Štev. 6
V Ljubljani, sobota dne 6. januarja 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1’50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. ■— Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja upravništvu.
Telefon številka 118.	:::
• ••
• ••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo in upravništvo:	ts
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-pust. — Za odgovor je priložiti znamko, st
:::	Teleljn	številka 118.	z:
50Ietnica „Narodne čitalnice".
Ljubljanska Narodna čitalnica slavi te dni svojo 50Ietnico. V naši kulturni, politični in so-cijalni zgodovini so zabeležene velike zasluge tega društva, ki je bilo zibel vsega našega preporoda ter je postalo matica skoraj vseh naših narodnih društev. V čitalnici se je porodil Južni Sokol in iz nje se je razvila današnja mogočna sokolska organizacija »Sokolska Zveza«, ki ki šteje osem žup in. 81 sokolskih društev. Včlanjenih je v njih 7192 Sokolov, med njimi 1769 telovadcev in 229 vaditeljev. Razen tega je še čez 2000 Sokolic in naraščaja v sokolskih vrstah. Krasne številke! ki so tem pomembnejše, ker je v njih izrečena krepka sila našega naroda, izvirajoča iz dolgoletnega smotrenega in vstrajnega dela na temelju svobode, bratstva in enakosti. Narodna čitalnica je lahko ponosna na to svoje dete!
Iz čitalniškega pevskega zbora so se razvila druga naša pevska društva in vsem na čelu naša Glasbena Matica, ki ima danes vzorno glasbeno šolo s 24 učnimi močmi. Njen mešani pevski zbor šteje čez 150 članov ter nad-kriljuje po višini glasbene umetnosti vse druge pevske zbore v Jugoslaviji. Ni nam treba naštevati še drugih pevskih društev kakor »Slavec«, »Ljubljanski Zvon« itd. itd. ki so že vnuki in pravnuki Ljubljanske čitalnice, da bi zadostno utemeljili dober sad, ki je vsklil iz semena v Ljubljanski čitalnici.
V	čitalnici se je rodila naša narodna rešiteljica Družba sv. Cirila in Metoda, v čitalnici se je osnovalo Dramatično društvo, ki vzdržuje in vodi slovensko gledališče že 45 let.
Slovensko gledališče in Dramatično društvo v Ljubljani sta že od svojega početka središče in izvir vsega dramatskega delovanja po vseh slovenskih deželah in v poslednji dobi celo v Zjedinjenih državah.
Slovensko gledališče v Ljubljani je postalo mogočno drevo, ki je pognalo že mnogo krepkih vej. Po njegovem vzgledu in z njegovo pomočjo so začela gojiti slovensko dramatsko umetnost mnoga slovenska društva, ustanovili so se marljivi diletantovski krožki in razna dramatska društva ter so se zgradili celo lepi odri po velikih in za gledališke predstave urejenih dvoranah.
Tako ni slovensko gledališče v Ljubljani
—	kar so trdili njegovi domači nasprotniki celo na javnih političnih shodih! — največjega kulturnega in narodnega pomena ne le za deželno glavno mesto, nego tudi za vso Kranjsko ter za vse slovenske dežele. Tudi na tega otroka je »Narodna čitalnica« lahko ponosna.
Iz čitalnice so izšle vse naše čitalnice, bralna društva, klubi, odseki in godbeni krožki na deželi in po vseh slovenskih krajih. Iz čitalnice se je vodila naša politika in se je rodila naša literatura in naša umetnost.
Stari Janez Bleivveis, dr. Razlag, dr. Costa, dr. Jos. Vošnjak, Josip Jurčič, Janko Kersnik, Jakob Alešovec, dr. Lovro Toman, dr. Poklukar, dr. Ivan Tavčar, Ivan Hribar, dr. Josip Starc in še cela vrsta naših politikov, poslancev, žurnalistov, pisateljev, pevcev, pevk, igralk in igralcev nam vstaja pred očmi, ko se spominjamo stare čitalnice, ko je bila še v Souvanovi hiši. Literarna predavanja, plesi, koncerti, gledališke predstave, maškarade, politični shodi... vse je imelo svoje središče v čitalnici. Iz »je so padali prvi streli na mogočno nemštvo in iz nje so pridrle slovenske trume, ki so priborile Ljubljani slovensko lice. »Spomini« dr. Jos.
Vošnjaka in študija dr. Drag. Lončarja govore o večnih zaslugah čitalnice v Ljubljani.
Seveda se je v poslednji dobi pomen ljubljanske čitalnice zelo, zelo omejil in zmanjšal. Demokratični duh je bil iz nje polagoma izginjal in izginil, njene naloge pa so prevzela druga društva. Ce slavimo danes petdesetletnico »Narodne čitalnice« jo slavimo vslcd njene zgodovinske važnosti, jo slavimo vsled starosti, ki jo je doživela po trudapolnem in uspešnem delu v mladosti. Obče narodnega pomena danes čitalnica nima prav nobenega. Čitalnica ima sicer bogato knjižnico, veliko število časopisov, prireja plese in zabave, vendar pa je vse to namenjeno le zaključenemu krogu ljubljanskega občinstva. Vsi poskusi pomladiti starko z lepo preteklostjo, so se dosedaj še izjalovili in ni je moči, ki bi mogla zopet privabiti v »Čitalnico« širše sloje. Sicer so pa taki poskusi čisto odveč, ker se je »Narodna čitalnica« itak čisto naravno po mlajših in čilejših društvih razbremenila.
Matici naše kulture, zgodovinsko važni »Narodni čitalnici« torej čestitamo k njeni petdesetletnici prav od srca!
KKk ■	|«
1 nalizem.
Znani angleški publicist Scotus Viator, ki je razkrinkal pred vsem svetom nasilja ogrske vlade nad narodnostmi na Ogrskem, je spisal sedaj velezanimivo razpravo o Jugoslovanih. Bavi se predvsem z zgodovino Hrvatov in Srbov, nadalje veleizdajniškim procesom, Fried-jungovim procesom na Dunaju in pa z jugoslovanskim vprašanjem in z ulogo Avstrije pri rešitvi balkanskega vprašanja. Knjiga je velike važnosti zlasti za nas Slovence, posebno, ker razpravlja pisatelj o vprašanju, ki je za nas življenskega pomena in zlasti še zaraditega, ker razpravlja o tem velevažnem vprašanju kot podanik druge države in član naroda, ki je zelo malo ali pa skoraj nič interesiran na rešitvi jugoslovanskega vprašanja. Zelo dobro bi bilo, da preskrbi kdo prestavo te knjige v slovenski jezik, kajti skrajni čas je že, da se začne tudi pri nas resneje misliti na rešitev slovenskega vprašanja posebej in pa jugoslovanskega v splošnem. Čas je že, da izgine iz naših vrst že ono neplodno in večkrat nesmiselno sanjarenje in filozofiranje v vseh onih navdušenih frazah o jugoslovanskem vprašanju in da stopimo enkrat s konkretnimi predlogi na dan, kam in kaj hočemo. Značilno je, da se Scotus Viator pri rešitvi jugoslovanskega vprašanja ni oziral na Slovence, ampak samo na Hrvate in Srbe. Vidi rešitev tega vprašanja v trializmu, pred katerim imajo gotovi nemški krogi v Avstriji takšen strah, ker bi jim bila s tem zaprta pot do morja. Scotus Viator pa izrečno povdarja, da Kranjsko, Štajersko, Primorsko in Koroško (samo slovenski del) ne pridejo v poštev seveda v slučaju, da pride do uresničenja trializma v Avstriji — pri rešitvi jugoslovanskega vprašanja, ampak se po njegovem mnenju priklopijo nemškemu delu, s čemer je odstranjen strah Nemcev, da bi jim bila zaprta pot do morja. Smatra reško resolucijo m s to konec boja med Srbi in Hrvati za najbolj važen korak v razvoju jugoslovanskega vprašanja in trdno upa, da mora priti do popolnega sporazuma med tema dvema narodoma, kajti od tega je odvisna vsa bodočnost jugoslovanskih narodov. Avstrija mora prenehati s svojo politiko »divide et nupera«, ona je
LISTEK.
Relikvija Napoleona III.
—Toda gospa je odkimala z glavo. »Vse prenesem, samo da izvem resnico, čisto resnico. Dolžna sem spominu svojega ljubega moža, da razkrijem njegove morilce, m gorje, trikrat gorje onemu prokletniku, ki je dvigmi roko nad njim!«
— Uradnik jc izpraševal Gašpark še četrt ure, a ni mogel ničesar zvedeti od njega.
— Trdil je ,da ni vedel, kdaj je Žid odhajal ter da ne ve ničesar o njem. 1 akrat je strašno vreme, zato se je zavil v slamo.
»Kje ste spali in kje stanovali takrat?« je izpraševal dalje uradnik.
»Kje sem takrat spal? je ponovil Gašpar in se popraskal za ušesom —■ ej gospod, na to ni tako lahko odgovoriti. Spim namreč vsako noč kje drugje. Enkrat položim svojo trudno glavo v skednju Gavanovem v seno, drugič spim pri kmetu Poissonu — to se pravi, ne pri njem, ker je presuh in preveč siten, marveč pod starimi stopnicami njegovega mlina skratka, z najboljšo voljo vam ne morem povedati, kje sem prebil ono noč.«
»To je sumljivo«, je dejal uradnik.
