&


Prevod apoftegem ali izre-
kov pušèavskih oèetov (v zbirki
Cerkveni oèetje), ki ga v našem
prostoru z veseljem pozdravlja-
mo, pomembno dopolnjuje
seznam slovenskih prevodov
zgodnjih kršèanskih piscev.
Drobna knji`ica izrekov z na-
slovom Modrost pušèave, ki je
izšla v zalo`bi Dravlje leta 1994,
namreè še zdaleè ni mogla za-
dovoljiti prièakovanj tistih, ki
so v teh izrekih `e našli obili-
co duhovne hrane in novih uvi-
dov v tisto, kar se skriva za temi
kratkimi, a jedrnatimi beseda-
mi. Svoj duhovni naboj izra`ajo
izredno neposredno in pristno.
Najprej nekaj besed o sami
strukturi te knjige.
Prevod je narejen po grški
izdaji Tò gerontikòn étoi Apo-
phthégmata hagíon gerónton,
izd. P. V. Páschos, 2. izd. Ate-
ne: Astér, 1970.
Za tistega, ki so mu izreki še
manj domaèi, je gotovo drago-
cen uvod fr. Mirana Špelièa
OFM. Tam lahko najde osnov-
no in tehtno razlago o tej svojski
knji`evni zvrsti, znaèilni za egip-
tovsko meništvo v prvih kršèan-
skih stoletjih. Ker izreki priha-
jajo iz pušèave in meniškega
okolja, torej iz sveta, ki nam ni
blizu, je gotovo potreben dolo-
èen napor, da vstopimo v odnos
s temi besedili in v njih najde-
mo globoko splošno modrost.
Izreki so bili v prvi fazi ust-
no duhovno izroèilo, in kasneje
zapisano, saj se je sporoèilo zde-
lo nekomu zelo pomembno.
Skozi stoletja so se izreki tudi
krajšali ali širili in prilagajali
novim okolišèinam. Prenašali
jih niso samo menihi, marveè
tudi vsi tisti, ki jih je nemir
duha vodil na razpotje vsako-
vrstnih iskanj. V razliènih iz-
dajah so skozi zgodovino po-
skušali gradivo tudi sistemat-
sko urediti. Tako smo dobili
izreke urejene po abecednem
redu avtorjev izrekov. Vèasih pa
so zdru`evali posamezne izre-
ke v sistematiène zbirke.
V knjigi je v glavnem delu
pred nami prevod abecedne
zbirke ali alfabetika, kjer si sku-
pine izrekov posameznih oèe-
tov sledijo glede na prvo èrko
njihovega imena. Pri nekaterih
oèetih so navedeni osnovni av-
tobiografski podatki. Dragocen
je tudi dodatek, kjer najdemo
po poglavjih razvršèene izreke
grške abecedne zbirke, a uvrš-
èene v latinsko sistematsko
zbirko, PL 73, 851-1022. Tako
lahko z lahkoto najdemo izreke
razliènih oèetov o isti temi.
Npr.: O miru srca, O zdr`no-
sti, O kesanju, O neèistovanju,
O razloèevanju, itd.
Ob prebiranju tovrstne lite-
rature se gotovo pojavi vpraša-
nje: Kako jih brati? Kje je kljuè
za razumevanje? Kako zdru`iti
pojmovanje sveta in èloveka, kot
so ju do`ivljali pred 1500 leti, z
današnjim pogledom sodobne
globalizirane dru`be?
Naš bralni pristop je v prvi
fazi lahko zgolj informativen.
V izrekih tako lahko išèemo
podatke o naèinu `ivljenja pr-
vih kršèanskih menihov in o
potezah njihove miselnosti.
Kdor pa hoèe priti globlje,
se mora zavedati, da je razume-
vanje izreka nujno postavljeno
v odnos uèitelj-uèenec. Beseda
je izreèena v odnosu med bolj
in manj izkušenim menihom.
Vsak izrek je izraz doloèenega
trenutka in vprašanja, kajti
oèetje so govorili le, èe so bili
vprašani in je vpraševalec imel
resen in èist namen: udejanji-
ti v `ivljenju oèetovo besedo.
Oèetov odgovor tudi nikoli ni
abstrakten. Ker je konkreten,
ni èudno, èe nam vèasih zveni
pretirano in enostransko. Kljub
takšnemu izvoru omogoèajo
univerzalno branje in se prib-
li`ujejo Jezusovim prilikam.
Kako je to mogoèe? Dejstvo je,
da oèetova beseda ni njegova.
Prejel jo je v dolgih urah mo-
litve, posta in bedenja. Ni je
J

1

5$$7*7?1*71@
1A*<
5) /)<
$ :'*<
9=
 #
&


prejel le zase, paè pa za èlove-
ka, ki išèe pravo pot. Èe beseda
ne pride, potem oèe molèi.
Izreke je potrebno brati kot
evangelije. Z vero v Svetega
Duha, ki je navdihoval avtor-
je. Potrebno je vstopiti v srèi-
ko, v radikalnost evangelija, v
noro Kristusovo ljubezen, ki je
osvojila te velike borce.
In sploh: Ali ni tisto, kar je
najbolj osebno, tudi najbolj
splošno in se v globini dotika
tudi današnjega èloveka? In
kdo se ne vsaj vèasih bojuje z
zavistjo, z `alostjo in solzami,
s te`avami v molitvi, s pretira-
Spoštovani!
V  prejšnji številki Tretjega dneva je po pomoti prišlo do tipkopisne napake v prvem verzu
Yeatsove pesmi. Opravièujemo se prevajalcu g. Mihi Pintarièu za neljubo pomoto in pesem
v celoti ponovno objavljamo.
Uredništvo
nimi odvisnostmi in hrepeni
po miru srca? Ni èudno, da jih
nekateri imenujejo kar “pušèav-
ski terapevti”, ki so dobro uvi-
deli sodelovanje èloveka z Bo`-
jo milostjo.
Gotovo pa je potrebno, da
tisti, ki `eli doumeti sporoèilo
izrekov, le-te bere poèasi in se
z njimi dolgo dru`i. Vseh ne bo
razumel takoj, ampak po dalj-
šem èasu, tudi ne na površini,
ampak v globljih razse`nostih
svojega bitja.
K la`jemu razumevanju iz-
rekov prav gotovo pripomore
tudi bogato stvarno kazalo in
tako delno nadomešèa odsot-
nost koristnih sprotnih razlag
v opombah, ki jih sicer lahko
najdemo v prevodih nekaterih
tujih narodov (Prim. npr. Vita
e detti dei padri del deserto. Pre-
vod Luciana Mortari. Città
Nuova,1996). Za boljšo pred-
stavljivost in zgodovinski ok-
vir poskrbi seznam krajevnih
imen z zemljevidom tistega
okolja ter èasovna preglednica.
Kdor pa se `eli še bolj seznaniti
s tovrstno literaturo, bo našel
izèrpen popis bibliografije.
"**<%B
C"3"D*
E,
Ko stara, siva boš in vsa dremava,
ob ognju kimajo~, to knjigo vzemi
in beri, in se v polsnù v skrivnost odeni,
ki oko ti iskrila je neko~ sanjava.
Tvoj smeh prešerni mnogi so ljubili,
in lepoto, iskren, zlagan, je vsakdo snubil,
le eden romarsko ti dušo ljubil
je in ~asov sled, ki so ti obraz ranili.
In sklonjena ob kaminu se predrami
in oto`no zamrmraj, kako zbe`ala
Ljubezen je in jo gor ~ez hribe ubrala
in skrila lice med milijon zvezdámi.