IZ CIGANSKE LIRIKE
DEKLICA   IN   ROŽA
Rase mi roža
pod okencem.
Naj rase.
Če rase.
Rasto mii prsi
pod naljico-.
Naj rase j o.
Če rasejo.
Odtrgala bom cvet
in ga med nedra visadiila.
Naj išče.
Če išče.
Odpel me bo.
GROŽNJA  IN KRIK
Ne morem spati sama.
Čujem njegovo pesem.
Moji prsti so odhiteli
za njegovimi koraki.
Dojki sem izprožila
ko dva griča.
Če me ne daš, oče,
ti napravim sramoto.
Ležim na cesti
in čakam, da pride.
Moje naročje kriči po njem.
Ena noga v enem,
druga v drugem jarku.
Moje naročje golta pot,
ki ga je vzela.
594
BLODNA VUNGJA
S kom isi snoči spala v senu, Vungja? Tvoje prsi so kot dve jabolki. Tvoji lasje diše po senu. Izgubila si rdeči predpasnik in opotelkaiš se omamljena od ljubezni. S kom si snoči spala v senu? Tvoje naročje bi vojsko premagalo. Tvoje ustne na sleherni žejni ustni. S kom si snoči spala v senu, Vungja?
JESEN SVATUJE
Ne morem mirno mimo vasi. Svatba za svatbo. O, kako jesen svatuje! Zaidem v sadovnjak, jem, pijem do sita. O. kako jesen svatuje! Pijem, jem do> vrha. Natlačim bisago in žepe. O, kako jesen svatuje! Natlačim bisago in žepe in še za srajco d enem. Jesen svatuje. Naj. Tudi jaz svaiujem.
ŽALOST ZA STARIMI CAS1
Na več, kakor včasi.
Ne hodimo po krčmah
razigranih src.
Ne klatimo se pijani po cestah.
Ko vstajamo ob zori,
ne ljubimo lepih žena.
Daleč so konji.
Še dlje beže ceste.
595
Otroke prenašamo na hrbtih
in se vpregaimo v vozove.
Ne teptamo s kopiti
mlade trave.
Ne obiramo v galopu
plavili sliv.
Ne daj, o bog, da umrem,
dokler se ne napijem črnega vina.
KAKO BOM  BREZ ŽREBCEV
Šest žrebcev imam:
šest prepotovaiiili cesta.
Dva bom prodal,
da se poveselim.
Dveh cest ne boni
nikdar več prejezdil.
Dva bom prodal,
da pokopljem ženo.
Za štiri ceste
bom revnejši.
Še dva imam
naprodaj.
Za novo ženo.
Toda, kako bom
brez žrebcev?
Ceste beže, a jaz stojim.
BOG IN  JEČA
Pošlji, o bog, svojo veliko vojsko,
angele krilate, svetnike brkate,
oboroži jib z gromom in ognjenim mečem
in daj komandirju ključ od verig.
Deset let že gnijem v ječi.
Pošlji sonce, da raztopi okove.
Rad bi se vrnil k otrokom
in tebi, bog, prižgal svečo.
Pošlji vojsko nebeško.
596
Kaj je to, brate, tebi?
Dve sveči ti bom prižgal.
Pošlji vojsko nebeško in generale.
In reši me ječe!
Kaj je to, brate, tebi!
Tri sveče ti bom prižgal,
pred oltairjem.
Ječe me reši, pošlji pomoč.
STRAH PRED SMRTJO
Nihče mi ne more pomagati.
Smrt gre.
Kdo bo pomiloval Cigasna?
Dvorišče neoigrajemo,
hiša brez strehe in oken.
Umira  Cigan in se ne more nažalostiti
zaradi belega dne nad griči
in bele ceste pireko sveta.
Kdo bo jokal za mano?
Dvorišče nima oči in solz.
In hiša ne imore jokati.
A bela cesta beži čez svet
in se vrača, da mi pove:
Nikdar več ne boš sedel na konja arabca.
Smirt gre.
Ne moreni je odgnati.
Kričim, smirt se ne zgane.
Krčim se v postelji
in drhtim. Drhtim.
Nihče me noče videti.
Nikogar nimam.
Morda bi se črna smrt
zbala Ciganov.
O, ko bi se zgnetli krog moje postelje!
Cigani popotujejo po cestah
in se ne zmenijo zame.
Odhajajo — a jaz umiram!
Prevedel   Ivan   Minatti 597