»Predvsem ni prijetno, iskati vsako noč novo postelj, toda časi so slabi«, je odgovoril Gašpar.
»Fant, ti si predrzen«, je zaklical uradnik,
—	»sicer pa otaneš za sedaj tukaj!«
»Kdo me sili, da ostanem tukaj? Na izpre-hod nočem!«
— In Gašpar je obrnil uradniku hrbet, kakor da hoče oditi. Toda uradnik je bil v trenu-
tku poleg njega in ga je zgrabil za roke, sunil ga je nazaj, potegnil revolver izza pasa ter mu je zagrozil:
,v »Ako ti pride le še enkrat na misel, da sto-ris brez mojega dovoljenja samo korak, te ustrelim na mestu! Ali si me razumel?«
—, Medtem so se zbrali kmetje iz vasi, in uradnik je poklical nekaj najmočnejših mož ter jim je naročil naj pazijo na Gašparja.
»A vi, gospod Ribodin«, je dejal meni, »nas spremite sedaj v gozd in nam pokažite pot, kamor jc bil takrat gospod Edclstein zavil. Morda najdemo kaj, kar bi nas dovedlo na sled umorjenca.«
— Gospa je takoj vstala, zažvižgala svojima psoma, in spremljani od 20 do 30 kmetov, smo krenili v gozd.
— Reči moram ,da se mi je zdelo naravnost smešno, da hočejo sedaj po treh mesecih še kaj najti, kar bi spominjalo na Žida, toda pokazal sem jim natančno pot, po kateri so drčale takrat sani, kolikor mi je pač bila znana. In tako smo prišli naposled vse globlje in globlje v gozd.
...— Minilo jc morda četrt ure, odkar smo v gozd, ko sta začela mahoma oba psa Kakor besna lajati. Obenem sta začela kopati s sapami, da je letela zemlja naokrog.
•i sa v°hata svojega gospodarja«, je kriknila vsa Prestrašena gospa Edelsteinova, »glejte, gospod komisar, kako kopljeta! Pazite, tu najdemo truplo mojega soproga.«
»takoj začnemo kopati z lopatami«, je odgovoru uradnik, ker je naročil nekaterim kmetom, naj vzamejo lopate seboj, so šli res takoj na delo.
Stal sem poleg policijskega uradnika in bas nasproti črno oblečeni gospej, ko se je iz globine pokazala počasi koščena, bela roka.
v prvi vrsti poklicana, da deluje na to, da preneha bratomorni boj med Srbi in Hrvati, kajti od ugodne rešitve jugoslovanskega vprašanja je odvisen tudi bodoči razvoj Avstrije, katere prihodnjost je na Balkanu. Z dokazi pobija nesmiselne sanje o Veliki-Hrvatski in Veliki-Sr-biji in o rešitvi balkanskih in avstrijskih Slovanov s pomočjo Rusije, ki je zlasti v avstrij-sko-srbskem konfliktu jasno dokazala, da ni pripravljena voditi kako panslovansko politiko. Je mnenja, da mora priti v Avstriji do trializma, ki bode združil Jugoslovane (razven Slovencev, katere je izročil na milost in nemilost Nemcem) v eno celoto, a s tem povzročil zbližanje Avstrije, Srbije in Črne gore. Svari zlasti avstrijske diplomate, da naj z večjo resnostjo delujejo na ugodno rešitev jugoslovanskega vprašanja in da se naj ne puste prehiteti od kakega ogrskega politika — kar se pa že dogaja —- ki bode potem izrabil to priliko za magnatski ogrski narod. Faktično vidimo danes, da nekateri ogrski j?olitiki res delujejo že za to, da bi se ogrski narod približal zlasti balkanskim narodom, kjer upajo dobiti ugodna tla za izvoz svoje razvijajoče se industrije. Poslanik v Bclgradu je danes Madžar, v spominu nam je še nameravani sprejem srbskega kralja v Budimpešti — krasni sprejem kralja bi gotovo ne ostal brez simpatij med srbskim narodom, — vidimo nadalje, da ogrska vlada z vso silo dela na to, da dobi ugodne železniške in vodne zveze z Balkanom itd. Torej svarilo Viatora gotovo ni tako brez pomena, zlasti pa ne za nas Slovence. Vprašanje o trializmu ali
o	federizmu in sploh slovensko vprašanje se pri nas dosedaj še ni nikjer resno razmotrivalo in ako bi danes prišli v položaj, da treba to rešiti, smo gotovo zopet v škripcih in začela bi se zopet dolga polemika v vseh mgočih časopisih, dokler ne bi popolnoma tuja, nam sovražna roka odločila o naši usodi. Kakor prokletstvo leži nad nami ona mehka slovenska duša, ki nas sili vedno samo v sladke sanje o bodoči sreči naroda, a nas odvrača od realnega dela. Narodnostni boji v Avstriji so od dne do dne hujši in mora priti dan, ki bo rešil narodnostno vprašanje. Ali se naj navdušujemo sedaj za triali-zem? Naši klerikalci vedno kriče po trializmu, ker so menda slišali, da si tako želi neka višja oseba, a kako si ta trializem predstavljajo niso še povedali. Za naš narod bi bil trializem skoraj gotovo — smrt. Misliti moramo, da slovenski narod — razven na Kranjskem — ni nikjer kompaktno naseljen, velike nemške manjšine delijo slovenske dežele, mnogo Slovencev prebiva v popolnoma nemškem ozemlju. Ali naj te na milost in nemilost izročimo Nemcem? Ali se naj ločimo od onih, ki bojujejo težak boj za pravice slovenskega jezika, za svoj obstanek. In nasprotno... Ali bodo Nemci žrtvovali svoje manjšine v slovenskem ozemlju? Ne vem ali so klerikalci o vsem tem že premišljali, ako pa so, potem je jasno, da jim je slovenski narod zadnja briga, da velja za nje sanm želja gotovih oseb. Načrtu pa, ki ga razvija Scotus Viator v svoji knjigi, Slovenci nikakor ne moremo nikdar potrditi, ker mi nočemo biti Nemcem most do morja, ki je jugoslovansko. Za nas je tudi zelo važno balkansko vprašanje, o katerem se bo moralo nekoliko več razpravljati, kakor pa z nedolžnimi noticami o različnih bandah v Macedoniji. V delegacijah je slovenski delegat na zelo čuden način hvalil aneksijsko politiko Achrenthala, ki je z različnimi veleizdajskimi procesi uprizoril gnusno gonjo proti Jugoslovanom in isti delegat je očividno ščuval na vojno zoper Italijo.
Zelo nizkotno je tako početje zastopnika slovenskega naroda, kateremu mora biti v prvi vrsti ležeče na tem, da vlada mir. Bodočnost Avstrije je na E3alkanu, toda tam naj ne prihaja z ognjem in mečem, ampak z trezno politikd miru in sprave in ravno za naš narod je to največjega pomena.
SPLOŠNI PREGLED.
Zgradbe novih železnic v Bosni. Deputa-
cija bosanskega deželnega sveta, ki se je mudila minule božične praznike na Dunaju v zadevi gradnje novih železniških prog v Bosni, zagotavlja, da je dosegla popolen uspeh. Avstrija bode gradila normalno-tirno progo Jajce-Rama, in Prozor-Hržano na svoje stroške a Ogrska progo Tuzlo-Samac. Deloma se pozneje tudi na stroške monarhije predela ozkotirna proga Tuzla-Doboj-Sarajevo v normalno-tirno. Oba parlamenta bodeta sprejela te predloge brez vsakega ugovora. Istočasno se začne z zgradbo železniških prog Novi-Bihač-Banjaluka-Jajce ter Tuzla-Belina to pa na deželne stroške na podlagi zakonske predloge, ki jo je bosanska vlada že predložila saboru.
Novo avstrijsko posojilo. Kakor smo že poročali, so pariški in londonski listi v zadnjih dnevih prinašali dolga poročila, da se Avstrija pogaja v Londonu in Parizu za veliko posojilo, ki jo hoče porabiti v oboroževalne namene. To priliko so porabili zlasti angleški listi, ki so najostrejše pisali^ proti oboroževalni politiki Avstrije, ki ogrožuje svetovni mir, ki stoji že tako na skrajno slabih nogah. Poročalo se je tudi, da sta londonski in pariški denarni trg odklonila vsako financiranje avstrijskega posojila.
1	cm vestem pa avstrijska vlada odločno oporeka in izjavlja, da svota, ki jo hoče najeti avstrijska vlada, ni namenjena za oboroževalne svrhe temveč, da se porabi v pokritje starih dolgov in mirovne narodno gospodarske potrebe. Avstrijska vlada pa tudi ne namerava izvesti te svoje kreditne operacije na inozemskih denarnih trgih, zato se tudi niso vršila v navedenem smislu nikaka pogajanja niti s kako inozemsko vlado, niti s kakimi kapitalisti v inozemstvu.
Mormonska sekta v Avstriji. Po Štajerskem in Koroškem hodi več duhovnikov tako-zvane mormonske verske sekte, ki razvijajo živahno agitacijo za svoja verska načela. Cele kraje preplavljajo s svojimi brošurami in knjižicami. Naučno ministrstvo je radi tega razposlalo na vse glavarstva, policijska ravnateljstva posebna navodila, po katerih naj oblasti zabranijo vsako nepostavno agitacijo ter naj o svojih uspehih nemudoma poročajo ministrstvu. Na Štajerskem je policija in žandarme-rija že zaprla par agitatorjev, ki so razdeljevali razne letake in knjižice.
