandra Botticellija, potem pa, da se malo ohladim, na Spice girls. Šalo na stran: ni lahko ustvariti like, ki niso šablonski, ampak take, kate rim verjame- mo, da je njihova osebnost plod globin- skih procesov, motivirana in živa. V tem smislu se je bilo treba precej odmakniti od likov, ki so zaži veli v muzikalu, saj te oživljajo igralci na odru s svojo interpre- tacijo. V knjigi pa je del te interpretacije treba že za pisati v sam tekst. Poznava floskule o »otroku v sebi«, ki ga prebudi mladinska literatura v avtor- ju. Kaj vse ste prebujali vi v Ku rentu? In kakšen je vaš odnos do te večno se bojujoče zvrsti v korpusu li terature? Odkar imam sam sina, sem dnevno so- očen z literaturo za otroke in mladi no. A je tukaj treba tudi dodati, da sem mu- zikal pričel pisati več let, preden se je sin rodil, in ukvarjanje s temo in mlado publiko ni sovpadalo z mojo starševsko 50 preokupacijo. Sinu je bilo štiri leta, ko sem mu na glas prebiral kurenta in sva gledala Tinine ilustraci je in na njegovem odzivanju sem lahko videl, kaj gre in kaj manj, ne glede na to, da je knjiga klasi- ficirana za staro stno kategorijo 12 plus. Ste znani »multifunkcionalnež« v umet- nosti in njenih pojavnih obli kah. Vse ste že vzeli, tudi branje, pisanje na kraju samem, po vsem svetu … Noben format vam ni tuj … Nisem prepričan, da je multifunkcio- nalnost ustrezen izraz. Če bi res bil, bi pisal najbrž več za film ali gledališče. Bolj gre za skupni vrelec imaginaci je, ki je obenem vsebinski in formal ni izziv, soočenje s tem, kar me kot pisatelja in- timno kliče. Temu klicu je zmeraj treba dati določeno obliko, masko, podobo. Enkrat je to pesem, drugič roman, tretjič eseji. Zame, in timno, med posameznimi žanri ni tako velikih razlik, kot to rada prika zuje literarna teorija. Prej izziv, ustre či notranjim zakonitostim posa- mezne teme, biti vdan podložnik klica k pisa nju, a obenem ostati svež, hiter, bister, svoj. Reševanje sveta je hudo težavna misija, ki jo vaš Kurent prevzema. Verjamete vanj? Verjamem, da je bolje po lastnih močeh prispevati za spreminjanje sveta na bolje kot pa sesti za pogrnjeno mizo in jadi- kovati. Spomnim se moje babice, sicer Haložanke iz vasi Para diž, ki je nam, otrokom, rada ponavlja la stavek: svet drvi nezadržno peklu naproti. Pomislite, kakšne besede od nekoga, ki je prihajal iz Paradiža! Melita Forstnerič Hajnšek Večer, 24. september 2016, str. 8