Novo turško ministrstvo. Mladoturkom se je še enkrat posrečilo, da so po hudi krizi obdržali vajeti državne oblasti v svojih rokah, posrečilo se jim je pa to na način, ki bo še bolj odtujil prebivalstvo mladoturškim načelom. Majhna in nezanesljiva je danes večina, ki se more upirati nanjo vlada v turški zbornici, zato je mladoturški komite pritegnil sedanji vladi tudi zastopnike drugih narodnosti in veroizpo-vedanj. Ako bo ta nova mladoturška taktika kaj pomagala, se danes še ne more za gotovo trditi, dokazuje pa le, da Mladoturki uvidevajo svoje napake in jih skušajo sedaj popraviti, seveda ako ne bo prepozno. Radi italijansko-turškega konflikta je danes večina javnega
— A na enem prstu te roke je bil širok zlat prstan.
— Iz ust Rusinje se je razlegnil krik, ki mi zveni še danes v ošesih.
— Potem se je vrgla na tla in je začela s svojimi lastnimi rokami kopati in grebsti, a psa sta se vedla pri tem kakor besna lajala in tulila sta, da je bilo človeka groza. Zdelo se mi je, kakor da more tudi žival pretakati solze.
— Ah, otroka moja,'še danes vama lahko povedo ljudje v vasi, da sem bil sicer krepak človek, ali pri tem pogledu, zlasti ko se je čim dalje bolj kazalo truplo, tedaj — tedaj mi jc mahoma postalo slabo, in kakor da je udarila strela vame, sem se zgrudil nezavesten na tla.
Ko sem se zopet zavedel, so me nesli nekateri kmetje pod neko drevo in so mi zmočili čelo z vodo.
«Slabe živce imate«, je rekel uradnik, »se-' veda, kdor ni vajen kaj takega gledati, temu je težko prenašati to. No, sedaj je vse gotovo, truplo je izkopano.«
»Ali pa je to res on? Ali ste gotovi, gospod komisar, da ste našli žida?« sem vprašal z zamolklim glasom.
»O tem ni dvoma«, je odvrnil uradnik, »na truplu je še oni kaftan, ki ga je nosil Žid; tudi ima pri sebi listine, ki se ujemajo z njegovo osebo. Manjka samo pas z denarjem. Tega je odnesel morilec.«
— »Morilec? Kaj mislite, da je bil umorjen ? «
»S sekiro mu je razbil glavo«, je odgovoril uradnik. »Na lobanji je natančno videti razpoko, skozi katero je prodrla ostrina sekire v možgane.«
— Meni se je zopet stemnilo pred očmi. Nasloniti sem se moral na deblo.
— Ne, nikar se ne smejajte! Vi niste po-
izkusili tega. Ali še žive ljudje v vasi, ki vam lahko povedo, kako grozno je to bilo. —
— Ko so potegnili truplo popolnoma iz zemlje, se je vrgla Rusinja nanj, vzela ga je v svoje naročje ter je jokala in tožila, da bi se je kamen moral usmiliti, vikajoča neprestano:
>0, ubogi moji otroci! Ubogi otroci! Ubili so vam očeta, očeta, kakoršnega ni na vsem svetu! Postali ste sirote zaradi proklete lakomnosti enega človeka!«
In naenkrat se je dvignila gospa kvišku, kakor sem videl to samo pri kači, potegnila si je pajčolan z glave, da so vihrali lasje naokrog, povzdignila jc tresoče roke proti nebu in je zaklicala, da je grozno zvenelo po gozdu:
Čuj me, bog Sabaot, čuj me, ženo umor-jenčevo! Daj, da najdemo morilca, da privedem prokletnika do zaslužene kazni! Oko za oko, zob za zob, kri za kri, tako stoji zapisano. Naj se uresniči sveta tvoja beseda, naj se uresniči!
:> P rok let oni« — glas te žene je naraščal vedno bolj in je rastel v neizmernost ter nam je prodrl skozi meso in kosti — »proklet bodi oni, ki je dvignil roko nad to častitljivo glavo!
»Bog v nebesih, pošlji strelo z neba in zadeni ga, zadeni naravnost v srce! Pa če ne danes, stori do jutri, ako ne jutri, pa čez leto dni, ako tudi ne čez leto dni, pa čez dvajset let! Samo stori to, ti, maščevalec gori nad zvezdami! Zadeni ga — zadeni v srce!«
»Jaz pa odgojim svojega sina Efraima za osvetnika svojega očeta. V srce mu zasadim osveto, da zraste v veliko in krepko deblo; in iz lesa tega debla naj si steše kij, s tem kijem, moj ubogi, ljubljeni mož, naj razdrobi morilcu glavo, kakor jo je razdrobil on tebi s sekiro.«!
— Po tem strastnem izbruhu blazne bolesti se je gospa onesvestila in se Je zgrudila na truplo svojega moža.
mnenja proti vladi Mladoturkov, ki je pustila tripolitansko provinco brez vsake obrambe možne posadke, dasi je ves svet že govoril o italijanskih namerah, postopanje in besedolom-stvo mladoturkov je vzrok, da se pripravljajo Albanci na novo akcijo, ki postane lahko za Turčijo v sedanjih razmerah usodepolna. Pristaši prejšnjega režima pa delujejo tiho in smo-treno proti Mladoturkoin in njih najboljše agitacijsko sredstvo so mnogi neuspehi mladotur-ške vlade. Državni prevrat v Turčiji je pred vratmi, mlada ustava je v nevarnosti, a ta državni prevrat ne bo samo notranja zadeva Turčije, temveč zadobi vsled kritične situacije ha Balkanu takoj svoj mednarodni položaj.
DNEVNI PREGLED.
Cenejne dopisnike prosimo, naj nam pošiljajo resna in točna poročila na naslov: »Uredništvo neodvisnega političnega dnevnika »Dan« v Ljubljani.
Novi dnevnik »Dan« razpošiljamo deset dni na ogled kavarnam, postilnam in zasebnikom in prosimo, da nam pošljejo naročnino, oz. naznanijo po dopisnici na upravništvo »Dneva«, da se naroče. Plačuje se list v naprej do 10. vsakega meseca, sicer se list z 10. številko ustavi.
Novi dnevnik »Dan« smo razposlali vsem tobakarnam v nadrobno prodajo. Prosimo, da prodajajo list proti običajni proviziji. Koliko iztisov lista želi kakšna tobakarna, naj to javi upravništvu »Dneva«.
»Dan« je postal v Ljubljani in zunaj ze v teh par dneh, kar izhaja, zelo priljubljen in se pridno oglašajo naročniki. Skrbeli bomo, da napravimo »Dan« še bolj zanimiv in raznovrsten.
V	to svrho nam je treba podpornikov v obliki naročnikov in dopisnikov. Apeliramo posebno na napredno učiteljstvo, da razširja »Dan«, ga priporoča in pa da poroča v list vse važne novice. Prosimo pa, da se nam poroča le resnica v kratki obliki, ker hočemo, da bo »Dan« služil le resnici.
Naš današnji »Mali listek« prinaša zanimive spomine k petdesetletnici Narodne čitalnice. Napisal jih je vse rodoljub D., ki je bil med onimi možmi, ki so se prvi zbirali okoli »Čitalnice« pred 50 leti.
Volitev v trgovsko-obrtno zbornico in klerikalci. Včerajšnji »Slovenec« je že odprl -predale za agitacijo teli volitev. Poslužuje pa se za agitacijo stvari, ki mu jih noben trgovec in noben obrtnik ne more verjeti. Sklicuje se na »zavod za pospeševanje obrti«, vsak obrtnik pa ve, da je deželni odbor ta zavod ustanovil samo za to, da bi ž njim lovil obrtnike na kleri-rikalne limanice. Dejstvo je namreč, da ta zavod ni deželni, čeprav ga cela dežela vzdržuje, marveč klerikalni. Niti enega naprednjaka ni v njem, izvzemši zastopnika ljubljanske mestne občine. Ta zavod, ki stoji pod predsedstvom zloglasnega Kregarja dosledno prezira »Deželno zvezo obrtnih zadrug«, ki je eminentne važnosti za obrtni stan. Deželni odbor odklanja vsako podoporo »Zvezi gostilničarjev« za prirejanje poučnih strokovnih tečajev, dasi je ta korporacija ena najmočneših in ena najvažnejših obrtnih stanovskih zastopstev. »Slovenec«" naj raje kar molči kot da se hvali z delom S. L. S. za obrtni in trgovski stan. Doprinesli bomo klerikalcem še take dokaze, da jih bo glava bolela in da bo vsak obrtmk in trgovec
—	če še ni — prepričan, da ie klerikalcem korist in razvoj obrtništva deseta briga.
»Slovenec« proti Mešku. Radi predvčeraj-šnega Meškovega članka »Naši narodni grehi«, ki smo ga priobčili iz »Branika«, se včerajsm »Slovenec« zelo huduje in napada Meška, ker se ie upal upal in drznil spregovoriti več bridkih resnic na naslov slovenskih klerikalcev. Iz »Slovenčevega« odgovora je razvidno, da je Meško zadel v rano in sicer tako globoko, da je ranjenec takoj zajokal. Gospod Meško je duhovnik in baš to klerikalce jezi, da si je on upal priti njim nasproti in jim dati lekcijo. I oveda jim itak ni ničesar novega, ker so jim naprednjaki že vse to sto in stokrat ponovili. Sedaj^ se jt Meško samo še lahko prepričal, da so nasi klerikalci nepobolšljivi. Slovenska Javnost pa je zopet za en dokaz bogatejša, da klerikalcem m
nobena stvar sveta in da imajo slovenski narod, slovensko ljudstvo takrat na jeziku kadar se jim kaže profit. Meško naj pa ima vzlic temu zavest, da je še veliko zavednih Slovencev in da je tudi še veliko rojakov, ki njegov članek odobravajo in ki obsojajo »Slovenca« in tiste, ki stoje za njim.
Prelat Scheicher o Šušteršičev! opoziciji. Kdor pozna politično delovanje dr. Šušteršiča in ne veruje posebno njegovim taktičnimi potezam, ta ve prav dobro, da je njegovo opozici-onalno gromenje le pesek v oči. Tako sodijo o Šušteršiču ne samo napredni jjoslanci, tako sodbo so si o njem napravili tudi politiki, s katerimi je dr. Šušteršič prav rad koketiral. Celo krščanski socialci so spoznali to Šusteršičevo taktiko. Eden najuglednejših krščansko-social-nih parlamentarcev, bivši državnozborski poslanec prelat Scheicher pozna dr. Šušteršiča prav dobro in se peča z njegovo osebo v petem zvezku svojih spominov, ki jih je izdal v knjigi: »Erlebnisse und Erinnerungen«. V ti knjigi govori najprej o vsenemškem poslancu Franko Steinu, ki je v državni zbornici zalučil v obraz psovko »žlindra«. Prelat Scheicher pravi, da je Stein pošteno zdelal Šušteršiča in je prepričan, da je za Šušteršiča prava božja milost, da ni sedel takrat v parlamentu Franko Stein, ko je Šušteršič uganjal svojo opozicijo in z njeno ne-smotrenostjo zaprečil vsako redno delovanje poslanske zbornice v tako važnih vprašanjih, kakor je davčna reforma, narodno gospodarstvo, socialno zavarovanje, krošnjarski zakon in druge obrtne reforme! Takrat bi Franko Stein sam užugal dr. Šušteršiča. Tako sodi o voditelju slovenskih klerikalcev odličen parlamentarec — duhovnik prelat Scheicher!
I(aj svetuje »Slovenska krščanska soeijalna zveza« svojim društvom! Sobotni »Slovenec« prinaša oklic S. K, S. Z. na društva, v katerem govori tudi o liberalcih. %Toži, da so liberalci močni, kar se tiče tiska, češ, da imajo v Ljubljani tri dnevnike, socijalni demokratje enega, nadalje vzdržujejo liberalci tednik, več različnih revij, goriški liberalci imajo dva svoja lista, štajerski dva, tržaški en dnevnik. Odbor S. K.
S. Z. pravi: »Spričo tega se moramo mi naših listov čimbolj okleniti. Spravimo vsaj en katoliški list v vsako slovensko hišo! Prav umestno bi bilo, ako vsako društvo takoj prvi teden po novem letu napravi poseben sestanek, kjer se zberejo člani v posvet, kako započeti veliko akcijo za razširjenje naših listov. Ako se oklenemo trdno našega časopisja, se naša moč pomnoži, naša sila ojači. Naš bojni klic v novem letu je:
V	boj za dobro časopisje!« Ni nam treba še posebej povdarjati važnost časopisja. Največji sovražnik teme je vsekako napredna časopisje. Zato tudi mi pravimo, da je neobhodno potrebno, da so napredni časopisi povsod na razpolago in tudi mi moramo gledati, da se- čisto postavno širi naše časopisje, tako da ga. spravimo vsaj v vsako vas po več iztisov. Na delo torej, širite, naročajte napredno časopisje!
Občni zbor »društva za raziskavanje jam na Kranjskem« se je vršil včeraj popoldne ob 4. uri v knjižnični dvorani deželne vlade. Zbor je otvoril predsednik baron Schwarz, ki je omenil, da je deželni odbor kranjski naklonil društvu znatno podporo 500 K. Nato je obširno poročal o dosedanjem društvenem delovanju tajnik profesor dr. Cerk. Društvo je bilo ustanovljeno 1. 1910., pravo delovanje se pa začelo v preteklem letu. Znanstvena preiskavanja so se razdelila na 4 sekcije:	na jamsko, zoologično-botanično,
zemljepisno-geološko in hidrografično; od teh se je dozdaj konstituirala samo prva, jamska, pod predsedstvom agrarnega višjega nadzornika Putika. Odsek je nabavil potrebno orodje za preiskavanja; ustanovil strokovno knjižnico, izročil sestavo jamskega kataloga nadzorniku Belarju in začel z razpošiljanjem poizvedovalnih pol glede raznih manj znanih jam po Kranjskem. Začelo se je smotreno preiskavanje jam sosebno po Cerkniško-PlaninsRi okolici ter v povirju Krke na Dol. Tako je preiskal tajnik v spremstvu izkušenih jamarjev 84 m globoko brezdno Marijanščico pri Predolah (blizu Cu-šperka); v zvezi z brezdnom so našli 2 krasni kapniški jami; posebno važnost so polagali na studenec in talno vodo v obližju te jame in na njeno zvezo s Kopanjsko kotlino. Pojasniti je treba problem, kako daleč da sega porečje Kr-
ke. Kapniško jamo »Kevderc« pri Predolah so žalibog nepoklicani ljudje oškodovali. Natanko preiskali so nadalje vsadno jamo »Ziglovlco« (95 m globoko) v ribniki okolici. Začela so se informativna dela v Planinski okolici, sosebno v FaIkenhaynovi in sosednji Kremenškovi jami: tu so zelo daleč prodirali. Tudi jamo »Locha-ckerloch« na Kočevskem so izmerili. Vse skupaj so preiskali 4 globoka brezdna, 14 manj globokih brezden in jam. Vestno sestavljenemu poročilu je sledilo splošno odobravanje. Blagajnik inž. Turk je poročal o gmotnem stanju društva: Rednih članov je bilo 1. 1911. 30, podpornih 7, ustanovnih, ki so plačali po 200 K, pa 4: odvetnik dr. Val. Krisper, kanonik Lesar, grof Schon-burg-Waldenburg in baron Schwarz, L. 1911 je imelo društvo 1495 K dohodkov in 417 K izdatkov, prebitek 1978 K je naložen v »Mestni hranilnici ljubljanski« ter v poštni hranilnici. V imenu pregledovalcev računov je finančni tajnik Ponebšek predlagal za blagajnika absolutorij.
—	Pri slučajnostih je bila po živahni debati sprejeta resolucija jamskega tajnika Perka, poljedelsko ministrstvo se naprosi, naj prepreči v smislu negovanja prirodnifr spomenikov prodajanje kapnikov in človeških ribic pred. vhodom Postojnske jame, ker je to fcvarno za znanstveno delovanje in ker se tako jama vedno bolj opustoši in pokvari. Sprej't je bil dr Cerkov predlog, da sc naj od slučaja do slučaja oprosti zaslužne, a revne preiskovalce jam od plačevanja redne članarine, ker koristijo s svojim naporom in nevarnim delom društvu bolj kot s članarino.. Prof. dr .Žmavc vpraša, kaj da je z jamskim muzejem na Postlingbergu pri Linzu, če ni to konkurenčno podjetje. Jamski tajnik Perko pojasni, da je tamošnji muzej reklamno, ne pa znanstveno podjetje. Znanstveni jamski muzej se bo zgradil v kratkem blizu vhoda v Postojnsko jamo; poljedel. min. je zanj že dalo 30.000 K, naučno pa je nakazalo že večji znesek; k temu pridejo še znatni prispevki zasebnih darovalcev. Društveni podpredsednik ravnatelj dr. Mantuani pripomni, da bode društvo razen-tega posamezne predmete, slike in načrte razstavljalo v deželnem muzeju kranjskem v posebni za to določeni sobi. Na dr. Žmavčevo vprašanje, kaj da je z jamskim, katalogom, pojasni inžener Pick, da je nadzornik Belar delo že dovršil. — Končno se je še debata razvila glede objavljanja društvenih vesti ter večjih znanstvenih razprav v glasilu »Muzejskega društva za Kranjsko«, v »Cas-nioli«. V principu se je sklenilo, da bo moralo društvo za preiskavanje jam kriti tiskovne stroške, v kolikor bo s tem prekoračen navadni obseg »Carniole«. O tem naj se domenita od slučaja do slučaja odbora obeh društev. Na koncu je še društveni tajnik dr. Cerk razkazoval dobro uspele fotografije in načrte preiskovanih jam. Občni zbor, ki je bil navzlic pičli udeležbi dokaj' živahen, je zaključil predsednik ob 6. uri.
Pogreb Franc Cirmana v Šeni Vidu, ki se je vršil včeraj popoldne ob 4. uri je pokazal kako splošno priljubljen in spoštovan je bil ta vrli narodnjak. Takega pogreba Šent Vid še ni videl! Spremil ga je med drugim k večnemu počitku »Šentvidski Sokol« in pa tamošnji oddelek veteranskega društva. Pri pogrebu smo tudi opazili toliko Ljubljančanov, da jih je bilo skoraj več kot domačinov. Pogreba se je udeležil tudi deželni poslanec Reisner in gospa dr. Tavčarjeva na čelu venca narodnih dam. Blagi pokojnik naj v miru počiva!
Sestanek dramatičnih društev se vrši danes, v soboto ob pol 10. dopoldne v »Narodnem domu« (kavarna).
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Hinko Kobi 4 K, nabrane na godovanju Marenko-vega Štefana v Nomenju v Bohinju; darovali so po 1 K: vrli Sokol g. Franjo Stopar, Štefan Marenk, Ivana Marenkova in Hinko Kobi. Pri božičnici C. M. podružnice v Devinu ic nabral za družbo učenec Jos. Mervič 12 K. O. šolski svetnik A. Bar tel je posla! družbi novoletni dar 10 K. Od novoletnih voščil se je odkupil s 30 K družbi v korist g. Ludovik Borovnik, puškar v Borovljah; zavedni Slovenci si bodo njegov naslov zabeležili. V restavraciji Deisinger v Škofjiloki se je nabralo za družbo 7 K 10 vin,,, ko je Pavle svoje »kunšti« prodajal. Hvala lepa! Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Andrej Oset za kupone tolstovrške kisle vode, katere
mu je poslala celjska C. M podružnica, ki jih je prejela od g. trgovca Ravnikarja, 11 K, za drugih 20 kuponov je poslal 4 K. O. Ivan Perdan, veletržec in zalagatelj užigalec v korist naši družbi, jej je izročil zopet lepo vsoto 1860 K. Priznati se mora g. Perdanu hvaležno njegovo veliko skrb za dobro blago in za po moči točno postrežbo. Zahvalo pa moramo izreči slovenskemu rodoljubju, ki uporablja družbeno blago v toliki meri, da moremo priobčevati prejemke tako visokih vsot. Odločno naprej!
Nekaj statističnih podatkov iz poslovanja mestnega zglaševalnega urada:	V	mestnem
zglaševalnem uradu se je v preteklem letu med drugim izdalo tudi: 385 domovnic, 354 potnih listov in potnih legitimacij, 473 izpričeval o lepem vedenju, 303 orožne liste, 540 delavskih knjig, 18 poselskih knjižic, 70 spremnic za dobavo orožja in razstreljiva, 476 spremnic za do-o bivališču, pristojnosti itd., 320 nakaznic za brezplačne kopeli, 1460 ubožnih listov za brezplačno zdravljenje in dobavo zdravil in 25 kroš-njarskih dovolil.
Zasačen vtihotapec. Danes opolnoči se je 17 letni dninar Fran Zupančič vtihotapil v sobo, v kateri spi uslužbenec južno-želeanične restavracije ter ukradel dežnik in hotel z njins oditi. Na pragu ga je pa še nek natakar pravočasna opazil in mu sledil do Kolodvorske ulice, kjer ga je izročil stražniku. — Aretovanih jje bilo tudi pet mladih moških, ki so1 se brez dela potrkali okoli južnega kolodvora. Nekaj teh policiji dobro znanilk gospodov so oddali sodišču, druge pa poslali po odgonu v njihovo domovno obči-noi.
FSuda gosi3. Danes ponoči sta v neki gostilni na Martinovi cesti dva laška podanika izzvala izgred in pri tem tudi gostilničarju napravila: znatno škodo.
Priporočljivi natakarici. Še meseca decembra je šla neka natakarica po mestu ix>pivat, zvečer le pa pripeljala s seboj v gostilno kar dva priveska. Ker jo je gospodar posvaril, da to ne gre, je natakarica popustila službo ter odšla popus-tivši za seboj rep v obliki dolga 46 K. Proti njej: je vložena ovadba.
Izgubieno i® najdeno. Hlapec Tomaš je izgubil konjsko odejo, katero je našel postrešček Matevž Verhunc in jo oddal na policiji. Služkinja Antonija Kovačičeva je izgubila denarnico v kateri je imela čez 40 Kdenarja. Nek gospod' je izgubil zlat prstan z briljanti in monogramoru M. G. 20 8. 1909.
Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca decembra 1911 uložflo je 1739 strank 1,018.318 K 13 li, 1500 strank pa dvignilo 1,174.371 K 50 h. Stanje ulog koncem meseca decembra 1911 42,207.547 K 97 h. Stanje uloženih knjižic 29.002.
V	IV. četrtletju 1911. se je hipotečnih in občinskih posojil izplačalo 1,114.600, vrnilo 272.463 K 28 H. Stanje posojil 34,757.660 I< 86 h.
Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu decembru 1911 je 432 strank vložilo 131.336 K 24 h, 307 strank dvignilo 100.316 K 81 h, 12 strankam se je izplačalo posojil 24.200 K. Stanje hranilnih vlog 5,129.526 K 38 h. Stanje hipotečnih posojil 3,320.945 K 87 h. Denarni promet 541.608 K 22 h.
Elektroradiograf Ideal. Danes zvečer zadnjikrat realistična tragedija iz blaznice »Celica št. 13«. Jutri senzacija »Pravica mladosti«, posnetek firme Nordisk & Co. prve vrste umetniški film. Pripravljajo se za soboto vojni posnetki iz Trfpolitanije., afrikanska senzacija. V smrtnem boju z leopardom in velekomična privlačna slika' »Maks«.
Spomini k 50 letnici ljubljanske čitalnice.
V stransko sobico gostilne pri »Virantu« na šentjakobskem trgu zahajali so na tedenske
sestanke:	.	,	.
Praprotnik Andrej,
Dr. J. Bleiweis,
Debevc Jože,
Blaznik,
Dr. Orel, duhovnik Lesar,
Souvan Fr. Ksav.,
Fleischman,
Malavašič,
Tomc Jaka,
na tudi drugi, zlasti rodoljubi iz dežele 1.1858.
Ti sestanki so se nadaljevali pogosteje 1 1859. pri »Avstrijskem cesarju«, pod frančiškansko cerkvijo, 1, 1860. pa pri »Slonu«, kjer se je naposled najela mesečna soba v prvem nadstropju raz katere se je snel napis »Balkan-zimmer« in nataknil napis »Čitalnica«.
Leta 1862. spomladi, menda 28. aprila, priredila se je-v »Čitalnici pri Slonu« slavnost na čast Vipavcem. Andrej Praprotnik je spesnil pozdrav:
»Zdravo Vipavci, sosedje premili!
Prelepa je vaša dolina cvetoča.
Najslajšega sadja in vinca rodi« itd.
Jurij Fleischman je pa komponiral himno, ki se je pela pod njegovim vedstvom.
Po Lej to*ki stopil je dr. J. Bleiweis na oder in zgovoril, mirno in skromno — kakor je bila njegova navada:
»Da so lepe besede — lepe pesmi —
Katera se je ravnokar tako lepo zapela —
resnične: Evo Vam zrele črešnje!...«
Pokazal je rudečkaste črešnje v šopek po-
vite.	.	,	.
Deputacija iz Vipave je prinesla tako zgodaj dozoreli sad.
Dasi so bili tudi tukaj lepi, topli dnevi, so vendar ravno isti dan vetrovi zgostili nad Ljubljano sive oblake, iz katerih je, proti večeru prav pošteno snežilo.
Kontrast: sneg in zrele črešnje, je bil zanimiv. Na vprašanje, glede tako zgodnega pridelka, so odposlanci pojasnili, kako prisilijo Vipavci dozoritev črešenj za 8—14 dni.
Okoli debla — »obsojenega drevesa« — se odreže rušnja en ali poldrugi seženj na okoli golino nasiplje z nevgašenim apnom povrh zopet rušno zloži — in potem dobro zaliva. Apno se pod rušno gasi — vročina gre tudi v zemljo — do korenin in ta gorkota učinkuje, da črešnje debele in l^reje zarude. Kot prvinke se lahko in drago spečajo • • •	.
Se-ve, da po taki proceduri zapade nerodovitno drevo sekiri.	.	,
Kakor znano je vrli Souvan jirizidal svoji hiši nasproti nemške kazine nov trakt z gostilniškimi prostori, krasno dvorano za»Bese-de«, plese, maškarade, igre itd. ter postavil na dvorišču prostoren stekleni salon.
Iz tesne sobe se je čitalnica preselila v grad
—	iz ptujega šla je v domač udoben dom. Ponosno je dvigala glavo — vabila rodoljube sirom domovine in — prihajali so! . • • Novo z'v" ljenje je pričelo. Čitalnica je postala Meka, kamor so romali Slovenci, bila je magnet za vse domoljube brez stanovske razlike — uljnjak toplega solnčnega dne v cvetoči pomladi...
In prišli so tudi pevci: brata Vojteh in Ljudevit Valenta, brata Tone in Bernard Jentl,
Franjo Vidic,
Pavle Drašler,
Drenik Fran, pl. Garzarolli,
Fridlih in drugi.
Imenovani smo že leto preje zahtevali, da Filharmonično društvo v prihodnje koncertne programe sprejme vsaj po eno slovensko točko.
—	Zgodilo se je to na migljaj pevovodja A. Ned-veda, ki je, kot Čeh, spoznal lepoto narodne pesmi.
Ker le ni bilo odgovora, šla sta Ant. Jentl in Fr. Vidic k tedanjemu predsedniku, c. kr. vladnemu svetniku pl. Schoppelnu, ki je izjavil: »Ich komite mich nicht entschiieBen deri lir. Sangeni den BeschluB der Vereinsleeitung — daB dem Wunsche der Ilcrrn nicht Rechnung getragen \verden kanu, \veil der Vereiti, laut Statut »deutsch ist — mitzuteilen.«
Delegata sta omenila, da društvo kljub nemških pravil sprejema laške, francoske in drugorodne skladbe — da torej le slovenskih ozir. slovanskih ne mara, — in ker to narodni čut žali, naznanita izstop. Obvestita o svojem koraku interesirane tovariše in vsi, poleg še petih drugih, smo šli v Čitalnico.
Nedved je bil vsled izgube svojih najljubših pevcev neutešljiv! — »Zagotovite mi letnih tri sto goldinarjev in jaz grem z vami«, je rekel iskren in izboren pevovodja, kakor boljšega do Hubada — Ljubljana ni imela.
Se-ve, da zahtevanega skromnega plačna nismo zmogli in tako nas je kot prijatelj .nek^ časa brezplačno učil, tajno, dokler mu niso prepovedali.	,	•
Iz Filharmonične družbe izstopivši pevc so bili jedro in kvas, iz katerega je zrastel velik, slaven moški zbor Čitalnice v Ljubljani.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE.
Slavnostna predstava v proslavo petdesetletnice »Narodne čitalnice«. Otroci proslavljajo jubilej svoje matere! In naj hvaležnejši otrok je prinesel prvi svoj šopek ter ga izročil jubilarki. »Dramatično društvo« je prvo proslavilo jubilej one matice, ki je postala vir vsega kulturnega gibanja in življenja na Slovenskem. Slovensko gledališče, ki se je razvilo iz diletantov-skega odra v stari čitalnici, ki ga je gojilo dolgo vrsto let »Dramatično društvo«, je danes eden prvih kulturnih zavodov na Slovenskem. Iz malih neznatnih začetkov, se je pod spretnim vodstvom razvil tekom zadnjih let v umetniško institucijo prvega reda. Slovensko občinstvo, ki se je začelo včeraj zbirati v Ljubljani, da proslavi velevažni dogodek v zgodovini slovenske kulture, je napolnilo slavnostno razsvetljeno gledališče do zadnjega kotička. Vladalo je svečaiiostno, slavnostno razpoloženje, ker so se zavedali velepomembnega slavlja. Vzpored je otvoril pomnoženi orkester »Slovenske Filharmonije«, ki je sviral slavnostno overturo iz Smetanove opere »Libuša«. Ta opera pomen ja na Češkem nekako reprezentančno opero, ki se igra ob vsaki slavnostni priliki. Posebno slavnostna pa je še overtura, ki jo je na slovenskem odru izvajal sinoči prvič pomnoženi orkester Slovenske Filharmonije pod temperamentnim vodstvom gosp. V. Talicha, ki ni samo podal onega velikega slavnostnega razpoloženja, nego je poiskal v delu vse finese Smetanove muzike. Prolog, ki se je pa manj posrečil je govoril g. režiser Nučič na kar je sledila velika alegorija, ki je bila kaj spretno sestavljena in predstavljala klanjanje slovenskega naroj3a in slovenske kulture — čitalnici — ognjišču m izhodišču slovenskega kulturnega m družabnega življenja. Na to so izvajale članice ljubljanskega »ženskega telovadnega društva« plesne proste vaje z veliko eksaktnostjo in žele obilo uspeha. Najzanimivejša točka vsega večera je pa bila pač uprizoritev izvirne slovenske enodejanke »Komedija«, ki jo je spisal eden najmlajših slovenskih pisat., ki se skriva pod psevdonimom F. Rodion. Delo je kratka stvarica z duhovitim dialogom, jako dramatično in dasi ne popolnoma dovršeno, vendar jako uspel poizkus. O delu samem, kakor tudi o uprizoritvi, ki je bila jako celotna spregovorimo jutri obširneje. Sklep večera je tvorilo drugo dejanje iz Smetanove opere »Prodana nevesta«. Vsi solisti (gdč. Šipankova, gg. Križaj, Krampera in Horsky ter g. Novak) so se potrudili kar najbolj. — Polno
:gledališče je po vsaki točki odmevalo odobravanja. Predstave se je udeležil med drugimi ljubljanski župan g. dr. Ivan Tavčar ter mnogo gostov ter deputacij iz Trsta, Celja in Maribora. Slavnostnega razpoloženja pa seveda ni motilo dejstvo, da sta bili reprezentacijski loži deželnega predsedništva in glavarstva prazni, popolnoma nič!
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v soboto se poje popoldne ob polu 3. uri opera »Carine«« (za lože nepar), zvečer že ob 7. uri (na lepaku je napaka!) »Naša kri« (za par). — V nedeljo popoldne veseloigra »Vesele ženske windsorske« (za lože par), zvečer ob polu 8. uri •t>pereta»Operni ples« (za nepar).
Koncert Glasbene Matice. Za koncert Gl. Matice dne 14. prosinca t. 1. ob polu 8. uri zv., se dobivajo vstopnice v predprodaji pri gdč. Jerici Dolenčevi v Prešernovi ulici.
Dne 13. januarja zvečer vsi na
„Sokoiski raj“
Sokola S, v Mesini dom!
Najnovejse vesti, telefonska poročila,
SKLICANJE DEŽELNIH ZBOROV.
Dunaj, 5. januarja. Jutranji uradni list "VViener Zeitung priobči cesarski dekret glede sklicanja deželnih zborov in sicer so sklicani k zasedanju za dan 11. januarja deželni zbori ga-liški, solnograški, koroški in goriški, tržaški deželni zbor začne zborovati 15. t. m., štajerski in tirolski 16. t.m ., predarlberški 22. t. m., dalmatinski deželni zbor pa 24. t. m. Tako bodo letošnjo pomlad zborovali vsi avstrijski deželni zbori razen istrskega, kjer se ni mogel doseči sporazum med Italijani, Slovenci in Hrvati
BURIAN V AVDIJENCI.
Dunaj 5. januarja. Cesar je danes sprejel v skoro enourni avdijenci skupnega finančnega ministra Buriana, ki mu je poročal o predlogih vlade v delegacijskem zasedanju.
DELEGACIJE.
Dunaj, 5. januarja. Redno zborovanje av-stro-ogrske delegacije prične prve dni februarja ki bodo zborovale do 18. februarja.
IGRALSKE ŠPIJONKE.
Inomost, 5. januarja. Avstrijska vlada je Izgnala iz Avstrije dve igralki tridentinskega italijanskega gledališča, ker sta bili sumljivi špi-jonaže v korist Italije.
IZGNANI ČASNIKARJI.
Milan, 5. februarja. Italijanska vlada je poslala preko meje tri švicarske žurnaliste urednike milanske brzojavne agenture, ker so razširjali lažnjive vesti o Italijansko-turškern konfliktu po švicarskih, nemških in avstrijskih časopisih.
NIKAKI PREDZNAKI MIRU.
Dunaj, 5. februarja. Tukajšnji diplomatični krogi izjavljajo, da so vse vesti o predpripravah za mirovna pogajanja med Italijo in Turčijo neresnična, ker sedanji položaj na bojišču ne nudi nikakih predznakov, da bi mogla biti mirovna pogajanja uspešna.
POLITIČNI GOVOR FRANCOSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Pariz, 5. januarja. V seji poslanske zbornice francoske republike dne 9. t. m. spregovori ministrski predsednik Caillause daljši govor o 'mednarodnem položaju. Njegov govor, ki bo obsegal najvažnejše dogodke v zadnjem času, se pričakuje z največjo radovednostjo.
AEROPLAN ZA SRBSKO ARMADO.
Zagreb, 5. januarja. Srbska vlada je naročila pri tukajšnji tvrdki Merčep pet aeroplanov Rusijan-Merčepovega sistema, ki se pridele srbski armadi.
ŠTRAJK VOZNIKOV ELEKTRIČNE ŽELEZNICE.
Zagreb, 5. januarja. Z današnjim dnevom je stopilo osobje zagrebške električne cestne železnice v štrajk. Ves promet po ulicah je ustavljen. Opoldne se je vršil sj10Cj stavkujočih ter je prišlo do večjih spopadov med uslužbenci in policijo.
AMERIKANSKI VOJAKI ZA KINO.
New-Jork, 5. januarja. Amerikanski poslanik v Pekingu je prosil brzojavno vojaške pomoči vsled kritične situacije v mestu. Predsednik Taft je podpisal odlok, na Podlagi katerega so odplule s polnim parom tri križarke s posadko 2300 mož na Kitajsko!
EKSŠAH MOHAMED-ALI PROKLAMlRAN ŠAHOM.
Tebris, 5. januarja. Semkaj je dospel eksšah Mohamed-Ali, prebivalstvo ga je navdušeno sprejelo in proklamiralo šahom!
Petrograd, 5. januarja. Eksšah Mohamed-Ali se pripravlja v Tebrisu na odločilen korak. Zdaj zbira svojo armado, da se napoti proti Teheranu.
STRINDBERG — UMIRA.
Stockholm, 5. januarja. Bolezen pisatelja Strindberga se je obrnila na zlo, njegov položaj je jako opasen in je katastrofa neizogibna.
ŠPANSKA POŠILJA CETE V AFRIKO.
Madrid, 5. januarja. Španska vlada je sklenila poslati nadljnih 50.000 mož v ozemlje Rif, d čimpreje uduši ustajo prebivalstva. Vsled dosedanjih porazov Špancev v Afriki je vlada pripravljena s skrajnimi sredstvi narediti mir.
RAZNO.
Samomor matere in sina. V IV. okraju na Dunaju je imela 57 let stara Marija Maschl malo prodajalno, s katero je živela sebe in pomagala svojemu sinu, kolikor je le mogla, zlasti v zadnjem času, ko je ta oglušil in ni bil več sposoben za kako delo. Trgovina, bolje rečeno branjarija, je bila na dobrem mestu in sta kljub bolezni sinovi še za silo izhajala. Tu pa se jima odpovedo najeti prostori in poiskala sta si sicer prav primeren lokal, pa v ulici, kjer je bilo le malo ali nič zalsužka. Začeli so se za njiju dnevi obupa, bede in pomanjkanja. Prvega t. m. pa Maschl sploh ni odprla svoje branjarije in šele po posredovanju stražnika je odprl šiloma vrata hišnik, nakar so navzoči takoj videli, kaj se je zgodilo. Komisija, ki je bila takoj poklicana na mesto nesreče je konstatirala že pred par urami nastopivšo smrt obeh, ki sta se pokrila z velikim zabojem, črno oblekla, napeljala Plinovo cev v zaboj in tako pričakovala svojo rešiteljico nadaljnih težav in bridkosti tega življenja — smrti.
Z zrakoplovom v Ameriko. Zrakoplovec Brucker namerava letos spomladi poleteti z zrakoplovom »Luchard«, ki se sedaj nahaja v Teneriifi, v Ameriko. Ker ne more Brucker vzeti na zrakoplov, ki zavzema nad 10.000 kub. metrov, dovoljno množino bencina, hoče izrabiti vetrove, ki vejejo vsako pomlad od Evrope proti Ameriki. Res, precej predrzen in nevaren eksperiment!
Kaj naj želimo ženam in dekletom k novemu letu!? Ze nešteti pisatelji raznih narodov so obdelovali to vprašanje in zahteve, ki jih stavi moški spol na svoje boljše polovice in bodoče boljše polovice. Prvi jim žele vse mogoče telesne prednosti in zlasti lepo lice, lepo obliko telesa, gracijozno obnašanje v družbi itd., drugi zopet se zavzemajo bolj za duševno stran žene, priporočajo ji zboljšanje in poglobljene njene duše žele si duševne izobrazbe pri ženskah, da bi opustile svoje napake, kakor hinavstvo, napuli, željo in hlepenje po trenotnih vspehih, strast po dobičkariji, in udobnem in brezskrbnem življenju, zlasti ob strani premožnega soproga, pa naj si je ta tudi popolna duševna ničla itd. Tretji zopet žele ženski čut za pravo razumevanje ljubezni, ono izobraženost, ki jih vsposablja k umevanju človeške narave in njenih dobrih ter slabih strani, da so v svojem mišljenju plemenite in se puste zapeljati trenotni razburjenosti. Nasprotniki emancipacije pa si žele od žene, pa naj si je tudi doktorica, advokatka, kočijažinja, šoferka ali avijatikarica, da pri vsem svojem opravilu in pri vsej svoji odgovorni službi vendar že znajo razumeti, kaj je žena in kaj jc njena življenska naloga. Nek pisatelj želi ženi »zvestobo in otroke«, drugi da je lepa, razumna, izobražena, dobra, in bogve kaj še vse. Nekateri teh nasprotnikov ženskega gibanja celo z vso gotovostjo trdijo, da bi bilo življenje na svetu ob strani takili umetnic zelo žalostno, če že ne neznosno. Je mogoče, ampak pri nas, na Slovenskem še, hvalabogu, nismo imeli priliko kaj enakega ali podobnega obču-dov ati, zato našim ženam in dekletom ne želimo onega prevelikega stremljenja po učinkujočem nastopanju v javnosti, ne hlepenja po nečem višjem kot so, ne domišljavosti, želimo pa
poleg telesne in zunanje lepote tudi — duševno lepoto, skromnost, poštenost, odkritost, čut za ljubezen in spoštovanje napram onemu, ki jim je najbližji in poleg mnogega drugega tudi še razumevanje umetnosti v domačem gospodarstvu!
* h življenja pesnika Maeterlincka. SlaV-noznani francoski pesnik Maurice Maeterlinck, pisatelj znane drame »Monna Vanna« in najnovejše otroške igre »Višnjevi ptič« je dobil letos Noblovo nagrado za literaturo. Ob priliki tega odlikovanja je govoril ves svet o Maeterlincku in časopisje se je skušalo, kdo bo več mogel povedati o življenju slavljenca. Nekega francoskega časnikarja je posebno zanimalo, kako je prišel Maeterlinck do svoje žene, bivše igralke Leblanc, zato je naprosil isto, da naj mu pove kako je spoznala svojega moža. In gospa Maeterlinck je bila res tako prijazna, da je na-zgodovino svoje poroke. »Predno sem SV0,]ega*r. sedanjega moža, sem bila k-iknr U1 vfevka- Nikdar nisem bila tako srečna ivu-iei °aS^ .SV0]ega prvega angažmana na dohrn (raiftH u«•operi’ imela sem lepe uloge, ie ceSih Tnt° ?nstvu Sem .^aiala, kritika me niki vpHni S-eni sc ,:>rvič seznanila z umet-rf r S' Podstavljala, kako so to vsi
duš'« A in6 v'tja vzvišenih >n visokih Spin • ’ ! razočaranje. V par mesecih sem videla m izkusila več nego poprej vse svoje življenje. Moji prijatelji so mislili, da je edini namen mojega življenja, skrbeti za nje. Vse to me je bolelo, čutila sem se tako nesrečno in takrat sem prvikrat brala nekoliko Maeterlinka. Našla sem v njem utehe. Brala sem ga tudi nadalje. Vedno bolj m bolj se je v meni utrjevalo mnenje, da mora mož, ki to piše, posta ti moj soprog. Srečala sem nekoč prijatelja ki e no-znal Maeterlincka! Rekla sem mu: '»Predstavite• nii tega moža, sklenila sem, da se poročim z njim.« On je seveda uvidil, da je vse skupaj sala. »Ali ste ga kdaj videli?« me je vprašal. »inč, sc nikdar, a on je moj bodoči soprog! Tedaj pa se je moj prijatelj zasmejal in rekel: »Prihajate prepozno ljubo dete, Maeterlinck je star, onemogel mož!« Vsled teh besed sem bila popolnoma obupana. Ali hotela sem na vsak način, da se seznanim z Maeterlinckom, pa naj 9* buo karkoli! Par dni potem stopi v neki dru-£01k meni mlad mož, ki se mi predstavi: Machom, l1,1 ?eh?*e sem takrat vskliknila: Hvala dih Ar!1 i d ^e' Temu znanju je tudi kmalu sle-v naci/vP • ' Največje veselje mi je bilo, ko sem m« mct^11iVlog‘ njegove drame »Monna Van-in	na	vsel1	naj večjih evropskih odrih
Neki drup-i fr JCS ^vet z delom svojega moža. v Maeter inrlnc	zurnalist opisuje svoj obisk
l	domu:	Dvojica	Maeter-
rUlp nrnhn-V ?am°tnem samostanu St. Wan-dr‘lle/ ^robm ,mir vlada v teh velikanskih pro-stonh. Na prvi pogled sem mislil, da sem prišel v zapuščeno psolopje, kjer je izumrlo vse živ-ljenje. Le velika jedilnica in obe delavnici pri-
čata, da stanujeta v tem ogromnem poslopju dva duhovita človeka. Vprašal sem madame Maeterlinck: Ali vam ni težka ta samota? Odgovorila mi je prepričevalno: Ne, jaz ljubim ta mir in to samoto! Ako ni Maeterlincka doma, ne morem si pač nič lepšega predstavljati nego to samoto, ko bivam tu čisto sama. Poprej sem vedno mislila: ako hočeš poslati velika umetnica, mora biti način tvojega življenja nekaj izvanrednega. Poprej nisem vedela nikdar, kaj naj počnem s svojim denarjem, nikdar nisem vedela, koliko sem ga izdala in kam sem dala to ali ono stvar. Okoli mene je bila vedno grozna zmešnjava, a jaz sem bila ponosna na to! To jutro sem zajutrkovala ob petih, drugo ob dvanajstih, gotove ure za obed sploh poznala nisem. A Maeterlinck me je dovedel do spoznanja, da je tako življenje brez cilja in nesmo-treno. A čim bolj se hoče človek udati fantazijam, prepustiti svojim mislim prosti tek, toliko rednejše in zmernejše mora biti naše življenje. Dokazal mi je, da je človeško življenje omejeno in navezano na gotove meje, ki se jih ne sme prekoračiti, le človeška duša naj le bdi prosta in svobodna nad naravo in svetom!«
'V
Sirite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike!
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo od 5. do 13. januarja 1912.
1 kg govejega mesa	I.	vrste	.	.
1 .	.	.	II.	.	.	.
I«.	.	III.	.	.	.
1 „ telečjega mesa.......................
I . prašičjega mesa (svežega) .
1 .	,	. (prekajenega)
I „ koštrunovega mesa ....
1 . masla................................
1 „ masla surovega.......................
1 „ masti prašičje .....
1	„	slanine (Špeha) sveže	.	.	.
1 , slanine prekajene ....
1 , sala.................................
1 „ čajnega masla........................
1	.	margarinskega masla	.	.	.
1 jajce .................................
1 liter mleka............................
1	»	,	posnetega	.	.	.	.
1	„	smetane sladke" .	.	.	.
1	,	„ kisle . ,	,	.	,
1 kg medu ...............................
1 piščanec...............................
1 golob..................................
1 raca ..................................
1 kos................................;	;
1 puran..................................
100 kg	pšenične moke	št.	0	.	.
100 . ,	„	1	.	.
100	.	.	,	,	2	.	.
100	.	,	.	.	3	.	.
100	,	„	,	,	4	.	.
100	.	.	.	.	5	.	.
100	,	,	.	.	6	.	.
100	.	.	,	.	7	.	.
00 8 . .
100 . koruzne moke.......................
100	,	ajdove	moke	I.	vrste
100	*	.	.	II.	.	.'
100 .	ržeflt!	ttioke	.	.	.	,
1 liter fižola	. , ,	,	*	.	[	j
1	„	graha..................
1	„	leče........................... '
1	„	kaše .........................
1	,,	ričeta....................
100 kg pšenice ....
ICO „	rži.....................‘	;
100 „ ječmena.....................
100 „ ovsa ...........................
100 „ ajde...............................
100	„	prosa belega	.....
100	„	koruze	stare................
100	„	„	nove	...............
100 „ krompirja..........................
100 Činkvantina..........................
100 „ sena ..............................
100 „ slame..............................
100 „ stelje.............................
100 „ detelje............................
Cena trdemu lesu Za m3 . . . . Cena mehkemu lesu 2a m3 . . .
Cene v kronah
od
do
1 80 1 60 120 1 GO 1 60
1-90 l 50
2-50 240 216 172 1 80 1 90 327 1 90
—-09 I — 20
— 08 j
i'—
1-40 1-20
—•46
2-40
6-50
7-50 3660 36-20 35-80 35 — 3430 33 60 3260 30 — SO'— 25-— 47 — 45'— 32’—
— •28 —•32
—■n -•22 -•20 24’-21 18-50 21--22-18-50 20-80 19 —
9 — 22-— 6-550 2-10
7- —
9-50
8--
2-—
1-80
1-70 1 80 1-80
2--1-60 2-60 2-50 2-20 2-— 2-— 2‘-
210 — 11
—10
1-10
1-60
1-60
-•50
2-80
7--
8-~
-•36
-■38
—■36
-•24
—•22
9-50
6-50 6-— 2-20
7-50 10 —
8 50
Mali oglasi.
ISfseda 5 vinarjev. Niijmarjšl zneseli 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem j« priložiti znamko 20 vlnurjev. — Pri malih oglasili ni ni6 popusta in se plEttnjrjo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Hišnica išče službo za takoj. Naslov pove »Prva anončna pisarna.«
Mesečna soba s posebnim vhodom se takoj odda. Streliška ulica št. 20, II. nadstropje.
Dobro ohranjena železna
VVolfova ulica št. 4.
peč se proda.
Pohištvo za ženine in neveste prodaja po jako ugodnih cenah Simon Praprotnik, Jenkova ulica št. 7., Ljubljana. ______
Iščem dobro gostilno v najem, ali na račun. Ponudbe:	»Dobra gostilna«, »Prva anončna
pisarna«.______________________
Dobro vpeljana gostilna na zelo prometnem kraju v Ljubljani, se odda v najem. Ponudbe, samo pismene ter s polnim naslovom, pod »Prometna gostilna« na »Prvo anončno pisar-no«._____________________
Dobro izurjena
kuharica
se sprejme takoj v tukajšnjo kavarno. Kje, pove „Prva anončna pisarna".	37
oTBračko
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 12
priporoča prave fine francoske
parfume, bogato zalogo rokavic
In vse v to stroko spadajoče predmete v najfinejši kakovosti. Vnajna naročila točno in solidno.
Celo noč
odprto
""la /
Celo noč odprto
FR. P. ZAJEC
4
optični zavod
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščipalnlk! natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Upravništvo „Dneva“
sprejme takoj več spretnih
akviziterjev.
Plača, oziroma provizija po dogovoru. Ponudbe na „Prvo anončno pisarno".
Kavarna. Central J
Sv. Petra nasip št. 37. et> Danes in vsak dan
n
rt>
3
O
Ci<
KONCERT
damskega in moškega zbora Q „Javor“ iz Zagreba. o.
Začetek ob 9. url.	Vstop	prost, "Hj
Za obilen obisk se priporoča	£3
ŠT. MIHOLIČ.
Dve prodajalni
na prometnem kraju Gorenjskega, ena z vso opravo, pripravna za trgovino, druga za kako drugo obrt, z dvemi skladišči ter enim stanovanjem, se takoj pod jako ugodnimi pogoji od* daste, eventuelno se tudi proda
enonadstropna hiša.
Natančneje v „Prvi anončni pisarni”, Frančiškanska ulica 8.
Zaradi inventure prodaja
Angleško skladišče oblek
Ljubljana, Mesini trg št. 5
vso izgotovljeno obleko za gospode in dečke ter konfekcijo za dame in deklice pod glo- — boko reducirano ceno.	p,	Bernatovi&^^J
*j*.UU'0Kji.Vi KI UViVia:*	O'#*'1	i-VH
DAN“
se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin.
Samo O dni z brzoparniki francoske družbe!
Najkrajša vožnja čez
Sv. Petra cesta štev. 28.
nasproti ,Zlate kaplje4
založnica trebušnih pasov v luk. dež. bolnici, se priporoča cenjenim damam v izdelovanje vsakovrstnih najmodernejših steznikov, oprsnikov, životkov, ravnodržalcev, trebušnih pasov, po navodilih gg. zdravnikov.	P	659
Posebna soba za pomerjanje.
Popravila se radovoljno sprejemajo.
Veljavne vozne Hste (Sifkart) za vse razrede   ...... dobiš edino pri ....
ED. Š3EARDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna Ijjubljana, Dunajska e. IS.
Vozne listke iz Amerike v staro domovino po najnižji ceni. Izdaja vozne listke po vseh železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotam brezplaCno.
Najbolj varno naložen denar! Največja slovenska hranilnica!
Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov K.
Specialna trgovina
finih ročnih del
BT lirom ■ II mm m »■■mmii nninl1——Tl* '1H»iihii«'i ■
Velika zaioga
fe. mmn
1 Marije Terezije cesta 11. (Kolizej.)
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, oto-
----------------- mane, žimnice, modrocc iz morske trave,
zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke ter kuhinjsko pohištvo.
Sprejema se tudi oprema hotelov.
Zmerne cene.	Izdelki	solidni.
V Ljubljani, Židovska ulica štev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
Plisiranje
Mestna hranilnica ljubljanska
v Ljubljani, ▼ lastni Aisi, Prešernova ulica štev. 8.
sprejema vloge vsak dan kt jih obrestuje po 4V//, brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti.
Za varnost naloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem m z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi Izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
Kreditno društvo.
Posoja na zemljišča po 5°/o in proti poplačevanjn dolga po najmanj lU*h. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
teko zanimiv, zabaven ic poučen list t slikami je
ki izhaja vsak petek ter »tan« četertletno K 180.
Zahtevajte ga povsod! Naročit« ga in inserirajte v njem)
Naslov: Hustrovani Tednik, Ljubljana.
Šivalni stroji za rodbino in obrt
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
Pisalni stroji „ADLER“.
Šiupar: 0 prvinah in spojinah, ilus!rov. Cena 1*50 K.
MtSlček: Beležke fz fizike in feemije. Cena 40 \in.
Jan Legova knjižnica: Rape: Dane. Cenal K. Slapšak: Turki pri Sv. Tilnu, ilustrovana knjiga. Cena 1 20 K.
M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 1:50 K.
Brunet:	Telovadba.
Cena 4 K.
K»j izide zopet
Kuj Izide zopet
Muro it:	Zgodo
vinske učne sl ke. Cena 2 Bi.
Vizitke
Trgovske tanine
Žirovnikove narodne pesmi. I, in II. zvezek, Cena 20 vin
knjižnica Učiteljskega konvikfa:	.Jufčka	Mišja	kot	ega
zbrani spisi I., II. in III. zvezek. Cena a 1*50 K. — Kape: Mkdin*. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spisi. I. zvezek. Cena 1:50 K.
Adamih: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cesta 4 k. — Besedilo V. Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin.
Novo! Popravljalci znamenja na tabelah.
^Tabela o pravilnem mešani u umetnih gnojil
II azili napisi m lepenkah za šole.
Rretl: Mako si o-li ra ni ni o zobe Cena 20 vin.
Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine.
Vse tiskovine za knjižnice.
Vse najnovejše ti siv o vi ne za o hrt no - nadalje val ne šole.
Uradne tiskovine za županstva.
Stereotipi ja
Muzikali je
V »Učiteljski tiskarni44 se tiskajo: Slovenski Branik, Ban9 Učiteljski Tovariš Slovenski Hustrovani Tednik, Mudar, Bomaee ognjišče, Kvoncek, Fopotnik
WaSa bodočnost, CJasilec, Zarja, Tobačni delavec.